St. 52. / V Trstu, v sredo 30. junija 1886. J. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >f h M«« ■ EDINOST« z tbaia 2 krat na te■> >tudns. Cena ta v«* #to prilogo Tel . la poln leta 3 tri. 50kr., za četrt leta ± gl. TS kr. — Sama prl-ogarane M. gl. SO kr sa i-elo leto. — Ponamezne Sr.pvilke ae i >t#ivA|o nri opravniit\ in Urafikab v Trtla po & kr.. v ••rlol in v A|d«vi5i»l oo (kar — AVoft«««. rakiu-»tilje >n inaerate prejema Opravalitv«, vla T ar renta, »Nava tlakaraa*. Val davni ae pollljajo Uraialit»a-vit Tarraata. .Nuova Tipografi*:• v*»k mora biti frankiran. Rokopiai b-ei poaebne vrodnoati «e ne vračajo. — Intir&tt (razne vrate nila in ponlanice) ae larafinnijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih ogiaaih i drobnimi •<> pl&^aje za vnako heaado 2 kr Vabilo na naročbo. Uljudno valimo s tem naše na-ročnike, da precej naročnino ponove, ~na$e prijatelje in pospeSevatelje pa, da nam pridobe kaj novih naročnikov, katerih potrebujemo v prospeh našega težavnega podjetja. Dolžnike pa prosimo slednjih rat, da poravnajo svoje dolge, ako nočejo, da Jim Ust ustavimo. «Edinosti stane la vse leto f. 6, s prilogo f. 7, la pol leta f. 3, s prilogo f. 3.50, za četrt leta f. 1.50, s prilogo f, 1.75. Upravništvo «Edinosti». Postava za zavarovanje delalcev proti nezgodam. (Daljej. § 39 določuje, da more zavarovalnica tudi spremeniti glede pokojnine kacega ponesrečenega, ako se pri njem zgodi kaka sprememba. Ako pa kak telesno poškodovani vpokoje-aec umrd, potem mora družina v slučaju, ko bi se to na bilo zgodilo uradno, sama smrt naznaniti zavarovalnici in zahtevati podporo v zmisln § 6 v najdaljSem obroku enega leta od dneva smrti; ako ta obrok zamudi, zgubi pravico do vsake pravice. PoviSanje pokojnine se more tir« jati le od tistega časa, ko seje naznanila sprememba okoliSČin; znižanje pokojnine pa stopi v veljavo z dnevom odloka zavarovalnice. § 40 A.ko kak ponesrečeni pokojnino uživajoči delavec ali uradnik zopet stopi v delo pri poprejšnjem ali kak era drugem gospodarju, more mu zavarovalnica pokojnino ustaviti po- polnoma, ali nekoliko po razmerah plačila, katero dobiva. § 41. Ako je zavarovanec ino-stranec in tudi biva na inostranskem, potem mu more zavarovalnic* mesto penzije enkrat za vselej izplačati primerno svoto. To pa ne velja za og**r-ske dežele. § 43 določuje, da upniki zavarovanca nemajo pravice sekvestrirati njemu določene pokojnine, prav tako ne more prodati dotični svoje pokojnine drugim osobam. § 44. določuje, da tudi zavarovalnice ne smejo delati pogodeb, po katerih se kak zavarovanec naprej odpoveduje vsakej pravici do zavarovalnice. § 45, Ako kak tovarnar ali gospodar kacega obrtnijskega zavoda sam in po lastnej krivdi prouzroči kako nesrečo, potem mora on odSko-dovati zavarovalnico za vse one od-jškodnine, katere mora ona plačati dotičnim ponesrečenim. To velja tudi za akcijska društva, ako pooblaščeni vodje tako nesrečo prouzročijo. Namesto letne rente more v takih slučajih zavarovalnica terjati vplačevanje na enkrat renti primernega kapitala. § 46. določuje, da imajo zavarovanci le potem pravico, da tirjajo Se posebno odškodnino razun one j omenjene v §§ 6. in 7, ako je gospodar ali njega namestnik samovoljno prouzročil nezgodo, kakor to določuje § 45. § 47. Jamčenje tretjega, kateri je prouzročil nesrečo, je postavno do-j ločeno. Zavarovalnica pa je v takih (slučajih le toliko vezana, kolikor ta postava določuje. 48 določuje, da imajo državno nadzorstvo o zavarovalnicah le deželne politiške gosposke in pa minister notranjih zadev. § 49 določuje, da ima zaslišati minister za vse zadeve v tej postavi naznačene še posebno svetovalstvo, ki je sestavljeno iz tehnično izobraženih osob. To svetovalstvo mora biti zaslišano posebno v teh le zadevah: Glede predrugačbe okrajev in razdelitve ene zavarovalnice, glede razdelitve ponesrečenih v razrede, glede porabe reservnih zalogov, glede tarifov. § 50. Politične gosooske imajo dolžnost zavarovalnice podpirati in jim vs« dogodke zavarovalnico zadevajoče naznaniti ne da so za to posebne vprašane. Zavarovalnice nemajo pravico do tega, da jih zastopajo finančne pro-kurature. (Dalje prih.) PODLISTEK. Narodne pripovedke iz spodnje Stirske. (Konec.) XXIV. Svoje dni sta živela mož in žena siromašnega stanu, mož premišljuje, Icako bi svoje stanje mogel poboljšati, da ne bi mu trebalo več težko delati. Napoti se na daljni pot sreče iskat, misli gredoč po poti: Oh, da bi jaz na tem poti našel zaboj denarja — tako pre-misljujočega sreča vrag. Hitro ga vprafic Kakove misli imaš človek? On odgovori: Prav zdaj sem mislil, da bi mogel kde najti zaboj denarji, da bi potem lahko sebe, ženo in otroke redil. Na to vrag pravi: Daj ti meni tisto, kar pri hrami imaš. pa sam ne znaš, dam ti polno vrečo denarjev, mož pa reče: Če ne vem, da imam, toraj tudi ne potrebujem, in tudi ti lahko dam, mož nt vedel, kaj je prodal, tudi ni slutil, da je to bil vrag, kateri se je v podobo navadnega potnika spre menil. Tedaj sta se pobotala, in vrag mu da polno vrečo denarjev za stvar, za katero on še ni vedel, prav vesel gre mož domu, Kedar mož domu pride, vesel pove ženi, kako dober kup da je naredil, in da je polno vrečo denarjev z Beboj prinesel, pravi: Ne bo nama treba več tako teško delali in kruh služiti, sedaj Imamo dovolj. Ali sedaj mu žena pove, da je nosna, 25letnica slovanske čitalnice. Slavno si. V soboto zvečer so tržaški Slovani imeli jako pomenljivo slavnost, vršila se je na vrtu in velikem salonu čitalnice. Vit in dvorana sta bila primerno okrašena se zastavami in grbi avstrijskih dežel; razun starega odra je bil postavljen Še nov oder poleg zida zarad boljše akustike; na stotine plinovib svetilnic in razsvitije-ii i h balonov je uprav čarobno razsvetljevalo prijetni vrt v sredi tržaškega mesta. Ker čitalnici ni vabila nobenega razun nekaterih zunanjih gospodov, ki so bili nekdaj zaslužni za društvo, pa niso zdaj več udje in pa narodnih društev; bilo je občinstva le do 400 in zastopana je bila le inteligenca Tržaških Slovanov; mej to gospodo smo zapazili tudi mnogo višib uradnikov, ki sn u ije, oficirjev itd., vsa gospoda je bila prišla v salonskej obleki, odbor pa je gospodo sprejemal na stopnicah in pleine parade; nazoče so bile tudi deputacije: Tržaškega Sokola, del. podp. društva in društva Sv. Cirila in Metoda in nekoliko, na le malo zunanjih gostov, mei njimi drž. poslanec dr. Vitezič. mož se ožalost1, ker zdaj Re mu oči odpro — sina je prodal — i komu aa j* prodal? — Od tega dne je bil oče vselej žalosten, raje bi bil v siromaŠtvi še dalje živel, nego da je prodal sina za ono vrečo denarju. Otrok kikor bitro je bil rojen, naglo se jame razvijati ter zraste deček in stopi v mladediška leta ter se z svojimi brati in sestricami nikdar ni rad igral, kakor je sicer otroška navada, oče mu je pa vselej kruh poljubil, kedar mu ga je dal. Nekoč gresta z očetom na vse zgodej v jutro v hosto (šumo) drva c^pit, urno jima gre delo od rok. nasekata precej drv, oče se Čuii, da je njegov slo t;iko močan, in da je dvakrat toliko drv nasekal, ka kor on. Seda| žačne sin očeta prašati: Oče, zakaj meni vsikdar kruh poljubite, kadar mi ga daste, drugim otrokom pa ne ? oče na te sinove besede nič ne odgovori ; zopet ga praša in mu preti, če mu tega ne pove. Oče videč, da Be z si-nom ni šaliti in da mu mora povedati, reče: Sini jaz sem tebe prodal vragu, kadar si bil še v materinem telesu.— Sedaj reče sin : Srečno ostanite oče — zakaj mi niste tega uže prej povedali — jaz irrem v peklo po »krstni list,« in tako se poslovi. Kadar pa gre po poti, pride do nekega iirnškoveca drevesa, drevo ga vpraša: Kam pa gre*, mladenič ? Odgovori: V peklo po krstni list; na ta reč« hruška: Će tja greš, vprašaj, zakaj jax sadu ne rodim, in on jej to zatidi. Gre dalje po svnjcj pot', pride de reke. kier j* bil hrodnar, kteri je ljudi čez reko prepeljival njegn poprosi, na) ga prepelji čez reko, brodnar pa ga vpraša, kair. gre. On odgovori: Grem v v peklo po krstni list. — Ko brodnar sliši, kam ta mladenič gre, njega lepo pros', naj kadar tja pride, vp aš >, koliko časa še bo moral vozariti čez to reko; ker bil je v »sužanstvi« uža mnogo let, tuli temu zatrdi, da mu željo izpolni. Gre zopet dalje po svojem daljnem poti čez strašne propade in gorć, pot njegova je bila z mi raj hujša, tako da pa uže težave in groza obhajajo; po takovej poti pride do brezdna peklenskega. Pri vratili, katera so bila več sto centov težka in okovana vsa ž-lezoin, z spičastimi žeblji in bodali, tuše ustavi, bila so prav tedaj odprta; ker je prav takrat nekega bogataši duša prišla v peklo,- vsi vragi so imeli delo z njim, zato ga nikdo takoj ne opaž1. Pogleda malo skozi vrata, vidi kako so dušo tega bogataša nemilo mrcvarili in trpinčil«, gosti dim se zavali in pogrezne se duša bogatina v peklensko globočino z vsemi prebivalci pekla. Naj prvo ga zapazi vragova »drnž ca« in vpraša, kaj hoče? Hočem imeli svoj krstni list in tudi vedeti, zakaj ona hrušk» ne rodi sadu več, tudi koliko časa bo še moral oni brodnar voziti Čez ono reko. Sedaj ga zapazi tuli ostala drhal — »baburau pove, kaj hoče ta človek iz zgornjega sveta; pa nobeden ne zna povedati, drug drugega jamejo pra-šati za krstni list, pa vsak se opravičuje, da ga ni videl. Sedaj pa pride eien iz mej peklenske drhali, ki prej nI bil pričujoč, in bil je Šepav na enej nogi, vsi rečejo ; Ti ga imaš — daj g.i sem, on pa pravi, da ga ni videl in ne zna, kde je. Zap eti mu vsa drhal, če ne pove, dend ga na »Panfilosovo posteljo« kakor dušo bogataša. Ko zasliši na ■Panfilosovo postelje« oni Šepav vrag, prestraši se in Točno ob 9. uri je začel* popolna vojaška godba (48 mož) polka car Aleksander III. spremenjena v orkester gosti overturo, precej potem drugi VVagnerjev komad. Godba pod vodstvom kapelniku Sommerja je ule izvrstno zvršila obe točke programa. Nastopil je potetn pevski zbor do 70 zbranih pevcev pod vodstvom g. Srečko Birtelja in peli za Trst novo Nedvedovo: Vojaci na potu. Prelep ti zbor so naši pevci izvrstno prednašall. Sledil je potem slavnostni govor g. Dolenc i, katerega pri-naSamo na drugem mestu popolnega. Po govoru zopet godba, potem pa g. Serafina Vilharja nov in krasen zbor z tenorsoiom: Naši zvezda. Petje je bilo precizno in gospod solist Pelicon je pel kakor navadno korektno In s pravim občutkom, Občinstvo je ta zbor jako navdušil in akopram je težak, morali so ga pevci ponoviti. Sledila je potem zopet godba ; potem pa ZajČev zbor: Večer na Savi, spremljan z orkeslro. Ta točka je bila sijaj veselice, peli bo naši pevci tako, da boljše pisec teb vrst te skladbe ni slišal peti niti v Zagrebu. Občinstvo je burno zahtevalo ponavljanje in rado bi jo bilo poslušalo tudi trikrat, da niso bili pevci uže preveč utrujeni. G. Bartlju, pevo-vodju našo iskreno čestitko. Vojaška godba je sklenola koncert s prekrasnim Horny-jevem potpourijem iz slovanskih napevov, kateri komad je tudt v občinstvu obudil pravi entuzijazem. Proti koncu besede je g. tajnik prof. Mohor prečita! došle telegrame, katerih vsak posebe so bili sprejeti po občinstvu živahnimi Živioklici. Telegrame priobču-jemo na drugem mestu. — Po izvr$enej besedi se je začel v dvorani ples, ki je trajat skoro do dneva. Vsak je vzel najlepši vtisek s seboj od sicer manj hrupne, pa toliko lepše veselice. — Tako so tržaški Slovani prvi praznovali 25letnico čitalnice, vsi jako zadovoljni In polni najboljše nade za ho ločnost močno pa smo vsi pogrešali, pozdravov nekaterih sestric, ki so tudi leta tS6t začele svoje živenje, posebno pi onega iz slovenskega središča. Govor f, V. Dolenc«. Slavna gospoda! V naših časih so jubileji uže nekaj navadnega; drugi nam sosedni in z nami skupaj bivajoči bolj razviti narodi snujejo sk< ro vsako leto kak jubilej in tu li po več takih jubilejev. Mej nami Slovani, naglo poskoči, če prav le po enej nogi, kar se je dalo, po list ter ga urno prinese in poda ga mladeniču, le da je rešen bil one postelje. Sedaj pa še ho e znati, zakaj ona hruška ne rodi in koliko časa bo še moral brodnar voziti po onej reki; pa tega ne more zvedeti. —Ona »babura«, katera ga je v prvo ugledala, pa pravi: Pojdi ven, jaz ti to povem. — Tista hruška ne bo poprej rodila, dokler neki človek ne izkoplje izpou nje denarjev, kateri so pod onim drevesom. Oni brodnar pa bode tako dolgo vozaril Čez reko, dokler ne prepelje i.e-kega človeka, kateremu veslo poda in reče besede: Do zdaj sem vozil jaz, ol sed pa boš vozil t'. Potem se poslovi oni mladenič ter zopet na pot spusti. Pride do onega brodnarja, kateri ga je vprašal: Dokle bom še vozil Čez tO reko ? Mladenič mu pravi: Ko me prepelješ, potem ti povem. Ko pa ga prepelje na ono stran reke, pove mu in razlozi vse, kar je videl; brodnar mu veli: Da bi mi bil to prej povedal. moral bi od sedaj voziti t*. Gre daije in pride do hruške, tudi ona ga vpraša, kaj ie izvedel, on papravj; Ti že pomorem — začne kopati in skopal je veliko denarja, prav vesel gre domu, hruška pa je zopet začela roditi. Prišedši domu, razveseli se tudi oče, ko sin denarje prešteva, pa tudi krstni list prinese. Od tedai so vsi skupaj srečno žlveli, vsega v obilnosti imeli, in še seda) žh<£ če še niso pomrli. Neprodajajmo nobene reči, dokler je ue poznamo. E D I N O S T ki smo začeli kot narod kasneje živeti, redkeji so taki pojavi, najredk^jši pi so mej nami Slovenci. Stvar je naravna, aai jd naše narodno gibanje še povsem mlado In nemamo mi Slovaci, posebno društev ne, katera bi bila uže Bog ve kako stara. N.tš.i prva socijalna društva so bila čitalnice, ki so se začele z dobrim uspehom ustanovijati leta 1861, m prva osnovana je bila biŠ naša Tržaška č tilnica, ker Ljubljanska, Mariborsk i, Celjska itd. so bile pač tudi stvaritev leta 1861., ali vse te so bile za nekoliko mesecev ke-sneje odprte, rieso naša Tržaška; zatorej pa je denašnji jubilej tudi prvi v vrsti drugih, kateri si bo lo letos po slovenskem svetu vi šili, in uprav zato je 251etuica naše čitalnice toliko bolj važna in pomenljiva. Slavna gospoda! Podlaga narodnemu gibanju in narodnim društvom je dub svobode, ki je kakor zlata zarja zasijal tudi avstrijskim narodom prvikrat leta 1848, potem pa je ta zlata zarja zopet za nekoliko Časa zatonila, ali le za malo let. kajti uže leta 1W>0. je naš presvitli cesar Franc Josip I. z oktobarsko diplomo dal avstrijskim narodom ustavo, s katero so bile zajamčene vsem avstrijskim narodom enake pravice. Naravno je nastalo vsled tega novo i vabnejše gibanje posebno pa m^j Slovani, ki so se do tiste dobe pnv malo zavedali svojih narodnih pravic. Ta zavednost pa nam je bila silno potrebna, ako smo sploh hoteli stopiti v vrsto kulturnih in n ipredovalriih narodov in se izviti iz spanja m leia- gije, kakšna se polasti tistega, kateremu ie usoj-na večna sužnost in ži-lostna poguba. Da pa je naš mili narod upiav pod vlado našeg i presvitlega cesarja Franca Josipa nastopil živenje svobode in napredka, to, slavna gospoda, nas vse navdaja s posebno hvaležnostio do milega očeta naše države in menim, da ustreženi srčnej želji tukaj zbranih slavi-teljev naše čitalnice, ako se pri tej slo-vesnej priliki pred vsem spominjam Njpga kot prvega dobrotnika in Vas slavna gospoda. povabim, da z menoj vred zakličete navdušeni trikratno: «Zivio naš cesar Franc Josip 11» Slavna gospoda 1 Mi torej danes obhajamo 25- letnico obstanka naša tržaške slovanske čitalnice, 25 let uže to naše društvo dela v razvitek našega naroda iu sploh v pospeševanje Slovanstva v Trstu. Pri vsem tem pa čitalnici ni bilo tu prvo slovansko društvo v Trstu, ampak uže 13 let pred njim imeli so tržtfiki -lovaiii svoje domač« ognjišče, in to je hilo >Sla-vjansko ornštvo«, katero so osnovali uže leta 1848 odlični Slovani rodoljubi v pravem pomenu besede možje vplivni in v Trstu obče čislani; Slovenci, Hrvatje, Srbi, Poljaki, Cehi, s kratka, v tem društvu so bili zastopani vsi avstrijski Slovani in gojili mej sabo pravo bratsko slogo in Ijujez^n. Mej ustanovniki tega velevaž-nega društva nahajamo slavnega pesnika Koseškega, kateri inu je bil več časa predsednik, po tem za slovansko literaturo zaslužnega višega cirinskega uradnika Cerarja. Dorneka, SorČa, svetovalca dr. Josipa Doljaka, rodoma Solkanca, ravnatelja c. k. normalke Rudmaša in še zdaj med nami nahajajočega se gospoda Zor-lnana Andreja, katera, kakor tudi Doljaka nahajamo kasnejo tudi mej ustanovniki čitalnice. (Bili so v društvu tisti ljulj-, kakor Petk% ki so se do tiste dobe še čutili Slovane). To društvo je v Trstu slovelo kakor najodličnejše, štelo je udov na stotine, v nekem Času nad 300 iz najboljših krogov tržaških; svoje stanovanje je imelo v Ter-gesteo, kasneje v hiši g. Perkota na korz". Veselice teya društva so slule zarad elegance in Živahnosti in uživalo je to slovansko društvo tisti čas občne Bimpatije v Trstu. P;. »Slovansko društvo« ni bilo le socijalno središče triaSkih Slovanov; onoje tudi n idomestavalo politično društvo, kajti uže leta 1848 ustanovilo je svoj 44-dnevmk. katerega so krstili tSlovanski rodoljub« in kateremu urednik je bii uže omenjeni rodoljub Gerer. Ta list je bil izvrstno uredovan, Je Skoda, da je kolera leta 1844 pobrala prevtrodljivega Cerarja in z n jim tudi list. Bili so potem tržaSki Slovenci nekoliko časa brez lista, ali uže leta 1850 je slovensko društvo ustanovilo drug list pod imenom »Jadranski Slovan«, temu listu je bil urednik normaljke ravnatelj č. gosp. Rndraaš. — Pa tudi ta list je le malo časa izhajal, vsaj v tistih dobah ni bilo novinarsko polje postljano z rožicami. Naj Še om»nim, da je to druStvo tudi večkrat vplivalo na mestne volitve in nekoliko let slovanske interese v Trstu prav dobro z istopalo m razne strani. Ali, kakor so uže Slovenci predobro-8ični, pazili so najbrže premalo na to, da društvo za sve čase ohrani slovanski svoj značaj, ka|ti vgnezdilo se je bilo sčasoma v slovansko društvo toliko Italijanov, da je društvo dobilo skoro popolnoma italijanski značaj in da se je tako leta 1858 zgubilo brez vsaceca sledu. Leta 1859 so bili torej Slovani v Trstu brez vsacega društva. Bilo je to burno leto, v katerem je Avstriia vojevala proti Franciji in Italiji in v katerem se je uže slutila nova doba. — ta je v resnici prišla leta 1860. V tem letu so se Tržaški Slovan', ki so mrav no zopet iskieno čutili potrebo kacega soci-jilnega in političnega središča, začeli mej seboj pomenjavati, kako bi s^ dala v Trstu ustanoviti čitalnica, prav za prav zopet oživiti pred par let zaspalo slovansko društvo. Bila je takrat sploh po vsej Slovan-skej domovini nastopila ta želja po društvih in časopilh. Uže spomladi istega leta so si nekateri rodoljubi, ki so napravili nek izlet v Razdrto, uprav tam pri nekej veselici v roke segli se zagotovilom, da osnujejo v Trstu čitalnico. Ustanovil se ie precej po nekakem slovanski klub, ki je čitalnici pripravljal tla. Čitalnica je po nekakem uže obstala v I. 1860; ali 29. januvarja 1861 so sno-vatelji društva sklicali vse bolj poznane in odlične Slovane Trsta v veliki zbor v notei granle, kateremu je predsedoval *nani raj-iki rodoljub trgovec Edvard b)rč in zapisaval znani naš pesnik Frane Cegnar. — Prečitala so se najprej pravila, in ko so se ta v zboru sprejela v slovenskem in srbskem jeziku, volil se je začasni odbor, kateremu je bila poverjena naloga, da dobi vi idno potrdilo za pravni obstoj društva in da sprejema ude in sploh-z ične društveno živenje. Udje tega začasnega oibora, katere se more z vso pravico ustinovnike Slovanske Čitalnica v Trstu imenovati, bili so ti le gospo ije : Dr. Jos. Doljak, c kr. svetovalec, Franc PieŠe trgovec, Miha Stosič, uradnik. And. Zorman, trgovec, Skender Mirinovič, K Ivani SorČ, B. R idakovič./sl t* ije trgovci, Mate Baštjin, duhovnik, Škender Vi.htr, trgovec in brat pesnika Miroslava Vilharja, Franjo Kavčič, trgovec in Franjo Cegnar, znani naš pesnik. 01 teh so zdaj živi le še ti le gospodje: Andrej Zorman, France Kavčič, Franjo Cegnar in B. RadakoviČ, Uorav trije prvo imenovani gospodje so bili tudi najdelavnejŠi za ustanovo in dober uspeh društva prva leta njega obstanka. Kmalo je bilo vse pripravljeno, najeto stanovanje v hiši Brigiti na korsu. Zato sklical se je zopet redni občni zbor v fe-bruvarju, kateri zbor je volil definitivni odbor in izvoljeni so bili skoro v*i snova-telji društva, le predsednik je postal drug m sicer trgovec Eduard Sorč; kateri je b 1 potem sam predsednik do konec leta 1863. Ni tistem zboru se je tudi sklenilo, da se ima čitalnica slovesno odpreti v dan 9 marcija 1861. Program besede, s katero se je ta slovesnost odprla (glej zadnje št. podlistek) bil je znamenit. Govoril je predsednik, potem je pel izvrstni zbor pod vodstvom Čeha Vaclava Lega, kateri Še dandenes v Pragi Čehe seznava z jezikom in običaji njemu jako ljudih Slovencev. Na gla80virju se je producirala gospa Terezina DolenjČeva, rojena Vilharjeva in prekrasno peia je gospica Marija DolenjČeva zdaj gospa župana ajdovskega, g. Godine, .katera se je bila učila petja na konservatoriju v Milanu. Deklamovala pa sta gg. Sčitomir Vilhar in Srb Kasipinovič. Le en glas je bil po Trstu in drugod, da je bila beseda tržaške čitalnice kaj izvrstnega, kaj znamenitega ; tudi v Novicah od 1. 1861. je brati obširen dopis o tej be sedi. Znamenito v analih naše čitalnice je tudi to, da je bil skoro eno leto, to je 186112 nje tajnik prvi slovenski filolog in slovenski pisatelj g. Levstik, kateri je tudi sestavil prvo letno poročilo čitalnice, ki se nahaja v čitalničnem arhivu. (Konec prih.) Brzojavni pozdravi. Dunaj. — K petindvajset letnici vstraj-nega veiečastnega in vspefinega boja vam kliče: Tako naprej do konečne zmage slovanske ideje I Živeli! Slovenija. Dunaj. — Na zdarl Kandernal. Dunaj. — Dtlui kakor 25 let naprej. Ovenčalo ti se delo zjedinjenjem vseh tržaških Slovanov. Hrvat dr. Kozle, Slovenec Pukl. Gradec. — Četrt stoletja uža na narodnem polji vrlo delujočej čitalnici želi, da bi kakor dosedaj tudi v prihodnje ostala dika tržaškim Slovencem ter jej kliče slava! AkademiČno društvo Triglav. Gorica. — Goriška Čitalnica pošilja vili sestri tržaški presrčen pozdrav in iskreno voščilo. Vivat — floreat — crescatl Odbor. Gorica. — Bodi inteligentnim središče in dom narodnim društvom, vošči k slav-nosti v prvih letih. Tvoj ud Jeglič deželni računovadja. Ljubljana. — Slavni gospodi praznujoči petiudvajstletnico kličemo: Slava živio slovanski Trst! Slovenski Narod, Kranj. — Sprejmi lavorike slavne 25 letnice jadranska čitalnica I Bralno društvo. Koper. Doživela i pedesetgodišnjicu i dalje, te budila i krepila narodno čuvstvo! Čitaonica u Kopru. Kattav. — Prigodom Vaše dvadeset-petgodišnjice kličemo Vam srdačan: na mnogaja lieta! Živeli! Čitaonica i Bratovščina v Kastvu. Reka. — K denašnjej slavnosti kličemo: živela tržaška č talnica, naj vedno cvete in napreduj* v korist in slavo slovanskega naro la 1 Vadnov, Kalister, Bole, Rendič. Metlika. — Živela in srečno nadalje-vala sveti svoj poklic na Adriji! Čitalnica. Komen. — Živeli čestilci slovanske Čitalnic« v Trstu In slava ustanovnikom iste/ Pevsko društvo Lira. Prosek. — Nemogoče udeležiti se osebno denašnje velevažne slavnosti, kličem Vam pri veselici zbranim slovenskim, hrvatskim rodoljubom tem potem trikratni navdušeni: Zivdo! Ivan Nabergoj. Komen. — Naj bode slovanska čitalnica v Trstu trdna Rkala, ob katero se njej sovražni elementi razhijo! Kavčič Josid, nekdajni tajnik slovanske čitalnice v Trstu. Iz Razdrtega (po ekspresu.) Kakor Nanr.s trdna stoj Na jadranskem morju Ti! Vstri-jaj, sovrana se ne boj, Vsaj za tabo smo mi vsi 1 Živela tržaška slovanska čitalnica! Razdrški rodoljubi. Sv. Peter. Senpeterski rodoljubi Vam kličejo o priliki VaŠe petindvaj^tletnice od dna srca na zdravje ! Sentpetereki Slovenci. Politični pregled. Notranje dežele. Za novega trgovinskega ministra je bi imenovan sileski deželni načelnik Bacque-hem. — Njegov praded ni bil Avstri-jec, ampak je prišel iz Flandrije v naše cesarstvo proti koncu prejšnega stoletja. Rojen je bil novi minister 25. avgusta 1847 v Opavi, toraj ima še le 39 let. Nauke je izvrSil na Dunajl v TerezijaniSču vseskozi Izvrstno, stopil leta 1869 v državno službo, v letih 1871-1873 je bil voditelj načel-ništvene pisarnice naučnega ministerstva. Pozneje je prestopil k političnej upravi, služil pri deželnih namestniŠtvib v Pragi in Brnu in pri raznih okrajnih glavarstvih na Češkem in Moravskem. Kakor okrajni glavar v Tečnu se je posebno pečal s tamošnjo jako razvito obrtuijo, jako skrbel za obrtne šole, ki so pa tudi rodile najlepši sad in ljudstvo mu je bile za te vspebe jalco hvaležno. Posebno zaslugo si je pridobil za steklarstvo, ker je v Heni-schoenavi ustanovil Solo za steklarsko obrtni jo, skaterom je to obrt jakopovzdi-gnol. V letu 1878 je bil premeščen v Bosno in tu je štiri leta vodil načelniško pisarnico bosniške deželne vlade, v letu 1881 je bil vladin svetovalec deželne vlade v Celovcu, in od tod je bil poklican za deželnega načelnika v Opavo in priznavati moramo, da je tu jako mnogo storil za povzdigo obrti in prometa. Tega ne priznavajo le njegovi privrženci, ampak vsa sileska dežela, tudi njegovi nasprotniki so mu javno to pričalo dali. — Iz vsega tega se vidi, da je novi trgovinski minister popolnoma sposoben za velevaino poslovanje,, ki se mu je izročilo. Mož v naj-krepkejših letih, učen in izkušen, marljiv in pravičen vseskozi vsacemubrez razlike narodnosti, tak mož bode na pravem mestu kakor načelnik trgovinske najvišje uprave. Naučni minister Gautsch odpotuje jutri na Češko ter obišče učilišča v Budejevi-cah, Plznu, Hebu, AŠu, Kadnju, Komo-tavu. Toplicah, Pragi in Libericab. Zakon glede zidanja oziroma priskrbi tve novih poitnih in brzojavnih poslopj v Krakavi, Levovu, Črnovicab, Trstu, Bol-zanu, Tridentu in Roveredu je uže potrjen. Po tem zakonu je dovoljeno za Krakav 300.000, za Levov 480.000, za Čr-novice 150.000, za Trst 555.000, za Bolzan 90,000. za Trident 100.000 in za Roveredo 25.000, skupaj 1 700.000 gld. Ogerski ministei ski načelnik Tis\a pride ta teden na Dunaj, da cesarju predloži razne zadeve in se z avstrijsko vlado dogovori o nekaterih nerešenih stvareh. Razprave o carinskem tarifu in avstrijsko-ogerskem Lloydu pa se prlčno Še le pozneje. Vnanje dežele. Bolgarsko sobranje je tri dni prav živo razpravljilo prestolni govor. Manjšina, katerej se beseda ni kratila, odločno je zahtevala, naj se vladi Izreče nezaupanje, a podlegla je popolnem, ker z veliko večino je bil sklenen vladi ugoden odgovor. Le vplivu kneza Aleksandra se je zahvaliti, da se Bolgarija ni oklicala za kraljestvo in neodvisno državo in da odgovor nikakor ne žali sultanovih sucerenskih pravic. Poplanci v adresi izgovarjajo le željo, naj knez varuje zd.užitev, kakoršna je zdaj. S tem se je stanje Karaveiovega ministerstva utrdilo. —- Pripoveduje $e, da se bolgarski knez izbriše i2 pruskega vojaškega imenika in to Rusiji na ljubo. To ne utegne ustreči le Rusiji, temuč tudi Srbiji, ki mržnje do Bolgarov ne more zatajevati in se je še le te dni pretilo s tem, da Srbija zopet napove vojno Bolgariji, ako bi sobranje bolgarskega kneza proklicalo za kralja ; srbsko vlado navdušuje sibski duh, ne pa slovanski In ta duh jej bode še uaodopoln, ako ga ne prežene iz napuh-neneea srca. Črnogorski kne\ je prišel 25. t. m na Dunaj ter obiskal ministra zunanjih zadev Kalnoky-a. Papež je italijanskim katolikom, kakor je znano, prepovedal udeleževati se volitev v državni zbor, volitev v občinske zastope pa se smejo udeleževati; vsled tega je duh v parlamentu ves drugačeo, nego v mnogih občinskih zastopih. Spomina vredno je t«, da je pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu katoliška stranka z vsemi svojimi kandidati prodrla. Za papežev petdesetletni jubilej, ki se bode slovesno obhajal 27. decembra 1887, delajo se uže velike priprave in ves katoliški svet se za ta praznik jako zanima. Sprožil je to slovesnost poseben odbor v Bolonji, katerem je načelnik neumorni bo-ritelj za interese katoliške cerkve Acqua« derni ter izdal poziv za udeleŽitev. Nabralo se je uie zdaj 400.000 lir in vedno še dohajajo doneski. V Milanu so prišli na sled revolucijo-narnemu društvu, katerega namen je bil, zbujati upore mej kmetskim ljudstvom in podirati sedanji red. V Milanu je to društvo imelo deset oddelkov, v drugih krajih pa 25. Nekatere ude milanskega društva so zaprli ter pridejo pred sodbo. Zaprli so tudi podružnice v Como, Pavlji, Cremoni Brešiji, Novari in več udov vtaknoli v luknjo. Bavarski princ vladar je 28. t. ra. prisegel na ustavo vpriča deželnih poslancev, ministrov, dvornih uradnikov, državnih uradnikov, častnikov, duhovščine, mestnega zastopstva in dtplomatičnih upravnikov. V seji 26. t. m. ga je deželni zbor potrdil za vladarja. Nemlki državni ifior je 26. t. m. soglasno zavrgel predlogo o davku na žga-uje. Potem ie bilo zasedanje na cesarjev ukaz zaključeno. V /rancoskej postanskej zbornici je 26 t. m. predlagal radikalec Beauchuires, naj se plemski naslovi odpravijo, a njegov predlog je bil zavržen z 242 glasovi proti216. PariSki grof je izdal manifest, v katerem v imenu pravice protestira zoper izvršeno nasilstvo in dotrjuje svojo uda-nost do domovine, katere zakonov nikdar ni žalil in iz katere so ga izgnali v tre-notji, ko je spojil novo vez uiej Fiancosko in drugim pri|ateljskim narodom. Izgnanje je maščevanje za 3'1, milijona glasov dne4. oktobra. Francosko hote IcČiti od glave obitelji, ki je delala narodno skupnost-Francoska se ne bo motila o uzrokih in tudi ne o provzročiteljih svojega propadanja, ampak spozna, da jej more pomoči le tradicijonelna monarhija, ona potisne može nereda v nemoč, zavaruje politiško in versko svobodo in obnovi javno blago« stanj?. Le monarhija more demokratičnemu društvu dati močno vlado, ki vsem pristopna stoji nal strankami, ter je poroštvo trajnega miru. Z božjo pomočjo in podporo svoj h prijateljev izvršim svojo nalogo. Zanašam se na to, da bo Francoska v določilnej uri pripravljena. Anglelki prestolni govor, s katerim je kraljica 25. t. m. parlament zaprla, naglaša prijateljske razmere z vsemi državami, spomina se z zadovoljnostjo, da se je mir na Jutrovem dosegel vsled modrih svetov velevlasti in sultanove potrpežljivosti, kaže na zboljšane zadeve v Egiptu in želi, da bi novi parlament zagotovil mir, zadovo-Ijnost ljudstva, moč iu celokupnost države DOPISI. IZ Maierljshe občine 20. junija. (I'.v. uop.) VtČkrut že se je pros Iona uo- K D I N O '1 S ličnem mestu, da bi se na cesarskej Reškej cesti toli nevarne in strme klance pn Tubljah, MarkovŠčini in Obrovu poravnalo, kar bi se dalo z nevelikim! stroški storiti, ali vsa prošnja do zdaj bili je brez uspeba. Pred 3 leti je pokojni c. kr. nadin-ženir gospod Sindelar naročil pri c. kr. cestnem mojstru g. Barič-u v Podgradu za prva 2 klanca načrt in proračun, vsled Česar smo se nadejali vendar enkrat priti do poprave klancev na tukajnej cesti, ali do zdaj vsa naaa bila je zaman in ostalo je vse pri starem. Hvale vredno je, da visoka vlada skrbi In potroši mnogo denarja za popravo cest na Primorskem, ali žalostno pa je tudi; da ista visoka vlada za tukajšno cesarsko Reško cesto potrebne poprave toli prezira — saj je vendar znano, da ta cesta ni pasivnain znano tudi je, daima mnogo prometa ne Je s tujci, temuč tudi z domačini, kateri iz 40 vasi tukajšnega okraja svoje pridelke v Trst izvažajo, z Brega in Istre toiiko vina in s železniške postaje Hrpelje« Kozina veliko trgovinskega blaga dovažajo in vsak voznik mora na tej cesti se znojiti, da mu se v klancih nesreča ne prigodi, ali večkrat tudi previdnost na strmih cestah ne zadostuje in nesreče so se uŽe večkrat pripetile. Zadnji slučaj omenimo, ko je dne 11. junija t. 1. v Klancu pri Obrovu močna veriga zapora pri vozu se prekinola ter uničil je voz posestnika Franca Cek iz Hrušice kobilo, vredno f. 160.- Prosimo tedaj visoko c. kr. vlado, naj vendar enkrat se usmili, da se na cesarskej Reškoj cesti strmi klanci poravnajo. 12 Gorice 25. junija. (Izv. dop.) Dopis iz 8t. Andreža dne 23. t. m. je jako subjektiven. Srbi so pred Bolgari prosili sovodenjske pionirje za pomoč, a niso ostali pri tem, šli so celo do Zagraja (Sa-gradoj in mogoče še dalje, da nI bila Soča velika. Povabili so si pa pomočnike iz Peči, Otoka in Mirna, da bi prodrli. Red je bil pri klicanji volilcev jako nereden, iz Srbske stranke so bili klicani 11 krat iz Bolgarske pa komaj enkrat; in ako si ni koj oglasil, pa so ga kar prešli. Ali je to prav 1? Sovodenjski pionirji so dobili vsak po i liter, ker so bili na strani Bolgarov, Srbska stranka pa je delila mej svoje vojake špargel|ne po 99 gramov 99 centigr. in 99'l, mihgr. Naravno toraj, da so tudi bolj k ičali. Dalo bi se prav veliko pisati o sebičnosti srbske strani. Le to bodi še l-ečeno, da se je ud volilne komisije nekde izrazil ^izpolnilo mu ni namreč starešinstvo aane obljube da se volitev lahko postavno ovrže. Toraj videant consulesl Nek tujec. Oklopnlca tialser Mu v Hudi na bmkoštno nedeljo 1836. Kaj porečejo neki dragi mi domači prijatelji, da seoa tako umolknol? Oprostite, čakal sem zvršetka in ogibal se nedovršenih pripo-vede k, katere dolgočase. Mnogo se je o našem životarjenju, delu in uspehu po različnih časnikih pisarilo in pravi nameni demonstrativne flote ugibali, a prav bilo je večjidel zabredenje v napačne pojme, kajti Še nam tu žive čim je bilo težko skrivne namene in dotična povelja dobro raztolmačiti. Ali v tem pošljem pri drugej priliki par vrstic, tu v prvo nekaj naših dogodkov. S prazniki imamo nesrečo, hvala Bogu, da imaino v eskadri popa, drugače se po-ajdimo ali poturčimo. Že smo bili pripravljeni mirno veliko* noč v Sudi praznovati, kar nam nenadoma, bilo je velike sobote dan, ukaz dojde, brzo proti Pireju odpluti ter tam, Vam dobro znani in v vašem listu prav dobro raz-pravljani osemdnevni ultimatum podpirati. Veliko nedeljo je bilo pri nas pet repre-zentamov velevlasti pred atenskim zalivom, kar pripljuljeangleški Avviso ter nas ustavi, veleč, da se zastopniki velevlasti v Atenah upora boje. ter nas prosijo, naj se Še le io praznikih tu zakotvimo. lake prošnje so ukaz, in praznike mej nebom in vodo praznjujemo. V torek pridemo iz nova in sicer v Faleron, kder tudi ostanemo. Tedaj se prične ona znamenita igra tega v istini zadnjega ultimatuma — A treba je bilo v Atenah navzoč biti, da se človek pre priča, v kake zadrege zastopniki in ministri mogo priti — videli smo na tisoče fired posvetovalno palačo nakupljenoga judstva, katerega sta morala po dva pešpolka in več oddelkov konjice stražiti in katero je k kljubu temu kričaje svoja zahtevanjH orilo. To se je ponovilo vsak dan in izid vam je znan, grški minister porabi priiiko, kazaje na zahtevajoče, brez vse zamere, velevlastim razoroženje odreče. — Nu v petek 7, dan maja odpeljemo našega poslanca, ne da bi v Atenah zveze pretrgal, v Kalamaki pri Korintu, tam ga Iz.krcamo ter se vrnemo v Sudo. Ze smo mislili, da smo dela za par mesecev odpravili, kar se sliši novici, ki nas v istini izuenadi — dete v naše varstvo izročeno prične samostojno misliti — Turek se pritoži, meneč, velevlasti njega le zadržujejo in pravi, da bi on sam že davno bil Gikorn pravo pot pokazal. To ni bilo prazno in nam celo usodo-polno — to je bil zadnji pritisk na načrtov pulno politično vrečo, počila je, in porodila znamenito »blokado,« katero so francoski časniki tako dobro imenom »blo-cus pacifique« krstili. tO. dan maja je zatvorilo mejnarodno brodovje grške luke. Angleška je imela svoje središče na otoku »Zea«; Italijani so svoje prve pomorske lavore v »Kanal d'oro« lovili in m'i severni vbod luke »Volo« v kanalu Trikiri čuvali; met tem ko sta representanta Rusije in Germanije pri Angležih pomagala in ne pomagala. — Niše središče je bila na otoku Skiato z enako-glasnim mestom, tu je bila Elizabeta z<-kotvena ter naše »preže« straži 11 in svoje torpednice ko pridne čuvaje razpošiljala. K malu srno tu nakupili vse polno prestopnikov morskega prava— a že prve dni, ko name vrsta pride, tudi enega ten morskih rev, visitirati, zasesti in v Skiato z njim odpluti, imel sem priliko videti, kako taka stroga sredstva naj manj krive največ zadevajo. Nu tudi mi smo trpeli, kajti po žurnalu seštete milje, katere smo, večnej pen-duli enako, v Trikiri kanalu prevozili, zadostile bi v Ameriko se peljati. Pri vsem tem se je še naša pridnost slabo sponesla, grški časniki nas Vandalom razkriČe, ter pravijo, da v lukab, katere mi biokujemo, ljudstvo lakote gine. — Se ve da to ni istina bila. Proti koncu prošlegi meseca dobimo migljaj, nekoliko v strogosti ponehati, in k malu vidimo tužno veselega srca eno naših »prež« za drugo prav polagoma, kakor ne bi prostosti verjeli, iuko popuščati. Sem ter tja so morali naši brodovi odpluti, da si iz nova premog preskrbe, in tudi mi smo naše hrame, akoprem 400 tonelad drže, morali dvakrat napolniti. Hvala Bogu, ko jih 9. dan t. m. novič v Solunu polnimo, dobimo poročilo o raz* oroženju Grške in s tem ukaz v Sudo Be z drugimi vrnoti. Zopet imamo praznike, a daleč od obrežja jih praznujemo, ker namen nam je le se od drugih brodov posloviti. Salutni topičl pokajo, mi pa le uro za uro povelja, domu odpluti, pričakujemo, da ga z srčnim »urac — pozdravimo. Sedaj Še par besed o Solunu. Po osem letih sem zopet stopil v ta kraj »de nos dusirs« in srce mi igra, ko napredek motrim. Solun izven strmečib minaretov čedalje bolj turški značaj zgubljava, in se tem bolj liči našemu Trstu — samo židje v Solunu so za sto odstotkov boljši od tržaških, kajti tu lotijo se rokodelstva in dela sploh pri tem, ko bo še ueko patriarha-ličuo poštenost si ohranili. Turki pa tudi Bolgarom manj nadlege delajo nego naši Iredeutovci nam. O kam sem prišel I — Lljudstva v Solun, katerega je zdaj 120.000 duš, pomnožilo se |e v zadnjih letib za 30.000 prebivalcev in sicer veči del Bolgarov. Kupčija mesta čedalje bolj raste in tudi v duševnem oziru sem veselo novico slišal. Pripelje se na naš brod čolnič lepo uniformirane mladeži ter v domačem jeziku dovoljenja si brod ogledati prose — zvedel sem, da ao bolgarski akademiki in da je tu ž j par let lepa in lepo vrejena bolgarska akademija. — Oj, Trst, tudi tu se te moram spominatl in ti nisi na Turškem 1 Z nekim) turškimi vojaki, ki so v mojej straži brod obiskali, govoril sem, se ve da bolgarski in skoraj v zadrego so me se svojim polemiziranjem in zavidanjem bos-mškib bratov spravili, Kasno je, zdravi vsi ljubi prijatelji, da zaželeni ukaz dojde, bodem že s temi vrsticami pri Vasi Domače in razne vesti. Odlikovanje. Deželnega sodišča svetovalec Fr. Mih. W*rk je bil odlikovan za svoje zasluge z viteškim križem Fran Josipovega reda. Imenovanja. V okrožji finančnega vodstva za Primorsko sta bila imenovana finančna nadzornika Karol Veltze in Oton vitez Zimmermann višjima finančnima nadzornikoma in finančni komisar dr. Tit Premuda finančnim nadzornikom. Meja mestnega zbora. Jutri večer bo imei mestni zbor sejo. Na dnevnem redu je mej drugim onravuava, naj se iz višjih ljudskih Šol odpravijo dosedanja laška berila ter uvedo druga primernejša in bolj lahonska. Najstaršl duhoven goriške škofije 92 letni česti ti j i v • starček Jakob Jerič, rojen v Kobdllu na Krasu, umrl je te dni v Gorici, bil je poprej profesor v goriškem semenišči in je vedno čutil za svoj narod. R. J. P. Čistilnica peirolja v Trstu. V trgovinskem miuisteratvu se vrše dogovori, glede naprave enake čistilnice za petrolje v Trstu, kakoršna je na Reki. Razprav se udeležujejo: banka Union, potem gospodje Lindheim, dr. Rapoport in tovariši na Dunajl, baron Morpurgo In Bruuner v Trstu. Družbeni kapital je pre- računan na tri milijone. S prva so mislili tovarnico nipraviti pri sv. Sabi b.izu Hrpeljske Železn ce, ali ker tu ni tekače vode, opustili so to misel in predložilo se je, n»| se napravi pri Sistijani na morskem obrežji, kler |e dosti studencev in ker se Id zu tega kraja napravi tomun z» petrolje. Trubarjev večer. V spomin tristoletnice smrti prvega našega pisatelja in začetnika književnosti novo3lovenske, pre-zasluŽnega pospešnika jugoslovanske uza-jemnosti »Primoža Trubarja« naprave nekateri tukajšnji narodnjaki »v soboto,3. julija ob 9. uri v tržaškej »Slovanskej Čitalnici.« — »Trubarjev večer. Lepo je to; tako zahteva dolžnost in hvaležnost do takšnega velikana ! Zabava bode zanimljiva, ker se je uže doslej oznanilo obilo čestilcev. Kdor izrnej naših naobraŽencev in pravih rodoliubov bi se želel udeležiti tega slavnostnega večera, oglasi se pri Čitalničnem čuvarji do petku, popoiudne. Tržaške novosti: Nov slutaj kolere. Snoči je umrl za kolero S. M. Vlasto v via Carradori. To je toraj četrti siučaj kolere v Trstu. Kolera v Trstu. Ono 12 letno dekle v Škorklji, o kateremu smo poročali, da je zbolelo za kolero, umrlo je uže v soboto. — Nek potovalec po imenu Kobleska je prišel iz Italije v Trst in je tukaj, na kolodvoru zbolel. Mislilo se je, da ima kolero in se celo vagon v katerem se je pripeljal, densfiucirub, in Kobliska odpeljali v stražno bolnico, ali Kohlisko je t>il uže drugi dan zdrav. Tudi ta le je lepa: — Nek mož je dobil močno dnzko in krč. Sel je v neko lekarno in tam so mu dali nekaj močnega proti koleri in ga poslali domov, ob enem pa je dotični zdravnik naznanil komisiji, naj pošljejo strašanski kason po onega. — Na poti domu sreča nekega prijatelja in mu toži o bolečini ter pokaže lek; ali prijatelj mu je vzel lek iz rok in ga peljal v gostilno, kder sta se dobro napila. — Bolezen je mej tem tudi ponehala in ko pride mož popolnoma zdrav domu, vidi pred hišo voz, ki njega čaka da ga bo peljal v bolnico za koler6. Poslal je dotični komisijo Iskat kolero v Italijo. Procesija pri sv, Ivanu. Ena najlepŠ h procesij v okolici je vsako leto ona pri sv. Ivanu na Vrdell. Pot po katerej gre, je kakor bi bila v to narejena. Krasen, še preveč gorak dan, storil je, da se je tudi letos kakor druga leta veličastno vršila, Ob sedmih je bila slovenska peta maša. Vrli ondašnji pevci so peli prav lepo slovenski kar je tem bolj odobrovati ker slovenskemu in tedaj tudi okeliČanskemu pevcu je lasten njegov slovenski jezik in ne la-tinsk', kojega priprosti pevec ne umeje. Mi bi želeli, da bi se povsod po okolici kakor pri sv. Ivanu le slovenski pelo, kar se sedaj p.* nekod v večjih praznikih ne godi. Tudi v slovenskem jeziku dži se lepo in umetno peti ter je to v velicih cerkvenih praznikih tembolj želeti, ker tedaj več IjudsUa tudi iz druzih krajev prihaja. To pa le minogrede. Procesijo vodil je preč. g. dr. Sušt. U leležilo se je nebrojnega občinstva, vendar ne toliko, kakor druga leta, ker letos so se na isto nedeljo obhajale procesije skoraj po vseh drugih farab v okolici. Prostori, koder je procesija stopala, bili so lepo okrašeni se zelenjem in zastavami mej kojlmi je bilo videti več Blovenskih trobojnic kar je Šalobardiniga poročnika v oči bodlo. Sploh je bila procesija prav lepa in ponašati se smejo na njo vrli Svetoivanci in Svetoivanke, koje je bilo kaj lepo videti dolgo vrsto v prekrasno svojo nošo oblečene pevajoče stopati v procesiji. V času evangeljev in glavnih delov sv. maše, se je na več krajih streljalo, kar je slovesnost še povišalo. StariSi pazite na svoje otroke. 5letni deček se je igral v ulici sv. Marka v nedeljo s patakonom ki mu je v grlu obtičal. Mati je dečka hitro nesla v bolnišnico, kder so mu zdravniki pomogli. Mrtvoud. 50-letnega Alojza Piščanca je včeraj popoiudne ob 4 uri zadel mrtvo ud, ter je koj mrtev ostal. Poskus samomora. Pavel Grubišič se je slepo zaljubil v neko Malko, ki ga pa ni marala ter se rajša poročila z prijateljem Pavlovim. Zadnjega je to, kakor vse slepo zaljubljene, vprav v dno srca sklelo in Bklenol je s živenjem končati. Preden obistini strašni sklep, zapiše na vrata svoje eobe : »Zbogom Malka, ti si uzrok moje smrtiu, in potem skoči skozi okno. Ali sreča je hotela, da se ni ubil ter mora sedaj svojo nespamet objokovati v bolnici. Pavel kaj ni bilo nobane druge v Trstu za-te, da si hotel radi Malke smrt storiti ? Neumnost! Policijsko. Nekega ribiča so zaprli za to ker je prodajal stare ribe. — Neznan uzmovič odnesel |e iz nekega okna par čevljev In jedne hlače in tekel, okradeni za njim. — V ulici Gbiozza so tatje nekej gospei odnesli 50 for. in zbežali. —- Pred kapucinarsko cerkvo so vjell Viktorija S., ki je pijan nadlegoval ljudstvo ki je hodilo v cerkev. — 37letni Karol P., se je spri z nekim težakom, zapečatil mu čelo z kozarč»vo čeplnjo in odšel; ranjeni je moral v bolnico. Morska zdravstvena kopelj v Msiljant. Komisija dunaj-k ga društva za n.ipravo morske zdrav-lven* ko-pelji je 20. t. m. obiskala sistij .n.-ki zaliv, 8poza»U za omenjeni namen j ko ugodnega ter izrekla, da se zdravstvene kope-l|i tam napravijo. Dva velikanska kanona za l*UlJ< »Lt-ipziger Tagblatt« «.r< ča, da sta dva velika za Pulj namenje m kanona iz Kruppove Lvarnice v Essenu tiila naložena na posebna kola ter o-io ijala se skoz Giessen, Hanavo, Ascb.ifTenburg, Kufstein. Brenner, Beljak, Ljubi ana, Divača v P111 j. Vsak kanon jd n ložen na posebna kola, nalašč v ta namen napravljena, ki ima|o po osem koles, dolga so 10.30 metrov in vagajo 39.000 kilogramov. Vsak obeh kanotiov je 10.40 metrov dolg. Obsojenci In pogozdovanje Krasa. Kakor čitamo v tukajšnjih listih, stopilo |e sodno ministersivo v dogovor z poljedelskim, naj bi se obsojenci ki so zaprti v primorskih ječah, prisilili pogozdevat' Kras. Upravam ječ v Ljubljani, Gradiški m Kopru se je zavk zalo naj bi proračnnale koliko bi stale hiftice v koje bi se obsojenci v času dela devali. Vlada menda vendar spozna, da je Kras eno najsrečnejših dežel in išče, da jo kolikor toliko zhoijŠi. Juri s pušo se preseli neki v Gorico. Mi mu žalimo srečno pot in boljše posle nego v Trstu, Nemški list. »frgeste« je torej zopet zagledal beli dan. Vsaj več v njem bomo pozneje govorili ko ta list pokaže svojo u.oč. Tudi Gorica dobi svo) nemški lisi. S: t čila Primorska ! Kolera na Laškem j« vedno v enakem stanju v Benedkah vedno bol) ponehuje ako so prei-ićne vesli ki od tam prihajalo. Letos pa bodu Beuedtke veliko na zguiii kajti n*1 bode bo tilo tja toliko tujcev ktk »r druga leta,'ker kolere se vsakdo og bje. Kraljičine nogavice Italijanska kra ljica je nedavno nek* j majhnej deklici, ki je bila priporočena menej milosti, priporočila, naj jej za rojstveni dati splete no» gavice ter jej dala dvaiset 1 r, da si kupi potrebno svile. Kraljica nI več na to mislila, ali na rojstveni dan so jej biid izročene lepo spletene nogavice in priloženo je bilo srčno voščilo. Kraljica je vsled tega mladej prijateljici poslala tudi nogavice, eno je napolnila z lirami, drugo pa z sladčicami in priložila to le pismo: »PiŠl mi, ljubo dete. katere nogavice si se bolj razveselila«. Uže drugi dan je prišel ta le odgovor: »Ljuba gospa kralj ca 1 Zarad obojih nogavic sem mnogo jokala. Ono z denarjem je vzel moj oče, drugo z slad-čicamipa moj brat 1» Koliko časopisov je na svetu. Na vsem svetu izhaja sedaj okoli 36.00(1 časnikov. V Evropi 20.0U0; samo na Nemškem 5500; KOOdnevmkov. Na Ruskem jdi izhaja 800, na Angbžkem 4500 (800 dnevnikov); na Francoskem 4074 (samo v Parizu 15BS); na Laškem 1400, v Avstriji 1200; na Španskem 850; v Petrogradu 200; v Moskvi 75. Brezbožnost. V petek se je praznoval v Rimu praznik »Božje Ljubeznit. Pred mestnimi vrati Porta s. Sebastiano se nahaja na levo cerkvica na mestu, k ier je naš Gospod srečal sv. Petra, koj" ta bežal iz Rima. V tej cerkvici zgodilo se j j to brezhoŠtvo. Nek 55 letni voznik se je približal altarju, da sprejme sv. obhajilo in uprav tedaj skoči k njemu 34 letni čevljir Juri Macculuso, z nožem v roci ter mu ga zadere v vrat. Ljudstvo je koj zgrabilo hudodelnika in straža ga zaprla v neko sr bo v farovŽu, Ali čevljar je skočil skozi okno, da ubeži, a z ven i 1 si je nogo tako močno, da se ni mogel z mesta ganoti: potem so neljali zvezanega v Rim. Ljudožer. Nek gospod M. D. v Parizu ima to trdno idejo, da je ljudožer in da se brani samo z človeškim mesom. Bil je nekoliko časa v blaznicl, iz katere je bil kakor neškodljiv izpuščen. Ztdnje dni bila je ta njegova trdna (fixa) ideja uzrok smešnemu prizoru. V ulici de Vagirard sreča dve lepi 13-letni deklici, stopi k njima ter poboža po lici tekoč: »Zaisto neznam, v kakem sosu Oalsi) vas pojem, p>svetoval se bodem z kuharico«. Deklici se silno prestrašiti ter jameti j> kati, dokler ne pride stražar, ki je odvede) ljudožerci v bolnico. v sobo za motrenje. Nov bogat srebrni rudnik so n tšli na reki Colnmbia in ob železnici Cmada-Pa-c fic. PosknŠnje so potrdile, da daje bačva rude za 1U0 dolarjev srebra. Listnica opravnistva. SI. Br. dr. Gornji Logutee. — Na tirjal-nici je pisan: Dolnji Logatec ; razpoSiljuiec jo je pa v aknol v Vaš list. Č. g. K. Kak. — bs-t> k bil je za ondašnjega gospoda enakega imena: ali po razpošiljavčevi pomoti prišel |e v Vuš list. Oprostite! — Vse one gospode koje smo i posebnim listkom tirjali, naj svojo dolžnost store, prosimo, da nam plačajo kar nam grn_ Drugači smo jim prisiljeni Ust vstaviti. Žalostno je pač vendar, da moram ■ naročnike vsako leto opominjati naj nam plačujo kar bo liani dolžni. Izdavanje lista je združeno z velikimi stroški; list pa kolikor mjgoče cen, radi česa uljudno prosimo, da se nam ua-rofinina redno plačuje, da moremo tudi mi list redno izdavati. E DINOST Tržno porodilo. Sadje. Pomeranče in limoni so postali iako dragi. Dobri limoni f. 6 do f. 12.—, slabši f. 4. —, pomeranče f. 6 do f. 9.—, fige v vencih f. 15.—, rožiči f. 8.—, opaša i. 27 do f. jž8.—, sultanina f. 28 do f. 34.—. Olje — namizno f. 52 do f. 68.—, jedilno f. 36 do 42. Petrolje — cene trdne, oosehno za amerikan-ko, katero stane f. 923, rusko f. 8. DomaČi pridelki — fižol rudečl f. 9.—, koks f. 11.50, maslo f. 86 do f. 92. Seno — novo f. 1.4U do f. i.60, staro konjsko f. 2.30 do f. 2.50, volovsko f. 2,80. Dunamba Borna dne 30. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru Č6 • 05 • Zlata renta...... 117 » 25 • 5*/, avst. .... 102 • — » Delnice narodne banke . . 865 ■ — » Kreditne de'^'ce .... 279 • 90 ■ London 10 lir sterlin . . 125 • 80 > Napoleon....... 9 » 97 • G. kr. cekini...... 5 • 92 • Kr državnih mark . . . 61 • 85 • •1 v Na prodaj je: Pila ali žaga s veliko vodno močjo (na vodi Hubei) pod tovarno bombažne predilnice " Ajdovščini. 22 orslov hrastovega gojzda. Najboljša kvaliteta (dob.-Steineiche) za stavbe itd. V pvav dobrem stanu hiša (gost'lnlcaj s fitalami in vi tom za Usno in drugo kupčijo priležna. — Natančneje se poizve pri podpisanem Spoštovanjem 2-4 A. Poljšak, Sturje, Ajdovščina. Pnfflnvifni MUltl ln molitev rugitiviiui kj jih mora znati kdor hoče prejeti sv. l)irmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica kat ra je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Na trganju in protinu bole- hajočim, ki resno skrbe, popolnoma ozdrave, priporočamo gorko rabljenje VViih^lmovega antiartritijskegn, prot revmatičnega kri čiste-čega 6aja, ki tza izdeluje gospod Fr. Wilhelm, 'ekarničar v N -unkiretienu na Spodnjeavstrij-skem, ki j > bil odlikovan sfe zlato medaljo in posebno oznanbe na razstari v Melhourne Zavitek stune 1 gld. Knjižica z vspehi zadnjega 16 leta frankr ln gratis Prodaja g. Franjo Wilhelm, lekarničur v Neunklrchenn, Spodnje Avstrijsko in vse zna-menitnejše lkaink-e in mirodilnit-e. Zaloga za Trst pri lekarnič.irjem : J. Sor-ravallo, pl. Leitenburg, C. Zanetti. Dvorni svetnik in prolesor Oppolzer rekel je v kliniki pri postelji nekega na prrtinu bolnega: «Wili-hHinov kričistilni i^aj je vreden veče pozornosti, k-■ j t i v č bolnikov, kojim sem ga pustil vŽivati, hvalili «o njegov vapeh«. Svari »e prad ponarejanjem in sleparslvom 3-1 Kisla voda, kopeliiči RADENCE % Vsled o IJi-ira off IJenokiullk intimna in li-thlnna je riid-'Aimka kislu < k.t »iicciiikiirn pri: |ir>li' u, kutimji v «ol6l. mhiiijl in n»h, «)atl lili, lirnm Imrlcl, tnali ril, zlat nici, Jeloiio finh boleznih in pri katAruh t Kopel j I, stanovanja, rt'Mavracija revat,luracjju. cono. h vojo Jtiko obTIo »nairn-"tliion-kisllno«. (iaro-diivi i>okiiBi so dokada je nffljotio-(Lithiom pri sklh bolečinah najboljct* 1-v « \»n CJU ^t^V * dravilo. Zalogi O' TMI F. Plautz v Izubijani, P. MollinKer »ia geppa u, A. Mazzoll v (Sorid v Celju in Marinoru. Assicurazioni generali v Trstu (duŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zivarovanj* stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,^90.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih t 21,006 611-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1834. f. 83,174.457*98 Plačana povračila: a) v letu 1SH1 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.333-51 Letni računi. Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanju in sploh vsa natanjčneju pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scal-tlll. v p-vern nadstropji 19- iU» —M S S Domača trgovina! £ A. KRAJCAR trgovec na Greti poleg škarpe, naznanja slav. obeinstvu, da je odprl v ulici Barrierra vecchia št. 5 novo pekarijo in prodajalnico, v ka-terej bode po najnižej ceni prodajal razne jestvine, kakor so: raznovrstni kruh, muka bela in rumena, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo, mjilo, olje, ocet in sploh vse jestvine, katere potrebujo družine. Govori se slovensko, hrvatsko in italijansko. LA FILIALE IN TRTESTE deli' t. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito pir commeroio ed Industrla. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 2*[4°/o «n«uo Interesa« vera« preavvls« dl 4 glornl 3»» » • • «8» 3'r«» ■ » ■ • » 30 » Per le lettere di versamento attualmente ln circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrerc dalll 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a s«, jonda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2 Vlo »""»o Interesi« vera« preavvlio dt 30 glornl 3 ■ • » » » . 3 mesl 3'14 • » • > > > 6 ■ Baneo Giro: Ban onote 2'/,•/, sopra qualunquc somma Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Sallsburgo. Klagenfurt Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons \\°lt Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di eredito a Londra H'Vo provvigione per 3 mesi. » •ffettl&'j,0/« interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con Trle»t«, 1. Ottobre 1883 18-48 Kazkužujiiče sredstvo za stranisĆa in vsak drug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju. Najbolj ekonomično in povsod rabljeno. Da se razkuži kako stranišče zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te tekočine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekoliko žlic. postaviti posodo v kak kct. ter menjati pa je enkrat na teden. Samo v Lekarnici ROVI S v Trstu V i-tej lekarni so na prodaj slavno znane PROTIKOLERIČNE KAPLJICE izvrstno preservativno sredstvo BASTLER-jevo IZVLEČEK Iz antilskega tamarinda hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva v/lasti za veliko toploto. Istina dokazuje, da moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica. Prevzel »emna mrefl celo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najnižih cenah, tako da samo jaz sem v stanu predajati za sramo-tno peno fini po f. 1 50 najfinejši f. 1.75 komad KONJSKE PLAHTE Te plahte po 190 centm. dolge, 130 centm. široke, jako močne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krajeima, nepo-kučljive baže, ter se lahko rabijo kot po-atoljne odoje. OdvMehstrnnl se po njih radi njene trpežnosti in cene poprašuju ter jih mnogo rnzprodaja, kajti poprej stale so dvakrat toliko. Dalje prodajam tudi Ode'e za koči aže najboljše kakvosti. fine, zgotovljene, velik-, raznobarvane in bordinire, po najnižji ceni samn no * for. so kr. komad. RAZPOŠILJANJE z povzetjem ali predno pošiliastvo denarja NepristopajoČe blago viame se nazaj ter se denar koj nazaj pošlje. Napis : LNlVERSAL-EXPORT-BUREAl: S. Low II. Flossgasse 2 Wien. Mnrijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo iti vseh boleznih na želod cu. Neprecenljive dobrote je posebno v div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, »ko z ^rla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, Želadeč-nem kotaru, gorečiče (rzavcij pri preobilnrj produkciji slin, rumenici blu-vanjilii gnjusu, glavobolu, (ako boli iz Želodca) krč v Želodcu, zahusanji. preobilnosti jrdi in pijač v Ž lodcn, proti glistam, bolezni nu vranici iu jetrih in tudi roti zlati žili ati ha morojdam. Cena steklenici je z nakasom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju varhu* 43-52 ■ >. Brndy Kromnier, Morava. V Trstu jih pa dobito pri lekarničarju J. Seravalio blizo starega sv Antona. . Svarilo! Enako zvoneče raznanila niso kot posnemanj i ter se pred njimi svari. Uže KO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE in KOCE razpošilja samo po Generalvortretunp de« Export-Waarenhaus »z.Auttrla« lil Wlen, Ober-Dobllng, Mariengaise Nr. 31, KONJSKE PLAHTE Te plahte so 190 centim. dolge, 130 cent. široke, jako m« čne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krajicaml po fp. 1.50 so Ziivijajem vred. Prevzel sem namreč Celo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najni2ih oenah, tako da samo jaz sem v Stanu prodajati ih za sramotno ocno Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge Rumenobarvane konjske žrebake 2 metra dolge in oko!o 1 i pol Široke z šest«;-roeubnimi plavo-nid^fijmi ali temno rndečimi krajci nepnkončlj ve knkovnsti komad po fr. 2.25 R« Sin vitkom vred. Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za I0°[o zniža. Samo radi velilciintikegu izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake iako nenavadne velikosti in tako izborne kakovosti Itako nenavadno ceno prod lij* ti,— Na stotine i zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Nepristujoče hlasro vzame su nazaj ter se denar koj nazaj pošlje Naj s« dobro puzi tih naslov : EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA", Wien. Ober Doblintr Mariengasse 3i, v vlastitej hiši. 5—12 OBLEKA I« Iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti. 3*10 metrov za Jedno obleko: za gld. 4 96 iz dobre ovčje volne* za gld. 8— iz boljše ovčje volne; za gld. 10'— iz fine ovčje volne; za gld. 12*40 iz jako fine volne. POPOTNE 06RINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do gold. 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekače ali svrhnu suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrlnjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča —-It Slarofslof ->•«- fabriška zaloga v Srnu. Vzorki franko. Vzorki ^ogledniki) razpo-Šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. Pošlljatve proti povzet j I čez 10 gl franco. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih o s t a n k o v, dolzih od 1 di 5 metrov, in sem tor j primoran, take ostanke po j a k o n i 7. k I h f a b r 1 š U I h cenah razpečavati. Vzorki nd teh se ne morejo rut-poSifjati, zamenjavajo se pa ne u gaja joči ostanki ali se poS'je denar nazaj. ^Opomniti je, da druge firme tudi menjavajo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/i. Vsled posnemanj po sleparskih firmah sfn» primoran posluževf ti oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbami na koje bom vedno pazil. Dopisi vspremljejo so v nemškem, češkem, ogrskem, poljskem, Italijanskem in irancoskem jeziku. 1—20 Piunione Adriatica di Sicurtš v Trstu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica In reserva društva dne 31. deoembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000 — Reservni fond oo dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500'— Premijna reserva vseh oddelkov ■ 7,342.780*36 Reserva za škode • 267.601*— V portfelju: Premije, ki imajo potirjati v prihodnjih letih..... 16,954.118-57 Skupni znesek vi. h škod plačanih odi. lfc.38 do 1883 gld. 114,919 847 01 Urad ravnateljstva 1—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiSiJ. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in P0S¥EMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si Človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo. niso ničdruzega, nego škodljiva zmes. Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsV-1 sv. jn pri|Ki>stf sestave, odločno oživljajoče iu želodčne žive.« hitro krepčalna moči pravioo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sč vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam hotfat na delajoČih snovih kineško robar-bare, katera koreniku je poznana zarad nje-"''P" ugodnega npliva na prebavljenje ni Čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki iu zvtdenci priporočujejo prori nejeŠ'*m»