TRGOVSKI T-I*>T Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VII. Telefon štev. LJUBLJANA, dne 17. julija 1924. Telefon štev. 5S2 ŠTFV. 84. Trgovinska pogodba z Italijo. V torek popoldne je poslal minister trgovine in industrije g. dr. Križman časopisom kratek izvleček trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo, ki je bila, kakor smo že poročali, zaključena v soboto zvečer. Težko je izreči sodbo o pogodbi, lei je celotno še ne poznamo, in dasi smo že danes prepričani, da nismo dosegli niti majhen del onega kar smo pričakovali, vendar pa moramo z zadoščenjem pozdraviti sklep pogodbe že radi tega, ker bo s tem napravljen konec nevzdržnemu stanju, ki je vladalo doslej v odnošajih med nami in Italijo v glavnem zbog pomanjkanja pogodbe, ki bi tvorila trdno bazo za uspešen razvoj zdravih gospodarskih odnošajev. Poieg tega pomeni ta pogodba znaten korak naprej v konsolidaciji notranjih razmer v državi. Izvleček iz pogodbe, objavljen od ministra trgovine in industrije gosp. dr. Križmana, vsebuje sledeče: 1. Člen 1. pogodbe proklamira princip svobode trgovinskega prometa med pogodbenima strankama, t. j. pogodbeni stranki prevzemata obvezo, da ne bodeta zabranili niti uvoza niti izvoza niti tranzita blaga. Izjemoma se morejo izreči zabrane samo v štirih slučajih, ki so v pogodbi izrecno imenovani. To so: 1. vojni materijal, 2. obziri javne varnosti, 3. obziri veterinarske in sanitarne policije, 4. artikli državnega monopola. Razen teh štirih slučajev pridržujeta pogodbeni stranki sebi pravico, da po potrebi zabranita tudi uvoz vina. 2. Po členu 2. pogodbe dajeta pogodbeni stranki druga drugi največje pogodnosti glede carine, nadalje za vse carinske formalnosti, za transport robe in za vse, kar se nanaša na promet blaga. Izjemoma ne velja to za obmejni promet in za slučaj eventualne carinske unije. A enako se morejo regulirati tudi kontingentirane količine samo pod istimi pogoji in v količini, ki so že kontingentirane. 3. Tarifski del pogodbe (pogodbena tarifa) veže okoli 80 carinskih postavk v naši carinski tarifi in okoli 20 postavk v italijanski. V naši tarifi je vezano v korist Italije: riž, južno sadje, testenine, klobuki in metalurgija. V italijanski tarifi je vezano na našo korist: goveja živina, njeni proizvodi in suhe češplje (slive). Pripominja se, da je Italija sklenila v teku proslih let več tarifnih pogodb. Tudi odredbe v teh pogodbah veljajo v obveznih carinskih postavkah za nas. Razen tega je uvedeno posredno ve-zivanje iz vseh potrošarinskih davkov, ki so navedeni na račun države ali avtonomnih delov. Ti davki morejo vezati samo tedaj in v toliko, kadar in kolikor obstoje za domačo robo. 4. Za promet z govejo živino in njenimi proizvodi je sklenjena specijelna veterinarska konvencija, ki ji je cilj, da sprečava zlorabe, ki bi jih ena od pogodbenih strank mogla storiti, ko-risteč se s pravico zabrane uvoza iz razloga veterinarske politike. Ta konvencija tvori poseben pogodbeni element in se njena vsebina sporoči pozneje. 5. V dodatnih pogodbenih aneksih bo vsebovane odredbe, ki regulirajo obmejni promet, dvolastniški promet, vprašanje pašnje in šumskih servitut. Po utrjenih mednarodnih principih je specijaliziran obmejni promet na po-edina ovlaščenja (carinska osvoboje- Kongres zbornic v Beogradu. nja) za promet najpotrebnejših živ-ljenskih potrebščin (ljudska in živalska hrana v malih količinah). Dvolastniški promet obsega odredbe, katerih cilj je, da se omogoči neovirano obdelovanje posestev, ki so presekana po politični meji. Dopušča se svoboda uvoza in izvoza vsega poljedelskega inventarja in vseh proizvodov na dvolastniških posestvih. Odredbe o pašnji in šumskih servi-tutah imajo dvojni cilj: A. Da omogočijo, da se goni živina od ene pogodbene stranke na pašo in zimovanje na teritorij druge stranke. B. Da morejo stanovalci sel in občin, ki so presekane po mejni liniji, tudi dalje uživati pravice pašnje, seče itd. v sel-skih in občinskih šumah. II. Ker se je šlo s stališča, da imajo biti vsa vprašanja o položaju podanikov ene pogodbene stranke, ki stalno ali začasno prebivajo na teritoriju druge pgoodbene stranke, regulirana v posebni regularni konvenciji, se trgovinska pogodba omejuje v tem pogledu na absolutno potrebni minimum. V pogodbo je zato unešenih le dvoje, troje odredb, ki imajo za cilj, da omogočijo razvoj trgovinskega prometa. Po tej pogdbi so vnesene odredbe A. o pravni eksistenci in pravni zaščiti in B. o pravici trgovanja (sklepanja trgovinskih poslov). Podaniki ene pogodbene stranke uživajo na teritoriju druge stranke sledeče pravice: 1. Pravico zaščite pri sodiščih in vseh drugih državnih oblastvih, da pred njimi branijo svoja prava in interese. 2. Prizna se jim pravica statusa, to je firme, protokolirane v eni državi, priznajo se kot protokolirane firme, oziroma kot osebe, ki imajo pravno eksistenco v drugi državi. 3. Trgovska, industrijska in druga podjetja, kakor tudi njihovi trgovski potniki in agenti imajo pravico, da sami osebno ali preko svojih zastopnikov sklepajo kupoprodajne pogodbe na teritoriju druge pogodnice, držeč se seveda zakonskih predpisov, ki tam-kaj veljajo. Izjema se je napravila, kakor pri vseh predvojnih pogodbah, za krošnjarje (torbarje, kramarje). Ti ne morejo krošnjariti na teritoriju druge pogodnice. Toda tudi od tega je storjena izjema za naše krošnjarje iz glavarstev Kočevje in Logatec, katerim je dovoljeno krošnjariti v Italiji v istem obsegu, kakor je to bilo pred vojno. 4. Podaniki ene pogodbene stranke se morejo koristiti vseh prometnih ustanov, to je železnic, cest, brodov, pošte, telegrafa itd. pod istimi pogoji, t. j. če plačajo iste takse kakor domačini. III. Poleg trgovinske pogodbe z Italijo se sklepa, kakor je znano, tudi železniška konvencija, zaradi česar trgovinska pogodba nima odredb o železniškem prometu. Nasprotno pa obsega, kar se tiče brodarskega prometa, pogodba detajlne predpise za njegovo reguliranje. Iz tega dela je treba omeniti: 1. Odredbo o upotrebi pristanišč in pristaniških institucij, v katerem pogledu se, kakor je priznano, tudi v vseh ostalih pogodbah izenačijo brodovi pogodbenih strank z domačimi brodovi. 2. Pogodba o priznanju vseh vrst brodarskih pasirov (uverenj o pripadništvu in vlastni-štvu broda), o tonaži, o eksercizi, o pregledu strojev itd. Pripomniti je, da je kabotažna plovidba rezervirana za domače brodarstvo, dočim je za ribolov ostala tudi nadalje v veljavi brionska konvencija. V smislu sklepa konference zbornic, ki se je vršila v Zagrebu 28. januarja L L, se vrši dne 30. in 31. avgusta 1.1. v Beogradu II. redni kongres vseh trgovskih zbornic in izvozniških udru-ženj. Naloga kongresa bo, poleg razpravljanja o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, da vsaj aproksimativno ugotovi množine našega izvoza v bodoči izvozni kampanji od 1. septembra 1924 do konca avgusta 1925. Beo-gradska trgovska zbornica se je obrnila na vse zbornice v državi, da izdelajo špecijalne referate, ki se tičejo izvoza in ki bodo vsi skupaj tvorili enoten elaborat, na podlagi katerega bo mogoče pod vzeti potrebne korake za pospešitev produkcije in izvoza. V te svrhe je poverila beo-gradska zbornica vsaki zbornici v državi svojo posebno nalogo, in sicer imajo poročati: 1. Beogradska zbornica: Katere države pridejo v poštev za konzum suhih sliv, sirovega sadja, grozdja, orehov, fižola in jajc? Kakšni so izgledi za prodajo? Kako se mora nabirati in zavijati sadje in grozdje, da se pospeši prodaja? Imamo li še in koliko neprodanih sliv in pekmeza iz letine 1923? Kakšna bi morala biti naša konzularna služba v inozemstvu? 2. Zagrebška zbornica: Kaj se mora podvzeti, da se poveča izvoz špirita, tanina in ekstrakta za strojenje? Je-li mogoče prodati celokupno produkcijo in ako ne, zakaj? Imamo-li in koliko izgotovljenega lesa za izvoz v celi državi in zakaj se ga ni izvozilo? Kam se največ izvaža? Ali je proga Zagreb—Sušak v stanu, da se na njej prevozi vse v sezoni za izvoz izgotovljene predmete in more sušaška luka sprejeti vse te proizvode za brzi pretovor? Ako ne, kaj se mora nujno podvzeti? 3. Ljubljanska zbornica: Ali nasa-janje hmelja napreduje ali pada? Kaj je treba podvzeti, da se produkcija hmelja ojača in kakovost zboljša? Ali imamo stare zaloge hmelja in kolike so? Kam se izvaža posoda iz železne pločevine in so naši proizvodi v stanu vzdržati v inozemstvu tujo konkurenco? Koliko znaša produkcija hmelja v celi državi in koliko znaša poraba v tuzemstvu? Da-li izvoz karbida pada ali raste? Iz kakšnih vzrokov je izvoz premoga tako majhen? 4. Sarajevska zbornica: Kolika je produkcija in izvoz: sode, karbida in železa? Ali se more prodati cela produkcija in ako ne, zakaj? Kam se izvaža sirovo železo in železna ruda? Katere obrtne šole in kje bi se morale zgraditi za področje sarajevske zbornice? 5. Dubrovniška zbornica: Kakšna je kakovost vina, jesiha, maraške, aromatičnih zelišč, rastlin za izdelovanje mrčesnega praha in sardin? Ali je še zalog neprodanega blaga in kolike so? Kaj je treba napraviti, da se kvaliteta izboljša in izvoz ozači? Ali se more gojenje limon in oranž izboljšati tako, da bi bilo mogoče kriti celokupno našo potrebo? 6. Splitska zbornica: Kolika je produkcija cementa in karbida? Ali s8 more prodati celo količino? Kakšni so rezultati splitske obrtne sole? Ako se bo izročila prometu proga Gračac —Knin, bo-li splitsko pristanišče v stanu sprejeti za daljni pretovor vse v sezoni privoženo blago in ako ne, kaj se mora v tem pogledu najnujneje podvzeti? Kolike važnosti za celokupen izvoz se pripisuje bodoči progi Bihač—Zrmanja? 7. Senjska zbornica: Kateri so glavni proizvodi Vašega področja? Kaj bi se moralo napraviti, da se zaposli prebivalstvo tega področja in zmanjša izseljevanje? Kakšne obrtne šole bi bile pripravne za ta kraj? 8. Osješka zbornica: Ali se mora prepovedati izvoz kudelje in lanu, ali obremeniti z izvozno carino in v kateri višini? Ali je mogoče predelati v naši državi vso produkcijo? 9. Novosadska zbornica: Kam se izvaža moka, koliko se more producirati, a koliko prodati? Kaj se mora podvzeti, da se izvoz moke in zelenjave poveča? Zakaj je izvoz zelenjave padel? Kdo bo glavni kozument naših živil? Zakaj je bil v tekočem letu izvoz živil tako majhen? Paritet pšenice na Dunaju, v Pragi, Anverzi, Genovi, Braili? 10. Vel. Bečkereška zbornica: Kakšni so izgledi za kvaliteto in količino letošnje trgatve? Kolike so zaloge neprodanega vina? Ali bo pogodba, sklenjena s Češkoslovaško, pospeševala naš izvoz vina in ako ne, kje leži vzrok? 11. Skopljanska zbornica: Produkcija in izvoz opija, riža, bombaža, svilenih kokonov, kačkavala in masla pada ali raste? Kakšna je kakovost letošnje produkcije? Katere so kon-zumentske države? Kaj se mora napraviti, da se kakovost izboljša in izvoz ojači? 12. Solunska trgovska zbornica kraljevine-SHS: Kaj se mora napraviti, da se razvije popoln promet v svobodni coni? Ali je na progi Solun—Djev-djelija in Bitolj zadostno število vagonov za prevoz naših proizvodov? So naše carinske in administrativne oblasti v solunski coni organizirane tako, da se poslovanje v coni vrši točno? More-li svobodna cona sprejeti vse tekom sezone vposlane ji tovore? Ako je prostor majhen, ali so skladišča nezadostna, kaj je podvzeti, da se to potrebam primerno uredi? 13. Trgovsko udruženje v Podgorici: V Črni gori stalno primanjkuje živil, zbog tega postaja vedno bolj siromašna in narod se seli. Za industrijo ne nahajamo tam predpogojev, zato: katere obrtne šole bi bilo treba zgraditi v najbolj siromašnih krajih, da bi se moglo prebivalstvu, ki išče zaposlitve, pomagati? Katero železniško progo bi bilo treba čimprej zgraditi? Ali je promet na Jadranskem morju ob obali Črne gore zadovoljiv? 14. Udruženje izvoznikov v Beogradu: Ali se mora izvozna carina zmanjšati, ali ukiniti, koliko in za katere predmete? Katere tarifne postavke na železnicah bi se moralo zmanjšati? Kateri proizvodi trpijo največ zbog počasnega prevoza na železnicah in kaj bi bilo v tem pogledu podvzeti? Seveda preostane še nebroj drugih vprašanj, o katerih bi se moralo razpravljati in sklepati na kongresu, toda zbog kratkega časa, ki je določen za kongres, bo treba marsikaj odložiti za prihodnji kongres. Naša zbornica se je že obrnila, kakor čujemo, na vse interesente za podatke, da ji bo mogoče izdelati kolikor mogoče točna poročila za kongres, od katerega sklepov! je pričakovati najboljših uspehov za narodno gospodarstvo sploh, a osobito za porast našega izvoza. Ali grozi Rusiji lakota? »Ekonomičeskaja žiznj« od 20. jun. (št. 212) dementira poročila inozemskega časopisja, da je položaj setve v Rusiji brezupen. »Poročila inozemskega časopisja o pogibeli naše setve niso resnična. Pozeblo ni sploh nič. Vsled obilne jesenske vlage je nekaj setve zgnilo, a to le na severozapadu in na jugovzhodu. To pa za splošno žetev ni merodajno. V primeri z lanskim letom klasificiramo stanje setve po sistemu petih številk tako-le (5 = izvrstno): Okraji, ki konsumirajo, 2.4 (1923 2.2), okraji, ki producirajo, 2.7 (2.6), jugovzhod 2.6 (2.7), Ukrajina 2.9 (3.3). Tudi kar se tiče poljskih škodljivcev, se je položaj izboljšal: 1. 1923 so se lotile kobilice 2,115.000 desjatin, leta 1924 1,473.000, stepne miši leta 1923' 8,700.000, leta 1924 7,673.000. Kobilice so okužile v prvi vrsti okraje okoli Kaspija in Aser-beidžana (južno od Kavkaza), a to je za žetveni zaključek vsesovjetske žetve brez pomena. Proti stepnim mi- j šim vodimo energičen boj, število za- i strupljenih votlin gre v vsaki guber- j niji na stotisoče. Bolj nevarna za se- j tev je bila velika suša, ki je številko j 3.2 15. maja potisnila 1. junija dol na i 2.9. A začetkom junija je deževalo in je prepojilo tla deloma do 31 cm. Popolnoma zanič bo žetev v gubei’niji Caricin. Ista številka pa poroča o velikih -iinožicah kobilic v Transbajkaliji in v stepi Burjatov ter o lasnicah (črvih) ^ Sibiriji. Brzojavke od srede junija ao se glasile: Kijev, 18. 6.: vročina gre do 42°, setve, ki so si po dežju opomogle, so zelo trpele. Harkov, 18. 6.: Stanje setve cenijo z 2.6. Caricin, 19. 6.: Podnevi se segrejejo tla od 55 do 60°, setev je dosegla visokost 4 cm, je prazna in jo žanjemo zeleno. Uralsk, 18. 6.: Vročina dosega v senci 50° R. Dežja ni, setev gre v nič. Stavropol, 18. 6.: Suša traja še kar naprej, z dežele poročajo o popolni pogibeli žita, travnikov in sadja. Batum: 18. 6.: V Adžaristanu je vsled trajne suše polovica polja nezasejana. Kolomna (v moskovski guberniji): Vročina je dosegla 42°. Oves in ajda sta požgana. 40 Pojavili so se velikanski roji kobilic. Dan prej, 17. 6., se je glasilo poročilo 'n. Harkova: Vročina na zraku 38, na tleh do 69°! Voronež, 18. 6.: Zimska setev gori. Dež že ne more dosti več pomagati; če ga ne bo, je katastrofa j popolna. Če bo deževalo, bomo prišli k večjemu na 2. Pensa, 18. 6.: Setev 40 je slabša kakor lani. Rž 2.5, oves 1.8, ajda 1.5. In tako gre naprej. Če sestavimo podrobna poročila v celoto, je slika več kot žalostna, je obupna. Stanje posevov v naši državi. O stanju posevov v naši državi je izdalo ministrstvo poljoprivrede i voda za mesec april t. 1. sledeče uradno poročilo: Ozimno žito: Stanje zelo dobro. V nekaterih krajih se naglo izboljšava in prehaja v odlično (sarajevska in mariborska oblast). V nekaterih krajih (bitoljska, valjevska, kosovska in podonavska oblast) je odlično; a v nekaterih krajih (bregalnička, šu-madijska, splitska, vrbaska, primorska in ljubljanska oblast) je dobro. Izjemoma slabo stojijo: ječmen v bre-galnički oblasti in vse ozimno, poplavljeno žito v mostarski oblasti. Jaro žito: Napreduje zelo dobro. Stanje variira med zelo dobrim in dobrim (znatno prevladuje zelo dobro). V nekaterih krajih (sarajevska in mariborska oblast je mestoma tudi odlično), a v kosovski in podonavski oblasti odlično. Stročnice: V večjem delu države je stanje zelo dobro. V nekaterih krajih (kosovska in podonavska oblast) odlično, a izjemoma v nekaterih oblastih (šumadijska, dubrovniška, vrbaska in primorska oblast) dobro. Trgovske in prcdivne rastline: Stanje teh posevov je v nekaterih oblastih zelo dobro, v nekaterih dobro, a v valjevski in kosovski odlično. Samo v primorski oblasti je sladkorna pesa v slabem stanju. Korenaste rastline: Stanje zelo dobro in dobro, enakomerno porazdeljeno, v valjevski in kosovski oblasti je stanje odlično. Rastline po vrtovih: Splošno stanje je zelo dobro, v kosovski in niški oblasti odlično, a izjemoma v nekaterih krajih (moravska, požarevačka, šumadijska, sremska in ljubljanska oblast) dobro. Rastline za krmo: Stanje zelo dobro in odlično. Samo v nekaterih krajih dobro. Livade: Splošno stanje livad je zelo dobro; mestoma odlično, a tu pa tam dobro. Pašniki, Stanje zelo dobro in dobro in v nekaterih oblastih odlično. Vinogradi: Vinogradi so v splošnem v zelo dobrem in dobrem stanju, a v kosovski oblasti v odličnem. Sadonosniki. Stanje je zelo dobro, a v nekaterih oblastih odlično (kosovska in sarajevska oblast) in dobro v šumadijski, dubrovniški in splitski oblasti. Atmosferske izpremembe: Temperatura je bila povoljna za normalni razvoj vegetacije. Deževje, običajno in često, je dobro vplivalo na razvoj vseh posevov. Izjemoma v nekaterih oblastih (podonavska in splitska) je prepogosto deževje oviralo včasih poljska dela. V nekaterih mestih je padala toča in povzročila neznatno škodo. Povodnji so bile v raznih krajih države in so povzročile znatne škode (okoli 143.607 ha). Stanje živine: Zdravje živine je zelo dobro. Bolezni pri živini, razen nekaterih brezpomembnih izjem, se ni opazilo (»metilj« pri ovcah v vranski, niški, raški, timoški in tuzlanski oblasti, nekoliko smrtnih slučajev v skopljanski oblasti, nekoliko slučajev »boginje« pri ovcah v moravski oblasti, nekoliko pojavov bolezni »Pil*o-plasmoze« pri govedi v sremski oblasti in »šapa« v dubrovniški oblasti). Stanje živine je zadovoljivo. Obilna pomladanska hrana je pomagala, da se je tudi ona živina znatno opomogla, kateri je tekom zime manjkalo krme. Izvozna carinska tarifa. Ker je bila izvozna carinska tarifa doslej že večkrat izpremenjena, jo je priobčila generalna direkcija carin v razpisu št. 86 z dne 14. VI. 1924 celo v sedaj veljavni obliki. Izvozna carinska tarifa se sedaj glasi: Din Tar. post. 1. Pšenica, rž in koruza: 1. pšenica, carina za 100 kg . 20 2. rž, carina za 100 kg ... . 20 3. koruza, carina za 100 kg . . 10 Tara: I.: 9, II.: 6, III.: 2. Tar. post. 2. Oves in ječmen: 1. oves, carina za 100 kg . . 5 2. ječmen, carina za 100 kg . . 10 Tara: I.: 9, II.: 6, III.: 2. Tar. post, 3. Zreli fižol, seno in sladkorna pesa: 1. zreli fižol, carina za 100 kg . 25 2. seno brez razlike, carina za 100 kg.......................... 2 3. sladkorna pesa, sveža in suha, izvoz prepovedan. Tara: I.: 12, II.: 6, III.: 3. Tar. post. 4. Opij, carina za 100 kg 800 Tara: I.: 12, II.: 6, III.:3. Tar. post. 5. Konji in kobile: 1. preko 3 let starosti, carina za &lavo..........................200 2. do 3 let starosti, carina za glavo ...........................100 0. konji za klanje, carina za 8lavo.......................... 50 Pripomba 1.: Izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme je dovoljen le s predhodnim odobrenjem ministrstva za kmetijstvo in vode. Pripomba 2.: Kot konji za klanje se smatrajo oni, ki niso sposobni za drugačno uporabo. Klanje takih konj se sme vršiti samo pod nadzorstvom državnega veterinarija. Konji za klanje, ki so že zaklani, očiščeni in odrti (iz kože dejani), so carine prosti. Tar. post. 6. Mezge in osli: 1. mezge, carine proste. 2. osli, carine prosti. Tar. post. 7. Ovce in koze: 1. Žive: a) ovce, carina za 100 kg . . 30 b) koze, carina za 100 kg . . 20 2. Zaklane, očiščene in odrte, in sveže meso, carine proste. Pripomba 1.: Pod ovcami in kozami se razumejo tudi ovni, jagnjeta, kozli in kozliči. Ovce, ovci in jagnjeta, koze, kozli in kozliči, zaklani, a ne odrti, se carinijo po točki 1. te postavke. Tara: I.: 15, II.: 10, III.: 5. Tar. post. 8. Goveda in bivoli s teleti vred: 1. živa, carina za 100 kg . . . 2. zaklana: a) očiščena in iz kože dejana, brez razlike, kakor tudi sveže in nasoljeno meso, carine prosto; b) očiščena ali neočiščena, toda ne iz kože dejana, carina za 100 kg . . . Tara: I.: 15, II.: 10, III.: 5. Tar. post. 9. Prašiči: 1. živi: a) do 70 kg žive teže, izvoz prepovedan; b) preko 70 kg žive teže, carina za 100 kg ... 200 ali pa od kosa (glave), kakor izvoznik želi. 2. zaklani, carina za 100 kg . 100 3. sveže ali soljeno meso, carina za 100 kg............................ 50 kot sveže ali soljeno svinjsko meso se carinijo tudi svinjska jetra, srce, pljuča, obisti in jeziki, sveži ali soljeni. Tara: I.: 15, II.: 10, III.; 5. Tar. post. 10. Ukinjeno! Tar. post. 11. Ukinjeno! Pripomba: Izvoz živih in zaklanih živali, svežega in predelanega mesa ter slanine, perutnine, kakor tudi vobče vseh živalskih surovin in izdelkov se sme vršiti samo preko odrejenih mejnih veterinarskih postaj, odnosno carinarnic in z odobritvijo državnega živinozdravni-ka, postavljenega po ministrstvo za poljedelstvo in vode. Od tega se izvzemajo pošiljke v poštnih paketih, težke do 5 kg. Tar. post. 12. Jajca, carina za 100 kg................................ 100 Tara: I. V lesenih zabojih in v zabojih z razmaknjenimi deskami: 20, v lesenih sodih in dežah: 15, III.: 10. Tar. post. 13. Volna, carina za 100 kg . . ............................1000 Tara: I.: 16, II.: 11, III.; 6. (Konec prih.) M. Savič: Naša industrija in obrt (Nadaljevanje.) Leta 1920. je bilo obutve iz kavčuka uvožene zelo malo, čeprav je bil to v predvojni dobi zelo važen predmet, kar bo postal zopet v urejenih razmerah. Zato uvoza 1.1920. ne moremo smatrati za merilo naših potreb, ker se je takrat blago težko dobivalo. Carinska tarifa za kavčukove proizvode je izdelana brez ozira na tovarno kavčuka, ker ta takrat še ni obstojala. Zato je treba v tem pogledu tarifo izpremeniti. Vsi tehnični izdelki so n. pr. dobili zelo nizko carino, bolj statistično takso kot pa radi njih uporabe. Sedaj ko se ta panoga razvija v naši državi, je treba temu primerno določiti carinske postavke, da se omogoči domači industriji konkurenca. To še tembolj, ker je v interesu narodne obrambe, da ne obstoji samo ena, temveč več tvornic za predelavo kavčuka, ki popolnoma zado-volijo naš trg. Da je to v interesu narodne obrambe, je razvidno iz tega, ker izdeluje industrija kavčuka razne tehnične proizvode za železnice, vojno industrijo, avtomobile, dalje za potrebe bolnic itd. Nova in zanimiva panoga kavčuka-stih izdelkov, ki pri nas še ni uvedena, so izdelki iz trdega kavčuka, n. pr. cevi, glavniki in slični izdelki. Bilo bi potrebno, da se omogoči domači industriji osnovati tudi to panogo. Naša sitarska in rešetarska industrija. Sita in rešeta se izdelujejo v domači obrti, obrtoma in v industriji. V Srbiji izdelujejo sita v domači obrti: 1. v okolici Tare, kjer izdelujejo obroče za sita. Uvedel je to obrt pok. Gliša Josipovic, sitar iz Beograda, in sicer s pomočjo slovenskih delavcev, ki jih je dovedel v okolico Tare kot učitelje za to delo; 2. v posameznih vaseh, kjer izdelujejo obroče za sita iz bukovine ter jih rabijo za sejanje žita. Obrtoma jih izdeluje sitar v Banji Baški. Tvomiško proizvajajo sita: 1. Gliša Josipovic, tovarna sit in izdelkov iz žice in železa, Beograd, ki proizvaja letno okoli 17.000 ducatov sit, in sicer 16.000 z dnom iz žice za koruzno moko, 1000 pa z dnom iz konjske žime za sejanje pšenične moke, sladkorja, kavo in stiskanje sadja in zelenjave. 2. Tovarna sit in rešet in vseh izdelkov iz žice Rafajla Jelišiča, Beograd, izdeluje okoli 90.000 komadov letno. Zaposluje 5 do 10 delavcev. 3. V Nišu izdeluje sita in izdelke iz žice tovarna bratov Stankovič. V Bosni izdelujejo sita obrtoma, pa tudi v domači obrti. Obroče izdelujejo predvsem v domači obrti. Glavni proizvajalci so: 1. Franjo Sopijalac in Ahmet Kotlarevič iz Sarajeva; Mato Andolšek iz Banjaluke; Meho in Šem-so Imširovič iz Gračanice; Meho Sej-dič iz Tuzle; Dervo Tehič iz Livna. Obroče izdelujejo v Olovu (okraj Kla-danj), in sicer iz jelovine. Ti proizvajalci krijejo vso domačo potrebo, poleg tega izvažajo okoli 70.000 obročev v Slovenijo in Hrvatsko in 30.000 v Madžarsko, nekaj tudi v Srbijo. (Dalje sledi > Posredovalnica za službe Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani ima vedno na razpolago vse vrste trgOT-bkega personala in posluje za posl«-daree brezplačno. Vse gg. trgovce, kakor tudi ostale podjetnike prosimo, da pri njih izpraznjena mesta vedno prijavljajo na naslov: Posredovalnica Slovenskega trgovskega društva »Merkur« « Ljubljani (teleton št. 552). Trgovina. Sporazum beograjskih manufakturistov glede vterjavanja dolgov. Spričo netočnega plačanja dolžnikov so beograjski manufakturisti sklenili sporazum, ki vsebuje sledeča določila: 1. Od 15. t. m. naprej se prodaja blago samo proti trimesečni menici ali gotovini, plačljivo tekom 30 dni. 2. Vsaka menica se mora plačati ob določenem terminu, v nasprotnem slučaju se mora dolžnik pogoditi z upnikom, da plača 50% dolžne vsote takoj in da se izda na ostalo vsoto nova menica, ki zapade v roku ne daljšem od 3 mesecev, proti 12% obrestim. 3. Menični dolgovi, ki so nastali med 1. in 15. vsaKega meseca se računajo od 15. naprej. Dolgovi, ki so nastali med 15. in 30. odnosno 31. vsakega meseca, se računajo od konca meseca. 4. Za primer, da bi dolžnik ne vposlal tekom 15 dni menico ali ako ne položi vsote v gotovini tekom 30 dni, se mora takoj naznaniti upravi sporazuma. 5. Vsi kontra-henti tega sporazuma morajo vsakega 6. in 21. v mesecu predložiti seznam neizterjanih menic in vsakega 15. in 30. v mesecu seznam neplačanih in neurejenih računov. 6. Vsa druga določila glede vprašanja tega sporazuma bo izdalo vodstvo društva manufakturistov, pod katerega zaščito stoji ta sporazum. Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Ministrski svet je na predlog ministra trgovine in industrije g. dr. Križmana sklenil, da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo. Pregovori za sklenitev te pogodbe se bodo začeli že tekom septembra t. 1. Z naše strani se bo z Avstrijci pogajala ista delegacija, katera je vodila pregovore z Italijani. Kot eksperti ji bodo dodeljeni strokovnjaki vseh področij. Pregovori se bodo vodili na Semmeringu in prisostvoval jim bo nekaj časa tudi minister dr. Križman sam. — Delegacija se bo na potu v Avstrijo zadržala v Zagrebu in Ljubljani, da zasliši želje in zahteve vseh gospodarskih krogov. Velesejem r Bratislavi. Na mednarodnem .dunavskem velesejmu v Bratislavi, kateri se vrši od 23. avgusta do 2. sep- ftembra t. 1., se nahaja stalna razstava inozemskih podjetij, koja se zanimajo za izvoz v Čškoslovaško. Interesenti se -smejo oDinili neposredno na ravnateljstvo sejma z vzorci, ki se izlagajo brezplačno. Stranka plača samo dovoz in zavarovanje. Interesi Tunisa za nas. Gospodarski krogi iz Tunisa (Afrika) so pokazali v zadnjem času veliko zanimanje za našo irg'jvin(., industrijo in obrt in so izjavili preko svoje vlade želja, da stopijo v čim ožje poslovne stike z našimi gospodarskimi krogi. Osnovanje madžarsko - jugoslovenske družbe za izvoz kož. Generalni ravnatelj neke večje delniške družbe, ki se peča s trgovino s surovimi kožami v Budimpešti, se je nedavno mudil v Jugoslaviji, kjer se je pregovarjal z interesenti glede osnovanja madžarsko - jugoslovenske -družbe za izvoz kož, katere sedež bi bil v Budimpešti. Novo društvo bi se osnovalo z delniško glavnico v iznosu 10 milijard ogrskih kron. Trgovina sladkorju v Češkoslovaški. "Od 1. oktobra 1923 do 30. junija t. 1. je Češkoslovaška izvozila 621.000 ton sladkorja. V istem času je znašal domači konsum 270.000 ton. Jugoslavija je v imenovanem času uvozila iz Češkoslovaške 6.206 ton sladkorja, napram 4481 'tonam od 1. okt. 1922 do 30. jun. 1923. Švedski velesejem. — Edini od države pooblaščeni sejem v Švici se bo vršil v Gothemburgu od 4. do 10. avgusta 1924. Dobava jesenovih in bukovih desk. — Neka tvrdka v Mostaru se zanima za nakup večje množine jesenovih in lipovih ydesk. Njen natančnejši naslov, kakor tudi bližnji podatki o dimenzijah lesa itd. so interesentom v pisarni Trgovske ■ in obrtniške zbornice na vpogled. Nadevanje ptic prevzamejo nekatere tvrdke v Ohridu, ki se bavijo tudi s prodajo nadevanih ptic. Za nadaljnje informacije se naj obrnejo interesenti neposredno na Ohridsko trgovačko udruženje v Ohridu (Srbija). Pol vagona medu na prodaj. Neka tvrdka v Ohridu (Srbija) ima za oddati pol vagona pristnega medu. Naslov je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago. Prodaja sena. Intendantsko skladišče v Ljubljani bo prodalo dne 6. avgusta t. 71.490 kg sena na javni dražbi. Predmetni oglas z natnčnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Angleški izvoz in uvoz. V juniju t. 1. je znašal uvoz 88,50,.452 šterlingov, t. j. za 850.072 šterlingov manj kakor v juniju lanskega leta. Izvoz je dosegel 62,024.452 šterlingov; napram juniju lanskega leta se je torej znižal za 859.321 šterlingov. Madžarska zunanja trgovina. — V teku prvih pet mesecev tega leta je uvozila Madžarska blaga v vrednosti 250 milijonov zlatih kron, a izvozila je za 205 mli. zlatih kron. Tako izkazuje tako izvoz kakor uvoz v sorazmerju z onima v lanskem letu znatno povišanje. Francoska tvrdka želi uvažati v Francijo zobotrebce iz lesa in peres, kakor tudi bilke iz slame, uporabne pri pitju. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni Trg. in obrtn. zbornice na razpolago. Industrija. Industrijska kriza v Združenih državah. Po visoki konjunkturi, ki je še pred par meseci vladala v Združenih državah v vseh strokah gospodarskega življenja, J©_ v zadnjem času sledila močna depresija. Industrijska podjetja so po večini zelo slabo zaposlena, medtem ko se na denarnem trgu kot posledica zmanjšanih zahtev industrijcev pojavlja močan od-višek denarja, ki najde večkrat pot na evropski kontinent. Relativno najjačja je depresija v amerikanski železni in je-kleni industriji, katere letna produkcija le v zadnjih mesecih padla od 51,000.000 ^ 27.5 milijonov ton, t. j. tedaj za 46%. Cene so za vse vrste železa padle na 2.20 centov od 2.40 odnosno od 2.50 centov. Tudi avtomobilna industrija trpi v ve-**ki meri pod to krizo. Dnevna produkcija lahkih Fordovih vozov je padla 10.000 na 7.500 komadov, pri dražjih ''ozovih je padec še večji. Na tekstilnih T&Ščih je razpoloženje zelo slabo. Nena-adno slabo vreme spomladi t. 1. je kup-■0 yoljo zelo oslabilo. V juniju so se redukcije mezd v bombaževih -Podjetjih. Cena za promptni bombaž je narastla od 29 do 33 centov za funt, medtem ko je cena za japonsko surovo svilo v zadnjem majskem tednu nazadovala od 6 na 5.50 dolarjev. Dnevni denar je bil začetkom junija na razpolago proti 2Vk do 4)4 %, medtem ko se je za daljše termine zahtevalo 4 do 4 %%. Vsled pojemanja povpraševanja sta njujorška in clevelandska Federalna rezervna banka znižali diskontno mero od 4>£ na 4%. Obrt. Zastoj v številu članstva pri svobodnih obrtnih korporacijah v Avstriji. Poročilo avstrijske obrtne komisije izkazuje z dne 31. decembra 1923 896.703 članov v 47 zvezah in v 8 mestnih udruženjih napram 1,049.949 članom v 49 zvezah in 14 mestnih udruženjih koncem 1. 1922. Zmanjšanje števila svobodno organiziranih obrtniških delavcev in nameščencev znaša potemtakem 14.59%. Na Dunaju je to članstvo od 509.222 koncem 1. 1922. padlo na 454.625 koncem 1. 1923., t. j. za 10.73 %. Denarstvo. Nov cenovnik za osiguranje valute. Generalni inšpektorat ministrstva financ je izdal nov cenovnik za osiguranje valute v smislu člena 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami. Cenovnik velja od 15. do 31. julija 1924. Napram prejšnjemu cenovniku so se izpre-menile samo sledeče postavke: postavka 3. ječmen od 270 na 200; postavka 5. koruza od 225 na 240; postavka 7. bela moka za luksuzno peivo od 340 na 475, bela moka št. 0 od 450 na 475, bela moka št. 2 od 420 na 430; postavka 10. krušna moka št. 4 in 5 od 370 na 360; postavka 11. črna moka št. 6 od 360 na 330; postavka 12. črna moka št. 7 od 330 na 300; postavka 13, moka za krmo od 240 na 220; postavka 14. otrobi od 180 na 190; postavka 15. koruzna moka od 250 na 240. Poleg tega se je spremenila odnosno na novo vpeljala postavka za rezan stavbeni lipov les, kubičnči meter 90 Din. Po starem cenovniku je spadal lipov les pod postavko 101., kjer je bil ocenjen skupno z orehovim in drugim plemenitim lesom na 1.500 Din za kubični meter. Dunajska denarna mizerija. »Oster-reichische Werke« v dunajskem arzenalu nameravajo prodati v inozemstvo 400 vagonov starega železa, da bi si s tem pridobile potrebna obratna sredstva za vsaj par mesecev. Gre tu za prodajo iz potrebe, ker razpoložljiva obratna sredstva niso v stanu iz prodaje normalne produkcije plačati mezde in plače. Uspeh ogrskega posojila v Italiji. Glavno ravnateljstvo banke d’Italia v Rimu je prejelo brzojavno vest, da so podpisi na 170 milijonov 7% no ogrsko posojilo presegli trikrat omenjeno vsoto. Promet. Nove poštne znamke. Z odločbo g. ministra za pošte in telegraf z dne 26. junija 1924 se dajejo v promet nove poštne znamke, izdelane v Londonu. Vrednost in barva teh znamk je tale: 0.50 Din, jasne kavne barve, podoba Nj. Vel. v ovalu; 2 Din zelene barve, podoba Njegovega Veličanstva kralja v ovalu; 15 Din, jasne zelene barve, podoba Nj. Vel. kralja v kvadratu; 20 dinarjev, pomarančaste barve, podoba Nj. Vel. kralja v kvadratu. Emisija znamk ameriške izdaje ostane v prometu še nadalje do popolnega potroška. Naše železnice. — Dne 1. julija t. 1. je štel naš želzniški vozni park 1707 lokomotiv normalnega tira, 405 ozkega tira, a izven prometa 1007 lokomotiv. Vagonov je bilo v prometu 250.096 normalnega, a 16.087 ozkega tira; izven prometa je bilo 4860 vagonov. Iz naših organizacij. Trgovski gremij v okolici Maribor naznanja vsem članom, da se vrši v nedeljo, dne 27. julija ob pol 14. uri v gostilni Kramberger v Krčovini redni letni občni zbor. — Opozarjajo se vsi člani, da se zanesljivo udeleže. Franjo Resnik, t. č. načelnik. tw«wwx r , Dopisi. Železniška zveza št. Janž—Trebnje— Ljubljana. — Z novim voznim redom, veljavnim od 1. julija dalje, smo zopet prikrajšani za en vlak v smeri proti Ljubljani na progi Št. Janž—Trebnje. Razdelitev novega voznega reda je prinesla posebno vsem trgovcem iz mirn-ske doline zelo slabo zvezo z Ljubljano, izvzemši jutranji zgodnji vlak, odhajajoč iz Št. Janža ob 4.21. Ali bi ne mogli imeti tudi zveze z onim vlakom, ki odhaja iz Trebnjega proti Ljubljani ob 8.45? Ne umejemo^di, zakaj da so prestavili opoldanski sentjanški vlak tako, da prihaja v Trebnje šele ob 15. uri in ima zvezo samo s Karlovcem, ko je prejšnja razdelitev in direktna zveza z Ljubljano nudila vsem trgovcem iz mirnske doline precejšnjo ugodnost, tako da so zamogli isti izkoristiti v slučaju potrebe tudi popoldanski čas, kar se v trgovini vedno dogaja. — Drugič je to: Vzemimo n. pr., da pridejo tuji kupci preko Trebnjega semkaj z jutranjim vlakom, se zamorejo vrniti v Ljubljano šele z vlakom ob 18.17 iz Trebnjega. Porabijo tako cel popoldan dragocenega časa z brezdeljem. Redkokdaj se vidi v popoldanskem vlaku kakega potnika prihajati iz Št. Janža. Mar ima pri tem Uprava železnic kake koristi, ako prepeljava prazne vagone? Je pač veliko bolj na mestu, da stvori zvezo z drugim jutranjim in opoldanskim vlakom z Ljubljano, ker ni Karlo-vac, ampak Ljubljana središče in težišče trgovine v Sloveniji. S tem uprava koristi sebi in vsem ostalim potnikom. — Kaj pa zveza Trebnje—Št. Janž—Sevnica? Ali je zaspalo? Popotnik-trgovec. Ia Ribnice. Ribniški rešetarji so smeli tudi po prevratu precej nemoteno, kakor Preje, po Nemški Avstriji s suho robo krošnjariti. Zadnji čas pa se jim to v mnogih glavarstvih zabranjuje. Za celo ribniško dolino je pa eminentne važnosti, da bi smeli še v bodoče nemoteno po svojih starih običajih krošnjariti. Gremij trgovcev v Ribnici sklicuje za v nedeljo, dne 27. t. m. ob 1. uri popoldne pri Cenetu sestanek vseh zainteresiranih rešetarjev, da obrazlože svoje želje, da naj naša vlada pri predstoječi trgovinski pogodbi med našo državo in Nemško Avstrijo doseže tudi ugodnost za naše ribniške rešetarje, da bi tudi v bodoče mogli po Nemški Avstriji krošnjariti po svojem starem običaju. Razno. Konec konference Male antante. — V soboto (dne 12. t. m.) se je zaključila konferenca Male antante v Pragi. O konferenci je bil izdan nastopni komunike: Ministri zunanjih del držav Male antante so končali razprave o različnih vprašanjih, katera stojijo na programu bodočega zasedanja Društva narodov, posebno vprašanju razorožitve in sporazuma o medsebojnih mejah. V vseh vprašanjih vlada popolna sloga. Vsa dela praške konference so prožeta z duhom iskrenosti in popolne prisrčnosti. Pri sklenitvi konference Male antante je bila dana zastopnikom držav Male antante prilika ugotoviti plodonosne rezultate skupnega dela za pretekla štiri leta in so Gbnovili vezi lojalnega prijateljstva, ki je vedno podlaga skupnega nastojanja za mir, za politično kakor tudi gospodarsko obnovo Evrope. Določilo se je, da se bodoča konferenca Male antante vrši to zimo v Bukarešti. Ninčič, Ducka in Beneš so dali raznim novinarjem izjave, v katerih so izrazili svoje zadoščenje na delo konference. Pri tej priliki je Ninčič, kar se tiče odnošajev z2 g Zi Za tovarniške potrebe la kožne jermene kg Din 138 — Za gospodarske potrebe la kožne jermene kg Din 133’— dobavlja Nabavno središče za poljedelske stroje: Krunoslav Stj. Jakovlič k. d. Glavno zastopstvo: International Harvester Company of America, Chicago. Zagreb, Marttteva ulica 14. Brzojavi: Polj ost roj. j ŽLICE, VILICE, ■ kuhinjske in žepne nože, jedil- ■ no orodje, pipce, škarje, žepna J ogledala, ustnike za cigarete, ■ pipe - mornarice, merila (po- ■ seti), »Ilirija«, »Jadran« čistilo, 5 leščilo, mast in apretura za ■ usnje, olje za šivalne stroje, ■ črnilo in gumi - arabikum na debelo pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana, S Sv. jakoba trg št. 9. 1 IB* w®o N ahrbtnike In naramnice lastnega proizvoda oddaja na veliko 30°/0 ceneje kol iz inozemstva IVAN SAVNIK - KRANJ Slovenija. Na željo se pošljejo vzorci! Vzorčni velesejm v Uubljani Pav. H 327. IJUGOEKSIMI ■ Trgovska dralba. Vekoslav Pelc A sir. Buport LJUBLJANA Import Vegova ulica ® Olovno Mntopstvo m Slovenilo m *®l°9a mlina »UNION* Osijek TRGOVINA ■ Ipscariliklm, koIonUnlnlm, malerijotalm klopom. Hvllsllrfn-*. poljskimi pridelki, losom In los ni—I tn- za sadje kakor tudi vse vrste papirja priporoča Kastelic in drug Trgovina s papirjem na veliko Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 Malinovec pristen, naraven 1 kg 20 dinarjev nudi lekarna dr. G. Piccoli v Ljubljani 9 « e n a ■ b „v,. ^KSiitees m ibbhssjj n S s a S s a a e Veletrgovina kolonijaine in špecerijska robe 2 Priporočamo: g f Jos. Peteline f a a a BS a a a a a a u H a Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, ujetih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba Zahtevajte cenik I a B IS a ta a a B n a a e tiBaaaaaBaaaammsamm'tmmMf =111=111=111=111=111=11 A- VICE! Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo 1 Na drobno =lll=lll=lll=lll=|||=|| LJUBLJANA, 5 St. Petra nasip 7. ■ Najboljši šivalni stroji t vseh J ■ opremah Gritmer, Adler sa ■ rodbinsko in obrtno rabo, ■ ■ istotam igle, olje ter vse po- J ■ samesns dele sa vse sisteme. B En gr osi b svetovne znamke JUT M nudi po najnižji dnevni teni promptno tvornica „Split“ del. dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 12. NaJceneJSe nove ta rabljene J>ISAJLNE STROJE ■ v Specljnlnl mehnnlCnl delavnici sa popravo pisalnih, raCunsklh, rarmnoževalnlh in kopimih strojev Luclovik Baraga, Ljubljana l Šelenburgova Ul. ©./I. nadstr. Pisarniška oprema vedno v zalogi. ■ Barvni trakovi, karbon-lndlgo papir ter vse druge potrebščine. B Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., LMrijana. — Odgovorni urednik T. IERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.