Kamniški (jBČAN St. 23 Ob evropskem dnevu invalidov Predsednik dr. Drnovšek na obisku v Kamniku Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v torek, 6. decembra, obiskal Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Njegov obisk največje tovrstne strokovne ustanove v državi, ki je izredno uspešna pri usposabljanju otrok in mladine z gibalno ovi-ranostjo, je sovpadal z evropskim dnevom invalidov - 3. decembrom. Predsednik dr. Drnovšek in Kamničan Maks Lavrinc, svetovalec predsednika, sta se najprej srečala z direktorico zavoda Zdravko Slavec in zaposlenimi, ki so predsednika seznanili z dejavnostmi zavoda in načrti za prihodnost, kjer je bila v ospredju obnova in dograditev tretje faze gradnje zavoda v prihodnjem letu. Še posebej prijetno in težko pričakovano je bilo srečanje predsednika Drnovška z mladimi. Potem, ko so mu predstavili del svojih dejavnosti v kuharski delavnici, so ga vsi skupaj ob zvokih harmonike navdušeno pozdravili v avli, še posebej veseli pa so bili njegovega stiska roke in prijazne besede, saj je prišel do vseh, tudi tistih povsem na koncu avle. »Vesel bom, če se bomo še kdaj videli in skupaj ugotavljali, da stvari gredo naprej in da znamo živeti tako ali drugače«, je ob zaključku obiska povedal predsednik dr. Drnovšek. Več na 5. strani. SAŠA MEJAČ Minulo nedeljo smo prižgali že drugo svečko na adventnem venčku, kar nas opominja, da so pred vrati za večino ljudi najlepši prazniki - Božič in Silvestrovo, da se nezadržno približuje konec leta, ko »potegnemo« črto čez dogajanja skozi leto, ki mineva vse prehitro. O prazničnem decembru, ki se je začel z Miklavževanjem, in o spletanju venčkov za adventni čas, pišemo na 8. in 9. strani. Tudi mi že pripravljamo praznično obarvano Številko Kamniškega občana, ki bo med vami v četrtek, 22.decembra. Prinesla bo tudi voščila in želje ob bližajočih se praznikih, zato nam jih sporočite čimprej! Članke oddajte najpozneje do petka, 16. decembra; oglase in zahvale pa do srede, 21. decembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91311 In 041/662 450, faks: 01/8319-860, e.naslov: sasa.meiac@siol.net Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12 iti od 13. do 17. ure. i;iVlL/;L'l'el/:V/;.|;OKia'l;l:ia:KLCL!;i lauLiLRiidiOUi ^Bžnost plačila na obrok«? Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si AKCIJA! • baterije • avtopolnilci RABLJENI APARATI prodaja In odkup asm servis in trgovina Rudi Volkar s.p. Perovo 26, Kamnik tel.: 01/839 46 56, gsm: 040/411-190 email: info@gsm-servis.si Odprto: pon-petek 9"-19" Pooblaščeni prodajalec 44. leto Kamnik, 8. decembra 2005 Miklavž nas je obiskal z Malega gradu... Sveti Miklavž, prvi od treh dobrih mož, ki nas obiščejo in razveseljujejo v prazničnem decembru, je tudi letos obiskal mnoge kraje po naši občini. V največjem številu, kar preko tri tisoč se jih je zbralo, pa so otroci skupaj s starši, babicami in dedki pričakali Miklavža minulo nedeljo proti večeru pod pobočjem Malega gradu in na Glavnem trgu. Tako polno in živahno naše mesto, kije ob osrednji in najbolj slovesni prireditvi Miklavževanja zasijalo tudi v praznični okrasitvi, že lep čas ni bilo. Otroci so še posebej radovedno in nestrpno pričakovali kaj bo Miklavž prebral iz svoje rdeče knjige, v katero sije čez leto zapisoval njihova dobra dela. Več na 9. strani. VFRA MFJA Č Čebelarsko tradicijo je tesno vtkana v slovensko kulturno izročilo Bogato stoletno zgodovino čebelarstva na Kamniškem, ki so jo s prostovoljnim delom in ljubeznijo do drobcenih žuželk avtohtone pasme kranjske sivke ustvarjale generacije zanesenjakov, je zaokrožila slovesnost v Domu kulture Kamnik 24. novembra. Ob kulturnem programu, v katerem so zapeli pevci Lire, ljubitelje čebelarjenja nagovorili predsednik Čebelarskega društva Kamnik dr. Jurij Reščič, župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šivic, je društvo zaslužnim Čebelarjem podelilo priznanja, svojo pot pa zapisalo v Kroniki čebelarjenja na Kamniškem. Čebelarska zveza Slovenije je Čebelarsko društvo Kamnik ob jubileju odlikovala z zlatim odličjem Antona Janše - najvišjim čebelarskim priznanjem v Sloveniji. Več na 4. strani. VERA MEJAČ Zaslužni čebelarji so ob 100- letnici ČD Kamnik prejeli priznanja Antona Janše. Sodobna plezalna stena je velika pridobitev Kamnika Za vse kamniške planince, predvsem pa za alpiniste, pomeni nova sodobna plezalna stena v Kulturnem domu Kamnik izredno veliko pridobitev. Zelja za postavitev plezalne stene je žarela kar nekaj let, v torek, 22. novembra pa se je izpolnila. „ „ ' r Vec na 5. strani Naša anketa med kamniškimi srednješolci ob 1. decembru, dnevu boja proti AIDS-u na 12. strani GR€L€ SO NAS DRLMRTINSK€ P6SMI V Domu kulture Kamnik je v soboto, 26. novembra, Klapa Mali grad Kamnik organizirala prvo srečanje klap v Sloveniji. Vabilu so se rade odzvale vokalne zasedbe iz Dalmacije in Kvarnerja, ki so dosegle visoka priznanja doma in v tujini: ženska klapa Gusarica iz Komiže na Visu, moška klapa Kamik iz. Kostrene, moška klapa Sklad iz Bakra, moška klapa Kastav in ženska klapa Kastav (na fotografiji). Kamniški pevci in gostje so z dalmatinskim melosom navdušili slehernega poslušalca v dvorani, ki je bila nabito polna do zadnjega kotička. Več na 8. strani. VEKA MEJAČ TRGOUinn in seruis sporne opreoie 3S SPORT d.o.o, P«rovo 25 (no kamniški obvoznici), 1240 Komnik - svetovanje strokovnjakov pri izbiri oprome - vrhunska blagovne znamka - odličan servis - izposoja alpskih in turnih smuči - smučarska šola • vsak ponadaljak popoldne vam pri izbiri gornlske oprama svetuje MARJAN KREGAR SPORT C.JpV aHIIIInTilllM II "IKO Naša trgovinica ponovno vabi v pravljični svet raznovrstnih svečk, okraskov, jaslic in drobnih pozornosti za praznike v decembru. Del. čas: pon.-pet. od 8h - 12h in l4h -18\ sobota od 8h -12\ Od 16. do 31.12. non stop od 81' do 18", sobota od 8h -13". Glavni trg 16, Kamnik,« 831-16-84 SVECARNA ŠTELE KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 8. decembra 2005 AKTUALNO Dolgoročna rešitev kamniških prometnih problemov je uporaba javnega prevoza Po tistem, ko sta se s prometno študijo seznanili strokovna in politična javnost, je Zbor za Kamnik (oziroma Strokovni svet SDS) prejšnji teden organiziral še predstavitev rezultatov te študije za širšo kamniško javnost Na javni tribuni z naslovom »Promet v mestu Kamnik« smo prvič slišali nekaj povsem konkretnih rešitev naših prometnih problemov, Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, pa je udeležencem nalil čistega in precej kislega vina. »Časi, ko smo se iz Kamnika v Ljubljano pripel jal i v pol ure, so mimo in se ne bodo nikoli več vrnili. S tem se bomo pač morali sprijazniti. Kdor želi hitro priti v Ljubljano, naj uporabi javni prevoz.« Najprej je udeležence javne tribune nagovoril Uroš Pust, predstavnik podjetja City Studio, ki je prometno študijo tudi izdelalo, ter prestavil rezultate študije in prometni model. Izpostavil je nekaj ukrepov, ki bodo nujni, če želimo izboljšati pretočnost prometa v Javna predstavitev programskega projekta za končno ureditev območja Mali grad Kdaj bo v stražnem stolpu na Malem gradu zagorela luč? Na to vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci nedavne predstavitve projekta za dokončno ureditev malograjskega območja, ki ga je pripravil arhitekt Tomaž Schlegl. V uvodu je avtor idejnih rešitev najprej nanizal nekaj cvetk, ki trenutnega stanja tega območja, navzlic dokajšnjim vlaganjem občine, ne kažejo ravno v najlepši luči. Pri tem je omenil zlasti neurejen dostop do Malega gradu, prenizko ograjo na Malem gradu, ki je nevarna za obiskovalce in podobno. Načrtovalec dokončne ureditve malograjskega kompleksa je svoj projekt razdelil na spodnji del, parter, kamor spadajo rov, katakombe, gostišče pod Malim gradom in Cuzakova domačija. V drugem delu (grad) pa obravnava stražni stolp, grajski park, palacij in kapelo, glavni dostop, terasaste vrtove in strmo pobočje. Po tej razdelitvi naj bi časovno potekala tudi ureditev posameznih faz. Arhitekt Tomaž Schlegl je na predstavitvi dokončne ureditve Malega gradu nanizal tudi nekaj nalog občine pred javnim razpisom za pridobitev najemnika stražnega stolpa. Še pred javnim razpisom za pridobitev najemnika za stražni stolp bi morala občina pripeljati vso infrastrukturo do stražnega stolpa in urediti dvigalo, ker ga bodo uporabljali tudi obiskovalci prireditev na Malem gradu. Sam stražni stolp bo imel zunanji gostinski vrt, v pritličju sanitarije, namenjene tudi ostalim obiskovalcem gradu. V drugem nadstropju je predvidena restavracija s 77 sedeži, razporejenimi krožno ob parapetih zaradi boljšega razgleda. V sredini bo odprta kuhinja z veliko napo. Po prvih ocenah bi bilo treba za ureditev rova in dostopa s Trga svobode ter za instalacije komunalnih vodov do stolpa zagotoviti okrog 80 milijonov SIT. Župan Tone Smolnikarje predstavil dosedanja vlaganja občine v sanacijo kapele in grajskega pobočja ter predrtje vertikalnega jaška pod stražnim stolpom. Zavzel se je za to, da bi Mali grad čimprej zaživel, saj ima sedaj občina velike težave zaradi uničevanja okolja, ki ga povzročajo razni nočni obiskovalci. Povedal je tudi, da bi kazalo s Kam-festom v palaciju na Malem gradu nadaljevati, saj se je letošnji poletni festival že dobro prijel, kar je pokazal tudi dober obisk. Občina razmišlja o pridobitvi ustreznega najemnika Stražnega stolpa na podlagi javnega razpisa, ki bi na podlagi vlaganja prevzel gospodarjenje z objektom, na primer za obdobje 30 let. Omenil je tudi, da je sedanji objekt gostišča Pod Malim gradom naprodaj in da bo morala občina začeti dogovore okrog ureditve lastništva celotnega južnega vhoda, ki naj bi bil najprimernejši glavni vhod, saj je od tu do bodočega dvigala le 30 metrov. Povedal je tudi, da ima občina s pogodbo urejeno pravico dostopa v tunel in je solastnica dela infrastrukture na tem delu tunela. V razpravi so udeleženci, ki so do kraja napolnili občinsko sejno dvorano, podprli predstavljeno zamisel o končni ureditvi Malega gradu. Pri tem pa so poudarili, da je treba Mali grad poleg turističnih bolje izrabiti tudi za kulturne prireditve. Malograjska kapela naj ne bi bila namenjena samo ogledom, pač pa tudi verskim in drugim kulturnim prireditvam. Gostinski lokal v stražnem stolpu naj bi bil na višji ravni od raznih bifejev po mestu. Čimprej je treba urediti tudi stopnice, ki peljejo na Mali grad ter razmisliti o postavitvi dodatnih spomenikov zaslužnim Kamničanom na malograjskem pobočju, kot so Japelj, Paglavec, Rasp, Marija Vera in drugi. Ko je arhitekt Schlegl na koncu predstavil računalniško simulacijo ureditve Malega gradu in v stražnem stolpu prižgal luči, je marsikdo v mislih pritrdil njegovim besedam: Mali grad je Kamnik in Kamnik je Mali grad. Žal se danes tega še vedno premalo zavedamo... FRANC SVETEL) KammSki UBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, irniv. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški ohčan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v naktadi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Na>lov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiScem), tel.: 01/83-91-311. 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: visa.mejac<*siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, srol.i od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 8. 12. 2005 naši občini. Čeprav smo jih v 21. številki Kamniškega občana že predstavili, ne bo odveč, če jih na kratko ponovimo. Med najbolj nujne ukrepe je Pust uvrstil izgradnjo dveh prečnih povezav med Ljubljansko cesto in obvoznico, širitev obvoznice med Šolsko ulico in Cankarjevo cesto, izgradnjo krožišča v Šmarci (rekonstrukcija že obstoječega semaforizira-nega križišča) ter izgradnjo povezovalne ceste med KIK-om in Cankarjevo cesto, med priporočljive ukrepe pa je dodal še rekonstrukcijo povezave med Tunjicami in Podgorjem ter izgradnjo dodatnih pešpoti in kolesarskih stez. Med ukrepi, ki se nanašajo na stari del mesta, pa je izpostavil odprtje Šut-ne in Kolodvorske ceste za enosmerni promet ter zaprtje Japljeve ulice za tranzitni promet. V nadaljevanju se je Franci Spruk, član Zbora za Kamnik, do taknil prometne ureditve na Usnjarskem mostu in trenutno ene najbolj vročih tem v mestu - plačevanja parkirnine. Po njegovem mnenju bi morali prometni režim na usnjarskem mostu urediti bolj tekoče, pa tudi plačevanje parkiranja za center mesta ni najboljša rešitev, ker stanovalci v centru mesta niso v enakem položaju kot v drugih delih občine. »Ker lahko stanovalci v blokih na Duplici parkirajo brezplačno, bi moralo biti parkiranje brezplačno tudi za stanovalce v centru mesta,« se je zavzel Spruk. Na njegov nastop se je odzval Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, in poudaril, da je za za- pripravljene, potrebovali štiri občinske proračune (to je kakšnih petnajst milijard tolarjev, op. a.) in da bi samo predor, ki bi bil sestavni del zahodne obvoznice, stal milijardo tolarjev, pri čemer pa sploh še ne vemo, ali bodo lastniki zemljišča, po katerih bi potekala zahodna obvoznica, pripravljeni prodati in po kolikšni ceni. Poleg tega bo projekt izgradnje sodobne tramvajsko - železniške proge med Brezovico in Kamnikom, ki naj bi dolgoročno rešila probleme z mestnim in primestnim potniškim prometom v naši regiji (in posledično tudi v naši občini) stal 110 milijard tolarjev, kar nekaj pa jih bo morala zanj prispevati tudi naša občina. Vprašanje, čemu se bomo odrekli (obnovam šol, gradnji novega vrtca, obnovi občinskih cest ali čemu drugemu), da bomo lahko širili obstoječe in gradili dodatne ceste, je torej več kot na mestu. Bojan Mlakar, podsekretar -vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, pravi, da je prometna študija ena izmed podlag, na katerih bo temeljila strategija prostorskega razvoja naše občine, da pa bo treba na podlagi te študije izdelati tudi prometno strategijo z natančno opredeljenimi kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Prometna strategija naj bi bila pripravljena do spomladi in takrat vam jo bomo tudi podrobneje predstavili. »Že ves čas se pogovarjamo samo o tem, kdaj se bomo do Ljubljane spet lahko pripeljali v pol ure, toda takšno razmišljanje je povsem zgrešeno. Odgovor je namreč po vsem preprost: nikoli več. Dokler se bo vsak vozil s svojim avtomobilom, manjše gneče na cestah ne moremo pričakovati,«je nekaj resnic »položil na mizo« Skorjanc, ob tem pa dodal, da bo zaradi inten- Realizacija prometne študije se začne prihodnje leto Realizacija prometne študije sc bo začela žc prihodnje leto, saj se bo občina ob finančni pomoči države lotila širitve obvoznice med Šolsko ulico in Cankarjevo cesto, kjer naj bi dvopasovno cesto razširili v štiripasovno. Vrednost projekta jc po besedah Bojana Mlakarja ocenjena na približno 400 milijonov tolarjev, dokončan pa naj bi bil približno v dveh letih. Toda to je šele začetek ogromnih vlaganj v izboljšanje prometnih razmer v naši občini, zato sc zastavlja vprašanje, kje bo občina jemala, da bo vlagala v ceste. Na dejstvo, da ima naša občina šc kakšne druge potrebe, ne samo širitev obstoječih in gradnjo novih cest, je udeležence javne tribune opomnil tudi Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. stoje pri Usnjarskem mostu delno krivo neusklajeno delovanje vseh štirih semaforjev med Šolsko ulico in Cankarjevo cesto, delno pa tudi vozniki in njihova relativno nizka raven prometne kulture. O plačevanju parkirnine je Pristovnik povedal, da so parkirnini navkljub parkirišča spet skoraj stoodstotno zasedena in da občina že razmišlja, da bi režim plačevanja parkirnine nekoliko spremenila. »Razmišljamo namreč, da bi parkirnino zaračunavali samo v dopoldanskem času, ko so stanovalci v službah, medtem ko bi bilo po 15. ali 16. uri parkiranje brezplačno, vendar dokončne odločitve o tem še nismo sprejeli. Kar pa zadeva neenakost občanov, je treba vedeti, da se parkiranje v centru mesta ne plačuje samo pri nas, ampak tudi v vseh drugih mestih. Razlika je samo v tem, da so drugod to že vzeli za svoje, pri nas pa še ne. Tako nam je še vedno žal stotih tolarjev za enour-no parkiranje, medtem ko nas deset tisočakov kazni za prehitro vožnjo ne moti,« je dejal Pristovnik. Ob tem je navedel še en podatek, ki bo nedvomno zanimiv za načrtovanje nadaljnjega razvoja javnega prevoza. Povedal je namreč, da se proti Ljubljani vsAak dan odpelje med pet in šest tisoč naših občanov, velika večina seveda s svojimi avtomobili. Kje bomo jemali, da bomo za ceste dajali? Po besedah Ivana Kende, višjega svetovalca za cestno - prometno dejavnost, bi samo za realizacijo tistih idejnih zasnov, ki so že zivne stanovanjske gradnje v naši in vseh sosednjih občinah Kamnik že čez kakšnih dvajset let postal predmestje Ljubljane, medtem ko bo javni prevoz postal učinkovitejši od zasebnega že veliko pred tem. »Če bi občine hotele zagotoviti tolikšno prepustnost cest, da bi iz Kamnika do Ljubljane potrebovali pol ure, bi zaradi vlaganj v cestno infrastrukturo bankrotirale,« je dodal Škorjanc. Na vlak ali avtobus pa (še) ne... V razpravi so udeleženci javne tribune opozarjali na posamezne probleme in predlagali njihove rešitve, medtem ko celovitih rešitev in predlogov za izboljšanje obstoječega stanja ni bilo slišati. Konec koncev pa jih od njih niti ni bilo mogoče pričakovati. Prometna študija sc je torej izkazala za smiselno naložbo, saj je nakazala nekaj rešitev prometnih problemov v naši občini, vendar se je ob tem izkazalo, da bo njihovo reševanje izjemno drago. Zaradi tega so v tujini že zdavnaj izračunali, da so vlaganja v javni prevoz cenejša in učinkovitejša od širitve in gradnje novih cest, pri nas pa se to spoznanje še ni prijelo in se svojim avtomobilom (še) nismo pripravljeni odreči. No, morda pa bodo premik v naših glavah pospešile vedno višje cene goriv. Samo, da se to ne bo zgodilo po tistem, ko bomo ravno dokončali gradnjo vseh novih cest in vrgli stran ogromno denarja, ki bi ga lahko porabili tudi drugače... ZORANJEREB Agencija za razvoj turizma in podjetniš v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3,1241 Kamnik, 01 8317 647 in 01 8317 662 www.muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, Kamnik Sreda. 14. december 2005 ob 19.00 Miha Maleš: Sakralna dela (otvoritev razstave muzejskega svetovalca Marka Lesarja) V programu bosta nastopila: Metod Palčič ob spremljavi Sebastjana Vrhovnika fy> Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@jskd.si Nedelia. 11. december 2005. po večerni sv. maši (ob 18. uril Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik BODI NAM POZDRAVLJENA Koncert Marijinih pesmi Izvajajo: KPZ Sutna Kamnik, KPZ Dobrova, Vokalna skupina Krila Vstop prost! Ponedeljek. 12. december 2005. ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik LADAKH - DEŽELA PRELAZOV Predstavitev poti osmih prijateljev, ki so obiskali Ladakh, ki ga mnogi imenujejo mali Tibet. Vstop prost! Petek. 16. december 2005. ob 19. url Galerija Veronika, Kamnik POLDE MIHELIČ: KAPLJE MINEVANJA V SLIKI IN BESEDI Odprtje razstave slik in predstavitev knjižne novitete črtic in pesmi kamniškega avtorja Razstava bo odprta do 8. januarja 2006, ob delavnikih in sobotah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. V času razstave bo knjiga naprodaj po promocijski ceni Vstopnine ni, vljudno vabljeni! DOM KULTURE KAMNIK Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, 1240 Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/580-818 www. domkulture. org: e-mail: info@domkulture.ora Sobota. 10. 12. 2005. ob 10. uri. Lutkovna skupina Uš ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA zaključena prireditev Petek. 16. 12. 2005 ob 1 7. uri. Špas Teater 5ŽENSK.COM - gledališka komedija za izven, RAZPRODANO Sobota. 17. 12. 2005 ob 20. uri NEW SWING KVARTET - KONCERT vstopnina: 3400 SIT / 3600 SIT, za izven Sreda. 21. 12. 2005 ob 20. uri - MD KID OB PETIH PRI VODNJAKU -mjuzikl vstopnina: 500 SIT, za izven Četrtek. 22. 12. 2005 ob 17.30. MD KID OB PETIH PRI VODNJAKU - mjuzikl zaključena prireditev Petek. 23. 12. 2005 ob 13. uri. Špas teater KADAR MAČKE NI DOMA - gledališka komedija zaključena prireditev Petek. 23. 12. 2005 ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik NOVOLETNI KONCERT vstopnina: 2000 SIT, za izven MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Petek. 9.12. 2005. ob 19. uri v čitalnici knjižnice: Filmska šola z Dušanom Rutarjem. Torek. 13.12. 2005. ob 10. uri v dvorani knjižnice: Gospa Azita Bijol nas bo s pravljicami popeljala v Iran in nam predstavila iransko kulturo. Torek. 20. 12. 2005. ob 10. uri v dvorani knjižnice: Anja Štefan bo pripovedovala slovenske ljudske pravljice. Sreda. 21.12. 2005. ob 19. uri v dvorani knjižnice: S Študentskim klubom Kamnik bomo spoznali Južno Kitajsko. Predaval bo Radovan Riedl. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5, Kamnik Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar) Nedelia. 18. decembra 2005. ob 15. uri Otvoritev RAZSTAVE JASLIC DRUŠTVO LJUBITELJEV SREDNJEGA VEKA STARI GRAD Informacije : GSM 041 385 115 /Stane Osolnik/ ali v gostišču Grof Andeš na Starem gradu Nedelia. 25. decembra 2005. ob 19. url Stari grad nad Kamnikom BOŽIČNI POHOD S STARODOBNIMI SVETILI NA OBERSTAIN / STARI GRAD/ Zbor pri centru lnerspar,(bivši UTOK) ob 19.uri. Pohodniki naj imajo s seboj starodobna svetila kot so: petrolejke, oljen-ke, karbidovke itd..., ki bodo ob prihodu na cilj tudi komisijsko ocenjene in tri najboljše tudi nagrajene s praktičnimi nagradami. Vsak udeleženec pohoda na Starem gradu dobi topli napitek. Zaželena so tudi primerna starodobna oblačila. Za udeležence, ki se bodo želeli v dolino vrniti z avtom, bo le ta organiziran do 22. ure. Počastili smo prvi državni praznik Dan Rudolfa Maistra Vojaški zgodovinarji o Maistru: Maister je izjemen lik naše vojaške zgodovine V počastitev prvega državnega praznika Rudolfa Maistra 23- novembra v spomin na dan, ko je leta 1918 Maister v Mariboru razorožil nemško Zeleno gardo, je Društvo general Maister Kamnik v občinski sejni dvorani pripravilo predavanje o življenju in delu Rudolfa Maistra kot velikega vojskovodje, ki je s svojim odločnim posegom v oktobru 1918 Sloveniji ohranil tretjino sedanjega ozemlja slovenske države. Tedanje razmere in vlogo generala Maistra pri tem je številnim poslušalcem temeljito obrazložil nadporočnik Zvezdan Markovič, predstavnik Centra za vojaško zgodovinsko dejavnost slovenske vojske. Med drugim je dejal, da Rudolfa Maistra lahko postavimo ob bok kateremukoli častniku v NATU ali v sorodnih voj- skah. Maister se namreč ni ukvarjal samo z vojaško stroko, pač pa si je zelo prizadeval tudi za širjenje svojega obzorja in duha in s tem skušal vplivati na podrejene častnike, zato velja za izjemen lik naše vojaške zgodovine. Ko je govoril o vlogi borcev prostovoljcev za našo severno mejo 1918-1919, je poudaril, da lahko rečemo, da so to bili prvi zametki slovenske vojske, o čemer piše tudi Janez Svajncer v svoji knjigi o zgodovini slovenske vojske. Nato so se ob 18. uri vsi udeleženci napotili pred spomenik Rudolfa Maistra, kjer sta po državni himni zbranim o Maistru spregovorila župan Tone Smolnikar in Zvonko Cvek, predsednik območne zveze veteranov vojne za Slovenijo. S položitvijo cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra in nekaj Maistrovimi pesmimi so se .predstavniki Občine, Društva general Maister in veteranskih organizaciji poklonili spominu našega velikega rojaka in domoljuba. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK Vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan - zlato priznanje Občine Kamnik - srebrno priznanje Občine Kamnik - bronasto priznanje Občine Kamnik - spominsko priznanje Občine Kamnik - posebno priznanje Občine Kamnik Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 14. januarja 2006 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda - za katero priznanje se predlaga, - kratko pisno utemeljitev, ki bo sestavni del priznanja in ne sme presegati ene računalniško tipkane strani A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojen razmik med vrsticami), predlagatelj lahko poda tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, da je potrebna zaradi lažjega odločanja ko-misije, - ime in naslov predlagatelja. Vojaški zgodovinar nadporočnik Zvezdan Markovič iz Centra za vojaško zgodovinsko dejavnost slovenske vojske je s svojim predavanjem o Maistru in njegovih bojih za našo severno mejo pritegnil številne poslušalce v sejni dvorani občine Kamnik. Župan je med drugim poudaril tudi prizadevanja občine, da bi v rojstni hiši Rudolfa Maistra uredili spominski muzej Maistra in slovenske vojske, namenjen tudi domovinski vzgoji. V teku je tudi proučitev možnosti, da bi v tem kompleksu predstavili tudi posamezne države Evropske unije v času, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Ob pobudi, da bi hišo Rudolfa Maistra razglasili za spomenik državnega pomena, so predvideni tudi pogovori s predstavniki ljubljanske nadškofije o eventuelnem odkupu hiše s strani države oziroma občine. Dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra, člani gledališke skupine Rudolfi, ki jo vodi prof. Marja Kodra, pa so z recitacijami Maistrovih pesmi predstavili našega rojaka tudi kot pesnika. Nato so župan Ione Smolnikar in predstavniki Društva Rudolfa Maistra in veteranskih organizacij Nikolaj Pinterič, Zvonko Cvek in Matevž Košir k Maistrovem spomeniku, ob katerem so na častni straži stali štirje veterani vojne za Slovenijo, položili cvetje. Na koncu pa je spregovoril še dr. Niko Sadnikar, ki se je malo pred tem vrnil iz Maribora, kjer je na slavnostni seji mestnega sveta Maribor prejel priznanje Zveze društev generala Maistra in Mestnega sveta Maribora. Vi sprašujete, župan odgovarja Občan J.M. iz Šmarce sprašuje, kako poteka postopek izdelave Strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Kamnik? Glede na dejstvo, da morajo občine v skladu z veljavno zakonodajo v treh letih po uveljavitvi Strategije jrrostorske-ga razvoja Slovenije sjjrejeti svoje strategije prostorskega razvoja, v treh letih po uveljavitvi Prostorskega reda Slovenije pa svoj prostorski red, navedena državna prostorska akta pa sta bila sprejeta in uveljavljena v letu 2004, je občina Kamnik v letu 2004 pričela s postopki za pripravo Strategije prostorskega razvoja občine Kamnik. Navedena državna prostorska akta predpisujeta usmeritve za prostorski razvoj na lokalni ravni in pravila za urejanje prostora, ki jih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih prostorskih aktov. Pri pripravi občinskih prostorskih aktot > so se poja t o nujnem postopku. Predlagani Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja urejanja prostora, ki se nanašajo na prostorske akte občin, na novo ureja odnos med vladnimi resorji in občino, poeno- stavlja postojjek pri/trave in sprejema občinskih prostorskih aktov ter ga ustrezno združuje s postopkom celovite presoje vplivov na okolje, na novo ureja sistem občinskih jjrostorskih aktov, s tem da združuje vsebine občin skega strateškega in izvedbenega prostorskega akta /jo veljavni zakonodaji o-meni racionalizacijo dela. časa in finančnih sredstev na državnem in lokalnem nivoju. Do sjrrejema zaktma je občina Kamnik ustavila postopke za izdelavo temeljnih ob činskih prostorskih aktov Po mnenju Ministrstva za okolje in prostor bo zakon sjirejet še v letu 2005. takoj j'jo uveljaviti'!' zakona bo Obči na Kamnik nadaljevala s j jo stofjki jmprave jjrostorskih aktov ter izvedla javni razj/is za Izbfjr izdelovalca prostorskega akta. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Državna proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru seje začela s slavnostnim govorom predsednika slovenske vlade Janeza Janše. Slovesnosti so se poleg visokih predstavnikov javnega življenja udeležili tudi najvišji predstavniki poveljstva Slovenske vojske z načelnikom general štaba generalmajorjem Ladislavom Lipičem na čelu. Dr. Niko Sadnikar - prejemnik letošnjega priznanja Mestne občine Maribor in ZDGM Slovenije Našemu častnemu občanu dr. Nikolaju Sadnikarju so na slavnostni seji mestnega sveta Maribor ob občinskem in državnem prazniku podelili visoko priznanje Mestne občine Maribor in Zveze DGM Slovenije za njegov prispevek k ohranjanju spomina na Rudolfa Maistra v njegovem rojstnem mestu Kamniku. Dr. Nikolaj Sadnikar in njegova družina ima nedvomno veliko zaslug pri ohranjanju Mais- Dr. Niko Sadnikar, letošnji prejemnik priznanja Zveze društev general Maister in Mestne občine Maribor ob državnem prazniku Dnevu Rudolfa Maistra. trovega izročila v Kamniku. Od Sadnikarjeve družine je prišla pobuda za ustanovitev najvišjega priznanja mesta Kamnika zaslužnim meščanom. Listino o podelitvi naziva častni meščan, ki so jo kot prvemu podelili Rudolfu Maistru, je na pobudo Sad-nikarjevega očeta oblikoval Maksim Gaspari. Leta 1938 je Niko skupaj z očetom sodeloval pri oblikovanju in postavitvi spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Šutni. Njegova zasluga je tudi, da se je ta plošča, ki so jo sneli in shranili v Sadni-karjevi hiši, ohranila med nemško okupacijo. Dr. Sadnikar nikdar ne odreče svoje pomoči, kadar je potrebno mladim ob raznih srečanjih in kvizih kaj povedati o našem rojaku. Nesporne pa so tudi njegove zasluge za postavitev spominskih plošč in drugih obeležij številnim kamniškim slikarjem, pisateljem in drugim umetnikom. Zelo aktivno s svojimi pobudami tudi sodeluje pri oblikovanju programa kamniškega Društva general Maister. Dr. Sadnikar je po vrnitvi iz Maribora pred Maistrovim spomenikom v Kamniku dejal, da je s tem visokim zelo počaščen in da je to tudi priznanje mestu Kamniku ter dodal, da bo vedno ostal zvest izročilu generala Maistra in Kamnika. Kamničani na državni proslavi ob Dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru Društvo general Maister Kamnik je v petek 25 novembra organiziralo obisk osrednje državne proslave v t Iniverzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru. Navzlic slabemu vremenu, saj je ta dan začelo pošteno snežiti, se je proslave udeležilo okrog 20 članov društva. Na slovesnosti je spregovoril Janez Janša, predsednik slovenske vlade, ki je po opisu zgodovinskih in za našo severno mejo odločujočih bojev leta 1918 poudaril, da je biJo Maistrovo dejanje pravzaprav ohranitev Slovenije in posledično predstavlja trdno osnovo, iz katere je lahko zrasla slovenska država. Zato je bilo treba Maistra in njegovo zavarovanje Štajerske in Koroške povzdigniti v državni praznik V zelo pestrem kulturnem programu, ki je v sliki in besedi predstavil delo našega velikega rojaka, je sodeloval Orkester Slovenske vojske, zbor Carmina Slovenica, Završki fantje, Mariborski oktet, Alfi Nipič, Edvin Fliscr, Simona Weis, Milada Kalezič, Aljoša Ter-novšek, Vlado Novak in drugi. Program so lepo dopolnili tudi plesalci otroške plesne skupine Krog, Sabljaškega kluba Branik in Akademskega planinskega društva Kozjak Maribor. Kamničane so še posebej pritegnile in ganile besede nekdanjega Maistrovega borca, ki je z velikega ekrana, na katerem so še pred tem grmeli topovi v poslednjih bitkah prve svetovne vojne, dejal: »Rad bi se zahvalil mestu Kamniku, kjer je bil rojen naš poveljnik Rudolf Maister. Mesto Kamnik nam je dalo najboljšega slovenskega sina. On je bil tisti, ki je rešil Slovenijo in če ne bi bilo njega na pravem mestu ob pravem času, nas danes tukaj ne bi bilo...« Po programu so se udeleženci na družabnem srečanju ob zvokih veselih štajerskih muzikantov in pokušanju tamkajšnjih vinogradniških dobrot zadržali še pozno v noč. Kamničani so se srečali tudi z »Maistrovci« z tinta in se dogo vorili za spomladanski obisk Maiv trove poti po Notranjski. FRANC SVETELJ Nikolaj Pinterič, predsednik kamniškega društva general Maister, v pogovoru z Milanom Lovrenčičem, predsednikom ZDGM Slovenije, in Još-kom Tišlerjem, predstavnikom notranjskega odbora DGM Ljubljana. ti Sto let Čebelarskega društva Kamnik ČEBELARSKA TRADICIJA JE TESNO VTKANA V SLOVENSKO KULTURNO IZROČILO V Sloveniji ima čebelarstvo dolgoletno tradicijo, ki je tesno vtkana v slovensko kulturno izročilo. O tem pričajo ohranjeni slikoviti čebelnjaki, poslikane panjske končnice, številne knjige domačih čebelarskih strokovnjakov, ki so orali čebelarsko strokovno ledino in ponesli v svet sloves o naši kranjski čebeli. In nenazadnje o tradiciji čebelarstva kot poeziji kmetijstva priča tudi častitljivih sto let Čebelarskega društva Kamnik kot pomembnega člana v veliki čebelarski slovenski družini. Bogato stoletno zgodovino čebelarstva na Kamniškem, ki so jo s prostovoljnim delom in ljubeznijo do drobcenih žuželk avtohtone pasme kranjske sivke ustvarjale generacije zanesenjakov, je zaokrožila slovesnost v Domu kulture Kamnik 24. novembra. Oder so krasili mnogi čebelarski prapori domačega in sosednjih društev in paviljonček s Kopišč v Kamniški Bistrici, kjer je bila leta 1932 ustanovljena prva plemenilna postaja na slovenskih tleh, ki je društvu upravičeno v ponos. Ob kulturnem programu, v katerem so zapeli pevci Lire, ljubitelje čebelarjenja nagovorili predsednik Čebelarskega društva Kamnik dr. Jurij Reščič, župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc sivk. je društvo zaslužnim čebelarjem in sponzorjem podelilo priznanja in zahvale, svojo pot pa zapisalo v Kroniki čebelarjenja na Kamniškem. Čebelarska zveza Slovenije je Čebelarsko društvo Kamnik ob jubileju odlikovala z zlatim odličjem Antona Janše - najvišjim čebelarskim priznanjem v Sloveniji. Čebelarji so že v drugi polovici 19. stoletja spoznali, da bodo učinkovitejši, če se bodo povezali. Tako je bilo leta 1873 v Ljubljani ustanovljeno Kranjsko društvo za umno čebelo, ki se je po dveh letih preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelo. Leta 1898 je sledila ustanovitev društva z imenom Čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, ki se je po prvi svetovni vojni preimenovalo v Čebelarsko društvo za Slovenijo. Istega le- novala v Čebelarsko društvo Kam-nik-Domžale s sedežem v Kamniku in vanj so bile včlanjene družine: Domžale, Kamnik kot Čebelarska družina Janka Malešiča, Krtina, Lukovica, Radomlje, Mengeš in Ko menda. Čebelarska Zadruga Slovenije se je kasneje preimenovala v Zvezo čebelarskih društev Slovenije in nazadnje v Čebelarsko zvezo Slovenije. Ponovno se je čebelarstvo na območju Kamnika reorganiziralo v letu 1983, ko čebelarska družina Janka Malešiča iz Kamnika spremeni status v Čebelarsko društvo Kamnik in kot tako deluje še danes. Društvo, ki so ga od leta 1946 vodili predsedniki Avgust Ogrinec, Karel Benkovič, Anton Čop, Miro Sanabor in Jurij Reščič, danes povezuje 62 ljubiteljev čebelarjenja na območju občine Kamnik. Skupaj premorejo nekaj nad tisoč panjev, kar jih uvršča med male čebelarje, ki svojih čebel ne prevažajo na druge paše, saj imajo za pašo širne višinske gozdove in travnike. Kot je na slovesnosti ob jubileju povedal predsednik ČD Kam- Najvišje čebelarsko priznanje v Slovenijiv - zlato odličje Antona Janše Čebelarskemu društvu Kamnik je predsednik dr. Jurij Reščič prevzel na slovesnosti ob stoti obletnici, 24. novembra 2005, iz rok podpredsednika CZ Slovenije Franca Sivka. »Iz globokih korenin čebelarstva naših prednikov tudi mi rastemo« je poudaril Stric ta je začelo izhajati tudi glasilo Slovenski čebelar, ki suvereno izhaja še danes. Slednje društvo je imelo V svojih pravilih tudi določilo, da se na območju delovanja tega društva lahko ustanavljajo podružnice, kar je omogočilo tudi nastanek kamniške podružnice. Tako je bila januarja 1905 ustanovljena Čebelarska podružnica Kamnik z 21 člani. V podružnico so bili včlanjeni tudi Čebelarji iz sosednjih krajev: Komende, Lukovice, Mengša, Radomelj, Trzina, Domžal ter Dola pri Ljubljani, zato to leto šteje za začetek organiziranega čebelarstva na področju naše občine. Po koncu 11 svetovne vojne leta 1945 je bila v Ljubljani ustanovljena (cbelarska zadruga za Slovenijo. Čebelarstvo na območju Kamnika se je reorganiziralo in tako je še istega leta začela delovati čebelarska družina Kamnik, ki se je leta I 946 združila v čebelarsko podružnico Domžale, ki je delovala do leta 1956, ko je bila reorganizacija čebelarskih podružnic. (c-belarska podružnica Domžale se je preime- Najstarejša čebelarja kamniške podružnice iz leta 1912 Jožef Mrak iz Podgorja in Matija Pirš z Vira pri Nevljah. nik dr. Jurij Reščič, imajo slovenski čebelarji izjemno srečo, da je naša domovina tudi domovina avtohtone čebelje pasme kranjske sivke, ki slovi po skromnosti in marljivosti ter je vse bolj iskana v svem. Spomnil je na leto 1932 kot pomemben mejnik na področju strokovnega dela, saj je bila tega leta na Kopiščih v Kamniški Bistrici ustanovljena prva plemenilna postaja v Sloveniji. Ustanovil jo je prof Josip Verbič, ki se je prvi pri nas zavedal pomena strokovne odbire dobrih čebeljih rodov za čebelarstvo in to skrb začel tudi uresničevati. Med pomembnejšimi vzrejevalci je dr. Reščič omenil Janka Malešiča, Franca Stareta, Franca Sitarja in Rada Pavloviča. Obvestilo imetnikom čebel Po »Pravilniku o označevanju čebel« (Uradni list RS št 94/03) so vsi Imetniki čebel dolžni prijaviti svoje čebelarstvo pristojni veterinarski službi. Neprijavljeno posedovanje čebel se sankcionira skladno s tem pravilnikom. Za čebelarje, člane ČD Kamnik, je to storilo društvo. Zaradi popolnejše evidence, ki je pomembna pri zdravstvenem varstvu čebel in preprečevanju širjenja čebeljih bolezni ter izdelavi pašnega katastra, je ČD Kamnik v vsestransko korist pripravljeno popisati še druge imetnike čebel na območju občine Kamnik. Informacije dobite na sedežu društva: ČD Kamnik, Perovo 5, 1240 Kamnik, tel. (040) 221966. »S plemenilno postajo Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici je CD Kamnik izjemno tesno povezano, lahko bi rekli, da se z njo identificiramo. Večina sredstev, ki nam jih z velikim posluhom za čebelarstvo namenja Občina Kamnik, je vložena v to postajo, skupaj s številnimi urami prostovoljnega dela. Vsako leto našo postajo obiščejo čebelarji iz domovine in tujine«, je poudaril dr. Reščič in dodal, da je CD Kamnik skupaj s CZS že naredilo prve korake za ureditev rodovniško ple-menilnc postaje, katere cilj je ohraniti avtohtono kranjsko čebelo čimbolj pasemsko čisto. Čebele so občutljiva bitja, pomembna za nase zdravo in lepo okolje Čebelarji pa ne morejo mimo problema pretiranega vpliva človeka na uničevanje lepega in zdravega okolja, kar čebele kot zelo občutljiva bitja še posebej hitro zaznajo. Zlasti pretirana uporaba škropiv privede do pomorov čebel. Čebelje družine še vedno slabi zajedalska bolezen varoa, ki seje prav tako zaradi človeka pred dvema desetletjema pojavila v naših krajih. Čebelarji so vedno pripravljeni na boj zoper to bolezen, zato pri zdravstvenem varstvu čebel sodelujejo s sosednjimi društvi, veterinarji, organizirajo strokovna predavanja, se udeležujejo strokovnih srečanj. Spremembe zakonov in predpisov niso zaobšle niti področja čebelarjenja. Dr. Reščič je ob tem omenil popis čebelarstev in ureditev pašnega katastra za področje kamniške občine ter letos prvič uvedeno panjsko listo za boljšo evidenco nad čebelarstvom. Pomembna novost je tudi ta, da se je po dolgih letih zopet mogoče izšolati za poklic čebelarja. Tudi nekaj članov CD Kamnik je že pridobilo poklicno kvalifikacijo čebelar - čebelarka. Čebelarji pa poleg strokovnosti namenjajo pozornost tudi družabnosti, zato vsako leto organizirajo tradicionalno srečanje čebelarjev na plemenilni postaji Josip Verbič na Kopiščih v Kamniški Bistrici , sodelujejo na različnih prireditvah, kot so dnevi narodnih noš v Kamniku in na družabnih srečanjih. Kamniški čebelarji ob Grumovem čebelnjaku na Vrhpolju leta 1934. Po pričevanju Franceta Koncilia so na sliki prisotni vsi kamniški čebelarji. Pomembni prispevki k čebelarski tradiciji Prav slehernemu članu Čebelarskega društva Kamnik gre vsa pohvala za njegov prispevek k življenju društva in dobrobiti slovenskega čebelarstva. Ob stoletnici pa sta predsednik CD Kamnik dr. Jurij Reščič in tajnikjanez Petrič najzaslužnejšim članom podelila društvena odličja Antona Janše. Odličja Antona Janše II. stopnje (srebrna) so prejeli: Matija Jenko - za vestno in natančno opravljanje nalog tajnika in podpredsednika društva, Janez Tičar - za dolgoletno opravljanje nalog predsednika nadzornega odbora, Florijan Koželj - za dolgoletno opravljanje nalog blagajnika. Odličja Antona Janše III. stopnje (bronasta) so prejeli: Gregor Mlakar - za izredno aktivno delo na vseh področjih društva, organizacijo proslave ter opravljanje nalog blagajnika. Janez Petrič - za dolgoletno vestno opravljanje nalog tajnika društva, Milan Sušnik - za opravljanje del iz zdravstvenega varstva čebel, Ivan Hančič, Andrej Brajer in Jože Janežič - za pomoč pri delih na plemenilni postaji, Andreja Hribovšek, Milan Robar, Ivan Ogrinc in Miha Pestotnik za pomoč pri delih na plemenilni postaji ter druga dela v društvu. Najvišje čebelarsko priznanje, zlato odličje Antona Janše I. stopnje, pa je letos maja ob prazniku slovenskih čebelarjev prejel danes žal že pokojni Miro Sanabor. Društvena priznanja za požrtvovalno pomoč pri delu ČD Kamnik so prejele tudi žene čebelarjev Olga Koželj, Slavka Galin in Jolanda Pavlovič ter sosednja čebelarska društva, ČZ Slovenije, Občina Kamnik in sponzorji. Kamniški čebelarji so bili deležni številnih čestitk s spominskimi darili sosednjih čebelarskih društev. Po slovesnosti se je prijetno druženje nadaljevalo ob domačih dobrotah kamniških čebelark, pražnje oblečenih v čebelarske oprave. OBČINA DOMŽALE, ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE in ' ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK petek, 23.12.2005 ob 20. uri Dom kulture Kamnik torek, 27.12.2005 ob 20. uri Hala komunalnega centra Domžale Solista: Andreja ZAKONJŠEK, sopran Marjan TRČEK, tenor dirigent: Simon DVORŠAK povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN Predprodaja vstopnic: DOM KULTURE KAMNIK POSLOVALNICA KOMPAS - MERCATOR CENTER DOMŽALE ZGODOVINA PLEMENILNE POSTAJE Iz pravkar izdane Kronike čebelarjenja na Kamniškem lahko razberemo, da je bil pobudnik in ustanovitelj plcmcnilnc postaje v dolini Kamniške Bistrice velik čebelar in profesor Josip Verbič, rojen 1869-1948 iz Brezovice pri Ljubljani. Napisal je veliko strokovnih člankov o čebelah. Leta 1930 je prof. Verbič prevzel vodstvo takratnega čebelarskega društva v Ljubljani. Leta 1932 se je odločil, da bo ustanovil prvo plemenilno postajo za plemenitev in vzrejo čebeljih matic. Odločil se je, da bi to postajo postavil v dolini Kamniške Bistrice zaradi njenega geografskega položaja. Za začetek jc postavil zložljivo hišico, ki je dala streho enemu trotarju. Ta hišica je stala do 4. februarja leta 1936. V noči iz 4. na 5. februar je padla orjaška smreka in uničila čebelnjak. Trotar je ostal sredi razvalin nepoškodovan. Profesor je bil vodja plcmcnilne postaje do leta 1939, ko jc vodenje prepustil Kamničanu Janku Malešiču vse do druge svetovne vojne. Na začetku vojne so Malešiča nemški gestapovci aretirali in izselili v Srbijo. Za časa vojne postaja ni delovala. Po končani vojni se jc Malcšič vrnil iz izgnanstva, a jc imel preveč dela z obnovo osnovne šole v Mekinjah, tako da vodenja postaje ni mogel prevzeti. Postaja jc ponovno zaživela v letu 1947, ko je bil 10. maja pripeljan trotar in 48 kra-njičkov. Trotarja je podarila gospa Obervvalder iz Domžal. 29. maja istega leta so pripeljali prve matice na oprašitev. Kamniški čebelarji SO spoznali pomen dobre čebelje pasme in so se potrudili zgraditi nov čebelnjak na Kopiščih. Otvoritev je bila 18. maja 1969- Od tega datuma se plemenilna postaja imenuje po pokojnemu profesorju Vcrbi-ču. Vodenje postaje je prevzel Ivan Stare vse do leta 1981, ko jo je predal v nadaljnje vodenje Francu Sitarju. Sitar jc bil vodja plcmcnilne postaje vse do 26. 2. 1998, ko je zaradi starosti prepustil vodenje Rado slavu Pavloviču in Janezu Galinu, članoma čebelarskega društva Kamnik. Danes je to edina plemenilna postaja v Sloveniji, ki deluje v okviru čebelarskega društva. Konec leta 2004 je prevzel delo na plemenilni postaji Gregor Mlakar iz Kamnika. Čebelarska družina Kamnik je že leta 1965 želela obnoviti plemenilno postajo, ker jc vedela, da brez nje ne pridemo do dobrih čebel. Zato se jc obrnila na Zvezo Čebelarskih društev v Ljubljani, da bi ji odstopila inventar nekdanje plcmcnilne postaje, vendar ni uspela. Zato so kamniški čebelarji sklenili, da sami na novo ustanovijo postajo. Začeli so zbirati sredstva, arhitekt Vlasto Kopač jc napravil načrt upravne zgradbe v slogu, ki odgovarja temu planinskemu predelu. Začetna dela so se zavlekla v leto 1967. Gozdno gospodarstvo v Kamniku je prispevalo potrebni les, kamniški čebelarji sami pa so zavihali rokave in začeli uresničevati zastavljeno nalogo. Ob podpori takratne občinske skupščine, sosednjih čebelarskih društev in zveze so z lastnimi finančnimi sredstvi in lastnim delom nad 2600 prostovoljnih delovnih ur postavili Plemenilno postajo na Kopiščih. Najbolj požrtvo valni med člani društva so bili: Justin Slanovec, Karel Zabavnik, Ivan Stare, Karel Benkovič in Janez Kočar. Kopiščc je dobilo ime po og-larjcnju in oglarjih, ki so na tem mestu pred mnogimi leti »kuhali« in pridobivali oglje v kopah. VERA MEJAČ 05 ecember sreda, 14. december ob 20.00 PIAF EDITH PIAF šanson, Vesna Pemarčič Žunić petek, 16. december ob 19.00 BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV koncert, Glasbena šola Parnas .sobota, 17. december ob 10.00 Indijanska legenda: KAM JE ŠLO TOPLO VREME? lutkovna predstuva, Lutkovna skupina US četrtek, 22. december ob 20.00 WANDA TRENT PHILLIPS QUARTET 55 večer gospela in črntke duhovne glasbe gj "oo sobota, 31. december ob 10.00 Nataša Herlec: MAČEK EGON § lutkovna predstava, Lutkovno gedališče TRI v "O v 4., 5., 6.) in 7. januar 2006 ob 20.00 > Ken Ludvvig: TI NORI TENORJI | komedija. Drama 8NG Maribor s INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 banka domžale Banka za vas © Kulturni dom Franca Bernika Otmtinli' Ob evropskem dnevu invalidov Predsednik dr, Drnovšek na obisku v Kamniku Predsednik republike dr. Janez Drnovšek jc v torek, 6. decembra, obiskal Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Njegov obisk največje tovrstne stro- kovne ustanove v državi, ki je izredno uspešna pri usposabljanju otrok in mladine z gibalno ovira-nostjo, je sovpadal z evropskim dnevom invalidov - 3. decembrom. Predsednik dr. Drnovšek si je z zanimanjem ogledal kuharsko delavnico, kjer je že prijetno dišalo. Mladi so mu z veseljem pokazali, kako iz kvašenega testa nastajajo Miklavži, saj je bil vendar dan sv. Miklavža. Kot poznavalec peke, povedal je, da pogosto sam speče kruh, je pohvalil spretnosti mladih, kar je na njihove obraze prineslo ponosne nasmehe. Obisk v Domu starejših občanov Kamnik Naši obiski mnogim ljudem polepšajo dan Sodelavke in sodelavci društva upokojencev Kamnik so 29. novembra obiskali skoraj 100 stanovalcev Doma, ki so člani DU Kamnik. Obisk tako velikega števila članstva je primerna priložnost za druženje s kulturnim programom. Tokrat so se predstavile Predi-ce s harmonikarjem Jožetom Jagodicem. Po krajšem nagovoru predsednika Društva upokojencev Kamnik so članice komisije Marjana, Iva, Jožica in Silva izročile vsakemu članu darilce in zaželele vse dobro v prihajajočem letu 2006. Posebne pozornosti so bili deležni najstarejši in seveda najstarejša članica Lucija Antonin, ki bo 21. decembra slavila svojo 100-let-nico. S tem srečanjem, ki je razveselilo veliko ljudi, društvo zaključuje obiskovanje v tem letu. Vseh obiskov pri bolnih, ostarelih in jubilantih je bilo preko štiristo! STANE SIMŠIČ Stanovalci Doma starejših občanov so bili veseli našega obiska in prijetnega druženja ob kulturnem programu. IZZA ODRA Veseli december Tako kot se je julija lepo zapeljati na morje, tako se decembra spodobi obiskati kakšno od tisočerih kulturnih prireditev. Že v Domu kulture Kamnik jih jc cel kup. Velik del zasedajo podjetja in organizacije, ki za svoje zaposlene ali za otroke zaposlenih pripravijo novoletne sprejeme, ki jih popestrijo z gledališko predstavo ali koncertom. Vse te prireditve in množica društev, ki uporabljajo Malo dvorano in Kotlovnico, pripomorejo, da skozi glavna vrata dnevno vstopi tudi do 600 obiskovalcev. Zadnje prireditve so dokazale, da Kamnik premore dovolj ljubiteljev kulture, da zlahka napolnijo dobrih 300 sedežev. Čeprav jc bila zadnja turbo komedija malo manj obiskana, pa preštevamo več obiskovalcev pri zahtevnejših predstavah. Vedno bolj je tudi očil no, da se mora na kulturo gledati v celoti, da se moramo organizatorji bolj povezovali med seboj, polena za pod noge pa prihraniti za romantične večere ob kaminu. Lokalni program je sprejet, predvideva pa med drugim močno festivalsko dejavnost in tako posledično oživljanje starega mestnega jedra. To pomeni več zunanjih prireditev, več festivalov, cestnega gledališča, uličnih nastopov, skratka, kultura gre k ljudem, če ljudje nočejo h kulturi. Prvi rezultat bo že konec tega leta, ko se bo na obnovljenem Trgu svobode zgodil tridnevni festival, namenjen prav vsem. Od otroških predstav do bruhalccv ognja, nastopov glasbenih skupin in zanimivih dogodkov v edinstveni kamniški znamenitosti - rovu pod Malim gradom. GORAN ZAVRŠNIK Predsednik dr. Drnovšek in Kamničan Maks Lavrinc, svetovalec predsednika, sta se najprej srečala z direktorico zavoda Zdravko Slavec in zaposlenimi, ki so predsednika seznanili z dejavnostmi zavoda in načrti za prihodnost, kjer je bila v ospredju obnova in dograditev tretje faze gradnje zavoda v prihodnjem letu. Še posebej prijetno in težko pričakovano je bilo srečanje predsednika Drnovška z mladimi. Potem, ko so mu predstavili del svojih dejavnosti v kuharski delavnici, so ga vsi skupaj ob zvokih harmonike navdušeno pozdravili v avli, povprašali pa so ga tudi o njegovem delu. Predsednik dr. Drnovšek jc zbrane otroke in mladostnike toplo nagovoril: » Vesel sem, da se spet vidimo. Prvič sem vas obiskal pred tremi leti in takratni vtis mije ostal v lepem spominu. Te dni *f J Učenci in dijaki ZUIM-a so bili izredno veseli obiska predsednika države dr. Drnovška in so ga navdušeno pozdravili. Direktorica Zavoda Zdravka Slavec in zaposleni so dr. Drnovška seznanili z dejavnostmi, v okviru katerih mlade kljub gibalni oviranosti kar najbolje pripravljajo na enakopravno vključevanje v vsakdanje življenje. praznujemo mednarodni dan invalidov in to je priložnost, da se vas spomnimo, da vas pozdravim in vam povem, da mislimo na vas. Vesel sem, da je razpoloženje v Zavodu dobro, že kar praznično. Danes ste že pekli za Miklavža, bliža se Božič, Novo leto. Pred nami so veseli tedni in to razpoloženje sem danes že občutil tukaj pri vas. Le- po je, daje tako in prepričan sem, da boste to razpoloženje obdržali tudi naprej, pa ne samo do konca leta. Vedno skušajmo hiti tako razpoloženi, veseli, ne glede na to, s kakšnimi težavami se srečujemo. Vsak ima težave, če je invalid ali če ni, v življenju vedno pridejo težave. Najbolje je, če se z njimi soočamo vedro, se zavedamo, da brez tega ne gre, takšno je življenje, in gremo naprej.« V nadaljevanju je dr. Drnovšek obljubil mladim, da bodo v državi še naprej poskušali čim bolje skrbeti za njih, jim omogočati možnosti, da se vključujejo v življenje na čim boljši način. Tudi s pomočjo novega objekta, ki se bo začel graditi v prihodnjem letu, in bo mladim prinesel še več različnih dejavnosti, v katere se bodo vključevali in se ob njih marsičesa naučili. «Želim vam, da bi bili ti praznični dnevi in tedni, ki sledijo, čim lepši in da bi na takšen način nadaljevali še po praznikih. Vesel bom, če se bomo še kdaj videli in skupaj ugotavljali, da stvari gredo naprej in da znamo živeti tako ali drugače«, je svoj topel nagovor zaokrožil dr. Drnovšek. Direktorica ZUIM-a Zdravka Slavec jc poudarila, da so veseli obiska predsednika ob mednarodnem dnevu invalidov, še posebej pa njegove podpore, ki so jo začutili žc pred tremi leti, ko se je, takrat v vlogi predsednika vlade, zavzel za uresničitev načrtov ob- nove zavoda, povezane z uskladitvijo med ministrstvom za šolstvo in šport in ministrstvom za zdravje. Poudarila je, da se intenzivno pripravljajo na načrtovan začetek obnove in izgradnje tretje faze v prihodnjem letu, saj je obnova in prostorska širitev nujno potrebna. Obnovili bodo zdravstveni del in del osnovne šole, na novo pa zgradili drugi del osnovne šole, športno terapevtski del in skupne prostore - knjižnico, jedilnico, kuhinjo. »Naša želja je, da bi se tudi gibalno oviranim otrokom in mladostnikom ustvarile enake priložnosti, da pokažejo svoje sposobnosti, kvalitete in se v življenje na vseh področjih vključijo kar se da uspešno«, je izpostavila Slavčeva. Po obisku v zavodu je predsednik države obiskal tudi frančiškanski samostan in si pod vodstvom patrov ogledal samostansko knjižnico, ustanovljeno leta 1627, in cerkev sv. Jakoba s kapelo Božjega groba, ki je bila narejena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ Sodobna plezalna stena je velika pridobitev Kamnika Za vse kamniške planince, predvsem pa za alpiniste, pomeni nova sodobna plezalna stena v Kulturnem domu Kamnik izredno veliko pridobitev. Želja za postavitev plezalne stene je žarela kar nekaj let, v torek, 22. novembra pa se je izpolnila. Ob odprtju plezalne stene se je zbrala množica ljubiteljev gora in gostje, med njimi župan Tone Smolnikar, predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, v.d. generalnega sekretarja PZS Danilo Sbrizaj, načelnik oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamin in drugi. Nova plezalna stena pomeni izredno pridobitev ne samo za Kamnik, ampak mnogo širše. Kot ena najsodobnejših sten pri nas nudi možnost športnega plezanja za vadbo številnim alpinističnim skupinam in šolski mladini. V ifvodnem nagovoru je predsednik PD Kamnik Ivan Res-nik dejal: »Veliko pričakovanje -velik dosežek - to je naša plezalna stena.« Pobudo za novo plezalno steno sta pred leti podala alpinista Marko Prezelj in Klemen Mali, leta 2001 pa jo je sprejel tudi Upravni odbor društva na čelu s takratnim predsednikom Dušanom Štefulo. Poudariti velja, da je veliko razumevanja pokazala tudi občina Kamnik, ki je brezplačno odstopila uporabo podstrešnih Sodobno pisano plezalno steno z mnogimi oprimki na podstrešju Doma kulture Kamnik so prve preizkusile članice slovenske reprezentnaee v športnem plezanju - Maja Vidmar, Natalija Gros in Lučka Franko. Župan rezom Tone Smolnikar in predsednik PD Kamnik Ivan Resnik sta s pre-traku odprla sodobno plezalno steno v Kamniku. prostorov Kulturnega doma Kamnik. Pri financiranju te, 22 milijonov tolarjev vredne stene, so poleg velikih sredstev društva sodelovali tudi Občina Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport. Planinska zveza Slovenije in drugi. V izgradnjo je bilo vloženo kar 4000 ur prostovoljnega dela članov alpinističnega odseka, še posebej so se izkazali: Jure Prezelj, Aleš Hočevar, Damjan Kočar, Marko Petek, Ambrož Baj-de, Matjaž Žavbi in drugi Čestitkam k pridobitvi nove plezalne stene sta se pridružila župan Tone Smolnikar in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Varovalno vrv (spominski trak) sta prerezala župan Tone Smolnikar in predsednik PD Kamnik Ivan Kesnik. »Krstno« plezanje je bilo za upano Maji Vidmar, Nataliji Gret in Lučki Franko - vse tri plezalke se uvrščajo med prvo deseterico plezalk v športnem plezanju v Svetovnem pokalu. Pevci Lire iz Kamnika, stalni gostje na vseh pomembnejših planinskih prireditvah, so tudi ob tej slovesnosti zapeli več planinskih pesmi, ansambel pa je popestril prijetno druženje. STANE SIMŠTČ 8. decembra 2005 PISMA, MNENJA, ODMEVI Kamniški OBČAN KJE NAS ČEVELJ ŽULI? Neusklajeno delovanje semaforjev na Duplici Kot novo priseljena prebivalka Duplice prosim za odgovor policije (ali drugega ustreznega organa) v zvezi z delovanjem semaforjev na celotni Ljubljanski ulici v Kamniku. V Kamnik sem se preselila iz Ljubljane, kjer takšnega nesinhronega delovanja semaforjev za pešce nisem zasledila. Navajena sem, da semaforji za pešce delujejo na dva načina: - Zelena in rdeča luč se spreminjata samodejno, hkrati s spreminjanjem signala na semaforju za avtomobile. Običajno so takšni semaforji v križiščih. - Če semafor za pešce ni v križišču, ampak gre le za možnost prečkanja ceste, na semaforju za pešce ves čas gori rdeča luč. Da bi pešec lahko prečkal cesto, mora pritisniti tipko na »aparatu« na semaforju. Po določenem času se na semaforju za pešce prižge zelena luč. Na takšen sistem prečkanja ceste ob pomoči semaforjev sta navajena tudi oba otroka. Sistem delovanja semaforjev na Ljubljanski cesti v Kamniku pa v naše obnašanje v prometu vnaša zmedo. Stanujem na Ljubljanski cesti 33. Skupaj s šoloobveznima otrokoma večkrat dnevno prečkamo cesto v semaforiziranem križišču Ljubljanske ceste z Groharjevo ulico. Križišče je v obliki črke T in je semaforizirano. V intervalih se za avtomobile izmenjujeta zelena in rdeča luč. Vendar se hkrati z zeleno lučjo za avtomobile ne prižge tudi zelena luč za pešce. Pešci svojo zeleno luč prižigamo s pritiskanjem na tipko na semaforju. Tako se dogaja, da pritisneš tipko za vklop zelene luči in čakaš na prosto pot. V tvojo smer se za avtomobile prižge zelena luč. Ti kot pešec pa zelene luči v tem intervalu ne dočakaš, ker si očitno malce prepozno pritisnil na tipko. Priznam, da sem v takih primerih tudi sama že »z eno nogo na cesti«, ker mi vse znane informacije dajejo vedeti, da bom lahko prečkala cesto. Potem pa moram počakati na naslednji zeleni interval za avtomobile. Bojim se, da takšen način delovanja semaforja človeka prav sili, da prekrši pravilo rdeče luči. Kako pa naj vem, da ni zatajila tehnika, če imajo vsi v moji smeri zeleno luč, le jaz ne, kljub temu, da sem ustrezno pritisnila na tipko. Kako naj zaupam otroku, ki se mu mudi čez cesto na šolsko igrišče, da bo počakal naslednji interval? Naj omenim še to, da signal za pešce oddaja ravno takšen znak, kot tisti v Ljubljani, ki omogoča prečkanje ceste le, če pritisneš na »aparat«. V čem je sploh smisel takšnega načina delovanja semaforjev za pešce? OLGA BALKOVEC Odprto pismo županu, občinski upravi in občinskim svetnikom Spoštovani! Kot večino Kamničanov (vsaj upam tako), tudi mene vprašanja razvoja prometa v mestu in občini močno zanimajo, zato sem skrbno prebral, kaj nam ponuja težko pričakovana prometna študija, ki je bila občinskim svetnikom predstavljena na novembrski seji, občanom pa je bila njena vsebina posredovana v obliki poročila s te seje v Kamniškem občanu. V pomoč pri oblikovanju mnenja sem si prebral tudi gradivo za to sejo. V tistem delu, kjer študija obravnava prometni model (o mirujočem prometu na tem mestu ne bi razpravljal, čeprav bi bilo še kako potrebno), so kot zaključek predlagani naslednji ukrepi: • v lOdetnem obdobju: 1. širitev »Edine« ceste (izraz obvozna cesta ali obvoznica je popolnoma neprimeren, ker ne ustreza dejstvom, saj se v Kamnik z izjemo Medvedove ulice pride le po tej cesti) med Šolsko in Cankarjevo cesto; 2. navezava Kovinarske ceste na »Edino« cesto; 3. povezava Bakovnika in Duplice na »Edino« cesto med pošto in OMV bencinsko črpalko; 4. povezava Kovinarske in nove povezovalke pod 3; 5. razmislek o enosmernem odprtju Šutne; 6. »rekonstrukcija cestne povezave Tunjiška cesta - Podgorje se izkaže kot možna povezava v primerih nepričakovanih zapor Obvozne ceste, nikakor pa ne more prevzeti funkcije zahodne obvoznice« (op. prepis iz gradiva); • * 20-letnem obdobju: 1. rondo na Duplici, 2. povezava Kranjske ceste z Ljubljansko pri pošti na Bakovniku, 3- nova povezava Kik - »Edina« cesta (priključek pri Nevljah). Predlagani ukrepi so večinoma zelo zahtevni in pomenijo velik poseg v bivalno okolje. Nekateri od njih so bili v smislu načrtovanja že začeti (na primer povezava Kovinarske na »Edino« cesto in povezo-valka Pošta - OMV) in so pri občanih (predvsem povezovalka Kovinarska) sprožili silovite proteste, občinska uprava pa javnosti še ni obvestila, ali namerava z njihovim načrtovanjem nadaljevati v začeti smeri ali pa bo iskala druge rešitve. Zato sem skeptičen, da bo predvidene ukrepe sploh možno v celoti realizirati. Pri tem ukrep pod 5. točko to sploh še ni, ker se bo nekaj šele preverjalo, ukrepa pod 6. točko pa niti ne razumem, razen če gre za znano idejo o dvonamen-skosti železniškega tira. Menim, da so predlagani ukrepi, tudi če bodo v celoti realizirani, nezadostni in v prihodnosti ne bodo bistveno povečali pretočnosti prometa ali zmanjšali zastojev. Slej ko prej se bo zgodilo celo nasprotno, gostota prometa se bo ob konicah na »Edini« cesti tako skoncen-trirala, da bodo zastoji popolnoma izničili vrednost ostalih ukrepov. Pretočnost prometa je namreč skrajno kritična v smeri proti centru mesta, predlagani ukrepi pa hitrost dostopa do mesta, kjer so pričakovani zastoji, samo še povečujejo. Širitev »Edine« ceste s četrtim pasom zaradi zgoščenosti semaforjev, velikega števila kamionov in avtobusov z zelo počasnim pospeševanjem in visokim deležem zavijanja v križiščih, ne bo dosegla pričakovanih učinkov. Ne gre spregledati tudi dejstva, da imajo nekateri prebivalci Novega trga edini izvoz iz svojih hiš direktno z vključevanjem v promet na bodočo štiripasovno »Edino« cesto. Zato sem trdno prepričan, da se je treba takoj in brez odloga lotiti načrtovanja »zahodne« obvoznice. Mencanje, ki smo mu priča že skoraj desetletje, je treba preseči, izgubljenega časa je bilo že dovolj in preveč. Argument o ogromnih stroških takega projekta je potrebno analizirati razumno in brez panike. Ob sedanjih tehnoloških možnostih, moči ekonomije in okolju, s katerim se poizkušamo enačiti, nekaj sto metrov tunela pod Meglarco in Zapricami in nadaljnji kilometer poti do Kranjske ceste ne more pomeniti blokade v razmišljanju. Gre za vprašanje strateškega razvoja mesta za več desetletij in za več generacij. S tega vidika bo treba gledati tudi na stroške. Do polovičarskih in neskladnih odločitev ne sme priti. Naj bo poduk o preoptimističnem upanju načrtovalcev, da se bodo prometni tokovi po odprtju Trojan v Kamniku bistveno spremenili, zadosten. Razni elektronski modeli, ki nam jih v podporo svojih predlogov kažejo načrtovalci in ti očitno kažejo, da zahodne obvoznice ne potrebujemo, so tudi samo človeško delo in zato nič manj podvrženi slabostim, ki iz tega izhajajo. Pri utemeljevanju zahodne obvoznice se bo treba malo zanesti tudi na zdrav razum, trezno presojo in vizijo. Mesto, ki ima samo eno cesto, ima možnosti za razvoj tako omejene, da se bo slej ko prej zadušilo samo v sebi. Zato vas pozivam, da se naloge načrtovanja zahodne obvoznice lotite takoj in brez odloga. To je vaša zgodovinska priložnost in dolžnost. Širšo strokovno in laično javnost pa pozivam, da to rešitev podpre. Bogdan Jamšek, univ.dipl.inz.grad. Mi sprašujemo, župan zavajajoče odgovarja (Odmev na županov odgovor občanu v Kamniškem občanu št. 22, z dne 24. 11.2005) Po kratkem premoru se je v Kamniškem občanu spet pojavila Groharjeva ulica in problem parkiranja na njej. Nastopila je v Občanu št. 22 z dne 24. 11. 2005 v rubriki Vi sprašujete, župan odgovarja v županovem odgovoru Tomažu D. z Groharjeve ulice, ki naj bi župana vprašal »čemu se iz sredstev občinskega proračuna gradi pločnik ob Groharjevi ulici, ko pa jeza prebivalce bistveno bolj pomembno zagotavljanje parkirnih površin«. Vprašanje je bilo sicer vsebinsko drugačno, a takole ga je v Občanu obnovil župan. Ko bralec, ki Groharjeve ne pozna, ali je že dlje časa ni prevozil ali prehodil, prebere županov odgovor, o Tomažu in, kot pravi župan, »domnevni večini stanovalcev« ne more imeti dobrega mnenja. Nasprotno. Tomaž in sostanovalci so v bralčevih očeh ljudomrzniki, ki ne spoštujejo najosnovnejših vrednot, ki jim je več do svojih avtomobilov kot do varnosti otrok, ki neracionalno uporabljajo obstoječa parkirišča, »divje parkirajo« povsod naokoli itn. To so nergači in ne-zadovoljneži, ki se jim s sredstvi vseh Kamničanov v skladu s stroko ureja ulica in gradijo zastonj parkirišča, oni pa se venomer pritožujejo in protestirajo. Na koncu županovega odgovora se bralec neizogibno vpraša, zakaj se ubogi župan in njegovi sodelavci z Groharjevo sploh še ukvarjajo, ko pa je v Kamniku še veliko perečih problemov v drugih krajevnih skupnostih, katerih stanovalci bi bili zelo veseli vsakršne občinske pomoči. Težava je v tem, da župan v svojem odgovoru izpusti ključno dejstvo. Očitno to stori namenoma, saj tega dejstva ob obisku Groharjeve sploh ni mogoče spregledati. Župan namreč niti z besedico ne omeni, da vzdolž Groharjeve - ne boste verjeli - že obstaja pločnik. Že tm'kot dvajset let. Širok približno meter in pol. Ločen od vozišča s parkiranimi avtomobili. V vsej svoji širini prost, prehoden in nezapar-kiran, razen v zadnjem, manj obiskanem odseku, od križišča z Jakopičevo proti železniški progi. Ne vem, kaj si o njem misli stroka. Po mojem laičnem, uporabniškem mnenju je pločnik povsem varen in dobro služi otrokom in nam, drugim pešcem. Po tej isti, uporabniški in vsakodnevno preverjeni logiki je drugi pločnik na Groharjevi zares popolnoma nepotreben, strokovno vsaj sporen, če že ne povsem neutemeljen, in dejansko pomeni nesmiselno zapravljanje občinskega denarja, kot upravičeno opozarja Tomaž. Bolj smiselno bi bilo, da se obstoječi pločnik, katerega tlak je bil nedavno šušmarsko zamenjan z asfaltno prevleko, popravi in naredi dostopen invalidskim vozičkom. Bolj smiselno bi bilo, da se zgradi pločnik vzdolž Jakopičeve ulice, ki pločnika nima, čeprav je za številne šolarje del šolske poti. Bolj smiselno bi bilo, da se po dvajsetih letih končno označijo parkirna mesta ob Groharjevi, da bomo vozniki lahko »racionalno izrabili prostor«, kot nas poziva župan, in hkrati (rrešteli parkirna mesta v ulici ter končno ugotovili, ali in koliko jih manjka do v času gradnje zakonsko predpisanega 0.92 parkirnega mesta na stanovanje. Na te in druge probleme smo občinsko upravo v minulih letih' večkrat pisno in ustno opozorili, a očitno »stroka«, na katero se v svojem odgovoru sklicuje župan in pogosto tudi člani občinske uprave, misli drugače. Kako drugačno in z realnostjo sprto je to »strokovno« mnenje, kaže tudi odziv stanovalcev ob gradnji drugega pločnika na Groharjevi. Ko so gradbinci letos začeli z rekonstrukcijo Groharjeve, so najprej zarezali asfalt vzdolž Groharjeve in s tem označili bodoči pločnik. Stanovalci, neseznanjeni z nameni gradbincev, smo se čudili takemu začetku rekonstrukcije cestišča. Spraševali smo se, čemu služi zareza. Ugibali smo vse mogoče, vendar na drugi pločnik, nismo pomislili. Kakšen pločnik neki, saj vendar že obstaja! Širok in varen. Ko so se obrisi drugega pločnika nedvoumno pokazali, nismo mogli verjeti. Pločnik? Že drugi? Halo? Kamnik? Butale! Tomaža osebno dobro in dolgo poznam in zagotavljam, da ni nič od tega, na kar v svojem odgovoru - milo rečeno - zavajajoče namiguje župan. Poleg tega Tomaž v svojem mišljenju še zdaleč ni osamljen, temveč se z njim strinja večina stanovalcev Groharjeve ulice. »Urejanje« prometa na Groharjevi je namreč zgodba, ki se vleče že vrsto let. Bralci Kamniškega občana ste jo lahko ves čas spremljali, neredko v žal precej izkrivljeni podobi. Zgodbe tu ne bom pogreval, a za Kamnik bi bilo dobro, če bi se iz nje župan in občinska uprava kaj naučili. V prvi vrsti to, da problemi, če jih ignoriraš, ne izginejo. Če občani na probleme opozarjamo, nam je treba prisluhniti in skupaj z nami poiskati rešitve, ne pa rešitve arogantno odrejati iz pisarn, daleč od realnosti in problemov, šablonsko, brez treznega in dolgoročnega razmisleka, kot se je to večinoma počelo v primeru prometa na Groharjevi. Občani na svoja vprašanja ali opozorila ujrravičeno jmčakujemo strokovno argumentirane in pravočasne odgovore od javnih uslužbencev, ki so za to plačani, ne pa vzvišeno in užaloščeno besedičenje, ovinkarjenje ali izmikanje odgovoru ter neargumentirano sklicevanje na »stroko« in stare, z realnostjo neusklajene načrte, česar smo bili na Groharjevi običajno deležni. Sprenevedanje ali celo zavajanje javnosti pa je nedvomno popolnoma nesprejemljivo pri komunikaciji med katerimkoli jarmim uslužbencem in občanom. Žalostno in po svoje zgovorno je, da na očitno zavajanje javnosti naletimo prav v javnem odgovoru kamniškega župana občanu. In to ne prvič. Janez Gradišek Groharjeva ulica 18, Kamnik Moj predlog za prometno varnost pri Svetilniku V pisarnah in risalnicah s pomočjo raznih tehničnih pripomočkov inženirji in tehniki rišejo in računajo, kako bi izpeljali določen načrt. Veliko projektov se uspešno uveljavi v praksi, drugi polovično in tretji s kritiko soustvarjalcev in krajanov. V tem prispevku ne gre toliko za kritiko pri izgradnji cestnega križišča na Ljubljanski cesti pri stavbi, imenovani Svetilnik. Risanje tega križišča načrtovalcem ni šlo dobro od rok. To lahko potrdimo krajani, ker smo osebno opazovali posledice nepremišljenih potez. Nesporno je ugotovljeno, da so to križišče kar petkrat dopolnjevali in popravljali. Nisem poklican za reševanje cestno prometne problematike, pa vendar menim, da mije dovoljeno izreči kaj kritičnega ali pohvalnega. Napaka je ta, da se vozila iz Kovinarske, ko čakajo pred semoforjem, težko vključujejo v promet na Ljubljansko cesto zaradi vzpetine. Težko speljejo zaradi drsenja koles, še težje pa, če je cestišče mokro, v zimskem času pa še zaradi zmrzali. Ko so načrtovalci ugotovili ta problem, so po enem letu asfalt spraskali z drobnimi gubami, da se avtomobilske gume oprimejo cestišča, da avtomobili lažje speljejo. Druga napaka je ta, da od dneva delovanja semaforjev ljudje masovno prečkajo cesto od »Parlamenta« do nasprotne stavbe »Svetilnik«, kjer so razni lokali in denarni avtomat. Res je, da je pred semaforjem iz smeri mesta zarisan prehod za pešce, toda obiskovalcem bifejev, trgovin in drugim je predaleč prečakti cesto tam, kjer je prehod, ker morajo prečkati Ljubljansko in Kovinarsko cesto. Okoliški prebivalci in drugi so kar tri desetletja prečkali cesto na omenjenem mestu, kije bila označena s prehodom za pešce. Nove prometne ureditve ljudje v glavnem ne sprejemajo in cesto prečkajo, kjer je bližje, na relaciji okoli sto metrov tudi šolarji po zgledu starejših. Prečkanje cesti na tem odseku je nevarno, saj mora biti oseba pozorna kar na tri strani. Na cesto iz smeri Svilanita pa so ljudje še manj pozorni, ker jo zakriva Svetilnik. Tudi kazen prekrš-karjev ne bi odpravila te črne prometne točke, kajti, kar se ljudje navadijo, to se ukorenini. V starem mestnem jedru je zakuhalo med načrtovalci in krajani, ker se v celoti ne strinjajo s predlaganimi omejitvami parkiranja. Ne dvomim, da v tem primeru ni bil upoštevan pešec, ki je po zakonu enakovreden tistemu v avtomobilu. Novemu v parkirnemu režimu nasprotuje skupina meščanov in lastnikov najemnih lokalov v centru mesta, ki med drugim navaja: »Pa smo spet pri dejstvu, na katerega ves čas opozarjamo: namreč, mesto bo popolnoma izumrlo« (Kamniški Občan št. 19). Niso redki primeri, da si ljudje radi delajo bližnjice ne glede na to, ali so to parki, vrtovi, njive ali mestne zelenice. Voljo ljudi bi morali načrtovalci upoštevali in veliko problemov bi bilo že v osnutku rešenih. Spornim se primera, ko so ljudje iz okoliških krajev še peš hodili na delo v Svilanit, Eto in Titan. Pri nekdanji črpalki so si strasirali bližnjico preko travnika, da so pridobili sto korakov bližnjice, ker se jim je zjutraj mudilo na delo. Nič jih ni ustavilo, ne trnje na stezi, ne grožnja lastnika in ne onesnaženje steze z raznimi odpadki. Tudi v tem primeru pri Svetilniui nič ne odvrača ljudi od očitne nevarnosti. Že večkrat je bilo zapisano, da se odgovorni šele tedaj, ko se zgodi najhujše, zavedo, da bi lahko za majhno ceno zavarovali življenje. Za rešitev opisane prometne nevarnosti bi predlagal vsaj zaris prehoda za pešce oz. svetlobni semafor, saj morajo biti prehodi na obeh streneh križišča. Alojzij Konda Odgovor g. Antonu Tonetu Smolnikarju, županu Občine Kamnik, na odgovor občanu Tomažu D. z Groharjeve ulice v 22. številki Kamniškega občana V22. številki Kamniškega občana z dne 24. novembra 2005 ste v rubriki »Vi sprašujete, župan odgovarja« v odgovoru Tomažu D. iz Groharjeve ulice iz konteksta njegovega »vprašanja« iztrgali po- samezne dele ter se v »Odgovoru« nanje z navajanjem vaše resnice na vse kriplje trudili zaščititi interese Občine Kamnik, kipa so že vrsto let v nasprotju z interesi, željami, potrebami prebivalcev soseske Groharjeva 2 do 20, ki šteje približno 1000 prebivalcev. Nasprotje interesov je v tesni povezavi z odnosi med Občino Kamnik in gradbeno firmo, ki je gradila našo sosesko. Ti odnosi so v smislu zagotavljanja pravic etažnih lastnikov v soseski Groharjeva do funkcionalnih površin v okolici blokov bili v preteklosti že večkrat zlorabljeni v njihovo škodo in so neurejeni in negotovi še dandanes! Občudujem vas, kako spretno ste izrabili varnost otrok in pešcev (kot najšibkejših udeležencev v prometu) za prikaz Tomaža D. kot nasprotnika varnosti otrok, in pešcev, ker nasprotuje izgradnji pločnika ob Groharjevi ulici in mu je več do »brezplačnega parkiranja jeklenih konjičkov« kot do njihove varnosti. Zato, ker je zapisal, daje namesto izgradnje spornega pločnika smotrnejše in po-trebnejše zagotoviti vsaj nekaj od manjkajočih parkirnih mest, kar je podkrepil z dejstvom, ki pa ste ga vi zamolčali, je pa za razumevanje pisanja bistvenega pomena: vzdolž celotne Groharjeve ulice namreč že obstaja en pločnik, kije namenjen zagotavljanju varnosti otrok in pešcev kot najšibkejših udeležencev v prometu! Z izgradnjo novega pločnika bosta vzdolž Groharjeve ulice, na kateri je sicer hitrost omejena na 30 km/h, naenkrat dva pločnika za zagotavljanje prometne varnosti otrok in pešcev: novi in tisti drugi, za katerega vi nočete vedeti in ki zagotavlja varnost otrok, in pešcev že skoraj dve desetletji! Vzdolž Jakopičeve ulice, kije nadaljevanje Groharjeve, pa pločnika sploh ni! In kaj zagotavlja prometno varnost številnim najšibkejšim udeležencem v prometu na tej ulici? Tri ali štiri grbine zagotovo ne! Nikjer tudi niste zapisali, da pomanjkanje parkirnih prostorov posledično tudi pomeni zmanjšanje varnosti za vse udeležence v prometu na Groharjevi ulici, na kar prebivalci soseske vas in Občino Kamnik stalno opozarjamo, vendar si pred tem dejstvom vztrajno zatiskate oči. To zmanjšanje prometne varnosti pa bo z izgradnjo novega pločnika še bolj očitno, ker le-ta z ničimer ne zmanjšuje problema pomanjkanja parkirnih prostorov, celo povečuje ga! Vaše pisanje je mogoče razumeti tudi kot poduk prebivalcem soseske, da naj že enkrat nehamo kupovati avtomobile, ker jih itak. nimamo kam dati. To je enako kot bi rekli, da je promet po Ljubljanski cesti prevelik, ker imamo občani v lasti preveč avtomobilov in naj se pač nehamo voziti z avti po njej. Oprostite gospod župan, te pravice pa nimate! Imate pa jn-avico in dolžnost odreagirati na povečanje vseh oblik prometa z zagotovitvijo ukrepov za omilitev posledic tega povečanja. Ne samo s semaforizacijo križišča Groharjeve ulice z Ljubljansko cesto, ampak tudi z zagotovitvijo vsaj približno zadostnega števila parkirnih mest v strnjenih stanovanjskih soseskah kot je Groharjeva! Zato in kot posledica zgoraj navedenih dejstev se poslavlja pod vprašaj tudi strokovnost Vašega pristojnega občinskega upravnega organa za zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu, na katero se tako vehementno sklicujete! Ker pričakujem, da boste na vsak način hoteli uveljaviti vašo resnico, si ne delam utvar, da bo moja beseda zadnja. Bralci pa naj o zadevi presodijo sami. Prepričan sem, da mi bo večina prebivalcev soseske Groharjeva pritrdila, vi pa boste s svojimi »argumenti« seveda zlahka prepričali tiste, ki ne živijo v strnjenih stanovanjskih soseskah tipa Groharjeva, Matije Blejca in Zikova, liste, ki živijo daleč izven Kamnika, npr. v Tuhinjski dolini, skratka vse, kijih problematike prebivalcev soseske Groharjeva ali našim primerljive pravzaprav sploh ne zanimajo. Tomaž Drnovšek Duplica, Groharjeva 16 Kamniški Občan IZ STRANK-POGLEDI 8. decembra 2005 7 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Dupliški svet KS bo moral sejati pod dežniki... Tuko iznenada je med nas udaril nov državni praznik -23- november, Dan Rudolfa Maistra, da se nismo niti spomnili na to, da bi izobesili državne in občinske zastave. Tudi komunalci so na zastave po Maistrovem rojstnem mestu povsem pozabili, pravijo, da jim tega občinarji niso naročili. Mar jim občinarji za vsak praznik, posebej pišejo naročilnico? Najbolj žalostno pa je bilo, da so na Maistrov dan samevali tudi drogovi za zastave ob njegovem spomeniku. Občinski mož Janez je celo predlagal, da bi tu stalno visele zastave kot na Občini. Ni kaj, letos smo ga pošteno zamočili, morda bo drugo leto bolje, če nas ne bodo preveč zmešale občinske volitve... /Trireba pa je pohvaliti naše ko-JL munalce, ki se morajo pri gradnji pločnika in prenovi Groharjeve ulice spopadati ne samo s snegom, pač pa tudi z domorodci, ki županu pišejo protestna pisma proti gradnji pločnika, češ, da je to navadna »zajebanci-ja« občanov in metanje denarja v Bistrico. S slednjo trditvijo bi se dalo kar soglašati, saj bodo »prizadeti« še naprej parkirali pod svojim oknom, torej na pločniku, ne glede na vse prometne table. Za varen pristanek jeklenih konj na pločniku so poskrbeli tudi občinarji, ki so namesto granitnih robnikov naročili lepo zaokrožene betonske robnike. Kaže, da je župana Tontija trditev, da bo novi pločnik poskrbel za večjo varnost šolarjev, bolj iz trte zvita, saj bo na novem pločniku pločevina, šolarji pa na cesti, občinski redarji pa nič... Ne, to pa ni res, saj po starem mestu lovijo in kaznujejo tiste, ki bi za sto tolarjev radi parkirali dve uri ali več... F'času Interneta, elektronske pošte in podobnih informacijskih novotarij se sliši prav neverjetno, da je občinski mož z Duplice prejel na svojo pobudo o sklicu izredne seje občinskega sveta pred začetkom gradnje centra Jehovovih prič uradni odgovor občine v papirjih za novembrsko sejo, torej pol leta potem, ko so se priče že vselile v zgrajeni dom, ali pa poldrugo leto po tistem, ko so ga začele graditi. Res, daleč je, daleč Duplica od Glavnega trga, Občinski mož je tudi šele sedaj (po 20 mesecih) uradno zvedel, da občinarji takrat niso bili povabljeni na sejo sveta KS, kjer se je govorilo o novih parkiriščih... Predlagam, da se v prihodnjem občinskem proračunu določi posebna postavka z imenom Kamniške fontane. Obrazložitev: Pri urejanju dvorišča Albrehtove hiše je zmanjkalo denarja za postavitev na javnem razpisu oblikovane fontane. Nekaj podobnega pa se verjetno dogaja tudi z nekdanjim »Korobačevim« vodnjakom, ki naj bi spet zagledal beli dan na prenovljenem Trgu svobode. Ali pa raje povejmo, da imamo že dovolj razno raznih štirn, katerih vzdrževanja se potem vsi otepajo. Za zgled pa je lahko vodnjak na Trgu talcev... J\f(>, pa smo končno leprepla-1 \ šili dupliške pirolizovce, ki že kar nekaj časa skrbijo, da na Duplici tudi sneg ni več bel in da oprani prti na Mlakarjevem vrtu poleti v nekaj urah posivijo, če že nepočrnijo. Kar javno smo objavili, da so iz bele Ljubljane pripeljali mobilno merilno napravo in jo skrili nekam v Ceg-larjevo gmajno na oni strani Bistrice. Ta naj bi ujela dupliške onesnaževalce na delu. Pa bo res tako? To je pa že drugo vprašanje. Če gre v tem primeru le za ptičje strašilo, ki ne bo dokazalo lega. kar krajani Duplice že neka; let čutijo na svoji koži, po- tem je bolje, da slavno mobilko. ki sedaj stoji pod Remčevo vilo (da se bo vedelo, kam veter ne sme odnašati saj!) kar takoj odpeljejo, od koder so jo pripeljali, škatla pa lahko ostane - za strašilo, ki pa se v primeru potrebe lahko pokrije s plahto... 5icer pa se mora svet dupliške krajevne skupnosti te dni ukvarjati tudi z bitko proti poplavam v prostorih kulturnega doma, kjer ima svojo pisarno. Taljenje snega na ravni strehi je namreč povzročilo pravo deževje tako, da je iz telefona namesto glasu pritekla voda, da o napoje-nem arhivu, pohištvu in računalniku ne govorimo. Voda s strehe pa grozi tudi knjigam v sosednji knjižnici. Zato se bodo morali krajevni možje na bližnji seji v svojih prostorih sestati sloje pod dežniki. Th je zelo zgovoren dokaz, kako znamo skrbeti za državno lastnino. Če si že streho na kulturnem domu privatnikiprepro-dajajo nekaj let, bi morala država s svojim deležem poskrbeti, da objekt zaradi tega ne bi v celoti propadel. Seveda, če nima kdo zadaj kakega drugačnega namena. Pravijo pa tudi, daje danes privatna lastnina sveta stvar... Krištofov Pepe II. imenuje nov direktor Agencije za turizem in da se agencija preseli v nove in večje prostore v samem centru mesta. Zagovarjamo tudi projekt Mali grad, kot turistično in kulturno znamenitost, z namenom oživitve starega mestnega jedra preko sofinanciranja projektov, kot je na primer Kamfest. Ravno zaradi tega podpiramo pobudo Zupana, da se v letu 2006 nadaljujejo obnovitvena dela na Malem gradu (prenova stopnic na Mali grad, zagotovitev elektrike in vode ...). Protipožarna varnost bo še naprej ena od prioritet, ki jo bomo v LDS podpirali. Zavzemali se bomo, da Gasilska zveza Kamnik dobi dovoli sredstev za svoje nemoteno delovanje. Kot vsako leto bomo tudi letos vztrajali, da se zagotovijo sredstva vsaj v enaki višini kot v preteklem proračunskem obdobju, upoštevaje vsaj 3% stopnjo rasti glede na to, da toliko znaša predvidena stopnja inflacije za leto 2005. Na področju pridobivanja novih neprofitnih stanovanj se bomo zavzemali, da se sredstva iz lanskoletnih 42 milijona dvignejo v letu 2006 vsaj na 65 milijonov. Še naprej bomo podpi- rali projekt izgradnje in vzdrževanja otroških igrišč v občini Kamnik. Tudi letos bomo podprli izgradnjo vsaj enega igrišča ter namenili sredstva za redno vzdrževanje obstoječih. Letos bomo ponovno predlagali ter verjeli, da bo pobuda naletela na razumevanje ostalih političnih strank in odgovornih za šport v občini, da se namenijo izdatna sredstva za pospeševanje športa otrok in mladih. ()bči-na mora skupaj s klubi, ki imajo v svoji sredini največjo populacijo otrok in mladih, in Športno zvezo pripraviti projekt ter ga nato izvesti tako, da v celoti financira stroške, ki nastanejo z vadbo otrok in mladine do 18 let (trenerji, brezplačno uporabo športnih dvoran in zunanjih športnih površin, ki so v občinski lasti, športni rekviziti...). Namen projekta jc v tem, da se otrokom in mladim omogoči brezplačno kvalitetno športno udejstvovanje ter zapolnitev prostega časa. Vztrajali bomo tudi, da se upošteva obljuba občinske uprave, da bodo investicije v športno infrastrukturo v letu 2006 primerljive z letom 2005. Vsekakor bo potrebno nameniti sredstva za obnovo nogometnega »stadiona« v Mekinjah. Kot vedno, se bomo tudi tokrat zavzemali, da se povišajo sredstva za sofinanciranje kulturnih programov ter da se podpiše večletna pogodba o sofinanciranju projekta Kamfest, ki ga organizira društvo Priden možic. Ne bomo pa pozabili na novi mladinski center. Mladinski svet Slovenije, mladinske organizacije ter sofinanciranje programov in projektov za mlade in otroke. To je samo nekaj poudarkov iz razprav, ki potikajo v Liberalni demokraciji glede proračuna za prihajajoče leto. Razprava na temo proračuna bo potekala še cel december in prva dva meseca v naslednjem letu. Se naprej si bomo prizadevali, da skupaj s krajevnimi skupnostmi, interesnimi združenji ali posamezniki poskušamo zagotoviti sredstva predvsem za tiste projekte, ki bodo prispevali k zagotovitvi boljših pogojev bivanja občank in občanov v Kamniku. Brane Golubovič, vodja svetniške skupine LDS brane.golubovic@lds.si Liberalna demokracija že v pričakovanju novega proračuna Leto jc mimo in občina Kamnik bo po napovedih občinskih oblasti do konca februarja dobila zadnji proračun r>red lokalnimi volitvami. Proračun, ki ga pripravi župan občine s svojimi sodelavci, bo občinska uprava v prvi obravnavi predstavila na seji občinskega sveta 21. decembra. V LDS se tako kot vsako leto, tudi letos temeljito in sistematično pripravljamo na prvo obravnavo proračuna za leto 2006. V ta namen se je na predlog Liberalne demokracije Kamnik opravilo že nekaj razprav na sami seji občinskega sveta, podale pa so se tudi pobude občinski upravi za uvrstitev posameznih projektov v proračun za naslednje leto. Če na kratko naštejemo samo nekaj projektov, za katere si bomo v LDS prizadevali, da se v letu 2006 dokončajo, začnejo izvajati ali pa se v celoti realizirajo. Finančno največji trije projekti, ki jih podpiramo in za katere se bomo zavzemali, da dobijo široko soglasje so: - začetek gradnje novega vrtca za cea. 130 otrok v letu 2006, -dokončanje izgradnje novega dela OŠ Stranje ter obenem odprtje razprave o razširitvi investicije tudi na prenovitev starega dela OŠ Stranje, ki naj se zaključi v letu 2006 ter manjša popravila na ostalih osnovnih šolah in podružničnih osnovnih šolah (Toma Brejca, Mekinje, Tunjice, Zg. Tuhinj...), - zagotovitev sredstev za priče-tek postopkov za izgradnjo dodatnih pasov na Kamniški obvoznici od Šolske ulice pa do Maistrovega mostu. Nekateri drugi projekti, ki jih v LDS podpiramo in za katere bomo iskali podporo v občinskem svetu, pa so na cestnem in komunalnem področju: rekonstrukcija križišča na Fužinah; rekonstrukcija ceste v Volčjem Potoku; zaključek izgradnje kanalizacije v Stranjah, Godiču in v OŠevku; izgradnja oziroma rekonstrukcija nekaterih hodnikov za pešec v občini (Šmarca, Šmartno, Tunjice itd.); financiranje ukrepov za umirjanje prometa in s tem posledično zagotavljanje varnosti ter varnih poti v šolo; javna razsvetljava; začetek izgrad nje kolesarskih in sprehajalnih poti; ureditev javnih parkirišč ter financiranje nekaterih drugih projektov s tega področja. Na področju turizma bomo podprli projekte, ki zasledujejo cilje iz nove strategije na področju turizma v občini, katere izdelavo in sprejem smo tudi sami predlagali. Obenem pa se bomo zavzemali, da se Se v prvi polovici leta na podlagi javnega razpisa Kaj se dogaja s Pirolizo Prav gotovo jej)roblem onesnaževanja okolja s strani Piro-lize dobro jmznan, jtredvsem ga dobro poznajo stanovalci v ne[x>sredni bližini, pa tudi krajani KS DujMce, Šmarce in Volčjega Potoka so se srečali z njim na svojih okenskih jmlicah in sušečemu j)erilu. Z novo kurilno sezono />a je opažena korenita sprememba -na bolje. Precej poznanih in manj jmznanih ljudi me še vedno kliče in se zahvaljuje aktivnosti Zelenih Kamnika. Poudariti je jmtrebno, da so na problem onesnaževanja okolja najprej ofmzorili krajani Duplice, ki jim je prisluhnil tudi Svet KS in zadevo poskušal korektno urediti. Žal ni šlo. Padale so težke besede, izrečene so bile celo grožnje in stvar se je samo še zaostrovala. Možnosti za dogovor v obojestransko zadovoljstvo je bilo vedno manj. Seveda smo se v reševanje tega problema aktivno vključili tudi Zeleni Kamnika. Zajeten je kup papirjev, ki dokazuje naše dojmovanje in vložene jmjave na ustrezne in- špekcijske službe, žal brez vidnih rezultatov. Na našo jn>bu-do smo stopili v stik z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom, ki nam je obljubil sodelovanje in pomoč. Od preko 25 vabljenih seje sestanka vj)rostorih občine udeležilo 17 tako ali drugače zainteresiranih za reševanje te jnoblematike. V dokaj burni razpravi so aktivno sodelovali vsijmsotni in nanizali kup opažanj in ugotovitev, kako Piroliza ne spoštuje osnovnih okoljevar-stvenih normativov. Omenim naj le nekaj ugotovitev: - inšpektorji svojega dela ne opravljajo zadovoljivo, meritve bi morale biti stalne, - kvaliteta biomase je skrajno vj)rašljiva, Jtojavlja pa se tudi dvom o uporabi odj>ad-nih olj, - na osnovi dokumentov naj se zagotovi štedljivost materialov, kar so naredili že v Preddvoru. Čeprav SO bili naši jn-edstav-niki v jnsarni direktorja vedno zelo ljubeznivo sprejeti, se stvar ni premaknila na boljše. Na terenu so doživeli tudi grožnje in če ne bi pri sledenju tovornjaka s pej)elom pravočasno poklicali policije, bi bili verjetno deležni tudi fizične sile. V začetku maja smo z g. Uhanom in g. Kovačičem obiskali oba direktorja. Prijaznemu jx>govoruje sledil ogled proizvodnih prostorov, ki smo ga izkoristili tudi za pomenek z zajjoslenimi. Moram jmzna-ti, da sem s tega srečanja odhajal z mešanimi občutki. Peč je delovala, iz dimnika se ni kadilo. »Prepričali* smo se, da v stari zidani dimnik ni speljano nič, čeprav obstajajo dokazi, da se občasno kadi tudi iz tega dimnika. Hrup električnih generatorjev je možno zmanjšati z zajnranjem oken in vrat. Ni nam bilo jasno le to, zakaj tudi iz peči včasih poberejo kar velike kose železa, če kurijo resnično le biomaso. Že naslednje dni se je iz dimnika spet valil gost črni dim. Srečanje z ministrom za okolje in jjrostor ter njegovimi sodelavci je minilo v s/jrošče- Pobude in stališča Aktivne Slovenije Aktivna Slovenija vložila pobudo za oceno ustavnosti novega Zakona o Radioteleviziji Slovenije 13. novembra je predsednik AS Franci Kek na Ustavno sodišče Republike Slovenije v imenu stranke vložil pobudo za oceno ustavnosti 12. člena novega Zakona o Radioteleviziji Slovenija. V Aktivni Sloveniji ocenjujemo kot protiustavno ureditev iz 2. in 3. odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (objavljen v Uradnem listu dne 28.10.2005), ki pri odmeri časa, namenjenega brezplačni predstavitvi kandidatov in političnih strank v času volilne kampanje, nedopustno razlikujeta med neodvisnimi kandidati in izven parlamentarnimi strankami na eni strani ter kandidati in strankami, ki so zastopane v parlamentu, na drugi. V parlamentu zastopane stranke in kandidati imajo tako na razpolago kar 2/3 programskega časa za svojo predstavitev, izven parlamentarne stranke in neodvisni kandidati pa skupaj le 1/3, čeprav so parlamentarne stranke in kandidati med celotnim 4-letnim mandatom privilegirani, ker so deležni znatne medijske pozornosti in tudi proračunskega financiranja, ki jim omogoča dodatno plačano oglaševanje. Takšna zakonska ureditev javne televizije in radia, ki jo je vseboval že prejšnji Zakon o RTV Slovenija, je protiustavna, saj omogoča neenako institucionalno obravnavo kandidatov in s tem krši načelo enakosti pred zakonom in ustavno načelo enakosti v pravicah in dolžnostih. Neodvisnim kandidatom in kandidatom izven parlamentarnih strank je s tem tudi kršena oz. omejena njihova splošna pasivna volilna pravica, saj nimajo enakih možnosti za predstavitev in posledično za izvolitev. V duhu demokratične in pravne države bi bila ustavnopravno primerna kvečjemu obratna rešitev, ki bi s t.i. pozitivno diskriminacijo omogočila izven parlamentarnim strankam in neodvisnim kandidatom enakopraven predvolilni boj na način, da bi jim namenili relativno večji del brezplačnega programskega prostora kot medijsko že dovolj prepoznavnim parlamentarnim strankam. Predstavniki 00 AS Kamnik na Programskem posvetu, skupaj s predsednikom Aktivne Slovenije Francijem Kekom. Novi zakon ima kljub temu, da je bil zanj na referendumu nepotrebno porabljen denar davkoplačevalcev, več pomanjkljivosti, vendar daje Aktivna Slovenija pobudo le na tisti del Zakona o RTVS, za katerega ima kot izven parlamentarna stranka izkazan pravni interes. Sklican 1. redni kongres AS Člani Sveta Aktivne Slovenije smo v soboto, 19. novembra, na 10. redni seji, ki je potekala na Rogli, sklicali 1. redni Kongres Aktivne Slovenije za 28. januarja prihodnje leto. V sklopu volilnega kongresa bodo delegati odločali o spremembah statuta stranke, razpravljali o pripravah na lokalne volitve in izbrali novo vodstvo stranke, ki bo Aktivno Slovenijo popeljalo na jesenske lokalne volitve. Na Rogli je potekal tudi Programski posvet Aktivne Slovenije, na katerem so članice in člani stranke analizirali aktualno politično situacijo v Sloveniji, delovanje pozicijskih in opozicijskih parlamentarnih strank in začrtali politične smernice delovanja Aktivne Slovenije v prihodnosti. Odločili so se, da bodo, glede na to, da stranka ni v parlamentu, morali v prihodnje več pozornosti nameniti tudi netipično političnim načinom delovanja. Odločitve, sprejete na programskem posvetu, bomo v Aktivni Sloveniji strnili v nove programske smernice stranke, ki bodo začrtale politično delovanje Aktivne Slovenije, po 1. rednem kongresu stranke v prihodnjem letu. Aktivna Slovenija podpira samo del reform V Aktivni Sloveniji nasprotujemo uvedbi enotne davčne stopnje, saj menimo, da ne bo potrebna, v kolikor bo vlada dosledno izpeljala predlagane reforme za učinkovito in cenejšo državo. Menimo, da bi država s predlaganimi reformami na področju zmanjševanja stroškov in racionalizacije javne uprave, ki jo predlog reform uvršča v 3. razvojno prioriteto, lahko pokrila primanjkljaj, ki bo nastal z odpravo davka na izplačane plače. Negativni učinki predlagane enotne davčne stopnje na socialno šibkejši sloj prebivalstva pa so po mnenju AS prevelika cena, za sicer v določenih delih, poziti»no zastavljen paket reform. V Aktivni Sloveniji podpiramo predlagane ukrepe za umik države iz gospodarstva ter ukrepe za spodbujanje zaposlenosti, vendar opozarjamo, da so reformne težnje po »večji dinamičnosti delovne sile« samo še dodatno zmanjševanje pravic delavcev, ne pa npr. tudi poslancev in ministrov. Ti namreč še vedno lahko prejemajo plačo celo leto po prenehanju funkcije. Aktivna Slovenija je podprla sobotne demonstracije delavcev, študentov in upokojencev in se jih tudi udeležila, ker je prepričana, da razvoj Slovenije ne smemo graditi zgolj na plečih socialno šibkega sloja prebivalstva. 00 Aktivna Slovenija Kamnik nem in delovnem vzdušju. Dogovorili smo cel kup aktivnosti in moram jmznati, da je minister držal obljubo in v bližino Pirolize sojjostavili kontejner z merilnimi najiravami. Tu je verjetno treba tudi iskati vzrok, za sedanjo čisto jjroiz-vodnjo toplotne in električne energije. Ker »obveščevalna služba« deluje na vseh koncih, je verjetno tudi do odgovornih v Pirolizi prišla informacija o namestitvi merilnih naprav. Tudi j)rav. ()kolišk.i jjrebivalci vdihujejo nejmmerno boljši zrak, na dejmniji kurilnega materiala se je pojavila resnična biomasa, zmanjšal se je hrup in še bi lahko našteval. I upravljavci Pirolize so dokazali, da lahko /jroizvajajo »zeleno« energijo. Želim jim veliko usjjehov. Bojim jja se, da bo z odhodom kontejnerja z merilnimi najjravami vsega lejjega konec. Zato jiozivam Župana, da zagotovi sredstva, da merilne najnave ostanejo v bližini Pirolize in s tem izvajanje stalnih meritev. V zadovoljstvo vseh. Miha Prosen -Zeleni Kamnika GRELE SO NAS DALMATINSKE PESMI V Domu kulture Kamnik je v soboto, 26. novembra, Klapa Mali grad Kamnik organizirala prvo srečanje klap v Sloveniji. Tovrstna druženja so pri sosedih značilna za številne obmorske kraje in prav v tem je kamniška klapa našla nov izziv, da prijetna druženja pevskih kolegic in kolegov prenesejo v naše kraje. Priznati moramo, da jim je to dobro uspelo. Njihovemu prijaznemu povabilu so se rade odzvale vokalne zasedbe iz Dalmacije in Kvarnerja, ki so dosegle visoka priznanja doma in v tujini: ženska klapa Gusarica iz Ko-miže na Visu, moška klapa Ka-mik iz Kostrene, moška klapa Sklad iz Bakra, ženska in moška klapa Kastav iz Kastava. Prvi so se predstavili domači pevci klape Mali grad: prvi tenor Roman Zorman, drugi tenor Boris Seiko - vodja in idejni pobudnik za ustanovitev klape in Matej Primožič, bariton Bojan Kotnik - tudi pobudnik za ustanovitev klape in Albert Mrgole - spremlja jih na kitari, bas Boštjan Kurmanšek, France Plahuta - spremlja jih na harmoniki in Marjan Plemeniti. Za umetniško plat v klapi skrbita Albert Mrgole in absolventka glasbene akademije Marjeta Kočar. Kamniški pevci in gostje so z dalmatinskim melosom navdušili slehernega poslušalca. Polna dvorana razpoloženih poslušalcev se je navdušeno zahvaljevala z bučnim aplavzom. Nad- vse pa so jih presenetili pevci klape iz Kastava z lepo slovensko zapeto pesmijo Žabe in pevci iz Bakra s pesmijo Pogled v nedolžno oko. Vsi nastopajoči so poskrbeli tudi za lep zaključek programa s skupnim prepevanjem v prijateljskem objemu. »Glasba je nekaj najlepšega, kar je človek kadarkoli ustvaril, je zrcalo duše. Glasba je sreča in srečo je treba deliti« pravijo vrli klapaši. Da imajo Kamničani radi dalmatinsko glasbo in pesmi, so pevci klape Mali grad spoznali že ob prodaji vstopnic, ki so v nekaj dneh pošle, zato se opravičujejo vsem, ki niso mogli na koncert. Po njihovem je dvorana premajhna, za 2. srečanje klap pa že zdaj načrtujejo dve predstavi. Prijateljsko srečanje se je ob pesmi nadaljevalo v noč, kljub temu, da je goste čakala dolga pot do doma. Pevkam iz Visa so top le postelje odstopili gostitelji. Potovale so kar osem ur, zaradi izredno redkih trajektnih povezav v tem času so prišle v Kamnik v petek, odšle pa v ponedeljek. Nastopajoči so povedali, da jih je navdušilo naše lepo mesto, prijetni poslušalci, organizacija, skratka z vsem so bili izredno zadovoljni. Lepo jim je bilo tudi, ko so jih na sprehodu po mestu božale mehke snežinke. Tega občutka večina od njih ne pozna. VERA MEJAČ V Mercatorju praznovali 4. rojstni dan Minulo soboto smo z najboljšim sosedom praznovali že četrti rojstni dan, odkar je prišel v Kamnik. Nadvse živahno je bilo v celotnem Mercator centru Kamnik, ki v spodnjem in zgornjem pritličju trgov-sko-stanovanjskega objekta ob Ljubljanski cesti združuje pod streho 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadratnih metrih. Skoraj polovica prodajnih površin je namenjena Hipermarketu v pritličju, ki na 3400 kvadratnih metrih s preko 18000 izdelki privablja največ obiskovalcev centra. Mercatorjev center v Kamniku je tudi naokoli poznan kot prijetno mesto zabavno-glasbenih prireditev, kjer nastopa praktično vsa glasbena smetana, od narodnozabavnih ansamblov do popularnih pevk in pevcev pop glasbe. Tudi ob četrtem rojstnem dnevu nas niso razočarali, saj so poskrbeli za zvrhan voziček zabave, nagradnih iger in prijetnih presenečenj. Za glasbene užitke so poskrbeli priljubljeni Gašperji in Saša Lendero, s šalami in prigodami ni manjkal niti stari znanec Podokničar, s svojo dobro voljo in zanimivim pripovedovanjem nas je razveselil kamniški alpinist svetovnega slovesa Tomaž Humar. Praznovanje je bilo namenjeno predvsem kupcem, zato ni manjkalo pestrih dogajanj za otroke in odrasle, nagradnih iger s privlačnimi nagradami, ki so jih prispevali dobavitelji ter lokali in trgovine, ki domujejo v hiši kamniškega centra, pa degustacije dobaviteljev... Ijtna Slapnik, Julijina sestrica, je bila najmlajša udeleženka delavnice in je v živahnem vrvežu prav sladko spala. »Glasba je sreča in srečo je treba deliti«, so si bili enotni ob skupnem prepevanju člani vseh klap Z ADVENTNIMIVENČKIV PRAZNIČNI DECEMBER Leto je neverjetno hitro minilo, dnevi so vedno krajši, mračiti pa se začne že kmalu popoldan. Temo nam razsvetljuje pričakovanje prihajajočih praznikov. Da bi tudi naši domovi zažareli v prazničnem okrasju, smo člani Kulturnega društva Smarca ponovno pripravili delavnico izdelave adventnih venč-kov. Kljub močnemu sneženju se je delavnice udeležilo preko trideset otrok, nekateri pa so s seboj pripeljali tudi starše, ki so bili pri povezovanju vejic v veliko pomoč. Mentorja Simon in Tina sta jim pripravila obroče, smrekove vejice in mah, nekaj materiala pa so otroci prinesli s seboj. Na spletene venčke so domiselno lepili svetleče kroglice, suho cvetje, storže, posušene rezine pomaranč, pentlje in sveče. Okrašeni venčki so bili zares občudovanja vredni. Vsak zase je bil unikaten in nemogoče se je bilo odločiti, kateri je lepši. Udeleženci delavnice so med izdelovanjem povedali: V Mercatorjevo rojstnodnevno torto velikanko so točno opoldne družno zarezali alpinist Tomaž Humar, vodja Mercator centra Kamnik Romana Kramar in direktor maloprodajnega območja regije osrednje Slovenije Miha Sekne, ki je do oktobra uspešno vodil kamniški center. Kot je ob praznovanju povedal Miha Sekne, nekdanji vodja Mercator centra Kamnik, ki je pred dobrim mesecem v Mercatorju prevzel naloge direktorja maloprodajnega območja za osrednjo Slovenijo, je za uspeh kamniškega centra, ki je med srednjimi Mercator-jevimi centri med najuspešnejšimi, pomembno zadovoljstvo zvestih kupcev, ki se radi vračajo v center, zadovoljstvo zaposlenih (le zadovoljen delavec pripomore k zadovoljnemu kupcu) in zadovoljstvo lastnikov. Z Romano Kramar, vodjo MC Kamnik, sta si bila enotna, da ima kamniški Mercatorjev center svojo zanimivo dušo prav zaradi ljudi in skupaj z njimi je center postal prostor, kjer se dobro počutijo, prostor nakupov in prijetnega druženja. SAŠA MEJAČ lene: »Izdelala sem dva venčka, enega za v kuhinjo, drugega za v mojo sobo. Pri prvem sem uporabila mah, drugega pa sem povila iz smrekovih vejic« ~ 1 Mamica Tina Balantič z Jakom: »Če je le možno, se udeleživa vsake delavnice. Prideva predvsem zaradi petletnega sina Jaka, ki zelo rad ustvarja. Kasneje se nama bosta priključila še Liza in Nace, ki sta zdaj še premajhna.« Mamica Katarina in Julija Slapnik: » Tudi doma naredimo advent-ni venček, vendar ga je z drugimi otroki bolj luštno.« Jana Leveč in sestrici Ana in Ijea Dolenc. Jana Leveč: »Naredila sem dva venčka. Zelo sem uživala in zelo rada bom še prišla na delavnice.« Lea Dolenc: »Venček sem izdelala zase, da mi bo krasil sobo.« Ana Do- V Kamniku prodamo lokal, primeren tako za gostinsko kot trgovsko dejavnost. Vse informacije na 070/310-322. (T Klara in Maruša Jegovnik: »Vsako nedeljo na advent-nem venčku prižgemo po eno svečko več, tako, da na koncu gorijo vse štiri. Na delavnicah sva bili že večkrat in so nama zelo všeč. Tudi doma izdelujeva čestitke, lutke in plakate iz koščkov usnja.« Tine in Ana Strajhar: »Venčke iz mahu delava že drugič. Svoj venček sva okrasila s svetlečimi kroglicami, pentljami in suhimi rožicami. Misliva, daje prav lep.« Tadej Zorman: » Na delavnico pridem z oči-jem. Rad srečam prijatelje. Danes pa je sploh super, ker zunaj sneži in se lahko na koncu še ke-pamo.« JASNA ČERNEUČ VEČ UDOBJA ZA MANJ DENARJA. www.peufeot.il SW za ceno limuzin*! Peugeot 206 SW, 307 SW In 407 SVV »o v novembru na voljo po cenah limuzlnsklh modelov. SVV je Izvirna Peugeotova nadgradnja osnovnih limuzfniklh modelov, iti učinkovito zdrtitu|e udobje, eleganco In vozne taitnoiti limuzine s prostorsko velikodušnostjo, praktičnostjo In sedežnimi kombinacijami tnoprostorca. č« potrebujete družinski avto, potem to jesen dileme nI več. Obllčlt« nate salone, kjer vas pričakuje tudi ugodna ponudba ostalih modelov In različnih plačilnih pogojev, t katerimi se lahko prilagodimo valim trenutnim finančnim zmožnostim. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. ■■■i"i> 47 ■ I.»l/I00imv Imltl|i CO,; i / t, Iti ffan RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Miklavž nos je obiskal z Malega gradu Sveti Miklavž, prvi od treh dobrih mož, ki nas obiščejo in razveseljujejo v prazničnem decembru, je tudi letos obiskal mnoge kraje po naši občini, od Šmarcc, Tunjic, Mekinj, Vranje Peči, do Sel, Šmart-nega, Tuhinja vse tja do Špitaliča in Motnika. V največjem številu, kar preko tri tisoč se jih jc zbralo, pa so otroci skupaj s starši, babicami in dedki nestrpno pričakali Miklavža minulo nedeljo proti večeru pod pobočjem Malega gradu in na Glavnem trgu. Tako polno in živahno naše mesto, ki je ob osrednji in najbolj slovesni prireditvi Miklavževanja zasijalo tudi v praznični okrasitvi, že lep čas ni bilo. Pomemben obisk je napovedal ognjemet in naznanilo angela. Otroci so z radovednostjo in občudovanjem pričakali Miklavžev pozdrav s ploščadi pod Malim gradom, angelci, ki so ga spremljali, so zaplesali. Poredni otroci pa so s strahom v očeh spremljali sprevod, Mladi iz Tunjic so zaigrali igrico Miklavž prihaja, spremljal jo je ples angelov in zvok flavte. Srečanja z Miklavžem se še posebej veseljjo najmlajši, ki so v naročju ali na ramenih staršev radovedno pričakovali Miklavžev pozdrav, še bolj pa sladke bonbone, ki jih je delil mednje. Bali smo se, da ga letos ne bo, pa je kljub temu prišel. Člani Kulturnega društva Šmarca smo ga minulo nedeljo pričakali z lutkovno igrico »Lunino kraljestvo«. Nadja, Julija, Špela in Katja so nastopale v vlogi zvezdic, lune in oblačkov. Cingljanje v ozadju pa je kmalu naznanilo prihod Sv. Miklavža in njegovega spremstva. Najmlajši so skrivnostnega moža z dolgo belo brado in zlato škofovsko palico opazovali z nezaupanjem, vendar se jim je strah razblinil, ko jih je prijazno nagovoril. Večji so bili že bolj pogumni in marsikdo je želel zapeti pesmico, ki se jo je naučil posebej za ta večer. Tisi i, ki čez leto le niso bili čisto pridni in so malo tudi nagajali, so boječe opazovali, od kod se bodo prikradli črni parkeljni. Slišali pa so lahko le njihovo rjovenje in rožljanje verig. Kljub temu, da je december mesec, kjer si obdarovanja sledijo eno za drugim, je vedno znova lepo videti veselje v otroških očeh, predvsem pa je najlepše čutiti to, da smo nekoga osrečili. TINA TONIN MIKLAVŽ V T€RMAH V ponedeljek popoldan se je stari, dobri Sv. Miklavž ustavil tudi v Termah Snovik. Letos že četrtič. Skupaj s svojimi angelčki in parkeljni je obdaroval vse pridne malčke, ki jih ni bilo ma- Ognjemet je napovedal obisk Miklavža, ki se je z Malega gradu v spremstvu angelov in nebeškega ključarja sv. Petra, sledili pa so jim hudobni parklji, podal na pot med otroci po mestu do odra na Glavnem trgu, kjer je pozdravil množico zbranih. ki je nato krenil z Malega gradu, saj so Miklavžu s ključarjem nebes Sv. Petrom in angelom sledili hudobni parklji z Luciferjem na čelu. Na odru na Glavnem trgu so mladi iz Tunjic zaigrali in zaplesali v igrici z naslovom Miklavž prihaja. Za organizacijo tako velikega dogodka kot je bil res izredno obiskan Miklavžev obisk v Kamniku, gre vsa zasluga prizadevnim članom Kulturnega društva dr. Franceta Steleta iz Tunjic, še posebej pa predsednici Ani Štele, saj so bile v njenih rokah vse niti tudi letošnje prireditve. VERA MEJAČ lo. Tako se je Sv. Miklavž kar namučil, da je razdelil presenečenja in vsakega otroka vprašal, kako priden je bil v preteklem letu. V veselem prednovoletnem vzdušju pa to ne bo edini veseli obisk pri nas, saj je svoj prihod napovedal tudi Božiček, ki gre vsako leto na bazen, med ljudi, skupaj s svojimi spremljevalci. Prav tako bo tudi letos. UROŠ RAZPOTNIK Ko zadiši po praznikih. Decembrski dnevi prinašajo s pričakovanjem prazničnih dni in obiskom treh dobrih mož tudi vonj po domačih piškotih, sveže pečenem pecivu, potici, cimetu, pomarančah... Minulo nedeljo, dan pred večerom sv. Miklavža, je omamno dišalo tudi iz kuhinje Homarjevih na Tomšičevi ulici 17 v Kamniku. Mirko, ki že od malih nog po receptih svoje mame z veseljem peče sladke, slastne dobrote, je pekel parklje iz kvašenega testa. Vstal je že ob šesti uri, zamesil kvašeno testo, iz vzhajanega testa oblikoval prikupne parklje, pri tem za oči in gumbe uporabil rozine. Spekel je kar lepo druščino parkljev predvsem za vnuke, pozornosti pa so bili deležni tudi drugi sorodniki in prijatelji. Mimogrede je spekel še medeno pecivo, ki v hladnih dneh odlično »paše« k čaju in kavi (na sliki). Mirka Homarja poznamo mnogi Kamničani iz. trgovine Veriga, ki jo Z. ženo, »ta pravo trgovko«, uspešno vodita že dvanajst let, za založe-nost pa skrbita tudi hčerka Breda in zet Pavle. Odkar je v pokoju, se je še bolj intenzivno zavzel za peko, proučuje stare recepte, bere knjige, obiskuje in se tudi udeležuje razstav in natečajev. Za svoje okusne in tudi zelo lepo oblikovane dobrote je prejel že več nagrad, med drugim priznanje Dela-Vikend magazina za češnjev zavitek, pohvale Delničarja z.a linške piškote, sadni kruh in orehovo potico, pohvalo etnologa dr. Bogataja za piškote na razstavi Velikonočne dobrote pred dvema letoma, v oktobru lansko leto je na natečaju Nedeljskega dnevnika s svojimi piškoti zmagal med 50 ljubitelji peke iz vse Slovenije. Letos marca je za potico izvirne oblike jurčka prejel drugo nagrado Dolenjskega lista, v juniju sije njegov šarkelj zaslužil prvo mesto in zlato priznanje, pred dobrim mesecem pa je isti laskavi naslov prejel tudi njegov jabolčni zavitek. Ni kaj, izpod njegovih rok naslajajo najslajše in najlepše sladke dobrote. Pravi, da večkrat preizkusi tudi kaj novega, kak nov recept in srečen je, ker mu vedno uspe. Poudari, da peče za svojo dušo. to mu je hobi in vse te, z ljubeznijo ustvarjene dobrote, vedno podari Mirko nam je ob tem razkril željo, da bi tudi v Kamniku organizirali priložnostne in času primerne razstave domačih dobrot (piškotov, krofov, jlan-catov, potic, šarkljev, pečenih štrukljev, parkljev itd.), saj so takšne razstave odlične priložnosti za promocijo kraja in prijetne družabne dogodke. VERA MEJAČ VSE ZA POSTELJO IN V POSTELJO posteljnina, pižame, frotir program ... Ob kamniški obvoznici, Perovo 26, tel.: 01/83-13-028 MOŠKA OBLAČILA I ZA PROSTI ČAS ŽENSKA OBLAČILA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI i torbice, modni dodatki... ko boste sami težko izbrali pravo darilo ali ko z darilnim bonom obdarimo vas ŽENSKA OBLAČILA ZA PROSTI ČAS Obiščite nas med tednom med 9. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. berite kvaliteto zase in svoje najbližje - od klasike do ekstravagance. Mirkov recept za parklje Potrebujemo 1,20 kg moke (polovico ostre, polovico mehke), moko prrsejemo. Nastavimo kvaseč: kocko kvasa (4 dkg). vodo, moko in sladkor. Ko kvaseč vzhaja, zamesimo testo t toplo vodo, dodamo malo soli, I del olja, tako, da dobimo bolj gosto testo. Testo naj vzhaja 50 minut v toplem prostoru, nato ga zvaljamo I ! največja ponudba kuhinj svetovnega proizvajalca BOSCH SIEMENS blanco «o NOVIH ELEMENTOV BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA POPOLNA PRILAGODITEV VAŠIM MERAM POPOLNI RAČUNALNIŠKI IZRIS VODILA BLUMOTION AKCIJA! RAZPRODAJA EKSPONATOV do -50% GOTOVINSKEGA POPUSTA! • Pri nakupu kuhinje vam Božiček podari inox napo Pulsar 60 ali 90 cm v vrednosti 76.000 SIT Velja do razprodaj Največ na novo okuženih naj bi bilo v Vzhodni Evropi ter Srednji in Vzhodni Aziji, najbolj prizadeta pa je še vedno podsaharska Afrika, kjer je 64 odstotkov vseh novih okužb. Navedeni podatki poročajo o zaskrbljujočem stanju v oddaljenih državah, kar pa še ne pomeni, da nas v Sloveniji ni potrebno Peter Kovač »Ker se nam jc včasih malce nerodno odpraviti v lekarno po kondome podpiram tovrstne akcije, ker poleg osveščanja omogočajo lahek dostop do kondomov. Ne zdi se mi pa smešno, ker nekateri dijaki potem te kondome napihujejo. Vem, kako sc ta bolezen prenaša in sam ne bi nikoli tvegal svojega zdravja za eno noro noč.« JL Jure Premic »Starejši dijaki podpiramo te akcije, mlajši pa ne vedo kaj bi s kondomi, vsaj nekateri, zato jih napihujejo in podobno. Sam ne bi nikoli tvegal in imel nezaščitene odnose, grem rajši v lekarno pa dam »tisiga jurja« pa sem obenem vesel in Se zdrav. To je napaka, ki je potem ne moreš zbrisat.« Armend Spahijaj in Romana Vidcrgar Armend: »Podpiram tovrstne akcije, da se nas mlade izobrazi in po potrebi razdeli tudi brezplačno zaščito. Pri nas tega nismo bili vajeni, ker ni bilo dovolj denarja. Prihajam namreč iz Kosova. Ne bi me bilo sram iti v Ic- KAKO SE HIV NE PRENAŠA!!! z objemanjem, poljubljanjem, rokovanjem, ob pitju iz iste skodelice, s kašljanjem, uporabi javnih stranišč, plavanju v bazenih, z ugrizi žuželk in piki komarjev, ... skrbeti. Pri nas je po podatkih IVZ RS število okuženih 259, število umrlih 76, trenutno živih ljudi z AIDS in HIV+ 183, z Samo Ridop in Tatjana Rlhter »Čim več tovrstnih izobraževanj in podobnih akcij.« Gregor Pogačnik in Milena Spruk (akterja Študentskega kluba Kamnik) »Ker se zavedava nevarnosti in se te bolezni bojiva, sva danes tu. Mladim jc potrebno čimbolj in seveda čimvečkrat približati problem te neozdravljive bolezni, ki preti tudi Sloveniji. To je problem vseh, mladih in starih, jc namreč kuga 21. stoletja. Če bova z današnjim brezplačnim rekvizitom rešila komu življenje, sva storila ogromno.« AIDS 45 in s HIV+ 138 ljudi (navedeni podatki govorijo o registriranih bolnikih, številka realno okuženih je zagotovo višja). Ker preventivne akcije STOP HIV/AIDS niso namenjene zastraševanju v spolnem življenju, temveč k ozaveščanju ljudi o varni spolnosti, smo se o tem pogovarjali s kamniškimi srednješolci, kjer je Študentski klub Kamnik izvajal akcijo osveščanja dijakov o boju proti AIDS-u in jim pri tem delil brezplačne kondome. MATEJA SPRUK karno kupit zaščito, saj sem mnenja, da je dovolj smrtnih izidov, na katere nimamo vpliva, npr. prometne nesreče, tu pa je odločitev o zdravju v rokah vsakega posameznika. Zakaj bi tvegal?« Romana: »Svetovni dan boja proti AIDS-u je koristna in humana gesta, saj so na ta dan ljudje, posebej mladi, opozorjeni na to neozdravljivo in vse bolj razširjeno bolezen. Velikokrat je prva misel, ki sc jo spomnimo ob besedi AIDS pretirana spolna svoboda in nepremišljenost, prema-lokrat pa se zavedamo, da so žrtve bolezni tudi nedolžni ljudje, kol so otroci ljudi okuženih z virusom HIV in pa ljudje ob transfuziji z okuženo krvjo. Sama preveč cenim svoje življenje in ga nisem pripravljena zavreči zavoljo enega hitrega užitka« Klemen Zaje »Se mi zdi, da se v Sloveniji premalo bojimo te bolezni, nisem eden tistih, ki preklopi kanal, ko o tem poročajo po 'IV ali radiu. Največ se lahko naučiš ravno iz teh virov, seveda je tudi pomembno kaj nas naučijo doma in v šoli. Sam sc raje zaščitim.« Špela Vrhovnik »Cenim svoje življenje in mi na misel ne pride, da bi ga za malo zabave zapravila. Veliko so me o tej problematiki podučili žc doma, podpiram pa tudi vaše akcije, ker nikoli ni preveč informacij, predvsem pa ne o tej neozdravljivi bolezni« Katko Švraka in Andrej Gjurin: »13 let se mi zdi prenizka starost za spolne odnose, vem pa, da to počnejo SC mlajši otroci. Midva razmišljava s svojo glavo, poleg tega pa so naju o tem podučili tudi doma. Drugače pa velja, če že drugače ne gre: »Do poroke na...!« Maja Brnot, Katarina Bajde in Amcla Vukalič »Podpiramo te akcije, saj tako nekateri sploh zvedo, da jc 1. december dan boja proti AIDS-u. Nas ni sram iti v lekarno ali na črpalko kupit zaščito. Ce paziš, te nima biti kaj strah.« Boris Črne »Mislim, da so nas o tem podučili žc v drugem razredu OS. Nikoli ni prekmalu in ne prepozno, da veš, kako nevarna je ta bolezen, zato podpiram tovrstne akcije in osveščanja,Jaz lahko rečem, da ne bi tvegal in imel nezaščitene odnose« Motokros, supermoto AiVID SIJ'Afi 'UUl TlOP Ilžidfjg POi TO 71 TO IlOPI TJ D'liŽA 71 TJ P Ji 7AEI ALEŠ HLAD - MOTOCIKLIST LETA 2005 IN EVROPSKI PRVAK JERNEJ IRT - SKUPNO 3. MESTO NA EP 85 ccm Z letošnjo tekmovalno sezono smo lahko zelo zadovoljni, saj ni minila tekma, da se ne bi vsaj dva voznika kamniškega moštva uvrstila na stopničke, tako na domačih, kot tudi na mednarodnih dirkah. Dobro delo in naporni treningi med letom so se tudi letos obres- it tovali. I Ob zaključku leta je naslov evropskega prvaka v supermo-tu 450 ccm pripadel 26 letnemu Alešu HLADU, doma iz okolice Domžal in članu AMD SITAR DUNLOP Racing tcama, ki mu je letos pripadel laskavi naslov najboljšega Motociklista leta 2005. »Supermoto me zelo privlači že od leta 2001, pred tem sem vozi motokros, v Italiji sem 3 leta zapored osvojil pokal TREVENETO. Letos sem odpeljal 23 dirk, rad vozim, zato zame to ni bila naporna sezona. Zelo sem zadovoljen z letošnjim uspehom, ki ga nisem pričakoval. Že tečejo priprave na naslednjo sezono, ko se bom preizkusil na dirkah svetovnega prvenstva. Zahvalil bi se vsem, ki so mi po- DOBITNIKI PRIZNANJA AMZS V LETU 2005 V SUPERMOTU NA MOTOKROSU - AMD SITAR DUNLOP Racing teama, predsednik AMZS Boris Perko in predsednik strokovnega sveta Peter Verbič magali uresničiti moje skrite želje, najprej moji mladi družinici in svoji drugi družini Sitar,« je povedal Aleš, ki je letos premagal vso evropsko elito. V supermotu državnega prvenstva do 450 ccm je letos zasluženo zmagal s 13 zmagami Beno ŠTERN - AMD DOMŽALE, medtem ko letos edini Kamničan Rok SITAR -AMD SITAR DUNLOP Racing ni imel športne sreče in se v skup ni razvrstitvi ni uspel uvrstiti med najboljše. Po dobrem začetku je zaradi poškodbe kolena izpustil tri dirke državnega prvenstva, med njimi žal tudi dirko v Kamniku. Naslov državnega prvaka v razredu do 650 ccm je ponovno osvojil izkušeni Marko ŠKAR-JA - AMD SITAR DUNLOP Racing pred drugo uvrščenim klubskim kolegom Urošem NASTRANOM, ki je po poškodbi v motokrosu zelo uspešno prestopil med voznike supermo-ta. Na mednarodnem karate turnirju v Poreču KARATEISTOM VIRTUSA PET ODLICIJ V začetku novembra je potekal 7. mednarodni karate turnir za pokal Istre. Na turnirju so tekmovali tekmovalci iz Nemčije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Sodelovalo je malo manj kot tristo tekmovalcev, ki so se pomerili v kata h in borbah. Kamniške barve so tudi tokrat zastopali karateisti Karate kluba Virtus Duplica in sicer v naslednji postavi: Jan Magvar (ml.dečki-4()kg, borbe); Matej Jeglič (dečki-41kg, borbe); Domen Stražar (dečki-46kg, borbe); Dejan Kvrinov (dcčki-46kg, borbe); • Demir Ličina (kadeti-65kg, borbe); • Vladimir Stanič (veterani absolutno, borbe) in kot edina ženska predstavnica • Teja Uršič (kadetinje +S7kg, borbe). Kot prvi je na tatami (borišče) mfm d.o.o. Bevkovi 42, 1241 Kamnik, poslovni prostori Ljubljanska 45b, 1241 Kamnik tel.: 01 839 45 87, faks: 01 839 45 88 www.isp.si e-mail: isp@siol.net stopil Jan, takoj za njim pa Matej, vendar nista našla pravega ritma in pravih tehnik za zmago, tako da sta na koncu dosegla 5.-8. mesto v svojih kategorijah. Domen in Dejan sta tekmovala v isti kategoriji. Dejan je zasedel 2. mesto, Domen pa si je v repesažu priboril 3- mesto. Teja pa je kljub temu, da je bila najmanjša in najlažja tekmovalka v svoji kategoriji, zasedla 3- mesto. Ravno tako si je 3- mesto priboril Demir. Kot zadnji je na tatami stopil njihov trener Vladimir Stanič v kategoriji - veterani absolutno, borbe V prvih dveh nastopih je svoja nasprotnika premagal z rezultati 6:0 ter 4:0. V finalu pa je po izenačeni borbi izgubil z rezultatom 0:1 ter tako zasedel 2. mesto. Žal na tekmovanju ni bilo Matica Klančnika, ki se je na zadnji pokalni tekmi v Žalcu za dečke in deklice uvrstil na 3- mesto v kategoriji starejših dečkov +5()kg, borbe. Z doseženimi rezultati so v klubu več kot zadovoljni, saj so dokaz, da se dela dobro in kvalitetno. Pred zaključkom tekmovalne sezone so že presegli načrtovano število medalj z domačih in mednarodnih tekmovanj. Kot kaže, bo letošnja sezona ena najuspešnejših, kar se tiče osvojenih odli-čij. Vsi ljubitelji karateja jim želimo, da se jim bo to tudi uresničilo. Svoje delo in društvo predstavljajo tudi na svoji redno ažurirani internet strani in vas vabijo, da si jo ogledate na: www.karate-klub-virtus.si. B.S. Ob zaključku leta želimo našim poslovnim partnerjem ter našim strankam Vesele božične praznike ter srečno in uspešno Novo leto 2006. -A, , 4 V mesecu decembru pa nas bo obiskal ludi j božiček, ki bo naše stranke pri nakupu katerekoli ogrevalne tehnike obdaril z 1 MAMLJIVIMI NOVOLETNIMI POPUSTI. ^ RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za flziCne in pravne oseba lMIBO# d.o.o. Kamnik, Zlkova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ALES HLAD - član AMD SITAR DUNLOP Racing team - EVROPSKI PRVAK V SUPERMOTU 450 ccm in MOTOCIKLIST LETA 2005 S HČERKO NANO Za nami je zelo uspešna sezona v motokrosu. Že sedmo sezono smo letos osvojili naslov ekipnih državnih prvakov v konkurenci 23 ekip. Peter IRT - naslov prvaka v razredu do 85 ccm in obenem skupno 3- mesto na evropskem prvenstvu, v najštevilnejšem razredu do 125 ccm pa je Klemen GERČAR, po letošnji prvi sezoni in prestopu v močnejši razred presenetljivo osvojil naslov pod-prvaka. Omeniti velja še Miha SPINDLERJA v kraljevskem razredu OPEN, ki mu je letos uspelo osvojiti 2. mesto. (BS) Strelstvo USPEH ZA USPEHOM V Slivnici je potekal Pokal Pohorja, kjer so sodelovali strelci iz Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Med mladinkami se je najbolje uvrstila Kamničanka Repič Ka-ja, ki je streljala za ekipo Gorenjske. Posamezno je zasedla 1. mesto s 490,9 krogi. Ekipa mladink (Repič, Lekše, Mitrič) pa je zasedla 2. mesto. Na Pragerskem je potekalo državno prvenstvo v trapu. Tudi tokrat nas kamniški tra-paši niso razočarali, saj so ekipno zasedli 3. mesto. V ekipi so streljali Lešnik Miroslav (108), Glavač Janez (108) in Ro-pert Rok (98). Posamezno je Glavač zasedel 11. mesto, Lešnik 12. mesto in Ropert 36. mesto; streljal pa je tudi Burja Bojan (49), ki je zasedel 54. mesto. Na državnem prvenstvu v dvojnem trapu pa je Lešnik Miroslav osvojil odlično 2. mesto. Z zračno puško in pištolo je v Ljubljani potekal 1. krog državne lige. V I. ligi s pištolo so streljali Stellan Johansson (555 krogov). Zore Anže (533) in Ra-dej Roman (527), ki so ekipno zasedli 11. mesto. II. liga s puško, v postavi Ugovšek Jure (587 krogov). Burja Damjan (576) in Znidaršič Sebastijan (560), pa je ekipno osvojila 2. mesto. Prvega kroga mladinske lige sta se udeležila tudi mladinka Repič Kaja (390 krogov), ki je bila 2. in Zver Iztok (350), ki je zasedel 11. mesto. Na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško je Bom-bač Bojana zmagala v ležečem položaju, Znidaršič Sebastijan pa je osvojil 6. mesto. Na regijskem prvenstvu sta oba slavila zmago. Kar nekaj kamniških strelcev pa se je udeležilo pokala SZS. Gorenjsko ekipo so odlično zastopali: Ugovšek Jure (1. mesto), Štremfelj Sabina (1. mesto), Bombač Bojana (2. mesto) in Repič Kaja (3. mesto). Sodelovali so tudi drugi strelci iz gorenjske regije. S skupnimi močmi je Gorenjska prvič osvojila pokal Strelske Zveze Slovenije. Calcit Kamnik premagal Krko Kamniški odbojkar ji so v zadnjem obdobju prikazali mnogo boljše igre kot na nekaj prejšnjih. Domači trener Kšela je zadel predvsem z neuničljivim Janijem Malovičem, ki je v dveh tekmah dosegel več kot sedemdeset točk. Pokalno tekmo z Mariborom so Kamničani v Kamniku začeli odlično in mnogi v dvorani so pomislili, da jc mogoče presenečenje in uvrstitev Calcita v nadaljevanje Pokala. Na žalost pa so Mariborčani prav v zaključku prvega seta štrli odpor Calcita in zasluženo osvojili potrebni set V nadaljevanju tekme sc je razigral Malovič, ki je sam pometal s tekmeci in prestižna zmaga 3:2 je zasluženo ostala doma. Še bolj pomembna je bila tekma Državnega prvenstva v Kamniku proti Krki. Z zmago bi Kamničani prehiteli Dolenjce in se oddaljili od nevarnih voda. Tekma je bila živčna, le enkrat več pa je blestel Malovič. Vseeno so gostje po nekaj do mačih napakah celo povedli z 2:1 v setih, a so se Kamničani nato pobrali in v petem setu dobesedno osmešili goste, za katere jc še najbolje igral lanskoletni igralec Kamnika Bezdrob. S to zmago so se Kamničani zavihteli na četrto mesto. Na žalost pa se je ta pred tekmo s Salonitom v Kanalu na treningu poškodoval prav Jani Malovič, kar jc v kamniški tabor prineslo dodatne skrbi. Vseeno pa so igralci Calcita prvi set začeli kot v transu in presenetili domače igralce. Le ti so sc pobrali v nadaljevanju in zasluženo slavili zmago s 3:1 nad Kamničani. V naslednjem kolu bodo Kamničani igrali že ta četrtek, 8.12., ob 20.00 uri v Športni dvorani Kamnik, ko v goste prihaja ekipa Pomurja. Ponovljena tekma med Calcit Kamnikom in Salonitom, naj bi se igrala v sredo 21.12., ob 18 30 Dekleta še v boju za visoka mesta Igralke Broline Kamnika pa so v zadnjih dveh tekmah prikazale povsem drugačna obraza. Na domači tekmi se proti Rogozi ni kakor niso mogle razigrati in gostje so presenetljivo gladko dobi le prva dva seta. V preostalih dveh so Kamničanke le dokazale, da so objektivno boljše in tretji in četrti set dobile celo na 14, v petem setu pa so po nekaj napakah ključnih igralk popustile in oddale pomembni dve točki. Slab vtis s te tekme pa so popravile že na naslednji v Misltnji .Šele drugič so namreč Kamničanke zmagale na Koroškem (prvič v sanjski sezoni 2001/02) in tako ostale v boju za visoka mesta. Kamničanke so sicer do pomembne zmage prišle veliko težje kot kaži- rezultat, vseeno pa je bila zmaga več kot zaslužena. V naslednjem kolu bodo Kamničanke doma v derbiju gostile igralke Zreč. Tekma bo v soboto 10.12., tokrat izjemoma ob 17.00 uri v dvorani Osnovne šole Marije Vere. Igralci Calcita 2 pa so ta vikend gostili v Črnučah in tako kot dekleta slavili s 3:1 in se obdržali na tretjem mestu tretjcligaškc lestvice Za Kamničane pa bo najbolj pomemben naslednji vikend, ko bodo v Kranju igrali na polfinalnem turnirju mladinskega državnega prvenstva. V soboto pa bodo v tretji ligi gostili ekipo Logatca Tekma bo v soboto 10.12.,ob 15.00 uri v Tel. Športne zveze. CICO 1 W Proizvodnja tekstila za šport in prosti čas športno konfekcijo lastne blagovne znamke zastopanje tvl+IJMk ~^m%. svetovno znanih Slazenger. športnih znamk www.levcek-kamnik.si, levcek.m@siol.net L'LVČL%d.o.o., %amnik\i Usnjarska c. 6 te-L 831-91-35 -A RENAULT POPUSTI do PREŠA Cerklje, Slovenska c. 51 d.0.0. tel.: 04/281 57 00 wMrw.pre8a.si NEPAL - DAJTE OTROKOM UPANJE V zadnjih devetih letih je Nepal prizorišče spopadov med mao-ističnimi uporniki in silami vlade. Ta državljanska vojna je terjala že več kot 12.000 življenj domačinov, medtem ko tujcem obe strani dosledno prizanašata. Zato pa so toliko bolj prizadeti prebivalci, med njimi prav gotovo otroci. Le-teh naj bi med to vojno umrlo že več kot 400. Zato je Amnestv International organiziral akcijo osveščanja in podpore. Ta obsega pisanje pisem podpore šolam v Nepalu - otrokom in učiteljem, sodelovanje na mednarodni razstavi in razstave ob dnevu otrokovih pravic. Taka razstava je bila odprta 5. decembra v Galeriji Domžale (trgovski kompleks Vele). Poleg risb otrok in mladostnikov so na njej razstavljene fotografije Milana Jazbeca, Staneta Klemenca, Damijana Meška, Tadeja Pušavca, Toneta Škarja in Cvete Zalokar Oražem. Odprtja so se poleg velikega števila odraslih in otrok udeležile tudi predstavnice Amnestv International iz Slovenije, častni konzul kraljevine Nepal g. Asvin Kumar Šresta s soprogo, Stane Klemene, Milan Jazbec, Bojan Pollak in Tone Škarja. Slednji so v odgovorih na vprašanja otrok povedali še veliko zanimivosti o Nepalu in življenju tam. Razstava bo na ogled vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 19., v soboto pa od 10. do 12. ure do 12. decembra. Ob šestih zvečer so pa dia oziroma video projekcije: v torek o Mongoliji (Milan Jazbec), v sredo o poteh skozi Nepal (Meško in Škarja), v četrtek o Sibiriji (Klemene) in v petek o šoli Nepal - osnovnem tečaju planinstva (Pollak). MP Dan odprtih vrat v neveljskem gasilskem domu V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v neveljskem gasilskem domu pripravili dan odprtih vrat za osnovnošolce iz Nevelj. Mladina si je lahko ogledala prostore, kjer naše prostovoljno društvo deluje, gasilski vozili ter seveda ostalo gasilsko orodje in opremo. Na lastni koži so lahko poskusili gasilsko zaščitno obleko ter dihalni aparat, sodelovali pa so tudi pri praktičnih prikazih gašenja. Starejša skupina je pogasila ogenj s pomočjo aparata na prah, mlajši pa so napeljali vodo iz hidranta in s curkom poskušali čim hitreje zadeti nastavljene tarče. Otroci so se lahko naučili veliko novega in koristnega, kar je bil tudi glavni namen organizacije tega dneva odprtih vrat. Mentor mladine PGD Nevlje Mito Mihelič Odšel si. utihnil je tvoj glas, a v naših srcih ostal boš vedno pri nas. ZAHVALA Tiho se je od nas za vedno poslovil naš mož, oče, brat, dedi in tast BOŽO KOLENC Kolenčeva pot 13, Šmarca (4. 11. 1940-27. 11.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in vsem. ki ste ga 29. novembra 2005 z nami pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče na Homcu. Hvala vsem za izkazano sočutje, stisk roke, izrečeno ali pisno tolažilno besedo, denarno pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z žalostjo v srcu vsi njegovi MEDNARODNA IZMENJAVA ČEŠKI DIJAKI V KAMNIKU V okviru programa mednarodne izmenjave smo dijaki 2.d Evropskega oddelka 5CRM v septembru gostili češke dijake iz Kutne Hore. Izmenjavo sta vodili profesorici Marta Janežič in Sonja Trškan, goste pa sta spremljala profesorja Martin in Pavlina. Goste s Češke smo namestili po naših domovih in jih seznanili z ostalimi družinskimi člani. V nedeljo je bil planiran individualni program. Tako smo jim dopoldne razkazali našo neposredno okolico. Nekateri so jih odpeljali v Arboretum Volčji Potok, spet drugi v Terme Snovik, tretji v vodni park Atlantis, nekateri pa so dopoldne raje prespali. Popoldne pa smo jih odpeljali v Kamnik, kjer so si ogledali povorko narodnih noš ter začutili kanček vzdušja na tej prireditvi. V ponedeljek zjutraj so češki dijaki po sprejemu s strani vodstva šole dve uri prisostvovali pri pouku, po kosilu pa je sledil ogled mesta Kamnik pod vodstvom dijakinj 2.d. Naslednji dan so Cehi odšli na celodnevni izlet na Primorsko, kjer so si ogledali Škocjanske jame, Koper in Piran, pa tudi skopali so se v slovenskem morju. S potepanja po Bohinju. V sredo je sledil ogled prestolnice, v četrtek pa ogled Gorenjske, kjer smo si ogledali Bled, Bohinj, Kranjsko Goro in Planico. V petek je bilo po dopoldanskem individualnem programu popoldne v šoli organizirano tekmovanje v odbojki - ŠCRM proti Kutni Hori. Po dveh zmagah Čehov smo zmago zabeležili tudi domačini. Vrhunec našega druženja je bila skupna večerja v jedilnici šole, ki ji je sledila zabava. Čudovito enotedensko druženje se je zaključilo v soboto zjutraj, ko smo se pred šolo poslovili od Cehov, toda ne za dolgo, saj se že veselimo ponovnega srečanja v aprilu 2006, kojim bomo vrnili enotedenski obisk, do takrat pa: »Ahoj!« Urša Lanišek, Katja Krošelj SVET POD GRINTOVCI NA FOTOGRAFIJAH Fotografska razstava SVET POD GRINTOVCI članov Foto Kluba MAVRICA, ki so jo v galeriji Veronika v Kamniku odprli v petek, 25. novembra, je zaradi izjemnega zanimanja podaljšana do vključno nedelje, 11. decembra Razstavljene fotografije nam skušajo približati, morda celo pričarati pokrajino na sončni strani kamniških planin ter panorame in vedute številnih prijaznih krajev ob bistri reki Kamniški Bistrici. Omahnile pridne so roke. obstalo ljubeče srce, zaprla trudne je oči, a v srcih naših še iivi . .. ZAHVALA V 85. letu se jc tiho poslovita naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta FRANCKA OSOLNIK Strmškova mama iz Špitaliča Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam izrazili besede sožalja, darovali cvetje in svece, poklonili dar za maše in za potrebe cerkve, pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma Francu Hočevarju in Jožetu Kovaćiću za lep kršćanski pogreb, zahvala pogrebcem, praporščakoma, pevcem Tunjiškega okteta, Marinki Mošnik za besede slovesa, še posebej pa vsem sosedom za nesebično pomoć in patronažni sestri Lojzki Lipovšck za njene obiske v ćasu bolezni. Vsem in vsakemu posebej - hvala! Žalujoči vsi njeni November 2005 VARNEJE POZIMI V PLANINE Tudi letos prireja vodniški odsek PD Kamnik kratek tečaj za varnejšo hojo v planine v zimskem času. Na teoretičnem delu, ki ho v sredo, 14. decembra, bosta obravnavani temi iz opreme in nevarnosti, poleg tega pa še priprava na turo. Na praktičnem delu med turo, ki bo predvidoma 17. decembra na Kamniško sedlo, bo ugotavljanje neposrednih nevarnosti in pa učenje uporabe cepina in derez. Vse, kijih ta tečaj zanima, lahko do vključno 11. decembra pokličejo št. 041 826-375, kjer bodo dobili podrobnejše podatke. ALPINISTIČNI KRST Pot do pridobitve naziva alpinist ni hitra in lahka. Poleg tega, da je potrebno veliko hoditi v planine in plezati, je potrebno dokončati alpinistično šolo, uspešno opraviti preizkuse znanja za mlajšega in starejšega pripravnika, opraviti najmanj predpisano število različnih vzponov in nato še uspešno opraviti izpit pred državno izpitno komisijo, ki jo določi KA PZS. Letos pomladi sta ta izpit opravila Miha Bogataj in Igor Urankar. Da bi postala »ta prava člana AO Kamnik« morata prestati še alpinistični krst, ki bo 17. decembra na Kamniškem sedlu. Deležen naj bi ga bil tudi Ambrož Bajde, ki mu galuni ni uspelo prestati. PREZELJ V PATAGONIJO Vrhunski alpinisti praktično nimajo mrtve sezone. Tako tudi Marko Prezelj, ki se 28. decembra letos odpravlja plezat v Patagonijo. Skupaj z Američanom Kochom, s katerim je že prej opravil veliko odmevnih vzponov, nameravata (odvisno od vremenskih razmer) preplezati katero od smeri v Cerro Torreju. BOJČ Megla pade na ravnine meni ialost na srce, megla z ravnine izgine vnlosi iz srca ne gre. ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil dragi brat in oče JANEZ ŽNIDERIČ iz Mekin,j Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem kolektiva Vcppo d. o. o. za podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku iz Mekinj za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem za pogrebne storitve in pevskemu kvartetu (Krt). Žalujoči: vsi njegovi Naš dom je zdaj prazen, ker tebe ver' ni... v miru počivaj, zlata mi hči. ZAHVALA Zaspala jc naša draga MILICA HRIBOVŠEK s Črnivške 2 v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, ter vzgojiteljem in varovancem iz Ince-Mengeš /a izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, december 2005 ZAHVALA V 74. letu se je nenadoma od nas poslovil naš dragi oče in dedi IVAN BRIŠNIK iz Kamnika, Podgorska pot 12 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem za izrečeno sožaljc, cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, Komunalnemu podjetju Kamnik ter Društvu upokojencev. Žalujoči: hči Branka s sinom Alenom in vnukinja Klara z mamico Karmen November 2005 ZAHVALA Ob izgubi PAVLE NOGRAŠEK rojene Blatnik iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku in pevcem. Vsi njeni November 2005 Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in ielje vse zamro. Končal si svojo pesem, kakorkoli prebrodil stiske in prestal vse boli. (J. Klobučar) ZAHVALA V 73. letu življenja nas je zapustil FRANCE MESTEK iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Društvu invalidov Kamnik, ki ste mu tudi v zadnjih trenutkih življenja stali ob strani. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi November 2005 ZAHVALA V 75. letu je odšla od nas sestra, teta in sestrična SLAVI OMOVŠEK iz Podlomu v Črni Iskreno sc zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župnikoma Pavlctu Piberniku in Anionu Dularju za zelo lepo opravljen obred, organistki in pevcem za lepo petje ter osebju Zdravstvenega doma Kamnik za prijazno zdravstveno pomoč. Žalujoči: vsi njeni November 2005 Modno frizerstvo oMbpić Obok/ur s.p Ljubljanska cesta 33, Kamnik Tel.: 01 83 17 353 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7h - 20" sobota: 7h -12B. /-^r Parafinska fepeCza roke ^ - dobrodošla za zimski čas! Tudi Letos Je Božiček Za Naše Stranke Pripravil Lepa Darila AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 1 7. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance MOKA tip 500, UGODNE CENE KORUZA - ugodno! PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg JABOLKA za mošt in ozimnico! VSE ZA KOLINE na zalogi! ii i) Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge *na voljo Neprekinjeno , Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. -1 ii 11 ■ii INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, (H 1/322-571, 051/559-483. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h (Mi 03 Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) « 831-26-37 Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih MALIC po 700 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila. Poskusite naše njoke ali široke rezance z različnimi omakami! I M/ ZA PRIJETNA SREČANJA MANJŠIH DRUŽB SPREJEMAMO REZERVACIJE! mmm... Palačinke z različnimi nadevi, pa sadne kupe, sladoled... belimo lepe praznične dni in srečne v letu 2006J UUU U SVOJ DEHAR H0P0H1I MJC£N£J£?! TEHNIČNA TRGOVINA jpH#?AIEL*~ gorenj« CEA/TEj^ -mao v„ J£ ~£r^ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok)tel.: 83-17-203 UGODNI DECEMBRSKI NAKUPI • MP3-USB PREDVAJALNIKI • RADI0KASET0F0N MP3 ,. CITIZEN CDM-102EEH -23% J2#T4sit 9.990 sit •BTV55 CMTVC21 M05 ^88^sit-22% 27.990 sit • LIKALNIH HVUNDAIHEI11 • KOVINSKI REZALNIK aj78Slit-21% 2.990 sit SIEMENS MS63000 J&9(tfsit -26% 13.990 sit vec na www.pernecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - 1NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1 +3 DO 1 +24, do 12 mesecev obresti podarimo! LAG0JA, d.o.o. Na gmajni 22 Mengeš Tel.: 723 00 40 Faks: 723 00 45 E-mail: lagoja.doo@volja.net TRGOVINA LAG0JA Slovenska c. 67 Tel.: 729 11 56 Faks: 729 11 57 www.lagoja.si sKbk PRODAJA IN LASTNA PROIZVODNJA • Kotli na trda goriva, olje, plin •Bojlerji •Toplotne črpalke •Solarni kolektorji • Klimatske naprave • Kopalniška oprema • Keramika sf|0fr • Bojlerji INOX po naročilu, od 100 do 1000 litrov •Hranilniki vode ^ •Cisterne • INOX ograje • Dimne cevi • Ključavničarstvo Lepe božične prainike ter jrečno * letu 2006 rtzerstve ukane Irena Lukanc s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01/831 74 74,041/79 13 33 Uredimo in popestrimo decembrske priložnosti! Vsako 8. striženje GRATIS! Delovni čas: pon., torek: 7h -15h sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h ali po naročilu vašo pričesko zo Strankam in vsem želimo lep božič in vse lipo, v leta, ki prihaja! SIMfiX SSJS'" wmmm m % m mm. Kamnih www.simax-slo.com AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK MBS ScLoa MONTAŽA IN SERVIS Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme Servis in prodaja šivalnih strojev in likalne tehnike Prodaja industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev, overlok strojev, likalne mize, likalni kotlički - Pfaff, Bernina, Singer, Brother, Juki... Možnost nakupa na obroke- BanKredit - od 40.000 do 300.000 sit - od 3 do 24 mesecev MARKO SENOŽETNIK s.p. tel. & fax: 01 831 18 61 Mengeška ulica 5 GSM: 041 691 287 1241 Kamnik e-mail: marko.senozetnik (a siol.net STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik LOOK Vesele praznike in vse lepo » OfCTA, -.do JO. jI I/} UZ INŽENIRING d .d. Vurnikova 2. Ljubljana, Komu je namenjena? Poslovna kartica MasterCard je namenjena vsem, ki ponavadi plačujete z denarjem podjetja, ki ga upravljate ali v katerem ste zaposleni. S kartico boste lahko: - plačevali nakupe blaga in storitev brez uporabe gotovine, - dvigovali gotovino doma in po svetu, - poslovali izključno za poslovne namene ter tako ločevali poslovne izdatke od osebnih, - poslovali 24 ur na dan, 365 dni v letu. Za kaj vse se lahko uporablja? Poslovna kartica MasterCard in vaš podpis bosta zadostovala za nakup goriva, poslovnih kosil, pisarniške opreme ter podobnih izdelkov in storitev. Uporabljate jo lahko na več kot 40.000 prodajnih mestih v Sloveniji in preko 24 milijonih prodajnih mestih v svetu. Kaj pa poravnava obveznosti? Vse nakupe s poslovno kartico MasterCard boste preprosto poravnali enkrat na mesec, na izbrani dan, in si s tem zagotovili do enomesečni odlog plačila, brez obresti. In kako do kartice? Oglasite se v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke, kjer boste s poslovnim skrbnikom uredili vse potrebno, da bo poslovna kartica tudi v vašem žepu. Kaj pa kraja in zloraba kartice? To vam odslej ne bo več povzročalo bojazni in strahov, saj se pred zlorabami lahko dodatno zavarujete. S sklenitvijo zavarovanja zlorab boste povrnitev škode v primeru kraje ali izgube kartice lahko uveljavljali že za 24 ur pred prijavo ukradene ali izgubljene kartice. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik sam "D to p d o m •kupina 'a Mercator Center Kamnik BOŽIČNO RAJANJE od 16. do 24. decembra! Vsak dan smo za vas pripravili zanimive dogodke, ki vam bodo polepšali predpraznične dni in prijaznim nakupom v Mercatorju dodali še prav posebne trenutke... * Petek, 16. december, ob 17. uri: otroška delavnica Praznični predmeti * Sobota, 17. december, ob 10. uri: pravljične urice - Lutke pripovedujejo * Nedelja, 18. december, ob 11. uri: otroška ustvarjalna delavnica z animacijo Zimska lučka * Ponedeljek, 19. december, ob 17. uri: pravljične urice - Novoletni pogrinjek * Torek, 20. december, ob 17. uri: plesna pravljica Palčkov plesni teater - Sreda, 21. december, ob 17. uri: božični koncert Tanje Žagar in Anžeja Dežana * Četrtek, 22. december, ob 17. uri: pravljične urice - Božično praznovanje * Petek, 23. december, ob 17. uri: pravljične urice - Božična nogavica - Sobota, 24. december, ob 10. uri: okraševanje novoletnih smrečic v čarobnem gozdu ob 17. uri: OBISK BOŽIČKA Božično rajanje bomo zaključili s težko pričakovanim obiskom Božička. Obljubil nam je, da bo s seboj pripeljal tudi svoje spremstvo in zanimive goste ter nam pričaral pravo božično zabavo. Pridite tudi vi, zabavno bo! Brez dvoma najboljša cena! Sinhronizirana Traminec risanka na DVD plošči, vrhunsko, polsladko belo vino 0,75 l Radgonske Gorice več naslovov V akciji do 31. 12.2005 1.199.- Srebrna radgonska penina suha, kakovostna penina 0,75 1 Radgonske Gorice 1.449.- Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola Škoduje zdravju Akcija velja od 2.12. do 16.12.2005 Bogata praznična ponudba SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše-tel.: 01/729 88 00 www.sam.si