uo.
Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Liubliani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11953
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, dne 27. januarja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 10.
K. Ozvald:
Poglavje o izbiranju poklica.
»Pri nas je še vse po starem, veš.«
O. Župančič. Ela izmed najpomembnejših, odločil I1Jh postaj na poti človeškega življenja, 0 teni ni dvoma, je dandanes izbiranje bodočega poklica. Da je temu res tako, to najlepše potrjujejo tiste »izjeme«, ko st ta ali oni sploh ni izbral nikakega poklica, ampak se je iz tega ali onega razloga kar tako napotil skoz življenja zmede«. Ali pa če dečko, oziroma dekle nista prav izbrala ter se je prej ali slej morebiti na usoden način pokazalo, da sta zgrešila smoter ter zašla na tako življenjsko področje, ki mu po svojih sposobnostih nista kos ali pa jima ne nudi onega zadovoljstva, ki ga pač iščemo v poklicu.
Neizučenih delavcev« z roko pa tudi z glavo (oziroma s peresom), ki se ponujajo za »vsako službo«, je radi tega •toliko med nami, ker ljudje po večini ne vedo, da poklic« in pa »zaposlitev« niti zdaleka'nista isto; zato pa zlasti de-čake kaj rada premami dana možnost, priti i bolj lagodno do zaslužka«, to je brez truda in posebno še brez zoperno-sti »vajeniških« let. Poklicnim zablodam pa je glavni vir v tem, da pri odlo-čevanju ne starši ne otroci, skoraj nič ne uvažujejo, kaj ta ali oni poklic zahteva od človeka po telesu, kaj po dulni in kaj po značaju.
;V prejšnjih časih, še tam v 2. polo-v>ci 19. stoletja, vse dokler so ljudje živeli v bolj priprostih socialnih razmerah, zlasti ob poljedelstvu, in ko še lahko rečemo, ni bilo delodelja, kakor ga sedaj srečavamo v industriji, veleobrti pa trgovini: ni trebalo izbiranju mladostnikovega poklica posvečati kdove-kake pozornosti. V tistih časih je dečko namreč v bodoči rokodelski poklic nekako sam od sebe vraščal. To je bilo nekam tako, kakor še danes kmetski ®,n navadno postane — kmetovalec ali Pa sin našega Dalmatinca — mornar, Podobno svojemu očetu. Zato so značilni priimki: Kovač, Mlinar, Lončar.., ki izpričujejo, da je ta in ta obrt skozi rodove ostajala pri hiši. (Glej na Pr. zbornik »Berufswahl und llerufs-beratung«, poln raznovrstnih, zelo pouč-n ‘n Pa razumljivo pisanih doneskov s tega področja, ki je izšel v založništvu Trowitsz.li & Solni, in ki mu tukaj deloma sledim.)
Šele ko se je v prejšnjem stoletju iz obrti razvila veleobrt in so selski ljudje začeli siliti v mesto, se je prelomilo ne-aj velikega in doledaj odločujočega: , 'niča in pa vajenčev dom odslej ni-s d več bila pod isto streho. I11 ta izpre-memba ni ostala brez velike, usodne
S°nSSr:/!aršit ki daiei° sinka danes km- v • elaYn,(:°’ ne poznajo več, kali«! 1 n1”’ !X nePosredne bližine tistega poklica, kateremu bi se dečko
rad posvetil. Zato pa se odslej kaj rado primeri, da fantič zaide v obrt, za katero ni sposoben bodisi v telesnem ali duševnem ali moralnem oziru — ali pa v nobenem.
In tako bi torej dandanes mlad človek na prvem razpotju življenja krvavo po-reboval dobrega sveta ali bolje rečeno —- dobrih svetovalcev.
Za praktično orijeutacijo tistim, ki so udeleženi pri izbiranju poklica: dečku a|i mladenki, staršem in tudi »svetoval-CUt ki prod vsem drugim bilo treba čim iočnejšega pregleda črez raznovrstne Poklice. To se pravi, da bi vsak izmed nJih moral imeti čim več jasnosti o bi-* vu’ nalogah, gospodarskem položaju, obetajočih upih in razvojnih težnjah po-
sameznih poklicev. I11 poleg tega bi jim Irebalo kar se le da jasnega odgovora na vprašanje: katerih posebnih lastnosti telesa, duha in značaja zahtevajo lažni poklici?
I do organiziranega svetovanja pri izbiranju poklica je Amerika skušala prva najti novih, znanstveno podzida-nih poti. V Bostonu je 1. 1908 prof. Par-sons, »ki je dobro poznaval skorajda vse vrste poklicev ter imel mnogo pogleda v industrijalno statistiko in pa v možnosti nadaljnje izobrazbe«, otvoril prvo svetovalnico v zadevah poklica (vocational guidance bureau), ki so ji kmalu sledile druge po večjih mestih severne Amerike. Te svetovalnice imajo miselni votek v dejstvu, da različni poklici in pa razne vrste šol zahtevajo vsak drugačnih telesnih in zlasti še drugačnih duševnih pa moralnih sposobnosti.
Tudi nemška (pruska) vlada je brž uvidela, kolikega pomena ima ziasti v sedanjih, tako težkih razmerah za gospodarsko življenje politika poklicnih zadev (Berufspolitik), ter je z odlokom od dne 18. marca 1919 odredila, da se mora svetovanje v vseh rečeh ki se tičejo poklica, za vso državo organizirati na enotni podlagi ter da je oso-bito treba z utemeljenim nasvetom pomagali vsem onim fantom in dekletom, ki bi hoteli vstopiti v ta ali oni (tudi .študirani«) poklic ali pa dosedanjega zamenjati z drugim.
A mi? No, i vsak Jugoslovan imej za ušesi zapisano, da bi v hudih časih, ki nas tarejo, trebalo varčevati ne samo z denarjem, ampak tudi s — človeško močjo, telesno, duševno in moralno! Z neizprosno odločnostjo stopa i pred nas ukaz: »Ne trati energije, temveč porabljaj jo!« — vsepovsodi, pri strojih, pri delu svojih rok in svojega duha. Umni gospodar v malem in velikem bo moral tudi o telesnih, duševnih in moralnih močeh, ki jih premore poedinec, natančno voditi račune.
1. Telesna sposobnost.
Poklic in pa telesna sposobnost človeka, ki ga izvršuje, sta med seboj v dvojni zvezi: a) vsak poklic zahteva takih in takih telesnih sil (kovaški drugačnih kakor urarski ali pa poklic železniškega uradnika); b) vsak poklic učinkuje na telo delavca po svoje (peku rade trpijo oči, delo v kemijskih obratih ogroža delavcu pljuča, uradnikovemu zdravju je mnogo sedenja lahko v kvar).
Kdor si izbira poklic, bi si tukaj moral biti na jasnem glede enega in drugega, zlasti še ženska, ker se pri njej delovne in odporne sile vsak mesec menjavajo. Zato pa bi pri bodočem zidarju 11. pr. trebalo ugotoviti, ali ni nemara podvržen omotici, ker je tako zanj nevarnost, da pade z visokega odra^ še mnogo večja kakor pa za tistega, ki ni omotičen. Kdor hoče postati mlinar ali pa učitelj, bi moral vedeti, ali morda ne nagiba k jetiki, ker so v obeh poklicih pljuča jako ogrožena. Kdor je slabokrven, bi bil pač sposoben za vrtnarja, nikar pa ne za stavca v tiskarni, ker bi svinec nanj pač neugodno učinkoval.
A kdo neki naj zanesljivo pove, je li fant ali dekle telesno sposoben za ta in ta poklic ali ne? Da n. pr. slabič ne sodi za kovača in pritlikavo dekletce ne za pudelj v prodajalnici. to pač lahko uvidi še lajik. So pa tudi taki poklici, kjer se n. pr. mora točno ugotoviti stopnja kratkovidnosti ali nervoznosti. In v takem položaju se mora pač zadnja beseda pustiti zdravniku. Najbolj 'prihaja v poštev šolski zdravnik, ki mu je dana priložnost, da telesni razvoj otroka opazuje vse od vstopa v šolo pa do izstopa. Zato pa je ponekod že uradna dolžnost šolskega zdravnika, da učencu, predno zapusti osnovno šolo, svetuje glede na bodoči poklic ter v težjem iti bolj kočljivem primeru stopi še v stik z učenčevimi starši. Zlasti pa bi v obrt-nonadaljovalnih šolah moral šolski zdravnik učence točno nadzorovati glede na telesno sposobnost za izbrani poklic.
(Konec prihodnjič.)
Davek na nakladanje in razkladanje za prevoz po železnici.
I roiačun izdatkov in prejemkov cestnega fonda Dravske banovine za leto 1931/32 predvideva uveljavljanje nove davščine pod gornjim naslovom
v znesku Din 14,500.000. Iz višine
proračunjene vsote in števila v naši banovini naloženih in razloženih železniških vagonov, katero je v svojem ekspozeju navedel gospod ban, sklepamo, da naj bi znašala ta davščina
po Din 25’— za vagon, to je po Din 2‘50 za tono.
V gospodarskih krogih se pojavlja Proti nameravani davščini očito ne-lazpoloženje. Proti davščini dobivamo številne pritožbe, ki gredo pred vsem za teni, da sedanje prilike ni-kakoi ne dopuščajo, da bi vzelo gospodarstvo na sebe breme v nameravani obliki. Davščina jemlje iz vseh vrst porabnikov cest, ki naj prispevajo za njihovo obrabo, samo one, ki prevažajo blago po železnici, te pa ne samo z eno davščino, temveč tudi z drugimi davščinami, n. pr. z davščino na vprežno živino, na motorna vozila itd. Davščina pomenja spričo tega specijalno obremenitev železniškega prometa in po svojem bistvu povišuje železniške prevozne stroške.
Druge pritožbe navajajo zopet, da se z nameravano davščino uvajajo carinske meje v notranjosti države, ka-koršne so še vedno kvarno vplivate na gladko poslovanje in na konkurenčne pogoje na zunanjih tržiščih, pa tudi v notranjosti, kjer se gospodarstvo v naši banovini posebno na tržiščih v vzhodnih delih države mora boriti s konkurenco, ki dovaža konkurenčno blago v državo po cenejši vozni poti. Ostre so nadalje tudi pritožbe proti nameri, da se z novo davščino obremeni tudi promet po industrijskih tirih, kateri, so si podjetja zgradila na lastne stroške, plačujejo pa za nje kljub temu visoke takse in poleg tega še pristojbine za dostavo vagonov. Promet po industrijskih tirih ne tangi ra naših cest in gotovo bi bilo krivično, da naj bi davščina obremenjevala tudi ta promet.
Nadaljnje pritožbe navajajo zopet, da obremenitev po novih davščinah ni v skladu z intencijami naše vlade, ki stremi za tem, da za olajšanje gospodarske krize in težkih prilik, v katerih se nahaja naše gospodarstvo, čim bolj zniža javne dajatve.
Ni naš namen, da bi pritožbe. ■
bolere čujemo proti navedeni davščini, detajlno navajali z razlogi vred. Preko enih razlogov pa vendar ne moremo. Interesenti iz gospodarskih krogov posebno opozarjajo, da je podobno davščino hotela uveljaviti že oblastna skupščina ljubljanske oblasti. Takrat se je celokupno gospodarstvo izreklo proti tej nameri in ministrstvo za finance je težnje in želje gospodarstva upoštevalo v toliko, da je z razpisom z dne 4. junija 1927 D. R. br. 58.093, ki je objavljen v Uradnem listu z dne 12. julija 1927 št. 323/75, odredilo, da so dohodek po partiji — »vagonski davek« — v znesku 1,000.000 Din prečrta, ker taka vrsta takse ne ustreza interesom narodnega gospodarstva 111 trgovine ter ustvarja v državi carinske meje in oblastni protokcijonizem.«
Gibanje proti nameravani davščini je tako močno, nerazpoloženje že v takem stadiju, da je naša dolžnost, da se pečamo tudi s tem aktuelnim vprašanjem. Gospodarski položaj v naši banovini se je v zadnjih treh letih, odkar je ministrstvo za finance zabra-nilo oblasti, da pobira vagonski davek, izdatno poslabšal. Če vagonski davek že pred tremi leti po avtoritativnem mnenju ministrstva za finance ni vstrezal interesom narodnega gospodarstva in trgovine, so tem manj dani pogoji za odobritev tega davka v sedanji še kritičnejši dobi, ko državna finančna politika v pravem razumevanju težkega gospodarskega položaja sama stremi za tem, da čim bolj olajša javne dajatve.
Kako se pri nas rešujejo gospodarska vprašanja!
G. Evgen Lovšin je pod okriljem Zveze trgovskih gremijev priredil 20. januarja v dvorani Trgovskega doma predavanje »O možnosti finansiranja proge Kočevje—Sušak«. Predavatelj, ki je tudi predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence, se je izredno potrudil, da bi stvar kolikor mogoče izčrpno obdelal, in se mu je to tudi posrečilo. Navzoči so sledili njegovim izvajanjem z veliko pozornostjo in pričakovati je bilo, da se po končanem predavanju razvije debata, zlasti, ker so bili navzoči številni zastopniki našega gospodarstva, torej oni, ki so predvsem poklicani, skrbeti, da se predmetno vprašanje gane z mrtve točke. Toda tako pričakovanje se ni uresničilo in udeleženci so se takoj po predavanju razšli...
To dejstvo je vsakomur zanimivo. La-mentiramo sem, pritožujemo se tja, da bi pa sami znali stvar prijeti v roke tam, ker je treba, in takrat, ko je prilika, tega pa ne! Menda ga ni, ki bi mogel ugovarjati, da je ravno gornje predavanje bilo naj lepša priložnost, da se to vprašanje med domačimi gospodarskimi krogi temeljito razčisti, da bi mogli potem na merodajnem mestu kmalu povedati kaj hočemo, kaj moremo in česa ne mo-
IZ BOSANSKE ŠUMSKE INDUSTRIJE.
Velika bosanska šumska industrija Šipad« je pričetkom tekočega leta izvolila za svojega predsednika pred kratkim vpokojenega načelnika ministrstva trgovine in industrije g. M. Saviča. Kakor čujemo, g. Savič tega mesta ni prevzel in bo eksekutivni odbor te dni znova sklepal, koga naj predlaga za mesto predsednika.
remo! Pa menda ja ne pričakujemo, da nam bodo pečene piške letele z neba, da nas bodo drugi prosili, naj se blagovolimo vendarle že zganiti tudi sami, da se stvar dovede do kraja? Deus ex machina spada v preteklost, danes pa velja: pomagaj si sam, ali kakor pravi Srb: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse!«
Ce se tega še dolgo ne bomo zavedli, se bomo na Sušak vozili preko Kočevja samo na — papirju, kot to delamo že deset let in toliko. Na ta način bomo tudi rešili vprašanje brezposelnosti, emigracije itd. itd.,
kaj ne? K takemu in podobnemu »intenzivnemu delu« za procvit in napredek »naših lepih krajev« in kakor se že glasi nešteto fraz, ki smo jih dandanes vajeni, nam je samo »časti ta ti«.
Oni, kateremu ni vseeno, kam plo-vemo, bo o teh vprašanjih raj miši j al in skušal najti pot, po kateri bo nam, »domišljavim Kranjcem« in obenem prav zares velikim naivnežem mogoče dospeti v deželo stvarnosti, kjer naj bi ne bilo fraz, pač pa resnega, temeljitega in uspešnega dela!
Janko Lajovic.
Dipl. mere. Evgen Lovšin:
0 možnostih finansiranja železnice Kočevje-Vrbovsko sever in Črnomelj-Gor. Jadrč.
Jamstva. Vprašanje jamstev je zato delikatno, ker je z njim zvezano zaupanje v državo in vlado. Za naš primer zadostuje, da posojila sploh ne bi dajali, če ne bi imeli popolnega zaupanja. Vsa dosedaj izdana notranja posojila vsebujejo gotove garancije, 1% investicijsko posojilo iz leta 1921 n. pr. hipoteko na vse objekte, ki se s tem posojilom zgradijo. Za presojo, katera jamstva bi bila potrebna in primerna za novo posojilo, je dobro, če omenimo ona jamstva, ki so bila dana Blairu v čl. 5 zakona iz leta 1922.
Za plačevanje obresti in izplačilo glavnice jamči brezpogojno kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razen tega daje vlada kot posebno garancijo za službo rečenega posojila 1. prvenstveno zastavo in vse čiste dohodke državnih monopolov, torej: tobaka, cigaretnega papirja, petroleja, soli, znamk in vrednostnih papirjevin vžigalic — kakor tudi carin kraljevine, z edinim pridržkom, da se bodo oni izmed teh dohodkov, ki že služijo za zastavo prej emitiranim posojilom, v prvi vrsti vporab-ljali za službo teh posojil. (To so večinoma predvojna posojila v zlatih frankih in angleških funtih kraljevine Srbije in črnegore).
2.	Zastavo na prvem mestu za vse kosmate dohodke vseh državnih železnic v kraljevini, ki morajo biti proste vsake hipoteke, namembe ali kakršnegakoli bremena, kakor, tudi železnice od Beograda do Jadranskega morja in njenega končnega pristanišča. Ti dohodki se bodo pritegnili šele tedaj, če ne bi bili dohodki iz zastav pod točko 1. zadostni za službo posojila, če pa tudi ti dohodki ne bi zadoščali, potem mora vlada kriti obresti na amortizacijo iz občih dohodkov. Vlada se je nadalje obvezala dovoliti kontrolo monopolov predstavniku imetnikov obveznic.
To so težki pogoji, ki jih izjemoma dosežejo samo veliki inozemski posojevalci, ki pa domačemu kapitalu v rednih razmerah niso dosegljivi.
V primeru novega notranjega posojila moremo iskati jamstva najpreje v objektu samem. Ker je v zakonu o Blairovem posojilu zakon o baštin-skih knjigah in hipotekarnih pravicah do železnic iz leta 1899 ukinjen, o hipoteki, ki tudi iz drugih razlogov ne pride v poštev, ne more biti govora. Rentabiliteta železnice leži v rokah državne tarifne politike, vrednost pa v povečanem blagostanju obeh banovin in v važnosti lažje vojne obrane. Imetniki obligacij, ki že iz teh razlogov ne bi imeli kdaj namena postati lastniki, pa se lahko menjajo in bi sporazumno upravljanje proge bilo težko dosegljivo, vsaj toliko časa, dokler ni urejeno s posebnim zakonom.
Jamstva, ki bi bila primerna za novo posojilo, so sledeča:
Kraljevina Jugoslavija jamči za plačevanje obresti in za izplačilo glavnice integralno in brezpogojno. Razen tega jamči država za redno službo novega posojila prvenstvo z zastavo kosmatih dohodkov nove proge, ki mora ostati prosta vsake hipoteke, namembe ali kakršnegakoli bremena, kakor je to v Blairovem
primeru določeno za druge železnice. Vsako leto bo vlada vnesla v državni proračun za anuiteto potrebno vsoto. Novo posojilo se sme porabiti za gradnjo železniške proge Kočevje —Vrbovško sever in Črnomelj—Gor. Jadrč. Ko bo ta proga popolnoma dogo tovljena, sme vlada porabiti ostanek posojila v izgraditev luke Sušak— Martinščica.
Razdolžitev (amortizacija).
7% Seligman se mora razdolžiti v 30. letih z nakupom obveznic na borzi, če je tečaj pod pari, sicer pa po nominalni vrednosti potom izžrebanja.
ly0 investicijsko posojilo iz 1. 1921 je vračljivo v 50 letih z izžrebanjem ali odkupom.
8 in 7% Blair se mora vrniti v 40. letih, država pa si je pridržala pravico po 15. letih odkupiti neamortizirani del posojila s tem, da plača gotovo premijo imejiteljem obligacij.
2‘A % voj na škoda pa je premijska renta, ki se amortizira z izžrebanjem. Vsako leto se razdolži še 188 obligacij, na katere se izplačajo dobitki od 1 milijona do 10.000 dinarjev.
Novo posojilo naj bi bilo vračljivo v 30. do največ 40. letih na ta način, da bi država vsako leto kupila na borzi 30. ali 40. del emitiranega nominala, če bi bil tečaj pod pari; v primeru, da bi bil tečaj al pari ali nad nominalno vrednostjo, bi država isti del nominalnega posojila vrnila v gotovini potom žrebanja. Poleg tega naj ima država pravico vrniti posojilo tudi preje in sicer brez navedbe termina, če bi se namreč naše gospodarske prilike še naprej boljšale od leta do leta in bi se posojila za državo pocenila tudi z ozirom na mednarodni denarni položaj, potem se mora državi omogočiti sorazmerno visoko obrestovano 8% posojilo konvertirati v nižje obrestovano ali pa izplačati imejitelje obveznic v gotovini, slednje seveda po njihovi volji. Za primer navajamo, da je Belgija razpisala pred kratkim novo inozemsko posojilo po obrestni meri 4K % in pri emisijskem tečaju 95, kar pomeni efektivno obrestovanje posojila 43A%. To posojilo bo porabila Belgija, kakor poroča »Narodno blagostanje«, za konverzijo oziroma izplačilo 8%dolarskega posojila iz 1. 1921.
Obremenitev države za službo posojila ne bi bila prevelika. Obresti posojila bodo deloma krite z dohodki nove proge. Amortizacija pa bo v celoti povečala izdatke v državnem proračunu. Obresti bodo vsako leto manjše, dohodki proge pa predvidoma večji. Amortizacijska kvota v primeru 30. obrokov bi iznesla 10 do 13 milijonov dinarjev. Proračun za leto 1929-30 predvideva anuitetno službo državnih dolgov 868 milijonov dinarjev, od tega 670 za povojne, ostanek pa za nredvojne- dolgove.
Dr upi pogoji. Da bi se pritegnili k nakupu obligacij posebej oni avtonomni zavodi in privatne družbe (zavarovalnice in slično), ki so dolžni del svoje imovine nalagati v državne nanirje, moramo zakon o novem posojilu priznati novemu državnemu papirju pupilarno varnost, t. j. ono varnost, ki jo smatrajo sodišča pri nalaganju premoženja mladoletnih za potrebno.
Novi papir naj ima v zakonu zajamčeno pravico do lombarda pri Narodni banki in pri Poštni hranilnici in sicer najmanj 75% od vsakokratne tečajne vrednosti. Lombardno posojilo proti zastavi obveznic naj bi se obrestovalo z 1% izpod nominalne obrestne mere, torej po 7%.
Posojilo, obresti kuponov in amortizacijska izplačila naj bodo prosta vseh davkov, doklad in taks, sedanjih in bodočih. Obligacije naj bi se lahko uporabljale za kavcije pri državnih in drugih javnih dobavnih predpisih.
Konec prihodnjič.
Tekstilni trg v 1. 1930.
Kakor drugi trgi, tako zaznamuje tudi tekstilni trg v. 1. 1930. bolj slabe rezultate. Majhno povpraševanje je imelo za posledico, da so skoro vse te tekstilne tovarne zelo skrčile svojo produkcijo, nekatere celo za 50 odstotkov. Pa tudi trgovci na drobno so skrčili svoje zaloge na višino, ki jim je potrebna za kritje najnujnejših povpraševanj. Posledica tega je, da so danes skoro vse zalege prazne. To pa utegne imeti slabe posledice i za trgovce i za producente. Kakor hitro bi se namreč pojavilo kako izboljšanje ali pa ko bo nastopila bližajoča se velikonočna sezona, bodo ostali trgovci brez zahtevanega blaga in se tudi ne bodo mogli z njim tako hitro založiti. Korist bo v tem slučaju odnesel le tisti, ki ima danes dovolj poguma, da založi svojo zalogo v večji meri, kot se to zahteva danes za kritje potreb konsumentov.
Cene v bombažni industriji so v preteklem 'letu padle za 50 odstotkov v primeri s cenami v 1. 1929. tako, da stoje danes pod predvojnim nivojem. Ta veliki padec cen je bil vzrok velikanskim izgubam, trgovce pa je privedel do velike previdnosti pri nakupovanju.
Padec cen ruskemu platnu je ‘povzročil v industriji platna splošen padec cen platnu. Cene platnu se približujejo danes predvojnim cenami, kar ima za posledico, da se konsumenti bolj zanimajo za tovrstno blago. Povpraševanja pa so bila kljub temu pra/v slaba. Čeho-stovaška in belgijska industrija je zelo dobro konkurirala nemški industriji.
Najslabši pa je položaj na trg z naravno in umetno svilo. Padec cen je bil tu tako velik, da ni danes moči najti kupcev niti za cene, ki stoje globoko pod produkcijskimi stroški. Vse nade trgovcev, da bo moda svilenih oblačil prinesla v tem oziru izboljšanje, eo se izjalovile.
V splošnem se pa opaža, da je kupčija z manj cenenim blagom živahnejša kot pa z dragim, torej je tekstilna industrija prisiljena, da zmanjša ne samo kvantiteto, ampak tudi kvaliteto svojih produktov.
Nerazpoložene borze.
Okoli Novega leta mastopivše prijaznejše razpoloženje v svetovnoborzni kupčiji je v zadnjem času zopet izginilo in se je umaknilo močno izraženi nesi-gumosti in želji po prodaji efektov. Zlasti se je to čutilo t Berlinu in Parizu ter v Stockholmu (baiisse KTeugerjevih delnic). Dobro sta se pa držala Newyork in Amsterdam in deloma tudi Ziirich in Milan. Iz indeksov 12 mednarodnih efektnih borz izračunjeni mednarodni borzni indeks je padel v tednu od 3. do 10. t. m. od 66 na 65’1 ali za 1’35% ter je dosegel s tem globinsko točko leta 1930. Vzemimo za konec leta 1927 številko 100 in primerjajmo z njo druge indeksne številke.
Konec 1927	Začetek	Začetek	3. jan.	10. jan
= 100	1929	1930	1931	1931
Berlin	113 0	77-1	47-5	45"8
Lumlon	1026	65-5	500	48-5
Pariz	156-8	134-7	920	86-7
Bruselj	133-8	82-0	56-5	55-9
Amsterdam	1045	80-8	51-2	52-9
StoetikoJm	109-5	81-4	71-0	67-2
Ziiriuh	10t-9	78-5	687	69-9
Duma j	91-4	78-2	59-3	r>7-9
Budimpešta	1092	790	60-7	59-8
Praga	108-3	94-8	76-2	75-8
Milan	1240	94-2	77-1	77-7
Newyodt	137-3	115-6	81-3	83-3
Tvrdka Julius Meinl (1. d. na Dunaju razdeljuje letos 13-odstotno dividendo.
Vseh brezposelnih na svetu je po zadnjih statističnih podatkih že okoli 20 milijonov, od teh 11 milijonov v Evropi; tu jih je največ v Nemčiji, ca. 4,500.000.
Bančni kartel v Češkoslovaški se posvetuje o znižanju obrestne moro, ki naj bi stopilo v veljavo s 1. februarjem. — Hkrati se hočejo velike banke združiti v ožjo skupnost, da morejo razvijati kreditno in obrestno politiko brez ozira na manjše denarne zavode.
Plugi so prosti uvozne carine, in sicer do 30. junija t. 1.; tako je odločil fin. minister.
Francoski tovarnarji umetne svile so pustili cene svojih izdelkov nespremenjene, ne glede na to, da so v Ameriki ceno umetne svile znižali.
1326 bančnih konkurzov v U. S. A. je bilo registriranih v preteklem letu; leta 1929 je znašalo njih število 643, torej več kot še enkrat manj kakor v preteklem letu.
V Londonu je padci cink na novo globinsko točko 125/« funtov; doslej najnižja cena, 13‘/4, datira še iz leta 1885. Glej člančič.
Švicarska Narodna banka je znižala obrestno mero od 2l/i na 2%. Ima torej sedaj isto obrestno mero kot francoska banka.
Produkcija surovega železa v Lukscn-burški je bila lani z 2,910.000 tonami za 15 odstotkov manjša kot leta 1929, produkcija surovega jekla z 2,270.000 tonami pa za 16 odstotkov.
Produkcija surovega železa v Angliji je znašala leta 1929 7,600.000 ton, lani
6.100.000 ton, produkcija surovega jekla je pa padla od 9,600.000 ton na
7.200.000 ton.
Industrijska družba Sagacia v Torino je prišla v konkurz, njena delniška glavnica se vodi z zneskom 180 milijonov lir.
Brezposelnost v Avstriji je narasla že nad 360.000 in je bila 15. t. m. za
22.000 večja kot 31. decembra 1930. Brezposelnost v U. S. A. je po zadnjih
cenitvah že ca. 7 milijonov, in ni videti zaenkrat še nobenega izhoda.
Borzni kolek v Poljski je v prometu z vrednotnimi listinami za čas od 1. januarja do 31. decembra 1931 znižan od 0-2 na 0-l°/o.
Japonske prcdilnice so dobile vsled štrajka v angleški bombaževi industriji mnogo novih naročil.
Hranilnih vlog v vseh avstrijskih denarnih zavodih je bilo na koncu preteklega leta 1879-3 milijonov šilingov, to je za 260-4 mil. šilingov več kot na koncu leta 1929.
Novo elektrarno ob Donavi namerava zgraditi v Avstriji tvrdka Siemens-Schuckert; v štirih etažah bo voda zajezena.
Philipsov koncern žarnic je odpustil
2000 delavcev; to je 10 odstotkov 20 tisoč delavcev brojeeega števila. Poleg sezijskih znakov utemeljujejo odpustitev delavcev tudi z ustanovitvijo novih Philipsovih tovarn v raznih drugih državah, ki odjemajo holandski matici naročila.
Likvidnost denarja na Dunaju je zelo
velika in računajo z nadaljnjo njegovo pocenitvijo. Zasebna obrestna mera je zelo padla.
Mednarodni kongres pekov se vrši od 27. do 30. t. m. v Budimpešti. Nameravana je ustanovitev mednarodne organizacije s sedežem v Berlinu.
I-jiililpoaha (»»Ra
Tečaj 26. jonuarja 1931.
Povpia-
ševanje
Din
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin IM ...........
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengo
Curih 100 fr.........
Dunaj 1 šiling . • • • London 1 funt . . • • Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr.........
Praga 100 kron .... Trst 100 lir.........
22-76	22-82
13 450	13-480
—•	7-89H
—•_	98904
1094‘40	1097-40
7-9167	7-9767
274-60	275-40
•—	56-545
—•—	222 02
167 28	167-08
295-55	‘>97-55
Trgovska gremijalna šola v Kranju.
Deseto leto poteka, kar se je osnovala v Kranju gremijalna šola, ki ima značaj trgovske nadaljevalne šole in je obenem z občo obrtno nadaljevalno priključena deški osnovni šoli.
Gremijalno šolo je rodila nujna potreba, ki jo je ustvaril nagli razvoj in razmah obrti vobče in še posebej trgovine v prvih povojnih letih. Obča obrtna šola je imela tedaj tri razrede s 175 učenci. Obiskovali so jo tudi trgovski vajenci, ki so tvorili zlasti v naj višjem razredu večino, ker so z ozirom na višjo predizobrazbo uspešneje napredovali, škoda le, da slednjim ni bilo mogoče nuditi dovolj nega strokovnega znanja z ozirom na značaj šole.
Ob priliki inšpekcijske konference leta 1920 je ugotovil hibo tedanji nadzornik za nadaljevalno šolstvo g. inž. Jaroslav Foerster na podlagi lastnih zaznav in po poročilu učiteljskega zbora in obljubil vso pomoč, da dobi Kranj samostojno trgovsko nadaljevalno šolo. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj se je oprijel izvedbe načrta z naj večjo vnemo in si je znal predvsem po zaslugi agilnega predsednika g. ravnatelja Franca Sirca zasigurati potrebnih sredstev za vzdrževanje te šole. Polno razumevanja je našla misel tudi pri županu mestne občine Kranj g. Cirilu Pircu, priznanemu borcu za razvoj slovenskega trgovskega šolstva še v predvojni dobi, ki je upoštevajoč nujnost temeljitejše izobrazbe trgovskega naraščaja obljubil in tudi izposloval trajno znatno podporo mestne občine, ki je bila z ozirom na malenkostno državno subvencijo tem potrebne j ša.-Ustanovitev je bila dovoljena 20. septembra 1920, otvorjena pa je bila šola 2. oktobra leta 1921 in sicer postopoma I. — III. razred. Leta 1923-24 je bila šola popolna in tedaj je predložilo učiteljstvo šole vel. županu ljubljanske oblasti pravilnik in učni načrt, ki sta bila v polnem obsegu potrjena. Pouk traja 10 mesecev po 8 do 10 ur tedensko, učni predmeti pa so sledeči: srbohrvaščina, računstvo, trgovinstvo, menično znanstvo, blagoznanstvo, knjigovodstvo, korespondenca, vzorni kontor, zemljepisje, pisanje in nemščina.
Nujno potrebo ustanovitve dokazuje dejstvo, da je znašalo število vpisanih takoj prvo leto 52, med njimi 34 učencev in 18 učenk. Vsega se je vpisalo v prvem deceniju v šolo 279, šolo dovršilo pa 105 učencev in učenk.
Trirazredno trgovsko gremijalno šolo v Kranju so posečali prvotno učenci in učenke iz vsega območja gremija trgovcev za srez Kranj. Leta 1927-28 pa je ustanovil gremij na podlagi ugodnega prospevanja kranjske šole enaki prosvetni ustanovi še v Tržiču in Škofji Loki, tako da po-sečajo danes kranjsko šolo le domači učenci in učenke in obvezno še oni, ki se učijo a hodijo 4 km, prostovoljno pa nekateri, ki so oddaljeni do 10 km. Skupno je vpisanih v tekočem šolskem letu 59 učencev in učenk.
Doseženi učni uspehi so, na podlagi izjav nadzornikov obrtno nadaljevalne šole, prav dobri, kar dokazujejo tudi lične razstave skrbno in snažno izvršenih pismenih izdelkov. Gotovo pa je, da bi bili uspehi še boljši, ako bi se gg. trgovci striktne-je držali za sprejem predpisane pred-izobrazbe, t. j. n. razred meščanske šole, gimnazije odnosno slične šole Vzoren je obisk, ki znaša povprečno 96%. šolo upravlja ves čas šolski upravitelj g. Anton Sepaher, poučujejo pa še: Stanislav Završnik, Anka Matuljeva in Adolf Klavora, šolo je nadzoroval že letos banovinski inšpektor g. inž Mihajlo Presl, ki se
je prav tako pohvalno izrazil o uspehih.
Naravno je, da skrbi učiteljstvo ki deluje na šoli, tudi za splošno vzgojo trgovskega naraščaja in porabi vsako priliko, da opozori učence in učenke na važnejše dogodke iz pretekle dobe in sodobnega življenja ter jih navaja na sodelovanje pri kulturnih ustanovah.
Vzgledno deluje šolski odbor gre-mijalne šole pod predsedstvom gosp.
ravnatelja Frana Sirca, ki skrbi, da se šoli ni treba boriti z materielnimi težkočami, ter s pravim umevanjem podpira njen razvoj, predvsem z nabavo potrebnih učnih pripomočkov in subvencijoniranjem poučnih ekskurzij. V posnemanja vredni skrbi za izobrazbo trgovskega naraščaja podpira g. predsednika ves čas še blagajnik g. Fran Berjak.
Tako vrši trirazredna trgovska gremijalna šola v Kranju že deseto leto važno vzgojno in izobraževalno
kratki dobi lepo število absolventov in absolventk, ki so zavzeli v trgovini na podlagi temeljite teoretične na-obrazbe in po zaslugi vzornih svojih gg. šefov tudi praktične izurjenosti odlična mesta.
Vsem faktorjem, ki kakorkoli podpirajo mlado institucijo, želimo vztra-nosti pri njihovem požrtvovalnem delu, ki naj vodi še k nadaljni izpopolnitvi in novim uspehom s posebnim ozirom na važnost mesta Kranja kot trgovskega in industrijskega centra Gorenjske.
Fr. Zelenik:
Star pripomoček.
Nekdaj so trgovci stokali radi slabih časov, danes smo modernejši, pa se pritožujemo radi krize. Poleg krize pa daje mnogo povoda za pritoževanje počasnost odjemalcev, kateri nikakor ne morejo ali nočejo pravočasno poravnavati račune. Ta vzrok pritožbam bo pa tako star, kakor je stara kupčija na upanje.
Razni vseboljeznalci priporočajo različne pripomočke za odpravo ali zmanjšanje tega zla. Nekateri nasvetovanih pripomočkov so sicer jako umestni, ali imajo napako, da ne zaležejo dosti. Drugi zopet so taki, da dobavitelj pač dobi svoj denar, izgubi j>a ob enem odjemalca. Kakšnega denarja so pa odjemalci vredni, lahko izračunamo po zelo velikih izdtkih za reklamo. Razne firme, katere zelo veliko izdajajo za reklamo, pač ne plačujejo radi kakega časopisa, ampak hočejo pridobiti odjemalcev. Razni pripomočki novodobnih zboljševalcev trgovine niso vsi primerni in jih previden trgovec tudi ne uporablja brez prevdarka, čeravno jih najde v modernih, po 400 in več strani obsežnih 'in zelo dragih knjigah.
Že v preteklih vekih so trgovci prav dobro poznali odjemalce, kateri bi lahko plačali, pa 'vseeno ne odrinejo denarja. Vedeli so, da morajo takemu nuditi kako ugodnost za hitro plačilo. Vpeljali so popust, nazvan skonto.
Zadnje čase pa razne firme nočejo več poznati skonta, čeravno niso znale nadomestiti ga z čim boljšim. Pravijo, da so njihove cene tako skrajno kalkuli-rane, da ne morejo dovoljevati naknadno še kak popust. Če bi bila ta trditev tako popolnoma resnična, kako je pa potem mogoče, da tudi take firme Žrtvujejo mnogo časa, dela in troskov z razpošiljanjem računskih izpiskov in številnih opominov, in če potem odjemalec plača račun z znatno zamudo, ne zaračunajo niti zamudnih obresti, ampak se kažejo jako širokogrudne, j Tu povedano dokazuje, da taki doba-| vitel ji, kateri nočejo nuditi točnemu in j hitremu plačniku kake ugodnosti, na-j pačno postopajo. 2e od nekdaj je v navadi, da tistega, ki hitro in točno plača, ne stavi jamo v isto vrsto s tistim, ki rabi več časa za plačilo. Ako dobi dobavitelj hitro svoj denar, lahko z njim obratuje in kupčuje, mu ni treba za te zneske iskati bančnega ali blagovnega kredita. Itd.
Če je bil skonto umesten v prejšnjih časih, je tembolj umesten sedaj, ko tudi dobri odjemalci zavlačujejo plačila radi obresti.
Moderni dobavitelj, kateri pozna razpoloženje odjemalcev, skuša na vsak način hitro dobiti denar od odjemalca. Videl sem račun s takimi-le pogoji: Za plačilo ob prejemu računa 5 % skonto, v osmih dneh 3 %, v 30. dneh 2 %. Firma se drži strogo teh pogojev in ne pusti čisto nič barantati. Pri nekaterih drugih firmah sem videl istotako znaten skonto, vendar za nekaj dni jim ne gre.
Za dolžnika znači skonto znatno ugodnost v ceni in veča njegovo konkurenčno sposobnost. Vsak resen trgovec gleda na to, da lahko izrablja skonto. Marsikateremu kaže, da se poslužuje tudi bančnega kredita in potem plačuje račune per kasa.
Prijetne bodo poslovne zveze z dobaviteljem in brez vsakegi. trenja, ako dolžnik vpošteva stavljene pogoje. Nikakor ni v redu, ako marsikateri na delo in je lahko ponosna na svoje uspehe, ker beleži kljub sorazmerno razne načine obrača pogoje in izrablja.
Neki trgovec je dobival račune s pogojem, da mu je za plačilo v 30. dneh dovoljeno 2 % skonta. Računov pa ni plačeval v 30. dneh ampak v treh mesecih. Vkljub temu si je odbijal 2 % skonta, ali priračunaval je zamudne obresti po 6 % na leto, tedaj za 2 meseca 1 %. Drugi zopet na drugačne načine postopajo.
Nekatere firme molčijo, druge zopet oporekajo, večinoma brez uspeha, ker nočejo izgubiti odjemalca. Navedem, pa slučaj, da jo trgovec radi svojih neupravičenih odbitkov občutil neprijetne posledice. Njegov dobavitelj je take odbitke iztožil. Trgovec je pri vsakem računu napravil neupravičene odbitke. Firma je potrdila prejem stvarno plačanega zneska ter pripomnila, da je na računu toliko in toliko ostanka. To se je vleklo nekaj let in se je nabral precej lep znesek. Naenkrat je dotični odjemalec izostal. Firma mu je večkrat ponudila blago in ga vabila k odjemu. Ker naročil več ni bilo, je firma poslala računski izpisek s pozivom, da naj dolžnik poravna izkazani saldo. Ta seveda ni plačal, na kar je sledil tožba in seveda tudi obsodba na plačilo ostanka in troskov.
Ponovno navajam, da mora imeti točen in uren plačnik kako korist od tega. Takemu odjemalcu ne služi v spodbudo, če mora plačevati po tistih cenah, kakor slab plačnik. Cene naj bodo enotne, ali pogoji naj bodo različni. Lahko se pripeti, da tudi počasen plačnik kedaj točno plača, pa mora videti korist od tega.
Plačilni pogoji se morajo uvaževati, potem je poslovna zveza prijetna za obe stranki.
Lovska razstava v Sarajevu. »Sarajevsko Lovačko Društvo« priredi dne 3. februarja 1931 pod vodstvom strokovnjakov v Sarajevu razstavo divjačine. Natančnejše informacije daje trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu.
nBuro zur Forderung deutsch - jugo-slavischer Wirtschaftsbeziehungen, Berlin SW 61, Grossbeerenstrasse 71 sporoča, da išče neka večja nemška tvorni-ca stekla zastopstvo v Jugoslaviji. Dru-^ tvornica išče zastopnika za železne peči. Interesenti naj se na gornji naslov direktno obrnejo.
Bodimo sodobni!
Kdo naj stalno skrbi za dobro in pravočasno reklamo.
Ko ste letos delali bilanco in proračun za začeto poslovno leto, ali ste predvidevali čisto poseben in neodvisen budžet za reklamo? Vidite, to je prvi znak, da polagoma, pa sigurno capljamo za velikimi, podjetnimi narodi, ki so si z svojim umnim gospodarstvom in, če hočete, z umno propagando ustvarili blagostanje. Tak poseben in neodvisen budžet je temelj ter predpogoj za uspešno propagandno akcijo. Sedaj šele si je treba omisliti nekega, ki bo stalno skrbel za dobro in pravočasno reklamo.
Pri nas žal še nimamo odgovarjajočega števila dobrih reklamnih strokovnjakov. A skrajni čas je, da si jih oskrbimo. — Kakor rabi vsako večje podjetje svojega knjigovodjo, koresponden-ta in razne druge specijaliste, tako je
vsakemu takemu podjetju v prvi vrsti potreben človek, ki ume iz določenega propagandnega budžeta ustvarjati največje koristi, in to tekom vsega leta. Tak človek ni navaden uslužbenec, lahko se reče, svojevrsten umetnik je, ker mora popolnoma poznati tolikanj različno materijo, dušo mase odjemalcev, da jo nadvlada s svojim propagandnim prizadevanjem in jo končno pripravi do najvišjega zanimanja za določen predmet ali podjetje. To je smisel in cilj reklame, vse drugo pa zavi-si potem od sposobnosti onih uslužbencev, katerih dolžnost je, odjemalca tako postreči, da se ga za vselej priklene na svoje podjetje. (To-le je pa ravno tisto, kar domala vsi naši podjetniki tako silno napačno imenujejo — reklamo. Ti lahko človeku še tako postrežeš, pa boš slabo imel, ako ne boš imel čim širšega kroga odjemalcev. Tisto pripovedovanje od človeka do človeka je dokaj problematično, zakaj malo jih je, ki bi si dali uplivati od svojih ljudi, kadar gre za njihove interese, zakaj vsak podjetnik se trudi, da si priklene odjemalce. Novine igrajo tukaj važnejšo vlogo zakaj one so (regulator javnega mišljenja in prepričanja, kakor sem to utemeljil v enem predhodnih člankov.
Recimo, da podjetje takega strokovnjaka še nima. Seveda obstoji dvoje izhodov:
Imate uslužbenca, ki si je s svojim znanjem, obnašanjem in poštenostjo pridobil vaše simpatije. Dajte temu človeku priliko in sredstva, da si v reklamni stroki pridobi potrebnega znanja in izkušnje. Ako lahko utrpite, pošljite ga na tuje, da obiskuje posebno strokovno šolo ali vsaj tečaje. (Saj je znano pravilo, da lajiki v stroki, za katero se zlasti zanimajo, mnogo več doprinesejo kot strokovnjaki sami. Dokazov menda ni treba navajati.) Vsekakor pa mora reklamni strokovnjak najprej čim bolje spoznati priliko ljudi, s katerimi bo imel pozneje posla, in se šele potem podvreči svojemu študiju. Edino na ta način mu je mogoče svoje učenje racionalizirati v smislu sodobnosti, zakaj nesmiselno se je učiti nečesa, kar našim prilikam ne odgovarja.
Po drugem izhodu boste segli pa tedaj, ako nimate v svojem podjetju nikogar, ki bi kazal dovolj vrlin v te svr-lie. Predpostavljam seveda, da podjetnik sami, 6e mu je do procvita svoje stvari, ne utegne skrbeti za reklamo, ker požre to ogromno časa in potrpljenja, torej stvari, katere bi posloven človek rad kupil in drago plačal, da bi se le kje prodajale! Drugi izhod so strokovnjaki, ki se bavijo samo z reklamo im ki štejejo v službi vseh, ki jih rabijo. Pri nas takih ljudi še nimamo, ker jim ne nudimo možnosti obstanka. Toda čas jih bo prinesel, tako kot je prinesel že mnogo drugih raznim podjetnikom pomagajočih specialistov.
Pri novinski propagandi imamo akviziterje, nabiralce oglasov, katere nam dopošljejo oglasni oddelki raznih listov in revij. Poglavje o teli akviziterjih je dokaj žalostno, toda sedaj znatno bolje kot v prejšnjih časih. Ponavadi so bili taki nabiralci oglasov ljudje, ki jim je v prejšnjem poklicu izpodletelo in so smatrali to nabiranje le kot nekakšen prehodtiji zaslužek. Vprašanje je, koliko se razumejo ti ljudje na celo reč. Navadno prav malo, tako, da so s svojim neznanjem in nezadostno ali napačno postrežbo škodovali onim, ki so se z zanimanjem posvetili takemu po, klicu. Tako pride, da se potem tudi dobre reklamne strokovnjake gleda postrani, češ, sitneži nadležni.
No, hvala bogu, sedaj dobivamo tudi že nabiralce oglasov, k so na svoj poklic primerno pripravljeni in si znajo s svojini učinkovitim nastopom ter dobrim strokovnim znanjem pridobiti zaupanje podjetnikov. Dober zastopnik novin mora biti dobrodošel vsakemu podjetniku, ker pride ravno ob pravem času, takrat ko je z ozirom na okolnosti najpotrebnejši. Tak človek namreč točno ve, kdaj je komu potreben, ker ima doma urejen točen pregled vseli, ki ga rabijo. Na drugi strani je pa dober akviziter tudi dober svetovalec in prijatelj onemu, ki zanj dela, zakaj zastopnik novin mnogo vidi in. mnogo ve, zlasti stvari, za katere se poslovni ljudje ne utegnejo brigati.
Ivo Zor.
Veletrgovina
M. barabon
v Jujubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko In deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpoiaf*
"Gele/on it. 2666.
Vzroki padca cen tekstilnim produktom.
Splošni padec cen s© najbolj občuti pri tekstilnih surovinah, ker zmanjšana kupna moč kouzumentov se najbolj kaže v oblačilni industriji.
Bombažni trg je trpel predvsem na veliki nesiguirnosti, katero so povzročale mere, ki so jih podvzemali ameriški producenti v svrho racijonalnejše predelave bombaža: zmanjšali so produkcijsko površino, hoteč na ta način povišati cene. Toda površina se je tako neznatno zmanjšala (od 45'8 na 45‘2 milj. acrov), da praktično sploh v poštev ni prišla, zlasti še, če pomislimo, da so se radi velike suše produkcijski stroški povečali. Tudi indijski bojkot angleškega blaga in zmanjšana kupna moč kitajskih konsumentov radi propasti tamošnje srebrne valute, sta zelo mnogo škodovala angleški bombažni industriji; radi tega so bile prisiljene nekatere angleške tekstilne tvornice zmanjšati svoje obrate za 50%. Pa tudi v Ameriki, Nemčiji in Japonski ni bilo v tem oziru nič boljše..
Tudi volneni trg je doživel že takoj začetkom leta velik padec cen. Radi industrijske depresije je bilo povpraševanje po volni malenkostno, k čemur je tudi mnogo pripomogel grozeči mezdni konflikt v angleški volneni industriji. Položaj pa se je nekoliko blažil Tadi zmanjšane produkcij avstralskih in novozelandskih producentov tako, da so bile cene sredi leta še precej stabilne. Velik angleški štrajk in poostritev angleške finančne krize pa sta povzročila velik reakcijo v tem pogledu. Padec cen, ki je nastopil, so občutili predvsem novozelandski producenti, ki so imeli velike zaloge blaga še iz prejšnjega leta, med tem ko so avstralski producenti še pravočasno skrčili svojo produkcijo.-Štrajk v francoski tekstilni industriji in zboljšanje južno-ameriške produkcije ter s tem povečanje konkurence, pa sta položaj še bolj poslabšali. Zaščitne mere s strani Anglije in Avstralije niso v
tem pogledu prinesle nikakih vidnih izboljšanj, pričakovati pa je, da bodo v bodoče, zlasti še, ker se opaža poživlje-lije povpraševanja.
Skoro enak položaj vlada na jutinem trgu. Kar pa je najbolj poslabšalo položaj, pa je to, da se je produkcijska površina povečala od 3-3 na 3-5 milj. acrov in da je bila letina izredno ugodna tako, da je narastla produkcija od 1*4 milj. bal v letu 1929. na celih 11‘2 milj. bal v 1. 1930. Radi tega se merodajni krogi danes resno bavijo z mislijo, da bi v bodoče omejili zakonskim potom produkcijsko površino. Če bo to res kaj .gospodarstvu pomagalo, je veliko vprašanje. te bodo namreč dotično površino nasadili z rižem, kateri edini bi še uspeval, potem je nevarnost, da bodo s tem občutno poslabšali že itak slab položaj na rižnem trgu.
Ruski agrarni trusti.
Iz Moskve pišejo: O razvoju poljedelskih državnih obratov v Sovjetski zvezi prinaša uradna agentura sledeči pregled:
Sedaj, ob pričetku 14. leta Sovjetske zveze, se nahaja v Rusiji 142 državnih posestev za kulturo žita s površino 10 milijonov hektarov. Na njih obratuje 16 tisoč traktorjev po 200 KS in 50.000 strojev najrazličnejših vrst. Letos so dala državna posestva nad 8 milijonov stotov žita. Državni trust za živinorejo obstoji iz 128 državnih posestev s površino 15 milijonov hektarov in s številom ca. 1 milijon glav goveje živine. — Sladkorni trust šteje 180 sladkornih tovarn, ki razpolagajo s 786.000 hektari sladkornopesne pridelovalne zemlje. V tekočem letu se je pridelalo na teh posestvih 160 milijonov stotov sladkorne pese (to je ruski stot s ca. 2/s kg). Poleg tega je bilo na teh posestvih 25 tisoč glav goveje živine. — Z bombažem obdelani prostori meri sedaj 75 tisoč hektarov, ki so dali v tekočem letu 500.000 stotov bombaža. V juliju leta 1930 je bil organiziran prvi sovjetski trust za prašičerejo, ki razpolaga danes z 275 državnimi posestvi in s 150 tisoč prašiči. Trust ovčjereje razpolaga s 116 državnmi posestvi s površino 12 milijonov hektarov in z 2,650.000 ovcami. V marcu 1930 je bil organiziran trust za rejo perutnino, ki mu je bilo prideljenih 65 državnih posestev. Sedaj zaključujejo zgradbo inkubatorjev, v katerih se lahko hkrati izvali 6 milijonov jajec. Trust lanu in konoplje ima na razpolago 58 državnih posestev s
468.000	hektari. Semenski trust razpolaga trenutno s 43 državnimi posestvi in s površino 871.000 hektarov. Trust mlekarstva in pridelovanja zelenjave razpolaga s 100.000 hektari in s 60.000 molznimi kravami.
O ZNIŽANJU CBN V NEMČIJI.
Beremo iz Berlina: Od vlade pred nekaj tedni z mnogo obetajočo energijo započeta akcija za znižanje cen je tik preti prazniki popolnoma zastala. Na trgu nekaterih važnih živil je nastopilo
celo proti-gibanje. Od vse akcije je preostalo v Berlinu samo majhno znižanje v ceni kruha in krompirja. Za meso so se pa o praznikih plačevale iste cene kot pred pričetkom akcije. — Posamezna podjetja delajo pač izjeme. Tako beremo o radikalnem sunku v smeri proti znižanju cen od strani čokoladne in kakao-to-\arne Most d. z o. z. v Halle. Tovarna je izstopila iz zadevne konvencije in hoče izvesti 40odstotno pocenitev, kar bi se dalo doseči potom izločitve prekupcev z direktno prodajo konsumentom. V svojem ožjem srednjenemškem delokrogu bo ustanovila tovarna nad 100 prodajnih podružnic. Dalje naj se pocenitev doseže tudi s tem, da se ne prodaja več po teži, temveč samo v ovojnini po enotnih cenah. Na mesto luksuzne ovojnine naj pride cenejša ovojnina. Pri vsem tem naj pa kvaliteta ostane ista kot je bila prej. — 5. t. m. se je pričela v Berlinu vtfika inventurna razprodaja z geslom »Die zertriiiniiicrtcn Preise«. Vsled slabega gospodarskega položaja in zmanjšane nakupne moči je blaga željno občinstvo padlo po znižanih blagovnih cenah z doslej neznano silo. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bil naval na konfekcijske trgovine in blagovne hiše ogromen; zlasti ženske iz revnih slojev prebivalstva in obubožanega meščanstva so bile vsled deloma do 70% znižanih cen tako vznemirjene, da so razprodajalci komaj preprečili prepire med prodajo.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Metkovič se bo vršila potom licitacije dne 5. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas z natančnejšimi pogoji je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 9. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).	Š
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave rešetk, 500 kg svinca, 45 kg konoplje za cevi, 250 m:' eternita ali salonita, 25 kg žebljev za eternit, 30 kg usnja, 10 kg jermen, masti za usnje ter raznega usnjenega blaga. — Direkcija državnega rudnika Velenje spreejma do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 180 m manesmanovih cevi, 1 planimetra ter glede dobave 1 okvirne vodne tehtnice. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave naprave za signalizacijo šahta. — Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave platna za zastave. — Dne 9. februarja t. 1. pa pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za vzdrževanje varnostnih naprav. — (Pred-
metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 9. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic, prometno komercijelnem oddelku v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave voz-norednih knjig. — Dne 10. februarja t. 1. pa pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 8650 kg silicium bron-čene žice, 280 kg bakrene žice, 700 komadov bakrenih vezalnih tul j cev, 9630 kg železne pocinkane žice, 8800 komadov lesnih vijakov, 4100 komadov natikov za izolatorje in 550 komadov vijakov z matico. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih). — Dne 9. februarja t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 17040 m3 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi).
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani spre-je do 30. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 650 komadov čopičev za pleskanje, 1000 m vrvic za zastore, 150 m gradla za zastore, 100 m hesi-ana in 50 m merino platna. — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja t. 1. ponudbe glede dobave večje množine papirja. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
3.	februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3200 komadov nalučnikov. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejem do 3. februarja t. 1. ponudbe glede oddaje 321 komadov pil v popravilo in nase-kovanje. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 4. ferbruarja t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave manometrov, 300 kg saxola, meril, 200 komadov vodokaz-hin stekel in materij ala za peči. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 plošč železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave jekla in orodja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg antoxyda. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 6. februarja t. 1. se bo vršila pri proviant-skem odseku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu javna ustmena licitacija glede dobave 90.000 vreč; dne 9. februarja t. 1. pa glede dobave
60.000	vreč. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku).
£-Brzojavi: ZKrispercoloniale JCjubljana — ‘telefon št. 2263
Ani Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Vevlič Ljubljana
‘Veletrgovina kolonialne robe. ‘Velepra-žarna kave. Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in ko-. ■	,	o	o	njaka.	^Mineralne
iDunajska cesta jj voje
‘Gočna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
^Raiiiae, memorandume, cenik«, naročilnice v blokih • poljubnim številom listov, kuverte, etikete la vae druge koroercljelna tUkovina dobavlia hitro po »mernlh cenah
TISKARNA MERKUR
UUBUANA, Gregoričeva ulita 23
TBLBFON 3553 — Za veCJa naročila »aktevmjte proračun*«^
■n
KLIŠE) E
vse/i vrsi- jocr ■falog rafij ah^ ali risb a fr
i z vrf uje
n aj scrlidn ejše
ki a
ST'DEU
L|UB HANA
DALMATINOVA 13
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE						ODJEMALNK
ŠTRACE						knjižice
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						1. T. D.
Trgovci! Naročajte iu širite
Trgovski list
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.