Jzhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik,
izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.	Geslo:
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1 '50. Za
Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. —	l/jg 73 H||p0t CBSBP]3-
Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.---------------------------------------
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 11. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.----------------------------------------------------------
V Gorici, 6. maja 1915.
II. letnik.
Vojni dogodki.
Z avstrijsko - ruskega bojišča.
Dunaj, 30. Uradno se razglaša: Na splošni situaciji se ni izpremenilo nič. Tekom dneva topovski boji in praske. Ponovni srditi ruski ponočni napadi v Orawski in Oporski dolini so bili, kakor vedno prej, zavrnjeni ob velikih sovražnikovih izgubah.
Dunaj, 1. Uradno se razglaša: Na Ruskem Poljskem živahni topovski boj, ki je mestoma trajal tudi ponoči. Ruske krilne čete so bile pregnane z več postojank. Na fronti v zapadni Galiciji in v Karpatih nič izprememb. Višine, ki smo jih osvojili med Orawsko in Opor-sko dolino, je sovražnik tudi včeraj ponovno napadel, a so bili napadi zopet zavrnjeni z velikimi izgubami za Ruse. Zajetih 500 ujetnikov. V južnivzhodni Galiciji in Bukovini od časa do časa topovski boj. Južno od Zalesczykov je ena naših baterij s streli užgala rusko municijskc skladišče.
Ruski napadi odbiti.
Dunaj, 2. Na Ruskem-Poljskem so bili sovražniki odbiti na večih krajih iz svojih postojank. Naše čete so pri tem prišle prav db prednih vrst sovražne fronte. V Karpatih se vrše živahni topovski boji. Na višinah med reko Ora\vo in Oporjem so našečeteodbile nove ruske napade, vjele 200 ruskih vojakov in zasedle jako važno postojanko blizu Ostre. V Bukovini se boji niso vršili.
Odlični vspehi naših čet.
Dunaj, 3. Uradno se objavlja: Združene avstro-ogrske in nemške čete so včeraj sovražnika napadle v njegovih že več mesecev pripravljenih in zasedenih postojankah v zapadni Galiciji in
f Rev. flnd. Smrekar,
župnik v Collinvvood, Ohio, Amerika (Dalje).
Prvo pismo.
V semenišču sv.. Pavla 30. maja 1896.
Draga mi sestra!
Če se ne motim, omenil sem Ti v zadnjem pismu, da znabiti dobim s u b-đ i j a k o n a t okrog sv. Trojice, zato sem pa čakal z odgovorom. Danes, ko Ti pišem, sem vže subdijakon. Odpovedal sem se vsemu, obljubil sem v veke čisto živeti, vsprejel sem dolžnost vsakdanje duhovne molitve opravljati, z jedno besedo: naredil sem važen korak in nazaj mi je zaprta pot! — To je v kratkem pomen subdijakonata. Bog daj, da bi bil vreden svetih redovi Večjega veselja mi nisi mogla narediti, kakor s poslanimi Pagliaruzzijevimi poezijami (dobil sem dva zvezka). In kako hitro si mi vresničila željo! Kdo bi Ti tedaj ne bil hvaležen? In hvaležnega se Ti ne morem drugače skazati kakor s pismom. Pa, oh! vidim, da sem Ti nehvaležen in spoznam svojo napako, — pa mi tudi odpustiš? Ne
ga vrgle na vsej fronti Melastoh-Gor-iice-Grommk in severno odtod, mu prizadejale težke izgube, ujele nad 8000 Rusov in uplenile dosedaj še neznano število topov in strojnih pušk. Istočasno so izsilile naše čete prehod preko dolnjega Dunajca.
V navzočnosti višjega poveljnika, feldmaršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom generalobersta pl. Ma-ckensena, so zavezniške čete včeraj po srditih bojih vso ruske fronto v zapadni Galiciji, od ogrske meje do izliva Dunajca v Vislo na mnogoštevilnih mestih prebile in povsod utisnile. Oni deli sovražnika, ki so zamogli ubežati, se hitro umikajo proti vzhodu, močno zasledovani od zavezniških čet. Trofej zmage še ni mogoče natančneje pregledati.
Vest o veliki zmagi zavezniških čet v Galiciji se je razširila na Dunaju dne 3. popoldan. Posebne izdaje listov s poročilom generalnega štaba so bile sprejete z navdušenjem. Mesto je v zastavah. —
Velik plen po zmagi.
Dunaj, 4. Uradno se objavlja:	V
zvestem orožnem bratstvu so zvezne čete Nemčije in Avstrije izvojevale 110-vo zmago. Po umaknitvi Rusov po naši zmagoviti bitki pri Limanovi v zapadni Galiciji vzdržana, močno utrjena sovražna fronta med Vislo in karpatskim glavnim grebenom, je bila osvojena v vsem obsegu. Pri nadaljevanju napada so avstrijsko-ogrske in nemške sile tudi včeraj v navzočnosti armadnega višjega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika izvojevale nove uspehe, prodirale neprestano dalje proti vzhodu in prisilile močne ruske sile vnovič k naglemu umikanju. Pomena celokupnega uspeha še približno ni mogoče
dvomim, da bi ne odpustila, saj si v zadnjem pismu pripoznala, da so Ti znane bogoslovske razmere, mislim, da ne le kar se tiče cvenka, temveč tudi kar se tiče časa. Povem Ti, da imam večkrat več cvenka, kakor časa. Oglasiti se vtegnem le o slovesnejših prilikah, n. pr. kedar mi Ti v pismu toliko orehov naklatiš, da jih je vsaj deset košev piškavih vmes. Čudil sem se Tvojemu zadnjemu pismu. Kaj Ti vse šviga in miga po glavi! V svoji preveliki gorečnosti si napisala mnoga takih želja, ki se ne dado kar tako v-resničiti. laz sicer ne trdim, da bi bilo pismo tako nespametno. Bral sem svoje dni še čudnejše reči, n. pr. kolo-rnon, sanjske in šembeljske bukvice i. t d. Tebi je vse nekako lahko, kjer ni ireba prevelikih čudežev delati. Dovolj Ti ie, da me malo s pismom panaš, jaz naj bi nato na vse pretege coprah Pre-malaj in pomladi 1900 v 1897! Al' vejo kaj, gaspadična Nana, nej pa ani nar-de, jest primojkokš, ne morem, nejčem in ne smem! Morebiti, da število pre-naredim, pa ne v 1897, ampak v malo večje. Sploh pa kako prideš na tako misel, ko veš, da nismo tako blizu, da bi nam bilo mogoče tako pogostoma
pregledati. Števila dosedanjih ujetnikov je narastlo na preko 30.000 mož in narašča cd ure do ure. V mnogoštevilnih osvojenih ruskih postojankah je bila u-plenjena ogromna množina vojnega materijala; 22 topov in 64 strojnih pušk že pri prvem plenu.
Boji proti Rigi.
Berlin 3. Na nadaljnem zasledovanju proti Rigi bežečih Rusov smo u-plenili včeraj štiri topove in štiri strojne puške in ujeti južno od Mitave zopet 17 0 0 Rusov, tako da je narastlo število ujetnikov približno na 3200. Ruski napadi jugozapadno od Kalvarje so se izjalovili ob težkih izgubali za nasprotnika. Rusi so bili vrženi preko Szaszu-pe in so pustili v naših rokah 330 ujetnikov. Tudi severovzhodno od Skier-niewic so doživeli Rusi težek poraz, pri čemer so razven velikega števila mrtvih, izgubili še 100 ujetnikov.
Francozi se umaknili.
Berlin, 4. V Flandriji smo napade s severa in vzhoda nadaljevali z vspe-hom: Danes zjutraj smo zasedli kraje Zevenkote, Zonebeke, Westhoek, P>-lygon, Veldwald, Nonne Boschen, za katere so se vršili že več mesecev srditi boji. Umikajoči se sovražnik se nahaja pod krilnim ognjem naših baterij severna in južno od Vperna. V Argonih so Francozi poskušali zaman, da bi zavzeli nazaj dne 1. maja severno od Le Four de Parisa izgubljeni jarek. Artiljerijski boji med Mozo in Mozelo so se nadaljevali tudi včeraj.
Boj za Dardanele.
London, 30. V uradnem opisu bojev v Dardanelah med 25. in 29. aprilom se pravi:
obiskati drug drugega! Jaz sem si vtepel v glavo, da pridem ravno 1 .1900 domov, in mir besedi! In sicer pojdem skozi London, Pariz, Rim čez Petrovo Brdo na Knežo. Pa kaj bi fantaziral, da bi napolnil celo pismo? Vreme je luštno, veter piha in goni oblake po nebu in če se ne motim, pojdem popoldne v mesto. Dam se fotografirati in pošljem ti vsaj svojo sliko za velike r očitnice. V glavo mi je padel ostali del Tvojega pisma. Svojih vaščanov se večkrat spominjam in res prav žai mi je, da ne bom ime! prilike peti nove maše doma. Pa, naj se potolažijo, ker pride kmalu P...r na vrsto in veselje bo tem večje, ko bosta dva Knežana duhovna: jeden v Evropi, drugi pa v Ameriki. Veseli me, da se me tako čvrsto spominjajo, le škoda, da ne vem veliko, kako se godi doma, Ti res mi pišeš (recimo: vsake kvatre) in še tedaj ne vem, kolika je ura v Evropi. Seve, prestrog ne smem biti s Teboj, ker mi je dobro znano, da včasih sama ne veš
veliko domačih novic.......
Sedaj se bližamo koncu bogoslov-skega leta, 19. junija končamo šolo Nič ne vem, kje bodem o počitnicah. Odprta mi je pot na več strani, a naj-
18. številka.
Šest različnih krajev ob obali se je uporabilo za izkrcanje vojske in vse brodovje je podpiralo operacije. Uspeh prvega dne je bil, da so se močne angleške, avstralske in francoske bojne sile ustanovile na treh glavnih krajih namreč Avstralci in Novozelandijci na pobočju Saritbaira, severno od Kaba-tepe, angleške čete ob Tekeburnu in Francozi na azijski obali pri Kum-Ka-leh. 28. zjutraj se je vršil srdit boj z neko turško divizijo, ki je bila po težkem artiljerijskem streljenju vržena proti Saritbairu. Avstralci in Novozelandijci so odbili vsak napad in so končno prešli v ofenzivo. Tudi Francozi so bili pri Kum Kaleh štirikrat napadeni, a so se vzdržali v vseh svojih postojankah. Izgube armade in brodovja so stvari primerno težke.
Novi boji v Tripolitaniji.
Rim, 3. »Agenzia Stefani« poroča iz Tripolisa z dne 2. maja: V zjutra-njem poročilu je polkovnik Miani naznanil, da se cenijo dne 29. aprila dobljene izgube sledeče: 18 mrtvih in pogrešanih oficirjev in okoli 200 mrtvih in pogrešanih belokožcev. Izgube na domačih vojakih tu niso vštete. Vsi ranjenci, skupno 409, od teh okoli 150 belih, so bili prepeljani na krov parnika »Letimbro« in odvedeni v Sirakuzo.
Ministerski svet v Rimu je pooblastil ministra za kolonije, da proklamira v slučaju potrebe v Tripolitaniji vojno stanje in sklenil, da se pošljejo tja potrebna ojačenja.
Novice.
Novi nabori za letnike 1878-1890, 1892,	1893 in 1894.	— V dobi
brž me bo hotel č. g. Buh v Tower. Ti praviš, da ako grem v Tower, potem narediš križ čez moje pismo. Kako malo mi zaupaš! Ali nisem vselej r a d pisal? Le čakaj,prav maščevati se hočem in pisal Ti bom vsaj štirikrat med počitnicami, zato ker misliš, da med počitnicami zabim na Te.
In še predno grem na počitnice, Ti bom še enkrat pisal. P...r je ravno tak kakor jaz. On tudi odklada z odgovori. Zadnjič sem mu pisal, do danes nisem še dočakal njegovega pisma. Je pa vže jezen name. In še prosil sem ga, naj me zaskozibog pokrije s plaščem kake ljubezni. Če ga vidiš, pa pan reci, da sem rekel, da pri Bogu fe milost, pri njemu je pa ni! No, v duhu vidim, kako mi žuga in gotovo bi me polil z vodo, kakor pravi stara pesem:
»Zmočim te z repnico,
Mne, neme, neme naje.
Belo smrt videl boš, liopsasa saje!«
Toda kaj bi še nadalje norel, kar kratko zapišem, da ga pozdravljam kar na debelo. Spominjam se ob jednem tudi g. Josipa J...a. Ker pa nimam na-
od 1. oktobra do 31. decembra 1914 izvedeni nabori letnikov 1878 do vštevši 1890, 1892, 1893 in 1894 pripadajočih črnovojnih obvezancev, so iz- | kazali rezultate, iz katerih je razvidno, da se pri presoji sposobnosti ni uporabljajo povsod enako merilo. Nastopile so pri tem razlike, ki potrebujejo nujno izenačenja, da se tako odgovarjajoč principu splošne brambne obveznosti, zasi-gura enakomerno postopanje z vsemi za orožje sposobnimi državljani pri pritegnitvi k službi pod orožje in obrambi domovine.
Vojaška uprava je odredila radi tega nove nabore zgcrajšnjim letnikom pripadajočih črnovojnih obvezancev, v kolikor iste v posameznih upravnih o-zemljih rezultati prejšnega nabora store potrebne.
K novemu naboru bodo morali priti leta 1878-1890, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki istočasno še ne služijo v skupni armadi, v vojni mornarici, v deželni brambi ali pri orožništvu, oziroma ne izvršujejo v črni vojski na podlagi njihove osebne črnovojniške obveznosti službe z orožjem, torej tudi oni, ki so bili pri prejšnjem naboru potrjeni k čr-novojniški službi z orožjem, a so bili pri prezentiranju ali od takrat kot nesposobni odpuščeni.
Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih dolžni priti na prebiranje, se morajo najdalje do 10. dne maja 1915. leta zglasiti v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa.
Komisije za prebiranje črne vojske bodo uradovale v času od 25. dne maja do 15. dne junija 1915 1.
Kraj, dan in ura uradovanja se razglasi s posebno objava
Vpoklic v letih 1873. do 1877. rojenih črnovojnih zavezancev. Črnovojni-ški zavezanci roj. v letih 1873. do 1877, ki so spoznani kot sposobni za črnovoj-niško službo z orožjem, se pritegnejo sedaj v službovanje in sicer se morajo črnovojniški zavezanci-avstrijski državljani, pa naj so bili pregledani v Avstriji ali na Ogrskem, če že ne služijo pod orožjem, ali če niso zaradi javne službe ali koristi oproščeni te službe, 15. miajnika t. 1. prijaviti pri c. in kr. po-veljništvu dopolnilnega okraja oziroma poveljništvu c. kr. domobranskega dopolnilnega okraja, ki je označen v njihovi črnovojniški izkaznici, dbčim dobe v Avstriji pregledani ogrski državljani pozivnice.
Kakor doznava c. kr. korespondenčni urad, se namerava, pri nekaterih oddelkih, če se pokaže pri njih kak prebitek, za kratek čas zopet odpustiti
slova nanj, bodi tako prijazna in oddaj mu priloženi listek ob priliki. — ....Pozdravi mi vse prijatelje v Gorici. Časa nimam, da bi ti vse našteval. Posebno lepo vendar pozdravim: ........sta-
ro gospodinjo pod Kapelo i. t. d. O Z.... ovih rr.i nisi nič pisala. Ali veš kaj o njih? Če imaš priložnost, pozdravi jih! — Doma na Kneži in Temljinah pozdravljam in take tudi sosede... In vse pečez in povprek. Jaz sem vedno zdrav, nadejam se, da si tudi Ti zdrava, Moram hitro čečkati, ker nimam časa. Še pozdravim Te v naglici kakor blisk in z Bogom. Zdrava bedi večne čase fna duši in telesu. Jeden lep pozdrav je več vreden, kakor ne vem kaj. Zato Ti pošljem prav lep pozdrav
Tvoj
brat Andrej bogosl. lil. leta.
(Ps.) Oprosti, da je pismo tako grdo pisano, kakor bi kokoš s kremplti po popirju brskala. — Tako se mi dremlje, kadar pišem pisma.
(Dalje pride).
nekaj vpoklicancev, pri čemer bodo prihajali v poštev v prvi vrsti najsta-reji letniki, če obstojajo razmere, ki jih je vredno upoštevati, posebno glede na potrebo obdelovanja polja, pa tudi mlajši.
Preskrba goriške dežele z živili.
Preskrbovalni odbor je imel te dni svojo sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da dobi naša dežela 64 vagonov koruze, kar bode zadostovalo, dokler ne začne vojnožitni urad na Dunaju s svojim poslovanjem. Storili so se tudi potrebni koraki, da se dovoli za našo deželo na osebo 40 dkg moke, na dan, ne le 36 dkg kot je bilo prej določeno. Nadalje se je posredovalo tudi glede izvoza lesa v zameno za uvoz testenin. Konečno je preskrbovalni odbor sklenil nabaviti še 80 kvintalov riža, kar bo zadostovalo za domače potrebe.
Ukaz glede iz kovin in Htovin cbsto-čih obratnih naprav. Na podstavi ces. ukaza z dne 10. oktobra 1914 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako: Imetniki obrtnih, kmetijskih in gozdarskih o-bratov morajo obratne uredbe, ki se n e rabijo in ki so docela ali pot pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja ali rdeče litine, naznaniti oblastvu. Naznaniti je treba: 1. Stroje in aparate (destilacijske, hladilne in ku-halne aparate, kotle, oglavnice za kotle, bobne, cilindre, valjarje i. dr.), 2. cevovode in njih armature. 3. električne naprave vštevši vode, 4. nadomestne dele. Med predmete, ki jih je naznaniti, spadajo tudi taki večji deli imenovanih uredb, ki se dajo lahko odločiti od njihovih ostalih iz drugih tvarin obstoječih delov.
Za tozadevna naznanila je treba rabiti edino obrazce, kakor jih je izdala politična oblast, kjer se izve tudi podrobnejše v tej zadevi.
Drugo vojno posojilo. Korespondenčni urad sporoča z Dunaja, da se je vršila tamkaj seja tozadevnih činite-Ijev, v kateri se je razpravljalo tudi o načinu drugega vojnega posojila. Te dni so bili ti predlogi predloženi finančnemu ministru.
Razširjenje črnovojniške dolžnosti do 50. leta. Dne 4. t. m. je bila razglaše na cesarska naredba, po kateri bo čr-novojniška dolžnosti trajala od začetka leta, v kateremi vojni zavezanci do-končajo 18. leto svoje starosti in do konca onega leta, v katerem dokončajo 50. leto starosti. Razdelitev črne vojske v dva poklica se izpreminja v tolika; da obsega prvi poklic črnovojniške zavezance od začetka službene dolžnosti do konca leta, v katerem dovršijo 42. leto starosti; drugi poklic pa starej-
Že slavčki žvrgolijo...
Ali je resnica, ali je le sladek odmev nekdanjih srečnih dni? — Ne, resnica je, maj je tu. Prišel je tiho in neslišno, ker je videl žalost in trpljenje, v katero je radi boja pogreznjeno naše srce. Da, maj je tu! Z dobrotno roko je natrosil po logih in tratah nebroj dehtečega cvetja, kakor bi hotel tolažiti slovensko zemljo, ki se hrepeneče ozira po očetih in sinovih, mudečih se na bojnem polju.
Kamorkoli se ozremo, povsod cvetje in zelenje — povsod novo življenje in prerojenje. Pomlajena je vstala slovenska zemlja in iz številnih solz, ki so jih jokale naše mamice in naše hčerke po svojih dragih na bojnem polju, so vzklile cvetke ter odele naše griče in trate s svatovskim nakitjem. Pomlajena, prenovljena se je prebudila priroda in naši domovi, ki so videli letos toliko gorja, stoje ovenčani v cvetju maja. Crez hrib in dol je dahnila pomlad in življenje se je zgrnilo nad smrtjo. Maj v času vojske -— ne, kaj takega še nismo doživeli. Kako naj vlada v noči
še črnovojniške zavezance. Kar se tiče uporabe črne vojske v sedanji vojni, se more ob izredni potrebi, če namreč za popolnitev skupne oborožene sile in domobranstva določena rezerva in nadomestna rezerva ne zadostuje več, za časa neobhodne potrebe uporabljati vsa črna vojska. Crnovojniki drugega poklica se imajo v ta namen pritegovati samo izjemoma in uporabljati za službo v fronti samo tedaj, če so pripadniki prvega poklica splošno že uporabljeni za tako službo. Vsekakor se bo skrbelo za to, da pridejo ISletni črno-vojniki šele tedaj na fronto, če so ostali letniki prvega poklica že bili poslani na fronto.
Za Tirolsko in Predarlberško je izšel poseben tozadevni cesarski patent.
Mrtva sta kakor sporoča 169. izkaz izgub neki Velušček Miha in Vouk Anten. Oba sta služila pri 20. lov. bataljonu. Padla sta 26. marca 1.	1915.
Naj v miru počivata!
Umrl je v Budanjah pri Vipavi g. Ivan Curk, bratranec stavbenega podjetnika g. Marka Curka v Tržiču na Gorenjskem. Pokojnik je namesto vpoklicanega bratanca nadzoroval gradbo »Našega doma« v Tržiču, kjer si je najbrž nakapal bolezen. Naj v miru počiva!
Patriotsko nabiranje kovin za vojno se nadaljuje še par tednov. Kdor je v položaju, da bi lahko pogrešal kak predmet iz onih kovin, ki jih potrebuje vojna uprava, naj ga izvoli izročiti tamošnjemu županstvu, ki odpošlje potem ves nabrani materjal na pristojno mesto. Darovalec bi ne vršil samo patriotske dolžnosti, ker bi pomagal vojni upravi, da premaga težave glede vojnih pripomočkov, ampak bi storil obenem tudi dobro delo, ker bi pomagal olajšati usodo v vojni onemoglim vojakom invalidem, katerim pripade skupiček za nabrane kovine.
Na dvora/, red niči v Doberdobu se
stalno izpopolni mesto učiteljice s prejemki, ki so določeni v zakonu z dne 20. julija 1914. Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom na c. kr. okrajni šolski svet v T r ž i č u najkasneje do 15. t. m.
Izpremembe v dekanijskih obsegih. Kuracija Gornja Tribuša se izloči iz goriškega dekanata in se priklopi za nadalje tolminskemu. Kuraciji Drežnica in Libušnje se izločiti iz tolminskega dekanata in spadati za nadalje pod kobariški dekanat.
Znamke za invalide. C. in kr. voj-nociskrbovalni urad se priporoča tem potom vsem ljudskim krogom za nabiranje pisemskih znamk. Sprejemajo se
dan in v žalosti veselje? In vendar! Kar je nam komaj umljivo — to je božji vsemogočnosti nekaj navadnega. Letos sta se srečali tuga in radost — obstali sta — katera zmaga? Srečala sta se veseli maj in tužni boj. Katei i izmed njiju bo merodajen razpoloženju našega srca? Mari krvava slika boja? O ne! Z nebeško milino je posijal v našo dušo — Marijin mesec — maj. Pregnal je iz nje krvavo sliko boja in obudil v njej jasno sliko nebeške Kraljice. Začudeno zre naše oko v to predivno podoba Zdi se nam da slišimo iz njenih blaženih usten tolažljiv in sladek klic: Mir s tabo — mir, trpeči zemski rod-Mir s tabo mir, slovensko ljudstvo.
Pozdravljen torej, prelepi maj! Pozdravljena Kraljica maja! Klanja se Ti naše težko preiskušenc; srce in naše oko se zaupno ozira v Te. Ti boš zacelila rane, ki jih je prizadela vojna naši mili domovini in našemu slovenskemu narodu. Ti o Marija beš vrnila naši miljeni Avstriji zlati dan miru — a ona in njem narodje bodo. zbrali vse cvetje maja in ga s srcem vred prinesli k Tvojim nogam — o Marija!
rabljene poštne znamke vsega sveta, vse vojnopisemske znamke in navadne avstrijske znamke od 50 vinarjev, dalje. I e znamke se zbero, uredijo in petem prodajo v korist vojaškim pohabljencem. Zbirke naj se pošilja na: C. in kr. vojnoskrbovalni urad, Dunaj IX., Berggasse 16. Ker je to podjetje prav posebno človekoljubnega pomena, se pričakuje od strani slav občinstva najširše vdeležbe.
Nove naročbe drž. železnice. Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic je oddalo te dni v delo 210 novih strojev in 10.000 novih železniških voz.
Seznam izgub št. 163, izdan dne 20. aprila 1915. (r = ranjen, m = mrtev, v = vjet). Abram Franc domp. 27. r.
P’a b ni k Janez domp. 27. m. Bajt A-lojz domp. 27. r. Bizjak Franc, domp. 27. r. Bobič Janez domp. 27. r. Bogataj Jakob domp. 27. r. Božič Josip domp. 27. r. Bregar Franc domp. 27. r. Brenčič Franc domp. 27. r. Černe Anton domp. 27. r. Erjavec Anton domp. 27. r. Eržen korporal domp. 27. Ferluga Janez domp. 5. v. Frančeškin Anton dp.
5. v. Furlan Janez domp. 27. r. Furlan Kvirin domp. 27. r. Gašparčič Anton četov. domp. 5 v. Gorjanc Josip domp. 27. r. Gomišček Franc domp. 27. r. Grom Matevž domp. 27. r. Hlede Josip domp. 27. r. Hren Leopold, domp. 27. r. Hudoklin Alojz domp. 27 r. Ivančič Stefan domp. 5. v. Jager Janez domp. 27. r. J a v o r s č e k Martin domp. 27. m. Jug Ciril domp. 27. m. K a š i k Josip domp. 27. m. Kodrič Urh domp. 27. r. Kogoj Franc domp. 27. r. Kos Janez domp. 27. r. Košir Kari domp. 27. r. Kosmač Karl domp. 27. r. Kragl Karl pp.
7. v. Krpan Anton domp. 27. m. Lasič Jakob pp. 7. r. Marinič Franc domp. 27. r. Monfreda četov. domp. 27. v. Muli i č trobent, domp. 27. m. Novak Fr. domp. 27. m. Novak Franc domp. 27. v. Oblak Franc domp. 27. r. Orel Alojz pp. 7. v. Pahor Janez domn. 27. r. Peršič Matevž pp. 7. v. Peršolja Alojz domp. 27. r. Perc Alojz pp. 17. m. Pipan Josip korp. domp. 5. v. Primožič Matevž domp. 27. r. Rozman Janez četov. domp. 27. m. Simčič Josip domp 27. r. Simič Franc domp. 27. m. Skok Ferd. pp. 7. v. Skvarča Franc korp. domp 27. r. Smrekar Ludvig pp. 7. v. Sovdat Fr. domp 27. r. Šuligoj Anton domp. 27. r. Tavčar Janez korp. domp. 5. v. Tomšič Franc domp. 27. r. Toroš Miklavž lov. bat. 20. v. Tratnik Miha domp. 27. r. Valič Janez domp. 27. r. Vidmar Alojz domp. 27. r. Žnidaršič Vinko korp. d. p. 27. r. Žnidaršič Vladimir domp. 5. v.
Razglas. Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predp. je bilo v deželni hiši osemindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih 1. 1888. Izžrebale	so	se	naslednje:
Vrsta A št. 57	za 1000	gl.	=	2000	kron;
vrsta A št. 73	za 1000	gl.	=	2000	kron;
vrsta A št. 43	za 1000	gl.	=	2000	kron;
vrsta A št. 49 za 500 gl. = 1000 kron; vrsta A št. 97 za 100 gld. = 200 kron; vrsta A št. 93 za 100 gld. = 200 kron; vrsta A št. 21 za 100 gld. = 200 kron; vrsta A št. 65 za 100 gld. = 200 kron; vrsta B št. 16 za 1000 gl. = 2000 kron; vrsta B št. 1 za 1000 gl. = 2000 kron; vrsta B št. 59 za 100 gl. = 200 krem; vrsta B št. 79 za 100 gl. = 200 kron;
Deželna blagajna izplača te obveznice dne L avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo L avgusta t. 1.
Preskrbovalna komisija za Trstje
imela te dni zopet važno sejo. Sklenilo se je prodajati krompir po 20 vin. na drobno v za to določenih prodajalnah. Enako se bode tudi koruzna moka prodajala na večih krajih po nizkih ceni. Sklenilo se je tudi začeti uvažati govejo meso z Danskega. — Kaj pa v Go rici? Kje sc skrbni občinski in mestm očetje?
En mesec še in vršilo se bode žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« na korist ubogim slovenskim otrokom, našim pohabljencem in udovam padlih junakov. Žrebanje se vrši že 31. maja. Na razpolago je nad 1700 dragocenih dobitkov.
Zopet potres v Italiji. Iz Rima sporočajo, da so čutili na jadranski obali v Italiji ponoči na prvega maja precej močan potres. Prebivalstvo večih obrežnih mest je prebilo celo noč na prošt e in.
Avstrijski vjetniki kot poljski delavci. Petrogradske »Birdževja Vjedo-most« poročajo: Avstrijski vjetniki so skoraj vsi zaposleni pri spomladanskih delih na kmetijah.
Marajo skrbeti sami zase, ker dobivajo primerno plačo.
Papir se je podražil. Papirnice so podražile vse vrste papir do 25%. To jjodraženje izvira iz gole dobičkaželj-iiosti m ni prav nič utemeljeno.
Lesne cene. V zadnjem času so za dobre vrste lesa cene poskočile za 10 odsto. Jako visoko se plačuje dober jesenov les, ker se ga je mnogo vpora-tnio za zrakoplove.
Bela moka za kuho. Dunajski magistrat poroča, da se bo vsled ugodnega razvoja dovoza bele moke iz posameznih kronovin, kakor tudi redne po-šiljatve koruzne moke iz Ogrske prihodnji teden pričela oddajati bela moka za kuho.
Lestni promet z Italijoi je bil te dni
zopet otvorjen, na kar se opozarjajo interesentje.
Uspešno delo naše obmejne policije.
Celovške »Freie Stimmen« pišejo iz Pontabelja: Zadnji čas se je posrečilo naši previdni obmejni straži, da je prijela več sumljivih oseb, ki so jih izročili večinoma vojaškemu sodišču. Med drugim so prijeli nekega vojaškega odvetnika, ki je potoval z napačnim polenim listom. Pc spretnem zaslišavanju šo mu dokazali krivdo in ga izročili sodišču. Drugi slučaji tičejo zopet osebe, ki jih zasleduje sodnija in vojaške begunce. Delovanje zasluži priznanje tembclje, ker se mora le kratko časa porabiti za pregled in ker se mora gledati na to, da niso prizadeti nedolžni.
Cena petroleju. Vojno ministerstvo je naročilo vsem avstro-ogrskim čistilnicam mineralnega olja, naj svoje odjemalce pri sklepih za nakup petroleja pogodbeno tako obvežejo, da cena petroleja v prodaji na drobno v mestih ne bo višja nego 62 vinarjev, na deželi pa 64 vinarjev. Prestopki te odredbe naj se špar oče vojnemu minister-stvu.
Central-Bio ima na vsporedu več znamenitih predstav zgodovinskega in patriotičnega značaja. Ilustrirana sporočila z bojišča so vedno zanimiva. Zaključne veseloigre dcsezajo svoj vspeh izborno.
Darovi.
Jubilejni darovi za »S loven sko sirotišče«:
P. n. gg.: Josip Budin, župnik 10 K; Avgust Komel 40 vin.; dr. Franc Valenčič I K; Andrej Tutta 1 K; Stefan Pavlin 20 vin.; Nekdo 1 K; gospa Ana Berini, trgovka 1 K; N. N. 1 K;
Antonija Škrl 10 vin.; prof. Fogar Alojz 10 K; veleč, družina Sček 5 K (za podobo sv. Družine); N. N. 2 K.
Mestne vesti.
m Vojno priznanje je dobil c. in kr. rezervni poročnik 2. bosenskega polka, g. dr. Franc Rostacher, suplent na tu-kajšni realni gimnaziji z nemškim uč • nim jezikom, radi hrabrega ponašanja pred sovražnikom.
m Smrtna kosa. Dne 3. t. m. je umrl v gcriški bolnišnici po dolgem in zelo mučnem trpljenju g. Ferdinand Simčič, nadučitelj v Biljani v Brdih. Star je bil šele 46 let, bolehal je že več časa. Pokojnik zapušča razžaloščeno udovo in dva otroka. Pogreb se je vršil včeraj dhe 5. t. m. ob 7. uri zjutraj ob jako številni udeležbi šolskih oblasti in mnogobrojnih pokojnikovih ča-mače pokopališče v Biljani. Rekvijem za pokojnikom se je vršil v biljanski cerkvi včeraj ob lO1/- zjut. Pokojniku, ki je bil izvrsten in odličen vzgojevalec naše mladine, naj sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje!
m Smrtna kosa. Umrl je v goriški bolnišnici g. Karl Mlekuž, bivši učitelj v Brdih, doma iz Nadalčeve hiše v Bovcu. Pred par meseci je umrla tudi njegova žena. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
m Smrt vojaka. Po dolgi in mučni bolezni vsled zadobljenih ran na bojišču že meseca septembra je umrl dne 4. t. m. tukaj Maks Makovec, star 38 let, doma iz Šmarij. Pogreb se je vršil danes popoldne z vojaškimi častmi. T ruplo so prepeljali v pokojnikovo rojstno vas. Pokojnik zapušča udovo in tri otročiče. Naj v miru počiva1!
m Ribe za Gorico. Te dni se je vr šilo posvetovanje glede preskrbe našega mesta z morskimi ribami. Ribe so zdrava in tečna hrana, le žalibog jih je sedaj na. trgu premalo m so-tako drage, da si jih le visoka gospcda lahko privošči. Na omenjenem posvetovanju se je v tem oziru sklenilo storiti vse potrebno, da donimo v Gorico dosti več rib, in pa po prav nizki ceni.
mlzpiti za vrtnarice se vršijo dne 12. junija. Pne 21. junija pa se vršijo izpiti za ženska ročna dela. Tozadevne prošnje je treba predložiti tekom meseca maja.
m Štiri mlekarice so bile kaznovane z zaporom, ker so nalivale vodo med mleko.
m Zadnji semenj. Na zadnjem semnju je bilo na prodaj 493 govod, 30 telet. 550 praset in 6 konj.
m Čuden zdravniški izvedenec. — Neki Maks Gobec iz Celja se je izdajal v Gorici za zdravniškega izvedenca. V neki pekariji je porabil ugodno prilika in ukradel za 11 kron sladkor-I ja, katerega je skril v neki tukajšni cer-j kvi. Gobec je bil pri tem zasačen in j kaznovan na dva dni zapora.
m Bela moka. Deželni preskrbovalni odbor je v svoj zadnji seji dovolil povišanje cene za belo pšenično moko od 1K na 1 K 20 vinarjev za 1 kg.
m Ranjenci in oboleli. V Gorico so prišli zadnji teden med drugimi sledeči ranjenci in oboleli vojaki: Franc Pintar, Viktor Kalin. Dominik Zamar, Vik-
tor Jelenčič, Ignac Gorjup, August Urbančič, Anton Sitar, Franc Juretič, Jakob Gregorič, Avgust Križan, Miklavž Gregorin. Janez Pavletič, Friderik Re-puž, Miha Žonta.
m Tatvina. Te dni je bilo v Gorici neki kmetici ukradenih 180 kron. Svetujemo ljudem z deželo p o zor nest!
m Za izpuščene kaznjence in za družine zaprtih je Njega Veličanstvo presvetli cesar dovolil iz dohodkov 42 državne loterije znesek 5000, ki ga dobi tukajšne društva za izpuščene kaznjence in potrebne družine zaprtih.
m Mestno županstvo naznanjal, da se začne koncem meseca prekopavati na tukajšnjem pokopališču drugi del oddelka črka »P.«, kjer se pokopujejo otroci Lastniki kamnov in križev na omenjenem oddelku so opozorjeni, da iste lahko odstranijo do 31. maja t. 1.
m Prof. Ferdinand Seidl, ki je pred kratkim časom stopil v pokoj ter odšel v Novo mesto, je naklonil pred svojim odhodom e. kr. moškemu učiteljišču v Gorici, kojemu je bil za svojega tukajšnjega bivanja ne le najbližji sosed, ampak tudi prijateljski naklonjen, množino učil in knjig (med drugim dragoceno zbirko sadrenih kristalov, dva geološka zemljevida, higrometer itd.) Za to veledušno darilo mu bodi od strani ravnateljstva na tem mestu izrečena skromna, a iskrena zahvala.
Goriška okolica.
gor. Iz goriške okolice nam sporočajo, da kažejo poljski pridelki za sedaj prav lepo in ugodno. Sadje je ocvetlo v primernem, lepem vremenu in obeta, da bode prineslo prav lep dohodek. Trta kaže ugodno kolikor se da sedaj presoditi. Topli dnevi sploh blagodejno vplivajo na ves promet na poljih in v vinogradih. Obdelalo se je tudi letos na sploh dosti in dobro. Sicer so razmere hude in težke, a reči je treba, da se je naše ljudstvo povsod tako pridno prijelo dela, da je zares veselje. Nikjer ni bilo opaziti kakega omahovanja in neodločnosti: ljudstvo se je zavedalo svoje naloge in je storilo svojo dolžnost. Ker so vremenske razmere do sedaj u-godne, je upati, da ne bode delo pridnih rok brez vspeha. Nadejajmo se, da bode Gospod obilno blagoslovil naše njive, naše travnike in vinograde.
gor. Goriška okolica. Med vjetniki se nahajata tudi neki Černigoj Fran iz goriške okolice in neki Stopar Evgen, tudi iz goriške okolice doma. Rojstni kraj ni povedan. Černigoj je rejen leta 1877 in se nahaja v Elaibugi v Kazanski guberniji na Ruskem, Stopar je rojen 1. 1879 in se nahaja v Nišu na Srbskem.
gor. Vrtojba. V ruskem vjetništva se nahaja Bogoljub Faganel, doma iz Vrtojbe, rojen 1. 1899. Faganel je v Bij-sku, v temski guberniji.
gor. Dornberg. V srbskem vjetni-štvu se nahaja Josip Lisjak, dama iz Dornberga, roj. 1. 1878. Lisjak je kot vjetnik v Nišu.
gor. Sovodnje. V srbskem vjetni-štvu se nahaja Josip Cevdek, doma iz Sovodenj, rojen 1. 1878. Cevdek je vjet v Nišu.
•gor. Šempas. Anton Nardini, star 62 let, doma iz Šempasa, je bil obsojen na 5 dni zapora, ker je v svoji pijanosti nekaj kaznivega rekel.
gor. Miren. Na župnijo Miren je bil investiran prečastiti gopod Anton Grbec, dosedanji kurat v Kalu na Kanalskem. Novi mirenski gospod župnik je rojen v Šmarjah na Vipavskem 1. 1873, v mašnika je bil posvečen 1. 1898.
gor. Bate. Že šest mesecev se pogreša g. Valentin Doljak, učitelj v Batah. Služil je pri 27. ' domebr. polku, star je 26 let. Kdor bi kaj vedel zanj, naj to sporoči njegovemu očetu Dolja-ku v Grgarju.
gor. Štandrež. Kakor sporočajo se nahaja v ruskem vjetništvu g. Josip Nanut, rezervni kadetni aspirant, doma iz Štandreža pri Gorici.
gor. Šentflorjan. Umrl je tukaj v visoki starosti 89 let Radeckyjev veteran Andrej Trpin. Naj v miru počiva!
gor. Kozana. Neki Stanko Prinčič, doma iz Kozane, je pretepel deklico Jo-sipino Školaris, staro 9 let. Kaznovan je bil za ta »junaški« čin na 3 dni zapora.
Ajdovski okraj.
ajd. Rihemberg. Preteklo nedeljo se je poročil v Gorici g. Evgen Birsa, postajni mojster na rihemberški postaji, z gospodično Rozo Stepančičevo iz Budanj na Vipavskem.
ajd. Dol-Otlica. V srbskem vjetništvu se nahaja neki Liker Anton, doma z Dol-Otlice, rojen leta 1878, ki je služil pri 2/6 obmejni stražni kompaniji. Liker se nahaja v Nišu.
ajd. Lokavec. Iz ruskega vjetništva so se oglasili po dopisnici Julče Hmelak, Peter Hmelak, Ignac Bolko in Anton Soban, vsi doma iz Lokavca na Vipavskem. Nahajajo se nepoškodovani v Ruski Ravi.
Kanalski okraj.
kan. Kal. Za kurata v Kalu na Kanalskem je imenovan prečastiti gospod Franc Močnik, dosedaj župni upravitelj v Soči na Bovškem.
Ravnokar je došla
Heliha izbera
modnega blaga za ženske in vsakovrstnega sukna za moške obleke kakor tudi raznovrstnega perilnega blaga - -
tvrdka :
HEDŽET & KORITNIK
v Gorici, Corso G. Verdi in Via Scuole štv. 5.
Cene vsemu blagu najnižje in stalne! — Ha željo se pošljejo tudi vzorci!
Pri nakupu pomladanskega in poletnega blaga obrnite se do domiče tvrdke
Ivančič in Kurinčič
jtORICA - Gosposka ulica št. 11 (Via G. Carducci) - GORICA.
Priporočava ravnokar došle novosti modnega blaga za ženske in možke obleke. — Velika izber potrebščin
za šivilje in krojače.
-	POZOR! Cene vsemu blagu še vedno najnižje vkljub rastoči draginji!
kan. Gorenje polje. Iz ruskega vjet-ništva se je oglasil po 7 mesecih Anton Mavrič, doma z Robidnega brda pri Kanalu. Vsi so že mislili, da je mrtev.
Tolminski okraj.
tol. Grahovo. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ivan Florjančič, doma z Grahovega. Pismo je oddal že 22. dec. 1914, a prišlo je šele te dni. Florjančič je bil ranjen dne 21. nov 1914 in je prišel nato v rusko vjetništvo. Sedaj se nahaja v mestu Saratov.
tol. Tolmin. V ruskem vjetništvu se nahaja Miha Skočir, doma iz Tolmi-1 na, rojen 1. 1887. Skočir je služil pri 7. lov. bat. Sedaj se nahaja z Elabugi, ka-zanska gubernija, Rusija.
Kobariški okraj.
kob. Kobarid. Radi nenravnih dejanj je bil pred goriškim vojaškim sodiščem obsojen neki Franc Ahčin, star 28 let, doma iz Kobarida, na tri leta težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Poklicanih je bilo 16 prič in 4 zdravniki.
kob. Breginj. V ruskem vjetništvu se nahaja Alojz Filipič, 7. polk, doma iz Breginja, rojen 1. 1881. Filipič se nahaja v mestu Kajnsk, ob sibirski železnici, v tomski guberniji.
bov. Trenta. Po dolgih 7 mesecih se je oglasil Anton Pretnar, doma iz Trente. Piše, da je zdrav, a v ruskem vjetništvu.
Komenski okraj.
kom. Komen V seznamu izgub št. 169 se nahaja kot ranjenec tudi Benedikt Kovačič, doma iz Komna, 20. lov. bataljon.
Sežanski okraj.
sež. Smrtna kosa. Pri Mahničih v šfi-jaški fari je umrl dne 3. maja t. 1. posestnik g. Jožef Čehovin. Pogreb se je vršil v sredo dne 5. maja ob 10. uri zjutraj. Naj v miru počivaj preostalim pa naše sožalje!
sež. Lokev. V tržaško bolnišnico je bila te dni prepeljana neka Pavlina Svetina, doma iz Lokve pri Sežani, katero je pičil modras v nogo.
sež, Sežana. Iz Sežane se poroča, da je tamkaj umrl učitelj Josip Mahor-čič. Zadnji čas je služboval v Dutovljah. Pogreb pokojnika se je vršil, dne 2. t. m. ob 9. uri zjutraj. Naj v miru počiva!
Tržiški okraj.
trž. Medjavas. Po kratki in mučni bolezni je umrl v Medjivasi dne 4. t. m. v 28. letu voje starosti g. Joško Štan-ta, učitelj na tukajšni šoli. Pogreb se je vršil danes 6. t. m. v Št. Ivan pri Devinu. Pokojnik zapušča žalostno udovo in tri otroke. Naj v miru počiva, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Zadnje vesti.
DUNAJ, 5. Posledice naše zmage so se že pokazale. Rusi so se začeli na gališki fronti umikati. V zapadnem delu karpatske fronte so se začeli Rusi umi-
kati tudi iz Ogrske. Sploh je vspeh zmage v zapadni Galiciji večji kot je bilo to izprevideti v prvem trenutku.
t
Naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš oče in last
Jožef Čehovin
po dolgi in mučni bolezni večkrat previden s svetotajstvi dne 3. maja 1915 mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb rajnega bode v sredo, dne 5, maja 1915 ob 10. uri ziutraj s sv. mašo.
MAHNIČI, dne 4. maja 1915.
Ivan, Leopold, Alojz, sinovi.
Marija, Ivana, hčeri.
Katarina,	Hinko Šuša,
nevesta.	zet.
Mati, žena Marija.
Štev 1108
Razglas.
Naznaja se, da
MNil DRUŽBU
zastavil III. četrtletja, t. J. mesecev
{lilija, augusta in septembra 1913
začne v
pondeljek, dne 31. maja 1915,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne, 5., 9., 12., 16. 19. in 28. junija bodo od 10. do 12. ure predpoldne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
Od ravnateljstva zastavljal«.
V Gorici, 27. aprila IQ15.
A.	v d, BERI NI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
veliha zaloga olikinega olja prse vrste
najboljši tvrdki iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
In Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 192, 2-,	216	240,	260 3—, 3.20.
Np, debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posode se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. — Gene zmerne.
in razi o blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošilialna
R. STERMECKI v CELJU, Štajersko štev. 317.
Zahtevajte zastonj cenik * slikami čez tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba denar naprej poslati.
I
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolomjalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
velika svofa denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja :
Srečkovno zastopstvo 18, Ljubljana-
Q Jakob Šuligoj
Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista14 Odg. nrednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.)
LOTERIJSKE ŠTEVILKE:
Trst: 78, 58, 87, 88, 79.
Volno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu, ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje, štev. 18 Štajersko,
m
Konfekcijska trgovina
J. MEDVED
priporoča svojo veliko zalogo oblek, klobukov in čevljev.
m
m
urar c. kr. državne železnice
v Gorici, Gosposha ulica št. 19.
Prodaje točne ure vseh vrst zlatnina ira srebrnina vse po nizki ceni.
JOSIP TERPl N
naslednik Antona Potatzky
7 Gorici na sred Rašteia štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter ikanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci
in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase^
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kroš. njarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
ZALOGA LESA.
Slavnemu občinstvu priporočani svojo trgovino z lesom. Prodajam in kupujem les vsake vrste. Imam svojo-lastno navadno in cirkularno žago, ki se nahajati v prav dobrem stanju. Zaradi pomanjkanja osobja oddam, ako se kdo oglasi, žago tudi v najem ali jo tudi celo prodam.
P o d g o r a, št. 305.
JAKOB MIKLUZ.
&XXXXXXXXXXXXXXXXXX300QrXXXXXXKS
Lekarna Cristofolotti v Gorici na Travniku. *
Fr« K lx\ O (•tokFlMoro Jetrno olje.
Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo&ni telesni slabosti.
Izvrna steklenica tega olja na ramomene barve po K 1'40, beie barve K 2.
Trskino železnato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne naravo..
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
zdravijo v kratkem (aan z gotovostjo vse kostne boležni, žlezni otroki, golte, malokrvnost itd.
Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev ::^=========s:
S tem oljem i
g
Opomba. Olje, katerega naročam direktno (z Korvegije, preiiče se vedno v mojem kem. laboratorjn pri dno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti srojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
Cristofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
=r----- Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —=
eieXXXXXXXXXXXXXXXXXX30CXXXXXXXX>l


HI

m		Pl	
V 1 ■ A-TI **			

REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTREJeno ZAVEZO
335 v GORICI
■Bl<8


obrestuje hranilne vloge po 5%- Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°/o, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.


Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split Trst.
^sinSška glavnica K 8,000.000. Rezervni zaklad K 1,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|20[0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja,
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila ^inozemstvo.
Kreditna pisma.