OBLETNICA PODJETJA IN NAŠI JUBILANTI Obletnica ustanovitve našega podjetja praznujemo vsako leto 21. septembra. Praznovanje poteka bo-lij ali manj aktivno glede na to, kakšni pomembni delovni uspehi so bili doseženi v tekočem letu. Letošnjo 32-to obletnico smo praznovali delovno, kakor se spodobi za dobo stabilizacijskih prizadevanj. V letošnjem letu nismo dosegli večjih delovnih uspehov, Iki bi bili vid-ni na zunaj, usmerjeni smo v glavnem na doseganje plana, vračanje anuitet, uvajanje strojne obdelave podatkov na področja materialnega poslovanja, planiranja in termi ni ra n ju, spremljanju proizvodnje ter zagotavljanju likvidnosti zaradi premajhnih lastnih obratnih sredstev. Najbolje poteka doseganje plana tako fizičnega obsega proizvodnje kakor realizacija prodaje. Nekoliko slabše poteka vračanje anuitet, vendar jih z manjšimi zamudami poravnavamo. Strojna obdelava podatkov bo v kratkem stekla na področju materialnega poslovanja, pri planiranju, termini ram ju in spremljanju proizvodnje pa je pred nami še nekaj mesecev dela. Likvidnost, zahvaljujoč doseganju plana rešujemo sorazmerno uspešno, saj smo od predvidenih potrebnih kreditov za obratna sredstva v višini 25,000.000,— din najeli le manjši del sredstev. Seveda skoraj vsak mesec koristimo kredit za izplačilo OD, katerega pa sproti vračamo. Obletnica ustanovitve podjetja pomeni tudi jubilej delavcev, ki združujejo delo v naši DO 15 let. Letos je praznoval svoj jubilej ANDREJ STARMAN. Andrej je bil eden od prvih štipendistov Kladiva rja na srednji strojni šoli v Ljubljani. Redno se je zaposlil v naši DO 26. 8. 1965 leta. V letih 1967 in 1968 je bil na služenju vojnega, roka. Po prihodu iz JNA je delal kot tehnolog in pozneje kot vodja tehnološkega oddelka. Danes Andrej dela kot vodja oddelka za varstvo pri delu in vzdrževan je. Andrej je pričel z delom na, področju tehnologije že v tistih časih, ko je podjetje imelo zelo slabe pogoje za delo in izredno skromno strojno opremo. Z vso vstrajmo.stjo in iznajdljivostjo, s katerima se odlikuje, sta mu pomagali, da je uspešno izpopolnjeval in vodil tehnologijo. Danes, ko so se pogoji gospodarjenja zaostrili, se je dobro ozreti nazaj in ugotoviti, s kakšnimi, za današnje razmere nemogočimi prostori, stroji im orodji, je bil dosežen razvoj im napredek podjetja na današnjo stopnjo, ta napredek pa smo lahko dosegli le z ljudmi Andrejevega kova, Ker smo pričeli sodelovati z inozemsko firmo ,,FESTO", smo se prvič preizkusili v izdelavi kvalitete na zahtevnem inozemskem trgu. Načrte smo dobili od inozemske firme, tehnologijo izdelave iin kvaliteta te izdelave pa je bila naša skrb im naš preizkusni kamen, kjer smo morali pokazati, kaj zmoremo. Andrej se je prav pri osva.janjiu tehnologije izdelave posebno izkazal. Pokazal je vso svojo zrelost pri težavni nalogi in neglede na žrtvovani čas s svojimi sodelavci reševal in izpeljal tehnologijo izdelave pneumo komponent, ki so bili predmet kooperacije. V vseh 15. letih je Andrej aktivno sodeloval v samoupravnih organih, bil je član različnih samoupravnih teles, posebno uspešno pa je opravljal funkcijo predsednika DS. Danes smo pred dejstvom, da je naš nadaljni razvoj mogoč samo na osnovi povečanega izvoza, vendar se je od takrat, ko smo se prvič preizkusili na tem področju, podjetje močno povečalo in zato potrebujemo danes mnogo sodelavcev Andrejevih delovnih lastnosti, da bomo načrte uresničili in obdržali stabilnost pri napredku našega podjetja. Za jubilej, 15 let dela v 'naši DO, Andreju STARMAN iskreno čestitamo! RAZISKOVALNA DEJAVNOST V DO KLADIVAR — nadaljevanje iz prejšnje številke V pretekli številki našega glasila smo se seznanili z najvažnejšimi določbami zakona o raziskovalni dejavnosti. Danes pa bi opisali, kako se bi želeli organizirati tudi v Kladivarj-u. Kilaidivar Žiri je v skladu z možnostmi vseskozi sledil raziskovalnim in razvojnim dosežkom na zahtevnem proizvodnem programu. Kot rezultate tega dela, ki je bilo usmerjeno na razvojno raziskovalno področje, lahko navedemo) naslednje: 1. Intenzivno kadrovsko in štipendijsko politiko 2. Ustanovitev razvojnega oddelka Žiri 3. Ustanovitev razvojnega oddelka v Škofji Loki 4. Aktivno sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami znotraj Združenih podjetij strojegradnje 5. Izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno tehničnem in izobraževalnem področju s Fakulteto za strojništvo, Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani. Kot posledica vsega- tega so sledile tudi zadnje faze raziskovalne dejavnosti, to je prenos raziskovalnih rezultatov v neposredno proizvodnjo. Tako smo leta 1978 pri Raziskovalni skupnosti Slovenije prijavili razvojno -- inovacijski projekt ,,Hidravlika", ki je biI tudi uspešno realiziran. Komponente, moduli in naprave, ki so jih obravnavale posamezne naloge v okviru projekta, so bile namenjene za neposredno industrijsko uporabo in proizvodnjo. Rezultati posameznih nalog so tako koristili nam, kakor tudi uporabnikom. Zahvaljujoč uspešnemu prenosu, se danes 85% nalog, ki jih je projekt obravnaval, proizvaja že serijsko. Ravno tako smo leta 1980 prijavili pri RSS razvojno inovacijski projekt ,,Naprave za avtomatizacijo strege". Odobritev te naloge pa je zaradi spremembe zakonskih predpisov še vedno v postopku. Na osnovi samoupravnega sporazuma o sodelovanju s Fakulteto za strojništvo je bilo realiziranih tudi več raziskovalnih nalog. Skladno z dogovorjenimi načeli Fakulteta dela predvsem na funda mentalni h in aplikativnih raziskavah, do-čim imamo na področju razvojnih raziskav že deljeno delo v skladu s sporazumom. Menimo, da v skladu s 16. členom Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih in predloženimi programi opravljamo raziskovalno delo. Ker pa po zakonu ne obstoje POROČILO O OBISKU SEJMA EMO 4 - Hannover V ČASU OD 15. DO 17. 9. 1981 pogoji za organiziranje raziskovalne temeljne organizacije združenega dela, želimo organizirati Raziskovalno enoto. Predvidoma bi bil sedež Raziskovalne enote v Škofji Loki, kjer imamo zagotovljene minimalne ločene prostore. S polnim delovnim časom naj bi enota zaposlovala 3 raziskovalce, s skrajšanim delovnim časom 5 raziskovalcev ter 3 pogodbene raziskovalce. Vsi predvideni kandidati so že zaposleni v DO Kladivar, ravno tako imajo pogodbeni sodelavci že dalj časa pogodbe o delu z našo DO. Program dela je v glavnem podan v srednjeročnem planu DO Kladivar, v skladu s temi smernicami bo seveda opredeliti natančnejše letne plane. Seveda pa ustrezna registracija Raziskovalne enote ne zavisii samo od nas. Republiški komite za kulturo in znanost ob prijavi ustanovi posebno komisijo. Ta pregleda strokovno usposobljenost in možnost, program dela in družbena in ekonomsko upravičenost. Tu se upošteva tudi Samoupravni sporazum o enotnih merilih za ugotavljanje usposobljenosti delavcev raziskovalnih organizacij za opravljanje raziskovalnega dela. Ta med drugim opredeljuje, da je za opravljanje raziskovalnega dela usposobljen delavec, ki ima doktorat znanosti, magisterij ali opravljen specialističen podiplomski študij. Če ima diplomo visokošolskega študija, mora dodatno pridobiti potrebna znanja- po posebnem programu. Le izjemoma je lahko raziskovalec delavec z nižjo izobrazbo od imenovanih. Ravno tako je računati tudi s tem, da imamo relativno dosti registriranih raziskovalnih inštitucij. Na žalost jih je precej, ki se gredo ,,znanost zaradi znanosti" in že leta ne dajejo uporabnih raziskovalnih rezultatov. Vendar bi vsak novi član zmanjševal njihovo ,,dotacijsko" področje in je jasen nagib, da se nebi krog prehitro širi I. V zaključku lahko navedemo besede tov. GSPAN, ki svetuje organiziranje raziskovalnih organizacij: ,,Tudi če podjetje ne uspe priti v register raziskovalnih organizacij, je iz postopka razvidno, kaj mu na tem področju še manjka. Ravnota.ko pa bp podjetje verjetno nadaljevalo raziskovalno dejavnost, Če pride do spoznanja, da je to nuja današnjega časa za boljši jutri". Anton Beovič Letos sem se z ostalimi predstavniki Kladivarja udeležil sejma EMO. V tem poročilu bom poskušal predstaviti sejem s pomočjo dostopnih podatkov in lastnega vtisa. EMO je razstava evropskih proizvajalcev obdelovalnih strojev, ki se organizira vsake 2. leti. Uradni organizator je CECIMO (Evropski komite za sodelovanje proizvajalcev obdelovalnih strojev), katerega član je VDW (združenje nemških proizvajalcev obdelovalnih strojev). Vendar je razstava EMO prerasla evropske okvire in je vodilna razstava sveta na tem področju. Na EMO 4 je razstavljalo cca 1800 firm iz 33 dežel na 141000 m2. 13 članic CECIMA je bilo udeleženo: ZRN — 744 razstavi ja-lcev Italija — 249 razstavi jalcev Švica — 192 razstavi jalcev Francija — 118 razstavi jalcev Španija — 74 razstavi jalcev Velika Britanija — 72 razstavljaIcev Ostalih 7 članic je bilo zastopano s 103 razstavljalci. ZDA je zastopalo 47 razstavljalcev, Azija je bila zastopana s preko 120 razstavljala, od tega Japonska 53, Indija 19, Kitajska 16, Tajvan 14, Južna Koreja 8. V tem morju preko 1000 Inozemskih proizvajalcev je bilo opaziti tudi našega razstavi j a Ica (LTŽK), pa še ta se je obnašali, kot da ga bi bilo sram. Po strukturi strojev je 700 firm razstavljalo obdelovalne stroje z odvzemanjem ostružkov s tendenco po NC-ob-delavah, kjer so bili predvsem zastopani stružni, brusilni in namenski stroji ter obdelovalni centri. Stroji za preoblikovanje so bili zastopani 250-krat in okoli 400 firm je razstavijalo vpenjala, orodja in merila. Novi krmilni sistemi z zmogljivejšimi elektronskimi sestavi, kakor tudi izboljšana orodja in orodni sistemi dominirajo v nadaljnem razvoju izdelovalne tehnike. Izvedba numeričnega krmiljenja gredo od cenenega, ki se uveljavlja tudi pri malih in enostavnih strojih za hitro po-služevainje in nastavitev, pa vse-do kompleksnih krmilnih sistemov. Veliki sistemski in programski polnilniki omogočajo pripravo obdelovalnih ciklov s tehnološko informacijo in arhiviranjem programa. Z večjo produktivnostjo strojev se bodo obdelovalni časi, predvsem pa pomožni časi in izpadi zmanjševali. Hitrejše nastavlja.nje, večja zanesljivost, oprema za avtomatsko diagnosticiranje, nadzor nad obdelovalnim procesom in avtomatsko merjenje povečuje produktivnost strojev. S pomni In iški m sistemom orodja, zaneslj. vpenjal. in izpeljan, napravami in ostalim spletom opreme so grajeni fleksibil. obdeloval, sistemi tako, da lahko popolnoma avtomatično in brez dodatne kontrole delajo tudi med odmori (malice- in v več izmenah. Poleg čisto tehničnih prednosti pa je poudarjena tudi varnost, zmanjšanje ška-rta in ergonomsko ureditev delovnega mesta. Ker vsak sejem služi trženju, še nekoliko teh podatkov. Nemčija izvaža 62,6 % svoje proizvodnje in ima v svetovnem merilu 26,3 % delež na obdelovalnih strojih. (Japonska 13,1 %, Švica 8,1 %, Italija 7,5 %). Nemčija je največ izvažala v SSSR 12 %, Veliko Britanijo 9 %, ZDA 8 %, Francija in Italija 7 %, nakar je sledila še Švica in Jugoslavija s 4 %. Zadnji trend (leta 1980) pa kaže, da Nemčija izvaža v SSSR 14 %, ZDA 8 °n, Francija 8 %, Velika Britanija 7 °/o itd. Jugoslavija pa je na 13 mestu s 3 % uvoza. Ravnotako je seveda Nemčija tudi uvažala obdelovalne stroje (cca 25 % od izvoza). Tu je vrstni red prvih štirih že dalj časa nespremenjen lin sicer Švica 27 %, Italija i-n Japonska po 12 % ter Francija 9 %. Pred časom se je nahajala na 15 mestu tudi Jugoslavija 1 %, vendar so nas prehitele države SEV. Verjetno je v naši več kot skromni ponudbi na EMO tudi pripisovati ta korak nazaj. Mogoče še nekaj osebnih zapažanj. Splošno lahko rečem, da se obdelovalni stroji v osnovi zelo umificira jo. Kot primer naj navedem večje stružnice, kjer so povsod poševna vodila (pred leti je to imel samo Index) i-n so na prvi pogled podobne ko-t jajce jajcu. No, v detaiIih je seveda veliko razločkov. Tako je npr. Gildemeister prikazoval revolverske nosilce orodja z notranjim pogonom, torej lahko na stružnici frezamo in prečno vrtamo. Obdelovalni centri gredo v smeri povečanja števila orodij. Glede samega posluževa-n ja strojev je bilo videti od robotov, manipulatorja pa vse do običajnega dvigala z ročnim pogonom. Vse je podrejeno ekonomičnosti izdelave. Tako lahko rečemo, da so bili prikazani manipulatorji sorazmerno ,,tresoči" (ni bila absolutna togost), natančni kolikor je bilo potrebno (od 1 do 3 mm) in pa precej hitri. V večini slučajev prevladuje hidravlični pogon, veliko pa je tudi z DC motorji. Pnevmatika je uporabljiva pri zelo majhnih kosih. Za programiranje se uporablja FANUC (to je v bistvu tudi SIMATIC). Na področju mazalnikov so se proizvajalci predvsem pritoževali za-radi japonskega udara na to področje. Zaradi tega so vsi napori usmerjeni v smislu poenostavitve i-n pocenitve izdelkov. Videti je bilo. da se opušča brizgani Iiv in se v glavnem prehaja na izdelavo iz ,,celega". Največji napredek na področju m-zalni-kov je verjetno napravila BEKA, s katero smo tudi imeli konkretne razgovore o možnosti izvoza. Na področju stiskalnic je bilo oonziti prodor NC programiranja. Obenem pa je bilo razvidno, da so stiskalnice opremljene v a-lavnem s fotoelektrično zaščito (SICK etc.), zelo malo je bilo vidnih zaščitnih mrež. Na področju vibratorjev je bi| viden ..standardni" program, kompletiran s pnevmo manipulatorji ter napravami za dušenje zvoka. Pri translatornih vibratorjih je bil pogon z izmenično pnevmatiko ter plastičnimi vzmetmi (videti je bilo kot s steklenimi vlakni ojačan ABS). Pri proizvajalcih hidravličnih komponent je biI viden -standarden program, ki vsepovsod vključuje proporcionalno tehniko. P-ri RR je bil viden modul za pogon po-dajalnega cilindra (podajanje pri obdelovalnih strojih). Posamezna področja so natančneje analizirali naši sodelavci. Kot skupni rezime pa lahko rečemo, da ima K!a-diva-r pravilno usmeritev, da to, kar smo videli, potrjuje naše želje in ambicije v srednjeročnem planu. Še vnaprej moramo spremljati vse dosežke tehnologije in tehnike v svetu in v okviru danih možnosti skrbeti za čimprejšnji prehod od idejne zamisli v neposredno proizvodnjo. V nasprotnem se nam lahko dogodi to, kot je javno izjavil predstavnik poznane tovarne v Hannovru: ,,V dveh letih smo zastareli". I-n še nekaj lahko rečem. Moto sodobnega sveta je rok i-n potem cena. In kje je v tem redosledu kvaliteta? Za razviti svet je tako samoposebi logično in potrebno, da je sploh ne omenjajo. Menim, da če se bomo tudi mi držali teh pravil igre, ni daleč dan, ko se bo Kladiva-r moral pojaviti na inozemskih razstavah kot EMO, ki je za več kot 1000 razstavljalcev predstavljal okno v svet. Anton Beovič SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 14. redna seja komisije za delovna razmerja 1. Razporeditev tov. Bogataj Jožeta k opravljanju del in nalog vodje servisa se izvede s 15. 10. 1981. Uvajanje novega delavca v končni kontroli se prične s 15. 10. 1981. 2. K opravljanju del in nalog kalkulanta v FPS se tov. Oblak Marino razporedi s 7. 9. 1981. Do ocenitve delovnega mesta ji ostane OD nespremenjen. 3. Na podlagi objavljenega razpisa se šolanje z povračilom šolnine odobri naslednjim delavcem: — Fakulteta za strojništvo:- Frelih Milan, Mlinar Anton, Govekar Mirko — Fakulteta za kemijo: Eržen Martina 4. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 1. 7. 1981 je bila Zavodu za zaposlovanje v Škofji Loki posredovana objava, da se objavijo naslednja dela in naloge: — 5 strugarjev — 1 strojni ključavničar — 2 frezalca Na objavo so se prijavili delavci, ki so uspešno končali poklicno šolo za kovinarsko stroko v Škofji Loki. Strugarji: Kunc Roman, Ušenionik Janez, Vehar Rajko, Mlinar Rajko, Rupnik Vojko Strojni ključavničar: Fakin Zoran Frezalec: Naglič Matjaž, Jereb Peter Z zgoraj navedenimi kandidati se sklene redno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 10. 8. 1981 dalje. Uvajalna doba 2 meseca. 5. Delovno razmerje kot pripravniki se s 10. 8. 1981 sklene z dijaki, ki so uspešno končali šolanje na srednjih šolah. — Žust Valentina, adm. tehnik — Kosmač Helena, adm. tehnik (s 1.9. 1981) — Zupančič Vašo, stroj, tehnik — Jereb Marjan, stroj, tehnik — Podobnik Matija;, stroj, tehnik 6. Šolanje sta uspešno končala štipendista tov. Kavčič Bogdan in Podobnik Marko, ki pa sta se že prijavila za nadaljni študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Z omenjenima dijakoma se sklene štipendijska pogodba. Štipendijska pogodba se sklene tudi s tov. Žakelj Marjanom za šolanje na isti ustanovi. 7. Dodeli se štipendijo v srednjem usmerjenem izobraževanju tov. Jereb Antonu, Rampre Stojanu za poklic strugarja. 8. 31.7. 1981 preneha delovno razmerje tov. Kenda Alojzu, na osnovi podpisanega sporazuma o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. 9. Razporeditev za tov. Šubic Antona se odloži za cca mesec. Tov. Novak Dimitrij naj pripravi predlog glede razporeditve. 10.Od KK Lokainvest Škofja Loka smo dobili dopis, v katerem nas prosijo, da omogočimo tov. Lahajnar Jožetu opravljanje delovnih nalog samo v dopoldan- skem času (učenec v gospodarstvu). Tov. Lahaj-nerj-u se zaradi proizvodnega procesa ne dopušča delo samo v dopoldanskem času. Ker pa je učenec v gospodarstvu, ima sedaj v DO prakso samo pol leta, potem pa itak šolo, ki je samo v dopoldanskem času, tako da bo lahko brezhibno obiskoval treninge. 11.Delavec, ki je opravljaj dela in naloge skladiščnika materiala, je imel prometno nesrečo. Na delovna opravila v DO ga ne bo cca 6 mesecev. Zato se tov. Oblak Janka, sedaj razporejenega na delovnih opravilih frezalca premesti za dobo 6 mesecev na opravljanje del in nalog skladiščnika materiala. Na prosta dela in naloge frezalca pa se razporedi tov. Naglič Matjaža. 12.S tov. Izidorjem Prosenom se prekine učna pogodba zaradi neizpolnjevanja obveznosti do DO in šole (za 2. letnik ni opravil izpitov, učna pogodba mu je bila že podaljšana za 6 mesecev). Učna pogodba se prekine s 5. 9. 1981. 13. Komisiji za delovna razmerja so posredovali prošnjo za sklenitev delovnega razmerja tov.: — Jesenko Daniel, KV avtomehanik — Simnovčič Grego,r, KV avtomehanik — Vehar Andrej, NK delavec - Jereb Brigita, NK delavec — Kristan Anita, NK delavec — Gladek Ivo, NK delavec — Mrlak Mirko, NK delavec - Albreht Marija, adm. tehnik - Štucin Marjeta, vzgojiteljica - Benedik Dušan (s katerim je bila sklenjena učna pogodba za skrajšani program 3. stopnje - 18 mesecev), Šolski center za kovinsko šoilo v Škofji Loki je poslal obvestilo, da v šolskem letu 1981/1982 tega programa še ne bo realiziral. Člani komisije sprejmejo SKLEP: S tov. Jesenko Danielom, Simnovčič Gregorjem, Vehar Andrejem, Jereb Brigito in Benedik Dušanom se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Z Gladek Ivom, Mrlak Mirkom, Albreht Marijo in Štucin Marjeto se delovno razmerje ne sklene. Kandidati, katerim v tem trenutku ne sklepamo delovnega, razmerja, naj spremljajo naše kasnejše objave. Sedaj pa DO nima prostih del in nalog, ki bi ustrezali njihovi izobrazbi in strokovni usposobljenosti. V primeru tov. Kristan Anite se zadolži splošni sektor, da ugotovi njeno stopnjo invalidnosti in vrsto del, ki bi jih lahko opravljala, je namreč invalid (ugotoviti skupno z zavodom za zaposlovanje). 14. Referent za organizacijo in kadre je obvestil, da tov. Gantar Stana, Brejc Janko in Mlinar Marko nimajo pogojev za vpis v višji letnik. Člani komisije sprejmejo sklep, da se štipendije ustavijo, štipendiste pa pokliče na razgovor. 15. Tov. Kalan Franci ni dostavil v splošni sektor indexa o opravljenih izpitih, zato se ga ponovno opozori, da naj to napravi do konec septembra. Z ostalimi delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o štipendiranju ob delu, vendar šole ne obiskujejo, se je splošni sektor z vsakim kandidatom pomenil, ali na- merava šolanje nadaljevati, ali povrniti stroške DO. S tistimi delavci, ki nameravajo šolanje ob delu nadaljevati, se sklene aneks k pogodbi, za ostale pa se prične postopek izterjave. 16.Predsednik OOS ing Kosmač je seznami člane komisije, da bo II. občinsko delovno tekmovanje kovinarjev, ki bo 11. septembra 1981 (praktični del) in 12. septembra (teoretični del) iz poklicev: strugar, orodjar, brusilec, rezkalec in varilec. Na ta raizpis se je prijavilo 10 naših delavcev. Vsem 10 delavcem se odobri izostanek od dela za 4 ure, to je od desete ure dalje. Seja komisije za družbeni standard z dne 23. 6. 1981 Razdelitev stanovanj, ki