Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 14. junija 1927
Letnik IX
64.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vaebina:
271.	Pravila o lekarnarskih pripravnikih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
272.	Naredba o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v občini Murski Soboti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi vojaških oblastev.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
271.
Na predlog lekarnarske zbornice št. 618 z dne
2.	marca 1927. predpisujem po členih 1., 3. in 8. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje ta ic
Pravila
o lekarnarskih pripravnikih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovenčev.*
I.	del.
Vstop v stroko in sprejemni izpit.
§ 1-
Vsak absolvirani maturant, ki se hoče posvetiti
farmaciji, mora opraviti pred komisijo, ki je posebe imenovana za to, v Beogradu, Zagrebu, po potrebi pa tudi v Ljubljani, sprejemni izpit, preden more vstopiti v prakso v lekarni.
§ 2.
Vsak absolvirani maturant, ki hoče vstopiti v farmacijo, se mora najprej pismeno prijaviti lekar-narski zbornici v Beogradu. Prošnji za vstop v lekar-narsko stroko mora priložiti kandidat z označbo roka in kraja, v katerem želi opravljati izpit, to-le dokumente:
1.	) Izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu gimnazije ali realke v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni, ki so dovršili realko, morajo predložiti še izpričevalo o naknadno opravljenem izpitu iz latinskega jezika. Oni, ki so opravili zrelostni izpit v inozemstvu, morajo dokazati, da so opravili izpit iz nacionalne skupine. (Naredba ministra za narodno zdravje z dne 8. aprila 1925., Ap. br. 12.956.)
2.	) Potrdilo o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	) Zdravniško izpričevalo, da je kandidat telesno in duševno popolnoma zdrav, s posebnimi dokazi, da ni alkoholik, morfioman, eteroman, kokainist, nadalje da nima venerične bolezni, da ni božjasten, tuberkulozen, da nuna vidnih ostankov kožne bolezni, da ima dober sluh in vid, da ni pohabljen na roki ali hrom in da je bil v poslednjih sedmih letih uspešno cepljen.
4.	) Nravstveno izpričevalo.	rift
5.	) Krstni list.
6.	) Očetovo ali varuhovo dovolilo in privolilo.
§ 3.
Prispele prošnje s pravilnimi podatki pošlje zbornica v nadaljnje poslovanje komisiji za opravljanje sprejemnega izpita v Beogradu, Zagrebu, po potrebi pa v Ljubljani. Prošnje, ki jim niso priloženi predpisani dokumenti, se v. šestili dneh vrnejo prosilcu. Vsaki prošnji je treba priložiti za administrativne stroške takso 20 Din v denarju ali pa v poštnih znamkah.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. maja 1927., št. 107/XXVIII.
§ 4.
Komisija za opravljanje sprejemnega izpita, ki jo postavi na predlog lekarnarske zbornice minister za narodno zdravje, sestavljajo: delegat ministra za narodno zdravje, predsednik zbornice ali v Zagrebu in v Ljubljani predstavnik, ki ga odredi zbornica, in po en član sekcij A in B. Vsak član komisije ima namestnika.
Mandat komisijo traja toliko časa, kolikor časa traja mandat članov zbornične uprave.
Komisija porazdeljuje med seboj izpraševanje ter odreja izpraševatelje za poedine predmete.
Delegat ministra za narodno zdravje je obenem predsednik komisije. Delegat sekcije B je tajnik komisiji. '
§ 5.
Čim prejme komisija za opravljanje sprejemnega izpita v Beogradu. Zagrebu in po potrebi v Ljubljani dokumente, poslane po zbornici, določi dan izpita ter obvesti o tem kandidata pismeno. Obenem določi dan, uro in kraj za opravljanje sprejemnega izpiti. Kandidat mora položiti pred izpitom takso 500 Din za komisijo in zbornico (po členu 28. uredbe o lekar-narski zbornici). Če kandidat pri izpitu pade, se mu vrne 250’Din, ki jih je položil kot zbornično takso. Če kandidat sprejemni izpit opravi, mora poslati iz-praševalna komisija v štirih dneh v njegovem imenu zbornično takso lekarnarski zbornici v Beogradu 3 poročilom o sprejetih kandidatih in uspehu izpitov. Imena kandidatov, ki so izpit opravili, se morajo vpisati v posebno knjigo na sedežu komisije in pri lekarnarski zbornici.
§ 6-
Sprejemni izpit se opravlja v Beogradu pri lekarnarski zbornici, v Zagrebu pa in po potrebi v Ljubljani, v prostorih gremija. Če teh ni, določi komisija kraj, kjer naj se opravlja izpit. Izpiti se tudi lahko opravljajo v javni civilni lekarni.
• §
Sprejemni izpit opravlja kandidat iz kemije (obče, neorganske in organske), fizike in botanike, in sicer po naslednjih vprašanjih.
I.	Kemija.
A.	Obča kemija.
1.	) Kaj je kemija, naloga kemije, razdelitev kemije in važnejše uporabljane grane.
2.	) Razlika med spojino in mehanično zmesjo.
3.	) Kako se spajajo elementi med seboj.
4.	) Agregatno stanje teles.
5.	) O molekulih in atomih; o sili, ki drži molekule v skupnosti; o sili, ki drži atome v skupnosti; o sili, ki učinkuje nasprotno.
6.	) Elementi in spojine; razdelitev elementov (enovita in sestavljena telesa).
7.	) Fizikalne in kemijske izpremembe, z zgledi.
8.	) O valenci elementov.
9.	) Analiza, sinteza in elektroliza.
10.	) Status nascendi, z zgledi.
11.	) O imenih elementov, kemijski znaki, formule in enačbe, z zgledi.
12.	) Kaj je kritična temperatura.
13.	) Kisline, baze in soli, z zgledi.
14.	) Kalorijo in specifična toplota.
15.	) 0 vezani in latentni toploti.
16.	) Vrenje in zgoščevanje (kondenzacija pare).
17.	) Molekularne teže; atomske teže.
18.	) Mendeljejevov prirodni sistem.
B.	Neorganska kemija.
1.	j Razdelitev neorganske kemije z važnejšimi skupinami.
2.	) Kalij; njegove lastnosti in važnejše spojine.
3.	) Natrij; njegove	lastnosti	in	važnejše	spojine.
4.	) Vodik; njegove	lastnosti	in	važnejše	spojine.
5.	) Kisik; njegove	lastnosti	in	važnejše	spojine.
6.	) O žveplu in njegovih spojinah s kisikom in drugimi elementi.
7.	) Dušik; njegove lastnosti in važnejše spojine.
8.	) Fosfor; njegove lastnosti in važnejše spojine.
9.	) Ogljik; njegove lastnosti in neorganske spojine.
10.	) Živo srebro; njegove lastnosti in važnejše spojine.
11.	) Kalcij; njegove lastnosti in važnejše spojine.
12.	) Barij; njegove lastnosti in važnejše spojine.
13.	) Magnezij; njegove lastnosti in važnejše spojine.
14.	)- Arzen; njegove lastnosti in važnejše spojine.
15.	) Baker; njegove lastnosti in važnejše spojine.
16.	) Svinec; njegove lastnosti in važnejše spojine.
17.	) Antimon; njegove lastnosti in važnejše spojine.
18.	) Železo; njegove lastnosti in važnejše spojine.
19.	) Srebro; njegove lastnosti in važnejše spojine.
20.	) Bismut; njegove lastnosti in važnejše spojine.
21.	) Cink; njegove lastnosti in važnejše spojine.
C.	Organska kemija.
1.	) Razdelitev organske kemije; naštejejo se važnejše skupine.
2.	) O ogljikovih vodikih vobče; kako jih delimo; njih obče formule in homologna vrsta.
3.	) O nasičenih ogljikovih vodikih.
4.	) Kako izvajamo halogenske derivate ogljikovih vodikov in kateri so važnejši predstavniki te skupine.
5.	) Alkoholi; kako jih delimo vobče.
6.	) Fabrikacija etilnega alkohola; vrenje.
7.	) Organske kisline; kako jih delimo.
8.	) Eterji.
9.	) Aldehidi.
10.	) Esterji; kako se izvajajo, z zgledi.
11.	) Ogljikovi hidrati; razdelitev; glavni predstavniki poedinih skupin.
12.	) Skupina benzolov z važnejšimi predstavniki.
13.	) Fenoli.
II.	Fizika.
1.	) Kaj je fizika in s čim se fizika bavi, z zgledi.
2.	) Kako se deli fizika.
3.	) O specifični teži, z zgledi.
4.	) O piknometru in hidrostatičnih tehtnicah.
5.	) 0 areometru im alkoholometru.
6.	) O agregatnem stanju.
7.	) Prostornina (volumen).
8.	) Enakoročne tehtnice.
9.	) Molekularne sile v tekočini.
10.) Kemijski učinki svetlobe.
11.	) Ogljikovi hidrati; razdelitev; glavni predstavniki.
12.	) Osnovno lastnosti plinastih teles.
13.	) Magnetna influenca (indukcija).
14.	) Zemlja kot magnet.
15.	) Magnetni odklon (deklinacija).
16.	) Magnetni naklon (inklinacija).
17.	) Pozitivna in negativna elektrika.
18.	) Galvanski elementi.
19.	) Akumulatorji.
20.	) Elektromagnetizem.
21.	) Stalni (konstantni) elementi.
22.	) Najvažnejši stalni elementi in suhi elementi.
III.	Botanika.
1.	) S čim se bavi botanika in kako se v glavnem deli.
2.	) Staniča; pojem stanice in sestava stanice.
3.	) Rastlinska tkanina.
4.	) Enokaličnice (monocotyledoneae); naštejejo se poedine skupine in navedejo se poedine rastline teh skupin.
5.	) Kaj so d vokaličnice (dicotyledoneae); naštejejo se poedine skupine in navedejo se poedine rastline teh skupin.
6.	) O korenini; kaj je korenina; kakšne vrste imamo, z zgledi pri poedinih rastlinah.
7.	) O steblu; razlika med steblom in korenino.
8.	) Plod; razne vrste plodov.
9.	) List; čemu služi rastlini; kakšne vrste listov imamo; navedejo se poedine rastline z raznim listjem.
10.	) O cvetu; razne vrste in pri poedinih skupinah važnejše oblike cvetu.
11.	) O prašnikih in pestičih.
12.	) Sistematika rastlin.
§8.
Izpitne ocene so: «zadosten» (dovoljan), «dober» (dobar) in «prav dober» (vrlo dobar).
Sprejemni izpit se sme ponavljati samo enkrat, in sicer čez pol leta.
Kandidatu, ki pri izpitu pade, se ne izda izpričevalo. Njegovo ime se vpiše v knjigo kandidatov, ki so pri izpitu padli.
§9.
Po opravljenem izpitu izda komisija kandidatu to-le izpričevalo, po katerem ima kandidat pravico, vstopiti v prakso v javni civilni lekarni:
Lekarnarska zbornica	Kolek
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.	za 20 Din.
Komisija
za opravljanje sprejemnega izpita lekarnarskih pripravnikov.
Št.........
Kraj, kjer je kandidat opravljal izpit.
Izpričevalo.
Na podstavi pravilnika o lekarnarskih pripravnikih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je odobril gospod minister za narodno zdravje z
odlokom z dne.................... Ap. br......, se je
zglasil k sprejemnemu izpitu dne.....................
absolvirani maturant g. ......................
Po § 8. pravilnika o opravljanju sprejemnega izpita je opravil z (s)..........uspehom.
To izpričevalo se daje absolviranemu maturantu gospodu..................... da sme vstopiti na pod-
stavi tega izpričevala v. lekarnarsko prakso v javni civilni lekarni.
V..................... dne................
Delegat	s
ministrstva za narodno zdravje, predsednik komisije:
7Ag	Člani komisije:
komisije za opravljanje	(Podpisi.)
sprejemnega izpita.
§ io.
Kandidat z opravljenim sprejemnim izpitom je lekarnarski pripravnik in je kot tak študent farmacije v činu akademskega državljana; kot s takim je treba ravnati z njim tudi izven lekarne.
Potemtakem ne prejema lekarnarski pripravnik za svoje poslovanje nobene plače. Dovoljeno je samo, toda obvezno ni, da ima pri šefu, pri katerem je v praksi, stanovanje in hrano.
§ H-
Po opravljenem sprejemnem izpitu sme vstopiti kandidat v prakso v vsaki javni civilni lekarni, ki ji ni odvzeta pravica, imeti pripravnike. Praksa traja dve leti.
§ 12.
Predstojnik vsake lekarne, ki vzame pripravnika v prakso, mora to takoj naznaniti lekarnarski zbornici in krajevnim sanitetnim oblastvom.
§ 13.
Vsaka lekarna sme imeti samo enega pripravnika. Če sta zaposlena v lekarni dva magistra ali če je zaposlenih več magistrov, sme imeti največ dva pripravnika. Več nego dva pripravnika ne sme imeti noben lekarnar.
§ 14.
Zbornica vodi točno evidenco o prijavljanju in odjavljanju pripravnikov z vsemi ostalimi potrebnimi podatki vred. Potrdilo o praksi izda pripravniku šef lekarne, pri katerem je bil pripravnik v praksi. Potrdilo overovi pristojno sanitetno oblastvo, potem pa lekarnarska zbornica. Ta potrdila morajo biti pravilno kolkovana.
Zbornica vodi v knjigi točen seznamek lekarnarskih pripravnikov. V seznamek se morajo vpisati o vsakem pripravniku ti-le podatki:
1.	) ime in priimek, rojstni kraj, dan in leto rojstva, očetovo ali varuhovo ime, pristojnost;
2.	) izpiski iz dokumentov, navedenih v § 2.;
3.	) ime in prebivališče šefa lekarne;
4.	) datum prijave in odjave v lekarni (zapisano z besedami);
5.	) številka in datum izpričevala o opravljenem sprejemnem izpitu in kraj, kjer ga je pripravnik opravil;
6.	) kratek pripravnikov curričlilum vitae, ki ga mora priobčiti zbornici šef lekarne;
7.	) važnejše pripombe o pripravniku.
Vsako sanitetno oblastvo v krajih, kjer so lekarne, vodi prav tako v knjigi točen seznamek podatkov o lekarnarskih pripra^hikih.
§ 15.
Lekarnarski pripravnik mora opravljati v lekarni samo ono, kar koristi njegovi strokovni vzgoji?
Šef lekarne mora izučevati svojega pripravnika praktično in teoretično, da se pripravnik po končani praksi lahko uspešno udeležuje tečaja lekarnarskih pripravnikov in opravi tirocinalni izpit.
Vsak šef lekarne mora priučiti svojega pripravnika redu, čistoti in točnosti, paziti na njegovo vedenje ter ga priučiti vestnemu in poštenemu poslovanju in etiki za dostojno opravljanje lekarnarskega poklica.
Šef, ki prekrši ta člen, se kaznuje na predlog zbornice s tem, da se mu odvzame pravica, imeti pripravnika, za eno, tri, pet let ali za vselej.
§ 16.
Vso dvoletno dobo prakse mora prebiti pripravnik v eni lekarni. Samo iz jako tehtnih razlogov in z odobritvijo lekarnarske zbornice se mu dovoli, premeniti mesto.
Razlog za premembo mesta utegnejo izzvati pripravnikove rodbinske razmere ali pa njegovo obče zdravstveno stanje.
Prošnja na zbornico za premembo mesta mora biti dokumentirana in obrazložena z dovolj tehtnimi razlogi. Priložiti ji jo treba očetovo ali varuhovo potrdilo, da odobrujeta to premembo, ali pa zdravniško izpričevalo.
§ 17.
Ko komisija pregleduje lekarne, se mora uve-riti, ali je pripravnikov napredek zadovoljiv. V zapisnik o pregledu jo treba vpisati vprašaja, ki jih je dala komisija pripravniku, njegove odgovore in oceno, kako je pripravnik odgovarjal.
Ce se pokaže ob reviziji lekarn, da je pripravnikov uspeh slab, imajo člani' komisije dolžnost, posvariti šefa lekarne in pripravnika ter o tem obvestiti lekarnarsko zbornico.
Zbornica pošlje o tej stvari obrazloženo vlogo ministrstvu za narodno zdravje, ki odloči dokončno na podstavi mnenja komisije.
§ 18.
Noben pripravnik ne sme biti, dokler traja njegova praksa, iz kakršnegakoli namena vpisan na drugi šoli ali fakulteti. Pripravniku, Id prekrši ta paragraf, se razveljavi vsa doba, ki jo je prebil v praksi. (Odlok ministrstva za narodno zdravje z dne 20. januarja 1927., Ap. br. 52.646/1926.)
Na izvrševanje tega paragrafa mora strogo paziti lekarnarska zbornica, pa tudi vsak šef lekarne.
§ 19.
Lekarnarski pripravnik ne sme sam poslovati v lekarni; potemtakem tudi ni odgovoren za svoje poslovanje. Šele v drugem letu prakse pripravlja lekarnarski pripravnik pod strogim nadzorstvom zdravniške recepte. Za pripravnikovo poslovanje je odgovoren šef ali pa ona kvalificirana oseba, pod katere nadzorstvom pripravnik posluje.
§ 20.
Ves čas, dokler traja praksa, mora voditi pripravnik laboratorijski dnevnik; potem mora vpisovati v poseben zvezek enačbe o vseh kemijskih pre-osnovah, na katere je naletel v času, ko se je učil kemije in je posloval v njej. Po možnosti naj pripravnik nadalje sam zbere v herbarij najmanj 50 ofi-cdnalnih rastlin. Laboratorijski dnevnik in zvezek, v katerega je vpisoval pripravnik kemijske enačbe, in herbarij, podpisan po šefu lekarne, mora prinesti pripravnik s seboj ter jih pokazati na zahtevo komisiji, ko opravlja tirocinalni izpit.
11.	d e 1.
Tečaj lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekarnarske pripravnike.
§ 21.
V drugem letu prakse se mora obrniti pripravnik pismeno na lekarnarsko zbornico ter se prijaviti za obvezni dvomesečni tečaj, ki ga je otvorila lekarnarska zbornica zaradi čim boljše izobrazbe pripravnikov. Tečaji se vrše v Beogradu, Zagrebu, po potrobi pa v Ljubljani. Pripravnik mora označiti v prošnji, kje in kdaj se hoče udeleževati tečaja (člen 2. pravilnika o tečajih).
§ 22.
Organizacija tečaja in obče odredbe.
Pravila tečaja lekarnarske zbornice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za lekarnarske pripravnike izdela lekarnarska zbornica; veljajo pa, ko jih je odobril minister za narodno zdravje in ko se razglase v «Službenih Novinah».
TIL del.
Opravljanje tirocinalnega izpita.
§ 23.
Ko je dovršil pripravnik popolno dvoletno prakso in pripravniški tečaj, pošlje ministrstvu za narodno zdravje prošnjo za opravljanje pripravniškega izpita. Prošnji, ki mora biti pravilno kolkovana, je treba priložiti te-le dokumente:
1.	) Izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu po § 2. tega pravilnika.
2.	) Izpričevalo o opravljenem sprejemnem izpitu.
3.	) Potrdilo, da se je udeležil pripravniškega tečaja, in kakšen je bil njegov uspeh v njem.
4.	) Potrdilo šefa lekarne in krajevnega sanitetnega oblastva, da je pripravnik res prebil dve leti v praksi. To potrdilo mora overoviti tudi lekarnarska zbornica.
5.	) Potrdilo o državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
6.	) Krstni list.
7.	) Oblastveno potrdilo o dobrem vedenju.
§ 24.
Pripravniški izpit se opravlja pred komisijo v Beogradu, Zagrebu, eventualno v Ljubljani. Komisijo za opravljanje tirocinalnega izpita imenuje za dve leti minister za narodno zdravje. Člani komisije morajo biti zapriseženi. Delegat ministra za narodno zdravje je predsednik komisije.
^Kandidat mora položiti pred izpitom takso 50 Din za Vsakega člana komisije, 50 Din za lekarnarsko zbornico po členu 28. pravilnika in 40 Din za diplomo.
§ 25.
Lekarnairsko-pripravniški izpit je sestavljen iz dveh delov: iz praktičnega in iz teoretičnega.
I.	Praktični izpit.
Praktičnemu izpitu je namen ugotoviti, ali ima kandidat zadostno izobrazbo in vajenost za pripravljanje zdravniških receptov, galenskih preparatov, predpisanih s farmakopejo. Kandidat mora poznati vse najvažnejše reakcije na identičnost poedinih ofi-cinalnih preparatov; poznati mora droge; zmožen mora biti, uporabljati in spoznavati potrebščine, ki služijo za delo v lekarni.
Kandidat se pripusti najprej k praktičnemu izpitu; če pokaže tukaj nezadostno izobrazbo in neuspeh, se takoj odkloni za šest mesecev. Šestmesečni čas mora prebiti v praksi v lekarni.
Praktični del izpita se opravlja po vprašanjih v § 31. tega pravilnika, nadalje pa še iz tega:
a)	Kandidat mora pročitati pravilno v latinskem jeziku tri raznovrstne zdravniške, recepte in našteti znane sinonime medikamentov, ki so zapisani v receptu. Te recepte mora praktikant pravilno taksirati ter jih pripraviti lege artis.
b)	Kandidat mora izdelati po načelu farmakopejske tehnike oficinalen kemijsko-farmakopejski preparat po farmakopeji ter pojasniti kemizme pri tem opravilu.
c)	Določiti mora specifično težo tekočine s pikno-metrom in analitično tehtnico.
č) Vsak kandidat mora izvršiti najmanj tri preproste kemijske reakcije na treh preparatih, navedenih v § 31. tega pravilnika.
II. Teoretični izpit.
Po uspešno opravljenem praktičnem izpitu sme opravljati kandidat teoretični izpit.
Teoretičnemu izpitu je namen ugotoviti, ali ima kandidat iz predpisanih predmetov toliko znanja, da kot pomočnik lahko izvršuje svoj poklic ter uspešno posluša predavanja na univerzi.
Predmeti, iz katerih opravlja kandidat teoretični izpit, so ti-le:
a)	Obča, neorganska hi organska kemija po vprašanjih, navedenih v § 32. tega pravilnika.
b)	Fizika po vprašanjih, navedenih v § 32. tega pravilnika.
c)	Farmacevtska kemija: dobivanje in poznanje vseh oficinalnih kemijskih preparatov kakor tudi njih glavno lastnosti.
č) Botanika po vprašanjih, navedenih v § 32. tega pravilnika.
d)	Farmakognozija: spoznati mora mikroskopski tri oficinalne droge ter jih opisati.
e)	Lekarnarska tehnika po vprašanjih, navedenih v § 31. tega pravilnika.
f)	Lekarnarski zakoni, predpisi in pravila glede na ono, kar je omenjeno v taksi in farmakopeji, po vprašanjih, navedenih v § 32. tega pravilnika.
g)	Maksimalne doze vseh oficinalnih preparatov, oznamenovanih v farmakopeji z enim ali z dvema križema.
Iz vseh teh predmetov potegne kandidat po iri vprašanja.
§ 26.
Če kandidat pri teoretičnem izpitu pade iz enega predmeta, se odkloni za tri mesece; izpit iz tega predmeta pa sme po tem roku ponavljati. Če kandidat pri izpitu zopet pade, se odkloni za šest mesecev, če pa pade tudi pri tem izpitu, mu ne gre več pravica, opravljati izpit, ter se odstrani iz stroke.
Če pade kandidat pri teoretičnem izpitu iz dveh ali več predmetov, se odkloni za šest mesecev; če pa v ponovnem primeru pado iz dveh ali več predmetov, se odstrani iz stroke.
Če pade kandidat pri teoretičnem izpitu iz vseh navedenih predmetov, se odkloni za leto dni. če pade tudi takrat iz dveh predmetov, se odstrani iz stroke. Ves čas do ponavljalnega izpita mora prebiti pripravnik v praksi v lekarni.
§ 27.
O uspehu izpita odloča komisija z večino glasov, če so glasovi razcepljeni, odloči predsednik. Po uspehu se ocenja kandidat z: «pohvalen» (pohvalan), «prav dober» (vrlo dobar) in «dober» (dobar).
§ 28.
Šefa lekarne, katere pripravnik pokaže, ko opravlja teoretični ali praktični izpit, nezadosten uspeh iz enega ali dveh predmetov, mora lekarnarska zbornica posvariti.
Šefa lekarne, katere pripravnik pade pri izpitu iz dveh ali več predmetov ali katere pripravnik so odkloni pri praktičnem izpitu, se odvzame pravica, imeti pripravnika, za leto dni, v ponovnem primeru pa za tri leta, če se dokaze, da je zakrivil pripravnikov neuspeh pri izpitu šef lekarne.
§ 29.
Po opravljenem izpitu izda komisija kandidatu diplomo v latinskem jeziku po priloženem obrazcu. Na diplomi morajo biti podpisani predsednik in vsi člani komisije. Za diplomo plača kandidat 40 Din. Ta znesek gre v korist fonda lekarnarske zbornice.
§ 30.
Besedilo diplome, sestavljene v latinskem jeziku, se glasi:
COMMISSIO
ad examinandos pharniaciae discipulos designata
testatur
dominum.......................natum................
in...............tirocinio apud dominum . . . .
in............a die . . . . mensis.................
anni MDCCCCXX______debite peracto ad artis phar-
maceuticae sodalitium obtinendum legitime et cum
...................progressu specimina dedisset,
ARTIS PHARMACEUTICAE ASSISTENTEM agnotum atque declaratum esse.
In quam fidem hae ei litterae traduntur commis-sionis sigillo munitae et rite subscriptae.
Datum in.........die...........mensis.......
..........MDCCCCXX ....
Commissionis praeses:
Commissionis membra: Sigillum Commissionis:
§ 31.
Vprašanja za opravljanje lekarnarsko-pomočniškega izpita.
1.	Praktični izpit.
a)	Galenski preparati.
Kandidat mora pripraviti po načelih farmakopej-sko tehnike en galenski in en komijsko-farmacevtski preparat po farmakopeji.
b)	Reakcije preparatov
(na njih identičnost).
1.	Acidum acetylo-salicylicum
2.	Acidum arsenicosum
3.	Acidum carbolicum
4.	Acidum hydrochloricum
5.	Acidum nitricum
6.	Acidum phosphoricum
7.	Acidum salicylicum
8.	Acidum sulfuricum
9.	Ammonium
10.	Ammonium choratum
11.	Aqua destillata spl.
12.	Argentum nitricum
13.	Bismuthum subnitricum
14.	Calcium carbonicum
15.	Cortex Chinae
16.	Chininum sulfuricum
17.	Chininum hydrochloricum
18.	Glycerinum
19.	Cuprum sulfuricum
20.	Hydrargyrum bichloratum ammoniatum
21.	Hydrargyrum bichloratum corrosivum
22.	Hydrargyrum chloratum mite
23.	Chloralum hydrat.
24.	Chloroforrnium
25.	Ferrum sesquichloratum sol.
26.	Ferrum sulfuricum
27.	Hydrargyrum oxydatum flavum
28.	Hydrogenium hyperoxydatum solutum
29.	Jodoformium
30.	Jodum
31.	Kalium arsenicosum solutum
32.	Kalium bromatum
33.	Kalium chloricum
34.	Kalium hypermanganicum
35.	Kalium jodatum
36.	Morphium hydrochloricum
37.	Natrium carbonicum
38.	Natrium salicylicum
39.	Plumbum aceticum
40.	Spir. vini conc.
41.	Strychninnm nitricum
42.	Zincum sulfuricum
43.	Acidum tannic.
c)	Lekarniška tehnika.
1.	) Destilacija, sublimacija.
2.	) Maceracija, digestija.
3.	) Tinkture.
4.	) Sušenje (s sušilnico in eksikatorjem).
5.	) Aparati za razvijanje klorovega plina in žveplovega vodika.
6.	) Filtriranje in sterilizacija.
7.	) O ekstraktih.
8.	) Pripravljanje destiliranih vodä.
9.	) Pripravljanje medicinskih špiritov.
10.	) Pripravljanje mazil.
11.	) Cerati In linimenti.
12.	) Pripravljanje obližev.
13.	) Emulzije.
14.	) Saturacije.
15.	) Globuli, supozitoriji.
16.	) Infuzi, dekokti, infuzo-dekokti.
17.	) Mucilaga, želatine, latvergc.
18.	) Pilule, boli in granule.
19.	) Tablete, pastile, trohiski.
20.	) Praški in specije.
21.	) Nedružne zmesi.
22.	) Nevarne zmesi.
23.	) Odpravljanje kisika v lekarni.
24.	) Ampule.
§ 32.
2.	Teoretični izpit.
a)	Obča kemija, neorganska in organska,
po naslednjih vprašanjih:
1.	) Naloga kemije; kemijske in fizikalne izpre-membe.
2.	) Kemijski elementi ali enovita telesa.
3.	) Atomi, molekuli; atomska in molekularna teža.
4.	) Kemijske spojine (razlika od zmesi).
5.	) Analiza in sinteza.
6.	) Valenca elementov.
7.	) Zakon pl i n s k e ga- p r os t or nin s k eg a spajanja elementov.
8.	) Avogadrov zakon.
9.	) Razdelitev neorganske kemije: metaloidi in metali.
10.	) Voda; sestava in lastnosti; destilacija vode.
11.	) Zrak.
12.	) Vodik; dobivanje, lastnosti.
13.	) Hlor; dobivanje, lastnosti; hlorovodikova kislina.
14.	) Brom in jod; dobivanje in lastnosti.
15.	) Kisik; zgorevanje.
16.	) Baze, kisline in soli.
17.	) Žveplo in njegove poglavitnejše spojine.
18.	) Dušik in dušikova kislina.
19.	) Fosfor; dobivanje in lastnosti.
20.	) Arzen in njegove poglavitnejše spojine.
21.	) Antimon in bismut.
22.	) Ogljik (diamant, grafit in oglje), ogljikov monoksid in ogljikov dioksid.
23.	) Silicij, silicijev dioksid; steklo.
24.	) Kalij in njegove poglavitnejše spojine.
25.	) Natrij in njegove poglavitnejše spojine.
26.	) Soda; dobivanje.
27.	) Amonij in amoniak; poglavitnejše amonijeve spojine.
28.	) Kalcij in njegove poglavitnejše spojine; apno, kreda, malec.
29.	) Barij in magnezij in poglavitnejše magnezijeve spojine.
30.	) Cink; dobivanje in uporabljanje.
31.	) Železo: dobivanje in uporabljanje; jeklo; poglavitnejše spojine železa.
32.	) Aluminij in njegove spojine.
33.	) Baker in njegove poglavitnejše spojine.
34.	) Svinec in kositer in njiju poglavitnejše spojine.	/
35.	) Srebro in njegove poglavitnejše spojine.
36.	) Živo srebro in njegove poglavitnejše spojine.
b)	Organska kemija.
1.	) Nasičeni ogljikovi vodiki; homologne vrste; izomerija.
2.	) Nenasičeni ogljikovi vodiki in njih važnejši predstavniki.
3.	) Aromatični ogljikovi vodiki; naštejejo se najvažnejši izmed njih in označijo se njih strukturne formule.
4.	) Halogenski derivati ogljikovih vodikov, njih izvajanje in najvažnejši predstavniki.
5.	) Alifatični in aromatični alkoholi, monohidr-oksiini in polihidroksilni.
6.	) Proizvajanje etilovega alkohola; fermenti; vrenje.
7.	) Aldehidi in ketoni; karakteristika in izvajal nje; navedejo se važnejši predstavniki alifatično in aromatične skupine.
8.	) Eterji in esterji v organski kemiji, z zgledi.
9.	) Organske kisline, monokarbokisline in poli-karbokisline, njih izvajanje in važnejši predstavniki.
10.	) Alifatične in aromatične oksikisline, njih karakteristika; naštejejo se najvažnejši predstavniki.
11.	) Amidi; njih karakteristika in dobivanje, z zgledi.
12.	) Amidi, alifatični in aromatični.
13.	) Dušikove spojine; njih izvajanje in najvažnejši predstavniki.
14.	) Merkaptani.
15.	) Cian; cianovodikova kislina in njene soli.
16.	) Tolšče, milo in saponifikacija.
17.	) Ogljikovi hidrati; razdelitev in glavni predstavniki poedinih skupin.
18.	) Beljakovine.
19.	) Celuloza in škrob.
20.	) Glikozidi in strojila.
21.	) Alkaloidi; njih karakteristika in dobivanje; naštejejo se najvažnejši izmed njih.
22.	) Kri, seč in žolč.
c)	Fizika
po naslednjih vprašanjih:
I.	Mehanika.
1.	) Predmet fizikalnih preizkusov.
2.	) Enote mere in merjenje.
3.	) Vzvod; statični moment; tehtnice.
4.	) Načela o vzdrževanju energije.
5.	) Zveznost (kohezija), prijemnost (adhezija) in sorodnost (afiniteta).
6.	) Arhimedov zakon.
7.	) Specifična teža; nje določanje; specifična teža plinov.
8.	) Raztapljanje; difuzija in ozmoza.
9.	) Zračni pritisk; barometri.
II.	Toplota.
1.	) Živosrebrni tennometer; termometri za posebne potrebe,
2.	) Raztezanje trdnih teles, raztezanje tekočin, raztezanje plinov.
3.	) Količina toplote; kalorija.
4.	) Specifična toplota; specifična toplota plinov.
5.	) Taljenje in strjevanje; toplota raztapljanja, toplota izhlapevanja.
6.	) Izhlapevanje in vrenje; lastnosti pare.
7.	) Razširjanje toplote; izvori toplote.
RI. Svetloba.
1.	) Lom svetlobe; lom svetlobe skozi ploščo, prizmo in leče.'
2.	) Lupa in mikroskop.
3.	) Temnica; fotografije.
4.	) Spektralna miza; ultrardeči in ultravijolični žarki; Fraunhoferjeve črte.
5.	) Polarizirana svetloba.
IV.	Elektrika in magnetizem.
1.	) Coulombov zakon in enote za merjenje elektrike.
2.	) Električno polje; potencial; kapaciteta.
3.	) Zračna elektrika.
4.	) Kemijski učinki električnega toka.
5.	) Galvanski elementi; akumulatorji.
6.	) Instrumenti za električne meritve.
7.	) Raba elektromagneta.
8.	) Indukcija.
9.	) Telefon in mikrofon.
10.) Röntgenovi žarki.
č) Botanika po naslednjih vprašanjih:
1.	) Razdelitev botanike: morfologija (citologija, histologija, organografija, descendenca) in fiziologija (razlika materij, razvoj in gibanje).
I.	Morfologija.
2.	) Stanica — oblika in velikost, pratvorivo (protoplasma) (sestava, življenski pojavi, kemijske lastnosti, gradivo, izvor elementov, stanična mrenica).
3.	) Rastlinska tkanina.
4.	) Vrste stanic (vrste tkanine in sistemi tkanine).
5.	) Thallus.
6.	) Cormus (sestava tipičnega kormusa: steblo, list, korenina, sekundarna rast).
7.	) Avtotrofni kormofiti.
8.	) Plodila.
9.	) Nauk o descendenci in nastajanje novih vrst.
II.	Fiziologija.
10.	) Sprejemanje in gibanje hrane; asimilacija; dihanje in vrenje.
11.	) Razvoj rastline — zunanji in notranji faktorji.
12.	) Življenje rastline in njeno plodenje.
13.	) Gibanje rastline.
III.	Specialni del.
14.	) Steljčnice (briophyta), praprotovke (pterido-phyta); njih karakteristika in družine, z zgledi, ki so važni za farmacijsko botaniko.
15.	) Morfologija in ekologija; cvet pri golosomkah (gymnospeiunae) in kritosemkah (angiospermae).
16.	) Razdelitev golesemk (gymnospermae): dvo-kaličnice (dicotyledoneae) in enokaličnice (mono-cotyledoneae).
17.	) Razdelitev dvokaličnic (dicotyledoneae) po vrstah.
18.	) Razdelitev enokaličnic (monocotyledoneae) po cvetu.
19.	) Fosilne golosemke (gymnospermae) in krito-semke (angiospermae).
IV.	Sistematika.
1.	Familia Compositae.
2.	Familia Coniferae.
3.	Familia Cruciferae.
4.	Familia Solanaceae.
5.	Familia Labiatae.
6.	Familia Papilionaceae.
7.	Familia Umbelliferae.
8.	Familia Rubiaceae.
9.	Familia Poligonaceae.
10.	Familia Liliaceae.
Rastline, ki jih mora spoznati v herbariju ali atlantu:
1.	) Pelin (absynthium).
2.	) Boli sleznovec (althaea).
3.	) Kokovičnik (arnica).
4.	) Kolmež (calamus).
5.	) Griževnjak, tavžentroža (centaurium).
6.	) Kamilica (chamomilla).
7.	) Jesenski podlesek (colchicum).
8.	) Naprštec (digitalis).
9.	) Praprot (filix mas).
10.	) Komarček (foeniculum).
11.	) Svedrec (gentiana).
12.	) Zobnik (hyosciamus).
13.	) Krčnica ali šentjanževka (hypericum).
14.	) Brinje (juniperus).
15.	) Melisa (melissa).
16.	) Poprova meta (mentha piperita).
17.	) Mak (papaver somniferum).
18.	) Granatovec (punica granatom).
19.	) Rožmarin (rosmarinus).
20.	) Salep (salep).
21.	) Kadulja (salvia).
22.	) Gorčica (sinapis).
23.	) Grenka deteljica (trifolium fibrinum).
24.	) Baldrijan (valeriana).
25.	) Lučnik (verbascum).
26.	) Kristavec (stramonium).
27.	) Volčja češnja (belladonna).
d)	Farmakognozija.
Kandidat mora poznati in opisati tri oficinalne
droge.
e)	Farmacevtska kemija.
Kandidat mora biti zmožen, poznati in ob kratkem popisati kemijsko sestavo in dobivanje vseh oficinalnih preparatov, kakršni so n. pr.:
1.	Acetphenetidin;
2.	Acidum acetylo-salicylicum.
3.	Acidum'citricum;
4.	Acidum hydrochloricum;
5.	Ammonium chloratum;
6.	Aqua amygdalarum amararum itd.
f)	Lekarniška tehnika po vprašanjih, navedenih v § 31. tega pravilnika.
g)	Lekarniški zakonski predpisi in lekarniška pravila
po naslednjih vprašanjih:
.1.) Kako se hranijo zdravila, oznamenovana v farmakopeji z enim ali dvema križema? Kdaj sme lekarnar izdati tako zdravilo?
2.	) Kdaj sme izdati lekarnar zdravilo, pri katerem je presežena maksimalna doza?
3.	) Če ni določena v receptu jakost zdravila, ki jih je raznih stopenj jakosti, kaj naj lekarnar izda?
4.	) Kakšne so barve papirja za signature za zunanjo in kakšne za notranjo uporabo?
5.	) Ali sme izrekati lekarnar opazke vpričo klienta glede zdravniških receptov (jih kritizirati, pojasnjevati učinek itd.)?
6.	) Kaj se smatra za predpisani recept, ki ga sme lekarnar izdati?
7.	) Kuj pomeni na receptu: «statim», «cito», «ne-cesse est»?
8.	) Kaj pomeni na receptu: «expeditio simplex» in «pro paupero»?
9.	) Kateri recept sme lekarnar ponavljati? Kako to le zdravnik izrečno označi?
10.	) Kaj sme lekarnar izdajati v ročni prodaji, kako računi zdravilo v ročni prodaji?
11.	) Kratice na receptu in njih pomen.
12.	) Kaj pomeni na receptu «quantum satis» in kaj pomeni «lege artis»? Kaj mora storiti lekarnar v tem primeru?
13.	) Kaj mora lekarnar storiti, ko pripravlja in ekspedira recept?
14.	) Katere knjige mora voditi lekarnar?
15.	) Kako se računijo zdravila, predpisana v kapljicah? Pojasnijo naj se pipete, določene z bruseljsko konvencijo.
16.	) Kako se taksirajo zdravila, predpisana za živino?
17.	) Kako se taksirajo zdravila, predpisana za državne urade in naprave kakor tudi za bolniške blagajne?
18.	) Kakšnega reda se mora držati lekarnar, ko taksira recepte?
19.	) Katere so lekarnarjeve dolžnosti proti občinstvu in zdravnikom?
20.	) Kakšne prostore mora imeti lekarnar?
21.	) Katerih zdravil ne sme imeti lekarnar pripravljenih? Kaj je: «recenter paratum», «obduce», «consperge», «vitrum remissum» ali: «adl. Signetur», «Solve», «subtiliss.», «vitellum ovi», «dimidius di-spensatur», «aequalis», «OL», «Spirit.», «Mixt.»?
22.	) Pisanje rimskih številk od 1 do 1000.
§ 33.
Lekarnarski pripravniki, ki so vstopili v prakso, preden se razglasi ta pravilnik, se morajo javiti vsi, brez razlike, lekarnarski zbornici ter ji predložiti točne podatke o sebi. Pripravniki, ki so vstopili v prakso, preden stopi v veljavo ta pravilnik, opravljajo izpite pred komisijo v Beogradu in Zagrebu, eventualno v Ljubljani, tako, kakor je določeno s tem pravilnikom, toda po programu, ki je veljal, ko so vstopili v lekarnafsko prakso.
§ 34.
S tem pravilnikom se razveljavljajo vsi pravilniki, ki so veljali doslej za lekarnarske pripravnike v poedinih prejšnjih pokrajinah, in sicer: pravila o opravljanju lekarnarskega pomočniškega izpita S. br. 1432 z dne 23. januarja 1914. z izpremembami in dopolnitvami z dne 29. decembra 1920., št. 33.167; naredba nekdanje kr. hrvatsko-slavonske deželne vlade z dne 5. novembra 1914., št. 63.243; pravila o lekamarskih pripravnikih za Vojvodino, Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino in Črtio goro.
§ 35.
Ta pravilnik o lekarnarskih pripravnikih stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 25. marca 1927.:
Ap. br. 7894.	,	,	,	.
Minister za narodno zdravje:
dr. S, Miletič s. r.
Uredile velikega župana mariborske oblasti.
272.
Naredba
velikega župana mariborske oblasti o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v občini Murski Soboti.
Na podstavi določb §§ 126. in 129. zakonskega člena XXII. iz leta 1886. o občinah in sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani podaljšujem pobiranje davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v občini Murski (Soboti, dovoljeno s tukajšnjo naredbo U. br. 16.727/5 z dne 15. aprila 1926., Uradni list z dne 3. maja 1926., št. 192/41, do dne 31. decembra 1927.
V M a r i b o r u, dne 19. maja 1927.; U. br. 734/5.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O. br. 1276/1.
Razpis učnih mest na tehnični srednji šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1927./1928.
Razpisujejo se:
1.	) eno mesto gradbenega inženjer ja;
2.	) eno mesto profesorja za matematiko in fiziko kot glavna predmeta;
3.) eno mesto profesorja za francoščino v zvezi s slovenščino, srbohrvaščino ali nemščino.
Za mesto pod 1.) se vpošteva samo ipženjer gradbene stroke z drugim (diplomskim) državnim izpitom.
Za mesti pod 2.) in 3.) se vpoštevajo samo profesorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz dotičnih predmetov.
Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, vlože pa do dne 2 0. junija 1 9 2 7. pri ravnateljstvu tehnične srednje šole v Ljubljani.
V	L j u b 1 j a n i, dne 9. junija 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
S. br. 2295.	3—1
Razpis.
Pri s r e s k e m poglavarju v K a s t v u se odda mesto za d n e v n i č a r j a ali d n e v niča r k o z mesečno nagrado 900 Din.
PÄgoj je popolno znanje strojepisja.
Prošnje, opremljene z dokazilom o šolski izobrazbi in o znanju strojepisja, nravstvenim izpri-čevalom in zdravniškim izpričevalom o telesni in duševni sposobnosti, naj se vlože
najkesneje do dne 3 0. junija 192 7. pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 10. junija 1927.
Veliki župan ljubljanske öblasti: dr. Vodopivec s. r.
L. št. 1086.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 21. do dne 31. maja 1927.
Srez	Oslalih	Na novo obolelih	1 Ozdravelih 1 .	1 Umrlih j	Ostalih v oskrbi ,
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		2				2
; Kranj		1	.			1
Krško		4			i	3 I
Laško 		1	i			2
Ljubljana, mesto .	1				1
Ljubljana, srez . .	1		i		
Novo mesto . . .	1	2	.		3
Skupaj .	H	3	i	i	12
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Brežice . . .	2	5	.		7
Kranj		1		i		
Krško		2	2		i	3
Litija ....	1		i		
Ljubljana, mesto .	1	2			3
Logatec		2				2
Novo mesto . . .	2	.	.	i	1
Skupaj .	ii	9	2	2	16
Ošpice. -		- Morbilli			
Brežice . .	4	8	12		
Krško . . .	8			.	8
Ljubljana, mesto .	1	i	i		1
Radovljica ....	•	i			1
Skupaj .	13	10	13	•	10
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kranj			i			1
Krško		i	3	.		4
Ljubljana, mesto .	.	1			I
1 Novo mesto . . .	i	•	1		.
Skupaj .	2	5	1	•	6
Dremavica.	— Encephalitis lethargica.				
Kranj		1	.	•	.	1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
I Črnomelj		2	i .	1		1
Kranj		1			.	1
Laško 		2		i	. '	1
Ljubljana, mesto .	7	2	i	:	8
Skupaj .	12	2	3	•	11
Šen. — Erysipelas.					
Kranj		•	1	.		1
1 Krško		1	.			1 !
I Novo mesto . . .	•	1			1
1 Radovljica ....	1	1	1		. 1
Skupaj .	2	3	1	.	4
Vranični prisad. — Anthrax.					
1 Ljubljana, mesto .	2	.	.	.	2
V Ljubljani, dne 7. junija 192?.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
oblasti.
L. št. 3/17.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 22. do dne 31. maja 1927.
Srez	S S (/) O	Na novo ! obolelih	i Ozdravelih 	i	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		3	1	1		3
Čakovec 		1				1
Gornji grad . . .	1	i			2
Konjice			2			2
Maribor, mesto . .	i		.		1
Ptuj		I				1
Slovenjgradec . .	7	i			8
Šmarje pri Jelšah .		i			1
Skupaj .	14	6	1		19
Griža. —		Ovsenteria.			
Gornji grad . . .	1	1	• 1 •		2
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Celje		7	3	3		7
Celje, mesto . . .	2				2
Čakovec 		1		i		1
Konjice		1		.		i
Maribor, desni breg	8		i		7
Maribor, levi breg .	4	i	.		5
Maribor, mesto . .	9	2	•		n
Murska Sobota . .	9	1			10
Ptuj		7	.	i		6
Ptuj, mesto . . .	6	.	5		1
Skupaj .	54	7	n 1 .		50
Ošpice. -		- Morbilli.			
Maribor, levi breg .	1				
Šmarje pri Jelšah .		1	1 1 ’		1
Skupaj .	1	1	i 1	•		1
Davica.	— Diphteria et Group.				
Dolnja Lendava. .	1	,	1 1 •		
Ljutomer. ....		1	.		1
Maribor, levi breg .	2	.	2 1 ’		.
Murska Sobota . .	.	1			>
Skupaj .	3	2	o 3	1	.		2
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
' Celje, mesto . . .	1	•	1 1 •		•
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Murska Sobota . .		1	.	. I 1	
Ptuj			5		•	1	5	
Skupaj .	•	6	•	. 1 6	
Šen. — Erysipelas.					
Konjice			1		. <1	1
Ljutomer		1		1		
Maribor, mesto . .	1		1 I •		
Prelog		1		1		
Ptuj, mesto . . .	1	.	1		.
Skupaj .	4	I	4	1	.		1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Konjice		•	1			1
V Mariboru, dne 7. junija 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
Natečaj za gojence vojaško-obrtne šole.*
Na podstavi člena 1. uredbe o vojaško-obrtui šoli in po odločbi gospoda ministra za vojsko in mornar-nico A. T. br. 7473 z dne 19. maja 1927. se sprejme v prvi razred vojaško-obrtne šole 60 gojencev, ki se bodo vzdrževali ob državnih stroških.
Vsak kandidat, ki hoče vstopiti v to šolo, mora predložiti te-le dokumente:
1.) Potrdilo svoje občine, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, z označbo, koga
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ■Slovenaca» z dne 8. junija 1927., št, 126.
ima v zadrugi; če njega roditelji niso več živi, mora navesti, za kakšno boleznijo so umrli.
2.	) Vse kandidate pregleda, preden vstopijo v to šolo, vojaška zdravniška komisija. Zato mora predložiti vsak kandidat z ostalimi dokumenti vred zdravniško potrdilo, iz katerega je videti obseg, višino, težo in ostalo zdiravstveno stanje (zlafstl zdravstveno stanje pljuč in srca).
3.	) Krstni list v dokaz, da ni mlajši od 12 in ne starejši od 15 let; pri tem se šteje celotno koledarsko leto 1927.
4.	) Šolsko izpričevalo, da je dovršil s prav dobrim ali odličnim uspehom osnovno šolo ali z dobrim uspehom razred srednje šole ali višjih osnovnih šol. Kandidat, ki ne prihaja neposredno iz šole, mora predložiti potrdilo, overovljeno po političnem ob-lastvu, kje je prebil čas izven šole in kakšnega vedenja je bil v tem času.
5.	) Biti mora vzornega vedenja, kar dokaže s šolskim izpričevalom.
6.	) Očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po oblastvu, da sme vstopiti v vojaško-obrtno šolo.
7.	) Potrdilo finančne uprave o imovinskem stanju.
8.	) Svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkom za 5 Din, v kateri se vsak kandidat izjavi, da pristaja na vse pogoje, predpise in posledice nove šolske uredbe o vojaško-obrtni šoli; tej prošnji mora priložiti vse dokumente, ki se zahtevajo s tem natečajem.
Vsi izbrani kandidati morajo opraviti pred odrejeno komisijo sprejemni izpit iz teh predmetov:
a)	iz srbsko-hrvatskega ali slovenskega jezika; b) iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) iz zemljepisa; č) iz računstva — vse po programu, predpisanem za četrti razred osnovnih šol.
Prošnje z vsemi dokumenti po tem natečaju naj se pošljejo na naslov: Upravniku vojaško-obrtne šole (vojno-zanatlijske škole) v Kragujevcu najkes-neje do dne 10. avgusta 192 7, Izbrani kandidati dobe od šolske uprave poziv, kdaj naj pridejo v šolo zaradi ožjega izbora. Brez poziva naj, ne prihaja nobeden izmed prijavljenih kandidatov.
, Ce kdo ne dobi poziva, je to znamenje, da ni izbran, in dokumenti se mu vrnejo.
P r i p o m%b a:
a)	V tem šolskem letu se pretvori vojaško-obrtna šola v internat, kjer bodo dobivali učenci od države vse, česar jim je treba. Internat je obvezen za vse učence.
b)	Vojaško-obrtna šola ima dva tečaja: pomočniškega, ki traja štiri leta in je obvezen za vse učence, in mojstrskega, ki traja dve leti in je obvezen samo za izbrane učence, ostali pa odidejo iz šole, ko so dovršili četrti razred.
c)	Kandidati, sprejeti za gojence vojaško-obrtno šole, morajo prevzeti oni obrt, ki ga jim odredi komisija. Kdor ne pristane na to, temu se vrnejo dokumenti in tak kandidat se ne sprejme v šolo. V šoli se poučujejo ti-le obrti: strojnoključaničarski, kova-škoključaničarski, kovaški, strugarski, puškarski, sabljarskonožarski, sedlarski, kolarski, mizarski, modelnomizarski, livarski, instrumentarski, gradbeni, zidarski, kleparski in barvarski.
č) Zaradi boljše orientacije se pripominja, da imajo ob enakih ostalih pogojih prvenstveno pravico do izbora: vojne siroto brez roditeljev, za njimi otroci siromašnih invalidov, otroci siromašnih vojaških mojstrov in delavcev; šele potem se vpoštevajo ostali. Prav tako gre prednost onim, ki so se že učili enega izmed omenjenih obrtov, če zadoščajo tudi ostalim pogojem.
d)	Potne stroške za vožnjo do Kragujevca, za bivanje v Kragujevcu in za povratek iz Kragujevca domov trpe kandidati sami. Zato se priporoča, naj se preskrbe s potnimi potrebščinami za najmanj deset dni.
e)	Interesenti se opozarjajo, naj ne pošiljajo otrok brez poziva, ker je število gojencev omejeno ter se jih no more sprejeti več, nego jih je določeno z natečajem. To se naznanja zato, ker prihajajo časih dečki brez poziva ter se zaradi tega nabirajo in s tem izpostavljajo slabim posledicam.
Iz pisarne artiljerijsko-tehničnih zavodov v Kragujevcu,
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Nc II 160/24, 15/25, 57/25, 8/26, 16/26, 23/26, 28/26 in 35/26.	3—3
Prvi edikt.
Na podstavi člena 49. zafcona o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925., januar, februar in marec 1926. z dne 30. novembra 1925., «Službene Novine» z dne 1. decembra 1925., št. 276/LXXI, Uradni list z dne 23. decembra 1925., št. 380/113, in uredbe ministra pravde z dne 2. maja 1927., št. 5503/26, «Službene Novine* z dne 12. maja 1927., št. 104/XXVII, Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 232/56, se določa dan
15.	junija 192 7.
za dan, ko naj se začne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za davčne občine Markišavce, Lukačov-ce, Crnelovce, Rakičan, Poljano in Veščico v sodnem okraju Murski Soboti in za davčni občini Lipovce in Bratonce v sodnem okraju Dolnji Lendavi tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25. julija 1871., drž. zak, št. 96, da se knjiga popravi. Od tega dne je moči samo z vpisom v novo zemljiško knjigo nove lastninske, zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati.
Pozivljejo se, naj priglase svoje zahteve najkesneje do vštetega dne 15. avgusta 192 8.:
a)	vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred začetnim dnem nove zemljiške knjige, da bi se v njej izpremenili vpisi, ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi da se izvede ta izprememba z odpisom, pripisom ali prepisom, bodisi da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače;
b)	vsi oni, ki so si pridobili že pred začetnim dnem nove zemljiške knjige do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njih delov zastavne služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vpis, če bi bilo treba te pravice vpisati tako, kakor da spadajo k starim bremenom, in če niso bile vpisane v novo zemljiško knjigo že ob njeni napravi. Priglasitvene doložnosti v ničemer ne izpreminja
to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki -e tiče te pravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico, uveljavljati zahtevo, ki bi jo bilo treba priglasiti, proti tistim, ki si pridobe zemljiškoknjižno pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v novi zemljiški knjigi in se ne izpodbijajo.
Ce se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Priglasitve je treba podati za davčne občine Markišavce, Lukačovce, Crnelovce, Rakičan, Poljano in Veščico okrajnemu sodišču v Murski Soboti, za davčni občini Lipovce in Bratonce pa okrajnemu sodišču v Dolnji Lendavi; pri teh okrajnih sodiščih je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 21. maja 1927.
S 10/27—2.	1371
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Janka- Božič a, trgovca v Celju.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: Avgust Drukar, notar v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dne 2. j u 1 i j a 1 9 2 7. ob pol enajstih. Oglasit-veni rok do dne 2 0. julija 1927. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3 0. julija 1 9 2 7. ob pol devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 10. junija 1927.
S 11/27—2.	1372
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Franca Königs, trgovca v Celju.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dne 2. julija 1927. ob enajstih. Oglasit-veni rok do dne 2 0. julija 192 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3 0. julija 1 9 2 7. ob desetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 10. junija 1927.
C 187/27—1.	1344
Oklic.
Janez Logarič in Frančiška Logarič, posestnika v Virštanju, sta vložila zoper Antona Valenčaka in Uršulo Valenčakovo, posestnika v Virštanju, tožbo zaradi odstranitve škarpe.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 3. junija 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ker je sedanje bivališče Antona Valenčaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Anton Spec, poduradnik v Kozjem.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 28. maja 1927.
C 39/27—2.	1356
Sklep.
V tožbi Ivana Benčine, trgovca v Starem trgu, zoper Petra P a n t a r j a, posestnika v Podložu, zaradi 6250 Din bo narok pri tem sodišču dne 7. julija 19 2 7. ob devetih.
Toženca bo zastopal Alojzij Žnidaršič v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 4. junija 1927.
C 70/27—1.	1345
Oklic.
Blaž Jeriček, trgovec v Rajhenburgu, je vložil zoper Avgusta S o 11 e r j a, bivšega trgovca v Senovem, tožbo zaradi 1597 Din 25 p.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. junija 1927.
ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je sedanje bivališče Avgusta Sbtlerja neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Križman, posestnik v Sevnici.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 3. junija 1927.
A I 999/26—42.	1333 3—1
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana.
Frarfb Ksaver Gašper, trgovec s pohištvom v Ljubljani, Vegova ulica št. 6, pristojen v Prago, češkoslovaški državljan, je dne 17. decembra 1926. umrl.
Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve najkesneje do dne 15. julija 1 927. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela zapuščina izročiti ne glede na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, poverjeni po tem oblastvu.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 24. maja 1927.
A 131/27.	1339
Poklic neznanih dedičev.
Filomena Beloglave c, preužitkarica pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, je dne 2. aprila 1927. umrla, ne da bi bila zapustila sporočilo poslednje volje ali napravila veljavno oporoko.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja Janez Flašker, posestnik pri SV. Trojici.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od današnjega dne naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek L,
E 639/27—9.	1302
Dražbeni oklic.
Na predlog Franca Kovačiča, trgovca v Vojniku, bo dne 2 7. junija 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba polovice nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za trg Vojnik, vi. št. 87:
Označba nepremičnin: hiša št. 31 z gostilno in mesnico s priteklino, cenilna vrednost 31.752 Din 50 p, hiša št. 87, cenilna vrednost 9000 Din, gospodarsko poslopje in drvarnica, cenilna vrednost 2750 Din, njive in travniki v skupni izmeri 2862 m2, cenilna vrednost 2862 Din —< skupaj 46.364 Din 50 p, odbivši preužitne pravice Franca Kociperja v znesku 12.000 Din, torej 34.364 Din 50 p; najmanjši ponu-dek: 22.910 Din.
K nepremičnini spada kot priteklina mesarsko orodje in gostilniška oprava v skupni cenilni vrednosti 1752 Din 50 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 3437 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., t
dne 18. maja 1927.
K 693/26.	1211
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. junija 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nedelica, vi. št. 45.
Cenilna vrednost: 10.000 Din; najmanjši ponu-dck: 0667 Din.
Fravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 5. maja 1927.
E 937/26—5.	1187
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. junija 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dokležovje, vi. št. 99.
Cenilna vrednost: 2187 Din; najmanjši ponudek: 1448 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 28. maja 1927.
E 39/27—7.	:	1403
Dražbeni oklic.
Dne 21. j ti n i j a 1 9 2 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, vi. št. 58, 174, 180. 216 in 224.
Cenilna vrednost do polovice: 22.190 Din, po odbitku preužitnih pravic torej 11.355 Din; vrednost pritekline: 250 Din (že vštetih); najmanjši ponudek: 7570 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 11. maja 1927.
E 285/27.	1305
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. junija 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gabrje, I. vi. št. 54, II. vi. št. 194, Ul. vi. št. 796, TV. vi. št. 845, V. vi. št. 341 in VI. vi. št. 245 (Hrušica.).
Cenilna vrednost: ad I. 81.987 Din, ad II. 833 Din, ad IH. 1942 Din, ad IV. 7343 Din, ad V. 14 Din in ad VI. 3113 Din; najmanjši ponudek: ad I. 54.658 Din. ad II. 555 Din, ad HI. 1295 Din, ad TV. 4895 Din, ad V. 10 Din, ad VI. 2075 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 9. maja 1927.
E 172/27—12.	1313
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. junija 1927. ob pol petnajsti do na licu mesta na Višelnici št. 9 pri Gorjah dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Višelnica, vi. št. 15 (hiša št. 9 v Višelnici z gospodarskim poslopjem in 10 zemljiških parcel).
Cenilna vrednost: 28.000 Din; najmanjši ponu-dek: 18.666 Din.
Dražba se bo vršila tudi po skupinah.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-• četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 27. maja 1927.
Št. 606/27. /	1380
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Dominik Drnovšek z dnem 6. junija 1927. vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Laškem.
V Ljubljani, dne 11. junija 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
K št. 29.242/27.	1377
Razglas o licitaciji.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Kovinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Kovinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za zgradbo vodne postaje v Moslavini-Popovači.
Skupna proračunjena vsota znaša 187.000 Din.
Za izvedbo dela veljajo gradbefii elaborat, obči in posebni pogoji.
Obrazec stroškovnika in načrti se dobivajo pri podpisani direkciji, oddelku L, soba št. 77, na predloženo priznanico glavne direkcijske blagajne o vplačanem znesku 50 Din.
Ponudbe, oprendjene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako; «Ponudba za zgradbo vodne postaje v Moslavini-Popovači po razpisu št. 29.242/27 za dan
16.	julija 1927. ponudnika K. K.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 16. julija 1927. mod 10. in 11. uro v roke predsedniku licitacijske komisije.
Licitacija se bo vršila istega dne ob 11. uri v sobi št. 77 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu kavcijo 5'% (ali pa 10 %, če je inozemski državljan) ponujene vsote pri blagajni te direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Zgradba mora biti dovršena do dne 14. oktobra 1927.
Ponudba mora biti stalna, obvezna, najsi bi se zvišale cene bodisi materialu, bodisi delovni moči; podražitev ali kakršnekoli zahteve se ne bodo jemale v poštev. Dražitelj mora vročiti predsedniku komisije izpričevalo o svoji dražiteljski sposobnosti in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo vse pogoje in da pristajajo, dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
11.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
Št. 1170/27.	1375
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 25 ms bukovih cepanic in treh ton premoga za kurjavo.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo med uradnimi urami pri podpisanem uradu.
Pismene ponudbe naj se vlože najpozneje do dne 2 2. junija 192 7. ob 11. uri.
Okrožni agrarni urad v Ljubljani,
dne 10. junija 1927.
Št. 4450/27.	1353 3—3
Razglas o licitaciji.
Po odloku ministrstva za gradbe razpisuje podpisana gradbena direkcija drugo pismeno ofertno licitacijo za dobavo granitnega materiala, namenjenega za tlakovanje dovoznih cest od glavne carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku proti Cerknici, proračunje-nega na 70 5.8 00 Din in iz plačnega iz 11 aka r i nske ga fonda rakovske občine.
Ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne , .	...	, „ „ „
1. julija 1 927.
neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančni razglas glej v Uradnem listu 62 z dne
8.	junija 1927.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 4. junija 1927.
Št. 3828/II.	1358	2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 130 ms jamskega lesa. Ponudbe	je	treba	vložiti	najkesneje do	dne
21. junija 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 7. junija 1927.
Št. 3926/11.	1373	2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2000 kg bencina 725/30. Ponudbe	je	treba	vložiti	najkesneje do	dne
2 7. junija 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
• dne 10. junija 1927.
Tov. št. 338/10.	1354 3—2
Razpis.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje z odobritvijo uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 27. maja 1927., I. M. br. 8051, zgradbo novega hladnjača pri tobačni tvornici v Ljubljani po direktnih ponudbah.
Stroški so proračunjeni tako-le:
!•) tesarska dela in tesarske dobave . . 65.600 Din,
2.) kleparska dela in kleparske dobave 900 Din,
skupaj . . 66.500 Din.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami v tobačni tvornici v Ljubljani. Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, morajo izročiti ponudniki v zapečatenem zavitku z oznako: «Ponudba za zgradbo hladnjača» najkesneje do dne 2 9. japija 192 7. tobačni tvornici v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na gradbene pogoje in da položi, če mu zgradba ostane, kot kavcijo 10 % ponujene vsote.
Iz pisarne tobačne tvornice v Ljubljani,
dne 1. junija 1927.
Št. 316.
Razpis.
Za državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani se razpisuje asistentsko mesto.
Kompetdrati morejo le diplomirani veterinarji, po možnosti s specialnim znanjem iz bakteriologije in serologije.
Prošnje naj se vlože po predpisih člena 12. uradniškega zakona pri podpisani upravi najkesneje do dne 1 0. julija 1 927.
Uprava državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani,
dne 10. junija 1927.
Razne objave.
1383 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. junija 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 505,989.398-74
Posojila........................... 1.207,603.537-83
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70 Račun začasne zamene................. 319,635.801-50
Dolg države.......................... 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-—
Saldo raznih računov............... 1.624,886.455-69
Pasto«.	9.8&5.512.264*1)2
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond.......................... 9,732.122-92
Novčanice v tečaju................... 5.436,351.600—
Državni račun začasne zamene . .	319,635.801-56
Terjatve države po raznih računih 354,743.831-05
Razne obveznosti................... 1.493,615.875-99
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
9.865,512.264-52
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 20.198/1927.	1369
Natečaj.
Po sklepu pristojnega samoupravnega organa osrednjega urada za zavarovanje delavcev se razpisuje s tem natečaj za popolnitev nastopnih uradniških mest v sanatoriju v Klenovniku pri Ivancu, in sicer:
a)	enega mesta upravitelja sanatorija s prejemki kategorije B., položaja lil., t. j. z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 28.800 Din, s krajevno doklado 5940 Din na leto, ustrezno rodbinsko doklado in opravilno doklado 9600 Din na leto in s potno povprečnino 18.000 Din na leto; poleg tega dobiva stanovanje in oskrbo v naravi zase in za rodbinske člane, ki so navedeni v § 26. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
b)	enega mesta za knjigovodjo s prejemki kategorije B., položaja VI., t. j. z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din, z letno krajevno doklado 3.870 Din in z ustrezno rodbinsko doklado; poleg tega dobiva izbrani prosilec osebno zase stanovanje in oskrbo v naravi;
c)	enega mesta za manipulativnega u radnika s prejemki kategorije C., položaja IX., t. j. z letno sistemizirano plačo 9.600 Din, z letno položajno plačo 7200 Din, z letno krajevno dokl-idu 2520 Din in z ustrezno rodbinsko doklado; razen t 'g i dobiva osebno zase stanovanje in oskrbo v naravi;
č) enega mesta za skladiščnika kategorije G, položaja IX.; prejemki so isti kakor pod c).
Pogoji za namestitev so:
1.	) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče;
3.	) dovršiti je moral 18. leto in star ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4.	) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
5.	) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
6.	) imeti mora popolno srednješolsko izobrazbo (trgovsko akademijo, visoko trgovsko šolo) za namestitev pod a) in b), odnosno za namestitev pod c) in č) štiri razrede srednje šole; če pa nima te izobrazbe, mora dokazati sposobnost za strokovne posle, znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci.
Prošnji je treba priložiti rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdilo o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze.
Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo.
Vse namestitve so pogodbene. Obojestranski odpovedni rok za namestitvi pod a) in b) znaša tri mesece, za namestitvi pod c) in č) pa dva meseca. Nastop službe tekom meseca avgusta 1927.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 3 0. junija 192 7. ob dvanajstih.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Preradovičeva ulica br. 44/11), dne 7. junija 1927.
Št. 20.199/1927.	1370
Natečaj.
Po sklepu pristojnega samoupravnega organa osrednjega urada za zavarovanje delavcev se razpisuje s tem natečaj za popolnitev mesta primarnega zdravnika v zdravilišču v Klenov-niku pri Ivancu.
S to namestitvijo so združeni ti-le prejemki: letna položajna plača 30.000 Din, opravilna doklada 36.000 Din na leto in ustrezna rodbinska doklada. Poleg tega uživa izbrani prosilec stanovanje in oskrbo zase in za one rodbinske člane, ki so omenjeni v § 18. službenega pravilnika za zdravnike-uradnike.
Namestitev je pogodbena proti obojestranskemu trimesečnemu odpovednemu roku.
Sprejeti se more samo:
1.	) kdor jo državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) kdor ima telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče; zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje ddlavcev lab njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo;
3.	) kdor ima diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico, izvrševati zdravniško prakso v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Sprejeti se ne more:
1.	) kdor ni dovršil 24 let starosti;
2.	) kdor ima nad 40 let starosti, a prej ni bil v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
3.	) kdor je pod skrbstvom ali v konkurzu;
4.	) kdor je v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja;
5.	) kdor ima telesne hibe, ki bi mu preprečevale službovanje;
6.	) kdor je s sodbo rednega sodišča pravnomočno obsojen zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja ali kdor je obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
7.	) kdor je bil v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno
zavarovanje, v državni ali drugi javni službi, pa mu je služba prestala iz vzrokov, omenjenih v § 67. in v točki 6.) § 68. službenega pravilnika za zdravnike-uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
8.) kdor je zaposlen v državni, samoupravni, bolniški ali drugi javni službi.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se vlože pri podpisanem uradu najkesneje do dne
3 0. junija 1 9 27.
Službo je treba nastopiti dne 1. avgusta 1927.
Prošnji naj se prilože uradni podatki o dosedanjem službovanju in eventualna izpričevala o specialistični izobrazbi.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Preradovičeva ulica br. 44/11), dne 7. junija 1927.
Vabilo na skupni izredni občni zbor,
ki ga bosta imeli
organizaciji absolventov strojne in elektrotehnične delovodske šole v Ljubljani
v nedeljo dne 2 6. junija 1927. ob devetih v poslopju tehnične srednje šole v Ljubljani zaradi združitve obeh organizacij s tem dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnikov o H. rednem občnem zboru obeh organizacij.
2.	) Poročilo odborov in nadzorništev obeh organizacij.
3.	) Razprava in sklepanje o združitvi.
4.	) Volitev funkcionarjev organizacije.
5.	) Slučajnosti.	1378
* * *
Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal, ne glede na število navzočnih članov, z nad-polovično večino glasov navzočnih članov vsake posamezne organizacije.	Sklicatelja.
1376 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner,
d. d. v Ljubljani,
dne 3 0. junija 1927. ob enajstih v Ljubljani pri ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke.
Spored:
1.	) Poslovno poročilo in predložitev računskega sklepa in bilanco za leto 1926.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4.	) Volitev v upravni svet in nadzorništvo.
5.	) Sklepanje o valorizaciji po zakonu z dne
7.	avgusta 1926. («Službene Novine» z dne 11. septembra 1926., št. 205/L1V.) in o izpremembi pravil, združeni s tem.
6.	) Raznoterosti.
* * *
Opomba: Delničarji, ki se namerjajo udeležiti občnega zbora, morajo založiti svoje delnice najkesneje šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 11. junija 1927.
Upravni svet.
1382 Vabilo na VIL redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tiskarna «Sava» v Kranju, d. d.,
v četrtek dne 3 0. junija 1927. ob osemnajstih v tiskarničnih prostorih z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1926. in predložitev bilance za leto 1926.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Odobritev bilance za leto 1926. in sklepanje o predlogu upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
4.	) Volitev predsednika in podpredsednika kakor tudi treh do petih članov upravnega sveta.
5.	) Volitev treh članov nadzorništva.
6.	) Slučajnosti.
* * *
O p o m b i: Po § 26. družbenih pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri blagajni družbe.
V Kranj u, dne 9. junija 1927.
Upravni svet.
1374 Vabilo na V. redni občni zbor pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,
ki se bb vršil v soboto dne 9. julija 1927. ob desetih v Ljubljani v sejni dvorani mestnega magistrata.
Dnevni red:
1.	) Poročilo predsedništva.
2.	) Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka za leto 1926.
3.	) Sklepanje o letnem poročilu načelništva, o njegovi odvezi in o uporabi prebitka.
4.	) Poročilo komisije za izdelavo novega zakona in Statuta o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
5.	) Dopolnilna volitev namestnika za člana načelništva.
6.	) Sklepanje o izpremembi Statuta v § 87. «Premijske rezerve».
7.	) Sklepanje o pridobitvi in prodaji nepremičnin.
8.	) Dovolitev letnih izdatkov iz podpornega sklada za siromašne nezaposlene člane.
9.	) Slučajnosti.
Vedernjak s. r.,
predsednik pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, če je na-vzočna od vsake skupine (službodajailcev in nameščencev) vsaj tretjina izvoljenih delegatov. Ce bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil v šestih tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal potem o predmetih dnevnega reda veljavno ne glede na število navzočnih članov.
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov; za sklepanje o izpremembah Statuta pa je treba dvotretjinske večine.
Predlogi delegatov se sprejmejo na dnevni red rednega občnega zbora samo, če jih vroče predsedniku najmanj osem dni prej, nego so vrši občni zbor.
O predlogih, ki niso na dnevnem redu. se posvetuje občni zbor samo, če so nujni, o čemer odloči občni zbor z dvetretjinsko večino; nato se sklepa z absolutno večino.
1347 3—3	Poziv upnikom.
«Mali š t e d i t e 1 j» v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 6. aprila 1927. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje terjatve do dne 1. avgusta 1927.
V Ljubljani, dne 4. junija 1927.
Za «Malega štediteija» v Ljubljani (Vrtača št. 14), r. z. z o. z. v likvidaciji:
dr. Janko Žirovnik s. r. in Milan Bogady s. r.,
likvidatorja.
1379	Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo H. a razreda državne realke v Mariboru za šolsko leto i924./1925. na ime: Harald Koroschetz.
Proglašam ga za neveljavno.
Harald Koroschetz s. r.
v Mariboru, Slovenska ulica št. 12/1.
1381	Objava.
Izgubil sem legitimacijo juridične fakultete v Ljubljani za leto 1926./1927. št. 42 na ime: Mirko Potokar iz Št. Lovrenca (Dolenjsko).
Proglašam jo za neveljavno.
Mirko Potokar s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.