GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
CENA 6.000 DIN - Leto XLII - št. 65
Pomagajte prizadetim v neurju
Neurja zadnjih dni so ponovno povzročila veliko gmotno škodo v že prej prizadetih območjih severovzhodne Slovenije, zlasti v občinah Šentjur pri Celju in Laško. Rdeči križ Slovenije zato ponovno poziva ljudi, da prispevajo za pomoč prizadetim v neurju, v denarju, gradbenem materialu, stanovanjski opremi in drugim materialom. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun.
50101-678-51579 "za prizadete ob neurjih v severovzhodni Sloveniji". Vse ostale informacije posreduje Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mir je 19, telefon 061/224-522.
Na Bledu
le predolgo traja
Bled, 21. avgusta - Na Bledu se ne bi smel premakniti niti kamen, ne da bi domačini za to vedeli, se je pridušal eden od Blej-cev na ponedeljkovi razširjeni in za novinarje odprti seji sveta krajevne skupnosti Bled. O vsem, kar se zdaj gradi na Bledu, namreč pravijo, da niso bili dovolj obveščeni, poleg tega pa jih moti tudi dejstvo, da se gradbena sezona na Bledu že predolgo vleče.
Obvestiti ljudi o tem, kako daleč so z gradnjo blejskih objektov, je bil tudi namen razširjene seje, na kateri so poleg Predstavnikov KS in radovljiške občine sodelovali tudi investitorji, projektanti in izvajalci del. Na njej so skušali tudi opravičiti zaostanek pri delih, zaradi katerih so domačini in gostje nejevoljni, in zagotoviti, da bodo do svetovnega prvenstva v veslanju nared obnovljena Ljubljanska cesta pa tudi vpadnica na Bled in odsek magistralne ceste mimo Radovljica Slednji dve bi gradili že spomladi, če bi bil denar, tako so gradnjo prestavili na jesen, vendar so se je naposled lotili Poleti, da bi bili cesti do svetovnega prvenstva že gotovi. Dotlej bo dograjen tudi nov veličasten trgovski center, čeprav •nvestitorji tožijo, da nimajo Posebne sreče s prodajo tamkajšnjega prostora. Predstavniki Kompasa so pojasnili tudi, kaj bo z Riklijevo vilo (več o tem na 5. strani), ki jo bodo do svetovnega prvenstva za silo uredili, pozneje pa...
Predstavniki krajevne skupnosti in organizacijskega komi-teJa (z Vladom Klemenčičem na čelu) so tudi dejali, da so ob Prevzemu organizacije veslaškega prvenstva mislili tudi na
to, kaj bi Bled z njim pridobil. Jn res je pridobil obnovljeno Festivalno dvorano, cesto, razsvetljavo, hortikulturno ureditev, nov objekt v Mali Zaki, za kraj so izdelali prometno študijo... _ ,.
D. Z. Žlebir
Spomenik Jakobu Aljažu
Prihajajoči konec tedna bo zanesljivo v znamenju velikega praznika pod Triglavom. Ob otvoritvi spomenika Jakobu Aljažu v Dovjem, pripravljajo v Mojstrani tudi Dan Triglavskega narodnega parka.
Kot smo pred kratkim časom podrobnejše že poročali bodo v nedeljo, 27. avgusta ob 11. uri, na Dovjem odkrili spomenik Jakobu Aljažu. Pripravljena bo posebna proslava, na kateri bodo sodelovali združeni pevski zbori jeseniške občine in Glasbene matice Ljubljana ter recitatorji gledališča jeseniških železarjev, v vlogi slavnostnega govornika pa bo nastopil dr. Matjaž Kmecl.
Praznovanje se bo nadaljevalo ob 13. uri v Mojstrani, kjer bodo pripravili pester kulturno - zabavni program ob Dnevu Triglavskega narodnega parka, v katerem bodo nastopili Pihalni orkester jeseniških železarjev, moški pevski zbor iz Bohinja in Trente, folklorna skupina KUD Jaka Ra-bič Dovje - Mojstrana in folklorna skupina Tolminske Ravne.
V okviru praznovanj bodo danes, v petek 25. avgusta ob 18. uri v osnovni šoli v Mojstrani odprli razstavo Foto kluba Triglavskega narodnega parka in slikarsko razstavo vaških pejsažev domačina Zdravka Kotnika, ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu na Dovjem otvoritev slikarske kolonije "Vrata 89". V. B.
Kranj, petek 25. avgusta 1989
stran 7 Jakob Aljaž
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka	
GORENJCu FORMUL^rT)	BANKA PRIHRANKA
Med bogom in narodom
Še kako prav imajo vsi tisti, ki menijo, da je pri nas včasih družbena amnezija skorajda popolna in da smo narod, ki vse prerad pozablja otroška leta svojega razvoja. Na čase je bilo menda sila moderno poučevati, da smo pač majhna, neznatna skupinica ljudi, ki se je vse do danes obdržala tostran Alp bolj po božji zmoti kakor po lastnih prizadevanjih. Da smo narod, ki mu je hlapčevanje takorekoč v krvi in da potemtakem seveda nikoli ne bomo ugledali luči svoje zemlje in slišali glasnosti lastnih besed. Da bomo kar naprej nekje in nekomu podložni in hkrati ponižno prosili vsaj za kozarec vode, če že za kruh ne bomo smeli in ga ne imeli.
Če človeka na čase malce zanese in poskuša vsaj za hip pozabiti na aktualne domače politične zdrahe, ki postajajo marsikdaj že samemu sebi namen, potem je to verjetno vsaj za počutje živcev dobro dejanje. Če pa bi odmislili še to, da nam gre tudi v gospodarskem pogledu vedno slabše, bi vam nekateri hitro zatrdili, da ste že prešli mejo resničnosti...
Včasih pač velja obrniti lastno pozornost v smer, ki nas navdaja z optimizmom in ki nam govori, da slovenska zgodovina pozna nemalo ljudi katerim gre zahvala, da smo vseeno postali svoj narod, ljudje, ki hodimo po domači zemlji in da nam spomin govori o posameznikih, ki so hodili močno pred svojim časom in
hkrati na stežaj odpirali vrata bodočim rodovom.
Ob vsem ostalem, agitirati za obrambo severne meje in Nemcem izpred nosa jemati zemljo, seveda močno presega zgolj bogoslužna dela človeka, ki ga je 1889 leta službena pot zanesla na Gorenjsko, pod Triglav. Pravzaprav gre šele danes ocenjevati visoko domoljubne poteze župnika za katerega vedo povedati tudi, da se je rad dvignil nad strankine razprtije in se spretno izmikal spletkam, ki so mu jih postavljali. Vso simboliko in pravzaprav večno uporabnost bi lahko iskali tudi v njegovem geslu: Razdirati je lahko, zidati pa težko.
V bistroumni pojavi gorskega kralja Matjaža, seveda danes ne gre iskati novih (političnih) karizmatičnih osebnosti, pač pa predvsem njegovo preprosto človeško naravnanost. Zapisi govorijo o triglavskem kaplanu kot človeku iz naroda, ki se ni nikoli obrnil proti njemu, lahko danes toisto zatrdimo tudi za naše voditelje?
Tudi zaradi tega velja Aljažu priznati vso njegovo veljavo, veliko nedeljsko slavje v Dovjem pa bi morali razumeti predvsem v duhu sedanjega časa - mar nismo Slovenci zopet na neki točki, ko bo potrebno povsem jasno in nedvoumno izpričati domoljubno zavest, ko bo potrebno glasno povedati v kakšni državi in pod kakšnimi pogoji želimo živeti?
Vine Bešter
Pendreki ne bodo ozdravili države
Kranj, 24. avgusta - Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je (dokaj pozno) obravnavalo primer Borisa Muževiča, slovenskega člana zveznega partijskega predsedstva in na osnovi njegovih pričevanj, ki jim povsem zaupa ter znanih dejstev, ugotovilo, da je patrulja beograjske prometne milice prekoračila pooblastila, Muževiča maltretirala in mu povzročila moralno in politično škodo. Politizacijo tega primera je treba preprečiti, je menilo predsedstvo.
Na primer Muževič so se odzvali tudi v kranjski in radovljiški organizaciji Zveze komunistov.
Sekretar kranjskega komiteja Zveze komunistov Branko Mer-
vič je povedal, da so primer obravnavali na torkovi redni seji predsedstva občinskega komiteja. Na osnovi tedaj razpoložljivih podatkov so obsodili ravnanje beograjske milice in terjali od predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, da primer vsestransko razišče in ukrepa ter izda celovito sporočilo za javnost. Enakega mnenja je bila tudi osnovna organizacija v Britofu. Kranjski komunisti so s svojim stališčem
seznanili slovensko in jugoslovansko predsedstvo partije.
Stališče radovljiških komunistov je posredoval sekretar komiteja Janko Stušek. Radovljiško sporočilo, poslano zveznemu partijskemu vodstvu, slovenskemu cekaju in medobčinskemu svetu ZKS za Gorenjsko, med drugim pravi :"Nekaj ni v redu z državo, kadar njeni organi varnosti za dokazovanje legalitete uporabljajo pendreke. Hudo bolna je država, ko milica za ugotavljanje identitete človeka uporablja nasilje. Neozdravljiv pa je sistem, ki dovoljuje, da je nasilje politično obarvano. Predsedstvo občinskega komiteja ZK in komunisti radovljiške občine smo
1^51 KOM PAS
\M\ JUGOSLAVIJA
KOMPAS KRANJ
Vaš turistični servis V GLOBUSU-II.
nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892
SE PRIPOROČAMO!
VEČ   KOT ČASOPIS
Škofja Loka, 23. avgusta - Ta teden so pri loškem gradu začeli obnavljati »škoparico«, tristo let staro leseno in s škopami krito hišo, ki je svojstven kulturno-zgodovinski spomenik. Letos bodo obnovili streho (in jo na novo prekrili s skrilom), prihodnje leto pa je na vrsti notranjščina. Obnova je za Loški muzej precejšen finančni zalogaj, vendar so se je lotili z lastnimi sredstvi. Pri tem jih je spodbujala tudi obljuba, ki jo je loški župan dal ravnatelju muzeja Andreju Pavlovcu, češ če boste obnovili »škoparico«, dobite tudi sredstva za ureditev grajske dvoriščne fasade. - Foto: F. Perdan
globoko pretreseni in razočarani nad postopanjem beograjske milice, ki je sadistično pretepla Borisa Muževiča, predstavnika slovenskih komunistov v predsedstvu CK ZKJ. Ne glede na njegovo funkcijo, ne glede na politični odmev in nevarne poteze, ki jih je storila beograjska policija, tudi navadnega občana milica v pravni državi ne sme pretepati. To je človeško vprašanje. Ali naj se ljudje v tej državi čisto do konca spremo?" Radovljiško predsedstvo se sprašuje, kako bo ta dogodek vplival na bližnji vrh neuvrščenih v Beogradu, in terja, da se zvezno partijsko vodstvo opredeli do ravnanja in terja odgovornost. "Vodstvo srbske partije mora dogodek politično oceniti in se do njega opredeliti, CK ZKJ pa naj odstrani dvojnost resnic o dogodku in pove pravo. Te doslej še ni. Dvojnost resnice buri Jugoslovane in povzroča politične posledice, tudi med komunisti na terenu, s katerimi se na občinski ravni stalno soočajo. Očitno CK ZKJ teh problemov nima, ker je preveč odtujena od članstva. Na vsa vprašanja terjamo resnične odgovore," pravi vodstvo radovljiške organizacije Zveze komunistov.       j ^
<
O
CD
—D
LU
oc o
\.......
dO LU
ll5<2 cc
CD o
1
ZVINE BEŠTER NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Pendrek in agenti
Če ima država po eni strani iz dneva v dan usodnejše probleme kako se izkopati iz vedno večje gospodarske beznice katere poniževalne posledice čuti vse širši sloj ljudi, potem velja po drugi strani pritegniti tistim, ki ocenjujejo, da vsaj nečesa pri nas zagotovo še dolgo ne bo zmanjkalo. V mislih imamo seveda politične ekscese vseh vrst. Hudomušno ali pa (za nekatere) že sarkastično - žaljivo naravnani državljani bi vam celo zagotavljali, da je možno tudi na političnem trgu prav tako uspešno manipulirati kot se je to dogajalo pred nekaj dnevi z "rezervno" moko, oljem... V prid temu bi se hitro našel tudi kdo, ki bi šel še dlje in vam podpisal, da ima (vsaj del) politične neumnosti prav na naših tleh svojo domovinsko pravico.
Ni se še prav umirilo od zadnje Dedijerjeve poteze, že polnijo prve strani časopisov dogodki, ki se nanašajo na slovenskega predstavnika v zveznem Cekaju, Borisa Muževiča. Primer je pravzaprav idealna postavka za vsakršna preigravanja, ob občutnem pomanjkanju pravih informacij pa hkrati tudi prava mana za junake zakulisnih iger. Iz dogodka smo dobili Dogodek, ki bo oziroma že prerašča v nov mednacionalni konflikt. Glede na to, da se že nekaj časa mogoče prav na tem področju najbolj hodi po konici osti, je seveda (vsaj zaenkrat) kakršnokoli tehtnejše prognoziranje sila nehvaležna zadeva. Če bi izhajali iz tehnike, kije bila še nedolgo tega sveto pravilo za slikanje naše polpretekle zgodovine, namreč bele črnosti ali črne belosti, bi lahko poenostavljali tudi takole: srbska verzija dogodka meni, da je visoki funkcionar ZK predvsem in zgolj občan, ki se mora ob ostalih držati tudi cestnih predpisov, slovenska stran pa ocenjuje, da je prav vsako fizično obračunavanje organov represije nad mirnim prebivalcem vse obsodbe vredno dejanje. Namerno izpuščamo vso nadgradnjo in stranske učinke dogodenega ter to prepuščamo v oceno kvalifi-ciranejšim od nas, želimo samo dodati, da je (tudi) ob tem čutiti zmerno dozo slepomišljenja. S(m)o zagnali tak vik in krik resnično vedno, ko so policijski pendreki v Titovi Jugoslaviji tepli nedolžno prebivalstvo, smo kdaj dokončno razčistili funkcionarske privilegije, komu pravzaprav resnično služi in nenazadnje odgovarja ljudska milica...?
V nadaljevanju tovrstnega razmišljanja na neki točki nujno trčimo na aktualni Ljeljakov knjižni (politični) projekt Sam proti njim, ki prvenstveno odkriva tančice nad delovanjem dela jugoslovanskih tajnih služb. Vse v svojih mejah, vsekakor, pa vendar se človek kar nekako ne more znebiti vtisa, da smo marsikje še zelo daleč od celostnega odločanja v skupščinskih klopeh, daleč od tega, da bi tako policijo kot vojsko z vsemi njihovimi službami resnično spravili v okvire kamor bi po neki logiki časa in razvoja sodili. Ob vseh velikih besedah o (poskusih) demokratizacije na tem koncu Balkana bo hočeš nočeš moralo priti do prepiha tudi na tem, praviloma za javnost popolnoma skritem delčku sistema, ki ga v osnovi označuje globoka konspiracija.
Če se izvlečemo iz ozkega razmišljanja zopet nazaj v širino, potem je videti da so nekatere karte na jugoslovanskem političnem prizorišču že prišle na mizo, čakamo pa seveda ne samo na tiste, ki so še v rokah pač pa predvsem na tiste, ki se držijo pod mizo. Pravzaprav v tej fazi sploh ni bistveno kdo bo zaigral z adutom, bolj je važno, da ne igramo igre, ki na koncu priznava samo velikega zmagovalca in popolnega poraženca, kajti niti ena niti druga vloga ne moreta biti prav nikomur v ponos, ali pa ?
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva cesta 75,
PRODAJA NA JAVNI LICITACIJI
— 2 knjižna stroja ASCOTA, inv. št. 04426 in 06007 izklicna cena je 350.000 din za en stroj
— železno blagajno, inv. št. 1924 izklicna cena je 500.000 din.
Licitacija bo v sredo, 30. 8. 1989 ob 12. uri, v Gorenjski predilnici Škofja Loka, Kidričeva 75.
(^S^™©IE2GLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek .
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika. Sport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič).'Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinili (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500- 603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Kaj počne frontna organizacija v času kislih kumaric
Skrb in nejevolja v pripravah na volilno kampanjo
Tudi politiki je treba privoščiti dopust, saj se med letom izčrpava v potrebnih in nepotrebnih dejavnostih. Kaže pa, da frontnim družbenopolitičnim delavcem malce greni počitek misel na bližajoče se volitve. Ko smo po gorenjskih konferencah SZDL povpraševali, s čim se ta trenutek ubadajo, so vsi po vrsti izjavili, da s pripravami na volitve, niso pa mogli skriti nejevolje, da je zanje tako malo časa, medtem ko o novi volilni zakonodaji še ni duha ne sluha.
V Tržiču se je v odsotnosti predsednice oglasil sekretar občinske konference SZDL Franc Pungeršek. Povedal nam je, da mimo podpisovanja Temeljne listine ter psihičnih in tehničnih priprav na volitve v tržiški fronti ta čas ni nič posebnega. Priprave na volitve so otežene, saj jih hromi čakanje na volilno zakonodajo.
Podobno je bilo slišati tudi izjavo Janeza Zavrla, predsednika škofjeloške občinske konference SZDL, ki je dejal, da v dopustniškem mrtvilu po nepotrebnem zapravljajo čas, ki ga bodo jesenske dni še kako potrebovali za volilne aktivnosti. Sam se te dni ubada z zaključnim dveletnim poročilom za
jesensko programsko konferenco, sicer pa se ta čas nadaljuje akcija podpisovanja Temeljne listine in Majniške deklaracije. Na treh mestih v občini (poleg upravnih organov še na banki in krajevni skupnosti Podlub-nik) je moč podpisati eno ali drugo.
Nekaj več nam je o pripravah na volitve povedal radovljiški frontni predsednik Anton Toman. Dejal je, da so že sprožili pobudo za evidentiranje nosilcev najpomembnejših republiških in občinskih funkcij, kajti roki (sredi oktobra) neusmiljeno priganjajo. Opredelili so tudi, kateri tovariši, ki že predolgo vedrijo na odgovornih funkcijah, bodo morali le-
Znanje naj bo pravo merilo
Škofja Loka, avgusta - Ob obravnavi poročila o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka so člani izvršnega sveta znova izrazili skrb za kadre v občini. Brezposelnost je v tej občini najnižja v Sloveniji, saj je nižja od 1 odstotka, vendar pa se že danes ve, da bo od vseh mladih štipendistov delo zagotovljeno le kadrovskim štipendistom in tako bodo drugi morali za delom drugam. To pa pomeni spet siromašenje domače kadrovske strukture.
Že danes ugotavljajo, da se z Gorenjske vozi v Ljubljano na delo 1500 delavcev, večina višje in visoke izobrazbe, samo iz Škofje Loke od 220 do 230. Tretjino tega prihaja priliva od drugod, toda to so vsi delavci z nižjo stopnjo izobrazbe.
Kako zadržati mlade, obetajoče kadre doma?
Čas, ki prihaja, jim je v svetu naklonjen. Približuje se tudi Evropa 92, ki bo zahtevala množico sposobnih kadrov. Ne le pri nas, tudi zunaj, kjer se zaradi slabotne natalitete v marsikaterih močnih gospodarskih centrih že kažejo tako imenovane "demografske luknje". Te bodo sposobne posrkati množico mladih, ki pa že danes ne skrivajo, da bi jim bil tak odhod v tujino po godu, kajti možnost svojega razvoja in strokovnega usposabljanja vidijo prav v tem in ne nazadnje tudi boljšega življenskega standarda.
In kaj nam preostane? Dobro nagrajevati najboljše! Stalno ob delu usposabljati sedanje strokovne kadre. Ne le posameznike, celotne tirne vodilnih v podjetjih je treba pošiljati občasno na izpopolnjevanje v tujino.
Vse perspektivne kadre je treba sproti spremljati v banki podatkov, vso rast od začetka njihovega dela, od najnižjih funkcij navzgor. In vendarle naj pri izboru ljudi za posamezne vodilne funkcije, tudi v družbenopolitičnih organizacijah, postane eden glavnih kriterijev za izbor - znanje. Do danes tega kriterija nismo poznali, čas pa je, da zamenja barvo knjižice ali političnega nazora. Glavno je znanje in dobro delo, vse ostalo pride tako rekoč samo po sebi.
D. Dolenc
w
Šola se začne 1. septembra
Potem ko so v začetku tega tedna še tehtali, kdaj naj se začne pouk v letošnjem šolskem letu, v petek, 1. septembra, ali v ponedeljek, 4. septembra, smo v torek dobili dokončno informacijo, kako bo s tem na Gorenjskem. Breda Konjar s kranjske enote Zavoda za šolstvo SRS nam je povedala, da bodo v vseh šolah na Gorenjskem začeli pouk 1. septembra. To je bilo nesporno že ob koncu minulega šolskega leta, saj jim začetek novega nalaga šolski koledar, ki ga tudi letos niso nameravali kršiti.
Za začetek novega šolskega leta 1. septembra govori kar nekaj strokovnih argumentov, od tega, da prvi šolski teden ne sme biti predolg, da je prvi šolski dan tako ali tako bolj usmeritven in učence pripravi na delo, do tega, da bodo imeli starši tako več časa za dokup učbenikov, ki še manjkajo. Takega mnenja je bila večina ravnateljev gorenjskih osnovnih, pa tudi srednjih šol, tako da je začetek pouka podrejen večini (o učencih, ki najbrž ne bi imeli nič zoper tri dodatne počitniške dni, tu ne govorimo).
Tudi v domovih učencev na Gorenjskem so se temu prilagodili. V kranjskem dijaškem domu so že včeraj začeli sprejemati prve učence, v Škofji Loki jih bodo v nedeljo zvečer, na Bledu v domu učencev gostinske stroke pa 1. septembra.
D. Ž.
te zapustiti. Govorili so tudi o spremembi občinskega statuta, kjer bo treba opredeliti usodo delegacij, mandatnih dob in prihodnosti sisov. Ob volitvah teče še akcija za vlak bratstva in enotnosti. Po dopustih pa kanijo obnoviti tudi podpisovanje Temeljne listine, na katero do zdaj ni bilo kdove kako množičnega odziva.
Pripravljamo „se na aktivno- ■ sti v zvezi z volitvami, nam je povedal tudi predsednik kranjske občinske konference Ferdo Rauter. V kratkem bodo sklicali posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL, ko poteče rok prvega evidentiranja. Tudi njih moti, da še ni sprejeta ustava in iz nje izhajajoča
volilna zakonodaja, saj jim to otežuje delo. Sicer pa se v predsedstvu konference pripravljajo tudi na konferenco o turizmu, kar naj bi obravnavala tudi skupščina. Tudi na november že mislijo, ko bo letna konferenca, kjer naj bi se dogovorili tudi o ciljih, ki jih bodo zagovarjali v procesu volilne kampanje. Ta hip jim da misliti tudi Temeljna listina, katere podpisovanje bodo na jesen spet obnovili in jo do konca leta analizirali.
Alojz Kalan, z jeseniške SZDL, ki je po dopustu pravkar spet prišel na delo, se je najprej spomnil Temeljne listine. Podpisovanje teče počasi, vendar upa, da bo na jesen spet zaživelo. Tudi na Jesenicah je v fronti čutiti splošno opsesijo z volitvami, zlasti še, ker se še ne morejo nasloniti na zakone in pravilnike, septembra pa bodo morali na tem področju začeti s polno paro.
D. Z. Žlebir
Gorenjske zdravstvene organizacije v izgubah
Bolniku
se je poslabšalo
Kranj, 23. avgusta - Dva meseca sta minila, odkar so gorenjski zdravstveni delavci zaradi nezavidljivega gmotnega položaja, ko je bilo že ogroženo funkcioniranje dejavnosti, zagrozili s stavko. Stavke potlej ni bilo, ker je bilo nekaterim zahtevam ugodeno, toda stanje se gorenjskemu bolniku ni prav nič izboljšalo. Narobe. Ob polletju mu je celo slabše, saj se otepa z izgubo 22 milijard.
Vse gorenjske zdravstvene ustanove, razen lekarne, imajo ob polletju izgubo, ki so jo po letu 1983 prvič spet upale prikazati. Predtem se je zdravstveni primanjkljaj skrival v sisih (tudi ti so na Gorenjskem večidel v izgubi). Tokratna izguba je posledica negativnih učinkov revalorizacije sredstev, ki jim jo plačniki ne priznajo, zato se zaposlenim v gorenjskem zdravstvu zdi pomembno do konca leta doseči, da bo revalorizacija priznana v ceni. Če ne bodo, bo izguba narasla v neslutene številke, sledile bodo posledice po zakonu in bati se je, da bo reakcija delavcev po štrajku spontana. Brez takšnih učinkov revalorizacije bi v gorenjskem zdravstvu morebiti še izplavali, čeprav je hipoteka preteklih izgub veliko breme.
Z grožnjo o stavki so uspeli doseči, da so se v vseh občinah povišale prispevne stopnje za zdravstvo, čeprav je kranjska še zmeraj prenizka za vse apetite v tej dejavnosti. Denar še vedno ne doteka sproti, vendar je namesto poprejšnjih 90, zdaj nanj treba čakati »samo« 40 do 50 dni, na Jesenicah celo 30 dni. V (nesojeni) stavki so uspeli doseči vsaj priznavanje višine stroškov in dohodkov v ceni, medtem ko jim še vedno ne priznajo obresti od najetih kreditov (teh je za blizu dve milijardi), pa tudi likvidnost še ni rešena, saj se je v borih dveh mesecih kljub vsem prijemom ne da. Kredite za plače najemajo od aprila. Osebni položaj zaposlenih v zdravstvu torej ni ogrožen, kar so poudarjali tudi pred dvema mesecema ob grožnji s stavko, vendar se tudi ni izboljšal. Še vedno plače v zdravstvu za dobro desetino zaostajajo za onimi v gospodarstvu in odprava teh razlik je bila tudi ena od zahtev stavkovnega odbora zdravstvenih delavcev, ki še vedno deluje in se bo prihodnji teden spopadel tudi z novonastalim položajem.
D. Z. Žlebir
V nedeljo na Porezen
Kranj, avgusta - Družbenopolitične organizacije Cerknega, Planinsko društvo Cerkno, skupnost borcev Gorenjskega vojnega področja, brigade Srečka Kosovela in Inženirskega bataljona 31. divizije tudi letos organizirajo poletno srečanje borcev, planincev, tabornikov, mladine in vseh prijateljev gora na Poreznu-Slovesnost bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 11. uri pri spomeniku -grobnici na vrhu Porezna. Srečanje bo posvečeno tudi 45. obletnici ustanovitve Gorenjskega vojnega področja.
Na Porezen lahko pridemo z več strani: iz Cerknega po poti Kosovelove brigade, iz Železnikov skozi Davčo po poti Gorenjskega vojnega področja, iz Podbrda po poti Inženirskega bataljona 31. divizije, s Petrovega brda in iz Jesenic. Vse poti so markirane. Dom na Poreznu je oskrbovan, za pohod pa bo organizirana tudi zdravstvena služba. Vsi pohodniki naj bodo za ppt pla-ninsko opremljeni, v primeru slabega vremena naj vzamejo s seboj tudi rezervna oblačila. Pohod na Porezen bo namreč ob vsakem vremenu. ' ,
D. D-
V vaseh ob Sori bo zapel telefon
Tako blizu, pa vendarle tako daleč
Hosta pri Škofji Loki, avgusta - Kot bi se tamle za zadnjim puštalskim ovinkom končal škofjeloški svet, se zdi. Pa vendarle vasice, nanizane v nekje bolj nekje manj strmem desnem bregu nad Soro še skoraj do Goričan spadajo pod občino Škofja Loka. Nobene trgovine, ne gostilne, ne telefona, še avtobus vozi skozi vasi le dvakrat na dan. Včasih, kadar je padel večji sneg, so bili tudi po dva dni odrezani od sveta... In to tule na pragu Škofje Loke. Saj vaščani nikogar ne obtožujejo, le spoznali so, da če sami ne bodo vzeli stvari v roke, še ne bo nič. Pred petimi leti so začeli zbirati denar za telefon. Takrat so še upali, da bodo telefone dobili v hiše za vrednost tisoč nemških mark, zdaj so stroški narasli za še več kot enkrat. Toda odjenjali ne bodo. Le še bolj pohiteli, da bi do novega leta imeli telefone v hišah.
Franc nalni Trata
Gaber, referent
komu-v KS
"Akcijo so začele vasi Draga, Gosteče, Pungert in delno Hosta, kasneje pa so se priključili Še krajani Suhe in vasi Trata," pripoveduje Franc Gaber, komunalni referent v KS Trata, zadolžen za vsa komunalna vprašanja, trenutno pa najbolj zaposlen s telefonom. "Sproti smo ves od krajanov zbrani denar vlagali v nabavo kablov za dolžino 5,5 km. Do letos smo tako zbrali okrog 17 starih milijard dinarjev.
V teh vaseh imajo prebivalci že 42 priključkov, zdaj bo v teh štirih vaseh na novo priključenih 34 hiš. Vsi, stari in novi naročniki bodo priključeni na nov, podzemeljski kabel. V dveh mesecih bo že položen. Ta bo lahko sprejel še enkrat toliko telefonskih priključkov, kot jih zdaj potrebujemo, kar 200 parov, torej vsega 400 priključkov. Naložba za naprej, za bodoče stanovalce KS Trata. Zato je projekt tudi tako drag. Letos so nam priskočili na pomoč tudi drugi, industrija na Trati, SLO, krajevna skupnost je primaknila nekaj, sredstev, Zavarovalnica Triglav pa nam je obljubila nekaj kredita. Silno pa smo hvaležni tudi škofjeloški vojašnici, ki nam je
posodila stroje za zemeljska dela. Brez njihove pomoči bi težko zmogli vse te izkope. Zraven pa seveda sodelujejo krajani -trenutno stroji pod vodstvom mladih vojakov kopljejo v vasi Suha - in postore vse, kjer stroj ne more zraven. Veliko delovnih ur bo treba opraviti. Kdor pač ne bo kopal sam, bo moral prispevati v denarju." "Celoten projekt naj bi po zadnjih ocenah stal 250 starih milijard dinarjev," pristavlja Jože Galof, predsednik sveta KS Trata. "Veliko lažje bi bilo, če bi šlo za napeljavo kakšnih 300 telefonskih priključkov ne pa za vsega dobrih sto. Vendar se zavedamo, da danes ne moremo graditi le za danes, temveč gledati tudi naprej. Težka investicija je to, a jo bomo z veliko prizadevnostjo, z veliko dobre volje, dobrega dela in z malo družbene pomoči vendarle zmogli."
Trenutno vojaški bager koplje na Suhi, vedno so zraven tudi vneti Sušani, ki si prav tako kot vsi ostali želijo, da bi v njihovih hišah kar najhitreje zazvonilo. Veliko dela jih še čaka, vendar zdaj, po petih letih je vse skupaj že tako blizu, da je dobre volje na pretek. Upajo, da jim bodo na
Jože Galof, predsed nik sveta KS Trata
Brez močne mehanizacije in dobre volje, ki so jo pokazali vodstvo in vojaki škofjeloške vojašnice, bi bil za krajevno skupnost Trata in njene vasi izkop v dolžini 5,5 km pretrd oreh. -Foto: F Perdan
pošti šli na roko, ko vendar vidijo, kako se trudijo za napredek kraja. Krajevna skupnost Trata je v škofjeloški občini ena med najbolj delavnimi. Lani in letos so že opravili veliko delo: obnovili so Kidričevo cesto na odcepu Trata - Škofja Loka. Poleg telefona pa se jim kaže še ena velika in zahtevna akcija: izgradnja železniškega podvoza na Trati za vas Trata in industrijo na oni strani proge, Jelovico, Termo, KŽK in razširitev proge še za en tir. Investicija, ki bo spet zarezala v kmetijske površine in prizadela vrsto krajanov ob progi. Vendar, na zadnji seji s prizadetimi krajani šo vendarle našli skupni jezik in polno mero razumevanja, tako da je tudi za to investicijo že prižgana zelena luč. In še za eno: za obrtno cono na Grencu.
D. Dolenc
Naša zvezda karateja se odpravlja v Los Angeles
Daniel Macele: Eni se tepejo, drugi delamo z glavo
Kranj, avgusta - Je res samo zapostavljanje pri nas redkih športnih disciplin, kot je na primer karate, krivo, da tako malo poznamo naše domače igralce? Pa vendar imamo športnike, ki prav v svetu karateja žanjejo svetovno slavo. Eden teh je brez dvoma Daniel Macele, doma iz Radeč pri Zidanem Mostu. Svetovna zvezda, ki se pravkar prebija v samo konico svetovne športne elite, pa smo doma komajda slišali zanj! Pardon, doma v Radečah in okrog Celja ga poznajo bolje. Tam je ljubiteljem karateja potem, ko je dosegel svoj največji uspeh na svetovnem prvenstvu v Tokiu - 4. mesto - že pripravil nastope v nabito polnih dvoranah. Mi smo se čisto slučajno srečali z njim v naši redakciji in z največjim veseljem vam ga predstavljamo. Daniel je resnično športnik, ki jih je ne le pri nas doma, temveč tudi v svetu, malo. Zunaj, da, tam ga poznajo, vse športne revije pišejo o njem, doma pa...
Kako se je vse skupaj začelo? Rodil se je 25. januarja 1966 v Radečah pri Zidanem Mostu dvema športnikoma: mami Bogomili, slovenski rokometašici in očetu Danielu, francoskemu atletu iz Lyona. Šport ju je združil in v najbolj športnem vzdušju je družina tudi naprej živela. Oče je bil zaljubljen v karate in ko je bilo malemu Danielu pet let, sta že začela z vajami. Še kot otrok je premenjal nekaj klubov, celjski Irngrad in ljubljansko Emono, s štirinajstimi leti pa je že prišel v r°ke takratnemu svetovnemu prvaku Dominiqu Valeri v Parizu, ^atem so sledili seminarji po Italiji, Švedski in drugod. Doma je °J' trikratni državni prvak in sicer v letih 78. 79 in 80, leta 1986 Je bil mladinski evropski prvak, Jeta 1987 so ga pa Japonci povabili na odprto svetovno prvenstvo v Tokio, kjer je osvojil 4. mesto. Tu je tudi diplomiral v ka-rateju in dosegel pri svoji starosti "ajvišjo oceno - "3. dan". Še kot mladinec je imel dve leti svoj karate klub v Nemčiji. Na osnovi dosežkov na Japonskem je dobil Ponudbo za udeležbo v rugbvju v ^mgapuru. S svojo odlično igro v leamu je tu in kasneje na pripravah v Španiji tako zaslovel, da je d°bil ponudbo, o kateri je kot ka-rateist lahko le sanjal: članstvo med igralci ameriškega rugbvja v slovitem Clubu 49 v Los Angele-su-_ Igralci tega kluba so namreč "ajbolje plačano moštvo na sve-tu- Bolje od svetovnih teniških ^s°v, bolje celo od Formule 1. *-aJti tu so resnično zbrani naj-
boljši in Američani so na svoj nacionalni šport nori.
No, rugby morda poznate. To je nekakšna rokometna igra s podolgovato žogo. Angleški rugby je že dolga leta poznan, poznan tudi kot surova igra, kjer je skoraj vse dovoljeno. Ameriški pa je še dosti hujši. Ta je tako surov, da morajo igralci nositi čelade in imeti zavarovane vse bolj občutljive dele telesa. Po dvanajst kilogramov tehta njihova oprema. In v takšno divjo areno se podaja naš Daniel.
Ga kaj skrbi? Prav nič, pravi. Igrati moraš z glavo. Pred njim so seveda še preskusni treningi, ki zagotovo ne bodo lahki in prizanesljivi. Čaka jih kot izziv vsemu svojemu znanju in sposobnostim, ki si jih je nabral v vseh teh letih treningov in tekmovanj. Posebno letošnji treningi od januarja do junija v Singapuru in julija v Španiji, kjer ga je imel v rokah eden najboljših trenerjev Gonza-les.
"To so vendar dragi treningi, dragi trenerji. Kako vse to zmorete?"
" V začetku so bili vsi moji treningi na ramah staršev, ki sta imela seveda polno mero razumevanja zame. Potem, ko se pre-biješ, ko te opazijo, se zate zavzamejo sponzorji. Ko sem se na primer v Španiji pripravljal za Ameriko, je vse stroške nosil avstrijski Adidas, v Ameriki bom podpisal pogodbo za Nike, ameriško firmo za športno opremo. Sicer pa vse pripisujem svoji lastni iznajdljivosti."
"V Clubu 49 pričakujete verjetno dober zaslužek."
"Ti fantje so najbolje plačani na svetu. Menda dobijo okrog 40.000 dolarjev tedensko."
"To so sanjske številke. Pa se ne bojite, da bi vas denar pokvaril?"
"Ne. Veste, ene denar pokvari, ene zapije. eni pa gremo v biznis. Eni se tepejo, eni delamo z glavo. Vsekakor pa je Club 49 zame ži-vljenski cilj. Ne le denar, temveč dokaz, da sem sposoben prodreti v tako močan team. Ne vem kako visoko bom prodrl. Preskusni trening bo odločil ali bom šel v rezervo ali v prvo postavo. Vendar prepričan sem, da bom med temi najboljšimi igralci na svetu. Kolikor danes poznam razmere v svetu karateja in rugbyja, imam vse možnosti."
"In potem?"
"Vsaj štiri leta bi ostal med igralci, z denarjem pa si bom opremil svojo fittness šolo v Salz-burgu, kjer bodo obiskovalci našli vse, kar potrebuje njihovo telo: od saune in masaže ter solari-sa do aerobike, bodybuildinga, medicinske ordinacije in podobnega."
"Kakšni pa so bili vaši dosežki v karateju, recimo pri razbijanju opek in podobnem? Naši filmski gledalci karate poznajo najbolj po tem."
"Dvakrat sem dosegel svetovni rekord: v udarcih z roko sem razbil 22 strešnih, opek hkrati, z glavo pa lO.To je bilo lani na Japon-
teja ne bom nikoli zapustil. Tega denarja ni. Zraven rugbyja bom še vedno treniral karate."
"Imate še kakšne druge načrte razen Cluba 49 in fittness šole?"
"Zelo me privlači film. Morda prodrem tudi tam. Na Japonskem sem posnel nekaj reklamnih filmov, ki so bili zelo uspešni. Zelo popularen sem bil tam in filmske ponudbe so prišle tudi iz Hong Konga. Včasih mi je bilo kar malo žal, da nisem ostal na Japonskem. Lahko bi tam doktoriral. A kdo ve, kaj je bolje. Trenutno mislim, da sem ubral dobro pot. V Ameriki si moram narediti ime in igrati, igrati... Moje članstvo v Clubu 49 bo tudi za Jugoslavijo veliko presenečenje. In vedite, Gorenjski glas je prvi časopis, kjer sem to javno povedal. Zdaj pa resnično komaj čakam, da dam nase vse tiste težke oklepe in Amerikancem pokažem kaj znam."
"Vso srečo Daniel. Upam, da vas bomo kmalu videli na super channel!"
D. Dolenc Foto: F. Perdan
35. vinski sejem pred vrati
Ljubljana, avgusta - V ponedeljek, 28. avgusta, bodo v Ljubljani odprli že 35. mednarodni vinogradniško vinarski sejem po vrsti. To, med Slovenci tako zelo priljubljeno prireditev bo letos spremljala tudi vrsta prireditev v stari Ljubljani. Na sejmu bo sodelovalo 480 razstavljavcev iz 26 držav.
Zanimanje za sejem je doma in v vinski Evropi zelo veliko, kajti medalje, podeljene na ljubljanskem vinskem sejmu, v svetu pridobivajo svojo pomembnost. V 35 letih je ljubljanski vinski sejem podelil že 2340 velikih zlatih medalj, 4149 zlatih medalj, 6106 srebrnih medalj in 160 naslovov šampion. Slednjih je bilo deležnih 58 domačih in in 102 tuja razstavljavca. V tem času je sejem obiskalo več kot 2,8 milijona obiskovalcev, na vseh dosedanjih prireditvah pa je sodelovalo 18.130 razstavljavcev iz 5o držav. V komisijah za ocenjevanje vinskih vzorcev, žganih pijač in sadnih sokov je sodelovalo 310 domačih in tujih strokovnjakov. Pregledali so 33.100 vinskih vzorcev, 5224 vzorcev žganih pijač in 2182 vzorcev sadnih sokov.
Uradno bo sejem odprt že v nedeljo zvečer. Odprl ga bo dr. Stevo Mirjanič, zvezni sekretar za kmetijstvo.
Ljubljana, ki so jo prav zaradi njenega vinskega slovesa pred tremi leti poimenovali "vinsko mesto", bo tudi tokrat na novo zaživela. Hkrati s pokušnjami in bogato ponudbo na vinskem sejmu, obljubljajo, da se bodo tej osrednji gostinski prireditvi pridružili tudi gostinci v stari Ljubljani. Svojim gostom bodo stregli z domaČimi jedrni in izbrano vinsko kapljico, sejem pa bo spremljala vrsta zabavnih prireditev tudi v starem delu mesta, posebno ob Ljubljanici.
D.D.
V Gorenji vasi trgovina s šolskimi potrebščinami
Gorenja vas, avgusta - Saj tisti, ki živimo v mestu in imamo knjigarne in papirnice pred nosom, hiti pomislimo ne, kako daleč morajo hribovski otroci po knjige. Šolarji iz škofjeloških hribov imajo najbližjo knjigarno v Škofji Loki. Zato gre pozdraviti odločitev Nataše in Dina Beštra iz Škofje Loke, da bosta v Gorenji vasi, sredi Poljanske doline odprla prodajalno šolskih potrebščin. Odprta bo danes, 25. avgusta, ob 10. uri dopoldne in sicer v hiši nasproti Petrola v Gorenji vasi. Otvoritev bo popoldne poživil poseben gost, Marijan Smode, ki bo tu pel, igral na kitaro in v čisto nove šolske zvezke dajal avtogra-me.
D.D.
Nam resnično grozi električni mrk
Naši elektrogospodarstveniki so zelo zaskrbljeni nad naše "električno" prihodnostjo, kajti v Sloveniji praktično ne gradi mo nobenih novih elektrarn, stare pa zaradi dotrajanosti en. za drugo odpovedujejo. Najbolj črnogledi nam že za leto 199? napovedujejo električni mrk.
Tomaž Hribar, vodilni v Termoelektrarni Šoštanj, je z. glasilo delavcev Elektrogospodarstva Slovenije Elgo, dal m slednjo zanimivo izjavo:
"Osebno sem mnenja, da bo električni mrk nastal po leti 1991, ko nam potečejo pogodbe o zagotovljenih kapacitetah Bosni in Hercegovini. Nastala bo kriza z električno energijo, š posebno v zimski periodi. Za rešitev sta možni dve varianti manjkajočo energijo uvoziti, ali pa zgraditi nove proizvodne ob jekte. Kot primer navajam, da je Srbija zagotavljala elektriko i uvoza iz Sovjetkse zveze, to pa je bilo možno z izmenjavo, saj t. republika dosti izvaža na klirinško področje. Mi smo začeli uva žati premog v okviru kompenzacijskih poslov, vendar je to zel« draga varianta. Problem bi rešili z izgradnjo nove termo elek trarne - vzelo bi najmanj 3 leta, kar je premalo časa do krizneg; obdobja. Izgradnja hidroelektrarn nam v celoti ne bi pokrila vrzeli, ker so nizki vodostaji, res pa je, da je potrebno vso razpolo žljivo energijo zajeti in izkoristiti. Po moje se s Savsko verigo hi droelektrarn preveč odlaša, za verigo na Muri pa so ekolog stvar preveč napihnili. Mnenja so sicer deljena - Mura ima preveč slabo kvalitetno vodo za izkoristek, po drugi strani pa se ljudje ob Muri zelo pritožujejo nad reko, močvirji, spet tretji pa pravijo, da je to naravno danost potrebno ohraniti...
BRIVSKO FRIZERSKI SALON NADA 64240 RADOVLJICA Gorenjska 6
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
DIREKTORJA DO
Za direktorja DO je lahko imenovan kandidat, ki poleg pogojev, predpisanih v 511 čl. Zakona o združenem delu izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da je KV delavec frizerske stroke z najmanj 5 letno prakso ali srednjošolsko izobrazbo druge smeri,
—da ima organizacijske sposobnosti in smisel za kolektivno delo.
Mandat traja 4 leta. «
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: BFS NADA, 64240 RADOVLJICA, Gorenjska 6 (za Razpisno komisijo).
Kandidate bo komisija obvestila v 8 dneh po sklepu.
uredništvo tel. 21860
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Zbor uporabnikov
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88), 6. člena Družbenega dogovora o skupnih odnosih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 15/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986-1990 in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, je zbor uporabnikov na svoji 12. seji, dne 29. 6. 1989 sprejel
RAZPIS
za dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti.
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. Posojila so razpisana iz druženih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice Samoupravnega sporazuma združujejo v LB Temeljni banki Gorenjske, PE Radovljica.
2. Višina razpisanega posojila znaša 1.300.000.000 din in dodat-' no zbrana sredstva v obdobju julij-september 1989
— za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje ter
— za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni lastnini.
3. Razpisa se lahko udeležijo delavci:
— ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni,
— zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobijo delavci če:
— niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih oziroma neprimernih stanovanjih,
— imajo veljavno gradbeno dokumentacijo,
— imajo objekt dograjen do tretje gradbene faze oz. pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše,
— so lastniki objekta in kreditno sposobni,
— v preteklih letih niso sami ali njihovi družinski člani prejeli posojila v katerikoli SSS oz. prejeta revalorizirana višina posojil ne presega letošnje izračunane višine.
2. Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 % zneska potrebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili Pravilnika.
3. Prosilec, ki gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere stanovanjska površina je večja od standardnega stanovanja, ne more pridobiti posojila za del stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki presega standardno površino
III. KREDITNI POGOJI
1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri:
— zadružni stanovanjski gradnji v višini 75 %
— gradnji stanovanjske hiše izven zadružne gradnje 60 %
— prenovi 80 %
2. Doba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica.
3. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarini.
4. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 72.000 din. Obrestna mera za posojila po tem pravilniku znaša 15 %.
IV. DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti Alpdom Radovljica, Cankarjeva 1, k njej pa priložiti naslednjo dokumentacijo:
— potrdilo o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1988,
— gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del pristojnega organa,
— zemljiško knjižni izpisek o lastništvu izdan v letu 1989,
— potrdilo o kreditni sposobnosti,
— predračun stroškov prenove oziroma adaptacije stanovanja in stanovanjskih hiš.
— potrdilo o premoženjskem stanju, oziroma dohodku iz tega premoženja.
V. OSTALE DOLOŽBE
1. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene:
— pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena stanovanj v višini 12.000.000.- na m2,
— pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz predračuna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji alinei.
2. Pri izračunu posojila posameznim prosilcem se bo upošteval povprečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za leto 1988, v višini din 719.544 po poročilu Zavoda za statistiko SR Slovenije.
3. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 21 dneh po objavi razpisa v časopisu GLAS s celotno dokumentacijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti, Alpdom Radovljica, Cankarjeva 1.
4. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale.
5. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske hiše mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila.
6. Odbor za graditev rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sejah na način, ki ga določi.
7. Ugovor na sklep odbora za graditev rešuje zbor uporabnikov.
8. Pri določitvi konkretne višine posojila, prosilcem Odbor za graditev upošteva kriterije določene s Pravilnikom ter izdelano prednostno listo. Znesek posojila bo vskladil z razpisno vsoto ter temu primerno korigiral višino dodeljenih posojil, ki so glede na razpoložljiva sredstva lahko manjša, kot bi jih delavci sicer pridobili, če bi bilo zbranih več sredstev. Vsa prejeta posojila iz sredstev vzajemnosti za isto stanovanjsko enoto v preteklih letih se bodo revalorizirala v skladu s porastom cen v gradbeništvu.
9. Glede dragih določil, ki niso navedena v razpisu .veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti Stanovanjske skupnosti Radovljica.
10. Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem določil pravilnika je 5.000.000 din.
ll.Odobrena posojila bodo prosilci koristili v dveh delih.
V Radovljici, dne 16. 8. 1989 Štev.: 64/89 - MU
Predsednica zbora uporabnikov Marija Stibelj, 1. r.
AJ UroiVJ
Na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti in na osnovi gospodarskega načrta za leto 1989 objavljamo
OBJAVO
ZA ODPRODAJO STANOVANJ LAST PODJETJA SAVA,
starih nad 10 let.
Pravico do odkupa stanovanja, last podjetja Sava, imajo imetniki stanovanjske pravice.
POGOJI ODKUPA:
1. upoštevajo se določbe Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti.,
2. Imetnik stanovanjske pravice - kupec, ki se je odločil za odkup stanovanja, vloži pismeno vlogo na naslov: SAVA Kranj, Škofjeloška 6 - socialno varstvo in družbeni standard.
Vse ostale informcije dobite na socialnem varstvu in družbenem standardu, telefon 25-461, int. 319.
IT kM«?g TEHNIK
IMOS SGP TEHNIK 64220 ŠKOFJA LOKA TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva 43/a
Obvešča porabnike komunalnih storitev:
Da se s 25. 8. 1989 poveča cena vode s prispevki in kanalščina za 70%.
Da se s 1. 9. 1989 cena sme tari ne in komunalnih storitev poveča za 70%.
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA Likozarjeva ulica l/a 64000 KRANJ
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa Gorenjske obrtne zadruge Kranj, objavlja na podlagi 42. člena Statuta GOZ KRANJ dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja)
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri
— tri leta uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
— ima po možnosti kot dopolnilna znanja zunanjetrgovinske registracije
— izpolnjuje ostale pogoje v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SRS.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh na naslov: GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, Likozarjeva ulica l/a, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.
ALPETOUR
TOZD Potniški promet
I
JAKI
LETNA VOZOVNICA
PRIHRANEK Z NAŠO POMOČJO
NUDIMO VAM NAKUP LETNE VOZOVNICE ZA
ŠOLSKO LETO 1989/90 PO IZHODIŠČNI CENI.
PRIHRANITE LAHKO NA DVA NAČINA
ODLOŽITE PLAČILO POLOVICE IZHODIŠČNE CENE ZA 45 DNI, POLOVICO PLAČATE TAKOJ ALI
IZKORISTITE 20%-NI POPUST PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU IZHODIŠČNE CENE.
NA PODLAGI POTRDILA O ŠOLANJU IN ENEGA OD OSEBNIH DKUMENTOV LAHKO KUPITE MESEČNO OZ. LETNO VOZOVNICO V ČASU OD 22. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA NA OBIČAJNIH PRODAJNIH MESTIH: V KRANJU, ŠKOFJI LOKI. RADOVLJICI, BLEDU, BOHINJU/k TRŽIČU
ZA PRIDOBITEV VOZOVNICE, SLIKE NE POTREBUJETE
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
V šolskem letu 1989/90 vpisuje v programe študija ob delu za pridobitev poklicev:
— ekonomsko komercialni tehnik: V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta
— administrator: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta.
Vpisne obrazce in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka ali po telefonu 064/620-888 vsak dan od 7. do 14. ure.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86) in 244. člena statuta občine Kranj
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA
VODOVODA, ZAJETJE KOKRA - KRANJ
1.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta vodovoda, zajetje Kokra - Kranj, ki ga je izdelal Domplan Kranj, TOZD Urbanizem, številka UD/271-63/88 v februarju 1989.
Osnutek iz 1. točke sklepa se javno razgrne v sobi številka 106 Skupščine občine Kranj ter Krajevnih skupnostih Kokra, Preddvor, Olševek - Hotemaže, Visoko Bri-tof, Primskovo in Čirče. Osnutek bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave.
3.
V času javne razgrnitve bodo organizirane javne razprave:
— v četrtek, 7. 9. 1989 ob 19. uri v Zadružnem domu na Primskovem za krajane KS Primskovo in Britof,
— v petek, 8. 9. 1989 ob 19. uri v Domu KS Čirče
— v ponedeljek, 11. 9. 1989 ob 19. uri v Zadružnem domu na Visokem za krajane KS Visoko in Olševek - Hotemaže,
— v torek, 12. 9. 1989 ob 19. uri v Domu krajanov v Preddvoru za krajane KS Preddvor in Kokra.
4.
Občani, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, lahko dajo v času javne razgrnitve pismene pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v Krajevnih skupnostih Kokra, Preddvor, Olševek - Hotemaže, Britof, Visoko, Primskovo in Čirče.
TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR 64205 PREDDVOR
Turistično društvo Preddvor se zahvaljuje DO Živila Kranj, Iskri Kibernetika, vsem darovalcem dobitkov srečelova in nagradnega žrebanja ter članom TD za uspešno sodelovanje pri izpeljavi III. družinskega pohoda na Jakob.
Obveščamo tudi, da so bile na Jakobu izžrebane številke: 696, 786 in 793. Prvo nagrado je dobil Triler Jože, Sv. Duh 9, v znesku 1.000.000 din, II. in III. nagrada pa še čakata na srečnega nagrajenca do 27. 9. 1989. Oglasite se lahko na tel. 45-023 vsak dan od 9. do 12. ure.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Inudustrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.
Po sklepu ustreznih samoupravnih organov razpisuje dela in naloge
VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE v TOZD STIKALA
Pogoji: visoka izobrazba tehniške stroke oz. ekonomske ali organizacijske s predhodnimi tehniškimi znanji in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta.
In ponovno objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME V TOZD MEHANIZMI LIPNICA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške, ali ustrezne tehniške smeri, znanje programskih jezikov C in Assembler ter primerne delovne izkušnje.
Ustreznemu strokovnjaku nudimo stanovanje v Kropi.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije - tel.. 064/22-221, int. 35-49 oz. 23-91.
Kaj bo gledališče Tone Čufar v novi sezoni ponudilo svojim obiskovalcem?
KOKETIRANJE S PUBLIKO
Na Jesenicah je gledališka dejavnost, ki se združuje v okviru amaterskega gledališča Tone Čufar zanesljivo ena od utečenih in širše uveljavljenih stalnic občinske kulturne ponudbe. O sami abonmajski ponudbi pa tudi malo širše govori Miran Kenda, umetniški vodja
gledališča.
Konec avgusta je ponavadi čas, ko se v kulturne rubrike časopisov preselijo načrti posameznih gledaliških hiš za novo sezono. Pred kratkim časom smo že govorili o aktivnosti kranjske alternativne zasedbe teatra Ante portas, tokrat pa smo želeli od umetniškega vodje jeseniškega gledališkega ansambla Tone Čufar Mirana Kende izvedeti kakšni so njihovi načrti.
Mogoče za začetek najprej kratka ocena lanske sezone?
"Ena bistvenih značilnosti, ki opredeljujejo tudi lansko sezono je podatek, da se je naš osnovni program v veliki meri ustalil. Uspeli smo priti do trdnih osnov, ki se jih dosledno držimo. Lani smo pripravili šest premier, od tega tri za mladino. Navedeno dobi svojo realnejšo sliko če povem, da je naša obveza do domače kulturne skupnosti tri odrasle in ena mladinska predstava."
Poudarek na mladini si je verjetno moč razlagati tudi skozi vašo posebno akcijo - matineje?
"Za mlade pripravimo skozi sezono okrog petnajst posebnih prireditev, ki potekajo v nedeljskih dopoldnevih. Gre za zelo raznolik program, ki temelji na neposrednem stiku obiskovalcev z nastopajočimi. O uspehu matinej v določeni meri najboljše govori podatek, da se ni malokrat zgodilo, da je bila gledališka hiša premajhna za vse tiste, ki so želeli prisostvovati posameznim prireditvam. Letos pripravljamo nekaj spre-meb za katere ocenjujemo, da bodo matineje v še večji meri Približale publiki."
Na Jesenicah bo tudi letos pripravljen poseben, raznolik abonma.
čene tri naše predstave, tri predstave gostujočih skupin in trije koncerti. Naš gledališki ansambel bo pripravil komedijo J. S. Popoviča Pogospodena butica (v originalu Pokondire-na tikva) - delo, ki označuje nasproti Linhartu začetke srbskega meščanskega gledališča; odkupili smo noviteto Branka Kalezića Haldol depo (politična igra, ki se dogaja v bolnici, ko se gredo bolniki jugoslovansko - balkansko politiko), pripravili pa bomo tudi znano komedijo Carla Goldonija Ribiške zdrahe, v zabavo občinstva popestreno z obilico glasbe in petja. V tretjini abonmajskega programa gostovanj bomo našim obiskovalcem ponudili predstavo Zarje Trnovlje (Celje), Loškega odra in kranjskega Prešrnovega gledališča, gostili pa bomo tudi Maraton (Rifleta in Neco Falk). Med koncertno ponudbo pa najde-
Miran Kenda, umetniški vodja jeseniškega gledališča Tone Čufar
Mladi imajo potemtakem spet zagotovljeno živahno sezono, kaj pa starejši?
"Zopet bomo pripravili abonma v katerega bodo vklju-
mo koncert ansambla Lojzeta Slaka, nastop plesnega orkestra jeseniških železarjev in enega od znanih oktetov ali opernih pevcev."
Na prvi pogled gre soditi, da gre pretežno za lahkotnejše projekte?
"S ponujenim programom na svoj način res malo koketiramo s publiko. Držali pa smo se že uvodoma omenjenih osnov, ki so se izoblikovale skozi pretekle sezone in so pokazale, da so publiki všeč. Po drugi strani pa moram reči, da lovimo tudi raznolikost z željo ponuditi našim abonentom čim več pestrosti."
Zahtevnejšim obiskovalcem boste verjetno priporočili Čufar-jeve dneve?
"Ocenjujemo, da so imeli lani velik odmev, zato jih bomo skrbno ,v sredini novembra, pripravili tudi letos. V projektu imamo literarno - glasbeni večer, eno do dve razstavi in okrogli mizi, pet ali šest gledališkim predstav in seveda kot zaključno dejanje podelitev Čufarjevih plaket."
V čem je po vašem skrivnost polnih gledaliških dvoran, kar je seveda mik vsake gledališke hiše?
"Mislim, da moraš ljudem ponuditi nekaj, kar jih vsaj malo v živd prizadane, kajti teater je izrazito okolje, ki želi držati življenju zrcalo. Ce govorim za Jesenice potem bi lahko rekel, da se naslanjamo na tradicijo in poskušamo pripravljati raznolik repertoar, ki pa seveda mora imeti vsaj določeno stopnjo kvalitete."
Vine Bešter
RIKLIJEVE ZAPUŠČINE SE OTEPAJO KOT GARJAVEGA PSA
Bled, 21. avgusta - Na svetu KS Bled so v dobri veri, da bi ljudi obvestili tudi o svetli plati blejske gradbene sezone (o temnih smo jih domnevno že novinarji), govorili o pridobitvah pred svetovnim veslaškim prvenstvom. Odhajali smo z vtisom, da imamo opravka z brezdušnimi urbanisti in turističnimi managerji, ki nameravajo Bled vkleniti v betonsko džunglo in po širokih cestah vanj pripeljati množice turistov in kupe deviz, medtem ko se misel na kakovostni turizem z ohranjanjem prvobitne arhitektonske podobe kraja in narave sramežljivo skriva nekje v ozadju. Ta vtis so potrdile tudi (redke) informacije o nadaljni usodi Riklijeve vile._
Res je, kot je na omenjenem sestanku zatrdil predstavnik Kompasa, da leta 1982, ko so Riklijevo vilo predvideli za rušenje, ta odločitev ni dvignila toliko prahu kot minuli teden, ko je krajevna skupnost dala nalog za rušenje tega propadajočega objekta domačemu gradbenemu podjetju. Res je tudi, da je bil Bled iz podobnih a|i drugačnih razlogov že ob yeČ starih estetskih stavb, pa tedaj ni bilo prelitega toliko črni-•a in solza kot tokrat. Toda to nikakor niso argumenti, ki bi utemeljevali rušenje stare vile dragocenega kulturnozgodovinskega spomina. Tudi tovrstna zavest ljudi se spreminja m dozoreva in če je to razlog za razburjenje ob napovedanem rušenju Riklija na Bledu, Srno lahko le veseli. Obnovimo na kratko zgodbo o Riklijevi vili! Leta 1982 je bila torej v prostorskem načrtu Bleda že odpisana. Kupil jo je Kompas in se odločil, preden °i stavbo porušili, poiskati strokovno mnenje, razpisali so [J?tečaj za projekt Rikli in dobni nekaj sprejemljivih predlogov o adaptaciji vile. Pomemb-n°Je dejstvo, da prav nihče od arhitektov, ki so sodelovali na tečaju, ni predlagal, naj objekt Porušijo. Najustreznejši je bil načrt skupine domačih arhitektov, ki je predlagal obnovo stavbe v obliki dvojčka, vendar Pa ta zamisel projektanta v krajevni skupnosti ni bila dobro
sprejeta. Tamkaj so namreč vztrajali, da ostane Riklijeva vila takšna kot je.
Pri tem je tudi ostalo, Kompas se ni lotil obnove po načrtu iz sprejetega projekta, ker je očitno presodil, da bi to preveč stalo. Hiša ob jezeru pa je nezadržno propadala. Že nekaj let je v tako slabem stanju, da je Blejcem v resnično sramoto, nad njo pa se žalostijo tudi gostje, zlasti Švicarji, ker je nekdanja imovina njihovega rojaka in znanega zdravnika Riklija videti tako klavrna. Številnim gostom iz tujine so več let (s slabimi občutki) kazali to sramoto, toda tik pred svetovnim veslaškim prvenstvom so se v KS odločili, da je ne bodo več. Če hiše ni mogoče obnoviti, jo je treba podreti, so skleni-
li v KS, in na njenem mestu po vernih načrtih sezidati prav takšno. Kompas je zgrabil iztočnico in hišo bi najbrž podrli, če tega ne bi preprečila sveta jeza domačinov.
Predstavnik Kompasa Vinko Marolt je na seji sveta KS Bled še vedno vztrajal na tem, da bi bila adaptacija Riklija dražja kot novogradnja, čemur je oporekal denimo mojster Pelko, ki je saniral že več kulturnih spomenikov, nasprotna pa so mu tudi mnenja arhitektov, ki so se ubadali s tem projektom. V časniku Delo smo denimo ta teden lahko prebrali mnenje domače arhitektke Senčarjeve, ki je sodelovala pri projektu in trdi podobno kot Pelko. Skratka, videti je, da je na eni strani
gospodar objekta s profitnimi (domnevno racionalnimi) motivi iz turizma, na drugi pa strokovnjaki in varuhi kulturne zapuščine (z domnevno nostalgi-Čnimi motivi za nekdanjim Bledom, ki ga ni več).
Vse kaže, da so blejski žulj začasno vendarle elegantno rešili. Do svetovnega prvenstva v veslanju bodo vsaj za silo uredili zunanjščino vile, da bo ostarela gospa z dostojnimi kozmetičnimi popravki dočakala veslače. Kakšna pa bo Riklijeva prihodnost, je Kompasov predstavnik le nedoločno nakazal. Kegljišče ob vili bodo nesporno porušili. Ali bo rušenje doletelo tudi ostalo zidovje, pa je odvisno od kasnejše odločitve, ki jo Kompas deloma prelaga tudi na rame spomeniškega varstva. Slednjemu iz občine očitajo, da je v primeru Rikli do zdaj žal spalo.
V prihodnje bodo tako kot že leta 1982 spet lahko tehtali, ali adaptacija ali rušenje in novogradnja. Zdaj je za slednje izdelan tudi načrt, ki predvideva, da bo tudi novi Rikli takšen kot je zdaj. Naj bo eno ali drugo, najpomembneje je vendarle, da kulturno zgodovinskega spomenika ne prepuščajo več propadu, ali kot v Delu med pismi bralcev piše arhitektka Senčarjeva, ki odgovornim očita, da so se Riklijeve zapuščine doslej otepali kot garjavega psa.
D. Z. Žlebir
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akademski slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika.
V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi svetovni vojni). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela akademskega slikarja Wilhelma Bdhra (Avstrija) in Karla Kuharja (Slovenija).
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. Preko ceste, v fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič na temo "Kraške diagonale". V prostorih SO Radovljica razstavlja akademski slikar Polde Oblak.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavljajo grafike študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je še vedno na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akademski slikar Milan Batista.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik in
trafik Dušana Sterleta. ;ELEZNIKI - Do konca avgusta si lahko v galeriji Iskre Železniki ogledate dela, ki so nastala na Ex tempore "Selca 89".
POLETNI UTRIP ~~
prireditve: Po krajšem časovnem predahu kranjska ZKO pripravlja novo akcijo v okviru "Kieselsteinskih prireditev". Danes, v petek, 25. avgusta bo ob 20. uri na vrtu gradu Kiesel-stein nastopila folklorna skupina Sava Kranj z jugoslovanskim programom, prireditev pa bo potekala pod naslovom "Skoz so podplate". V okviru "Škofjeloških poletnih večerov" bo danes, v petek, 25. avgusta v atriju SDK na Mestnem trgu ob 20. 30, kot lahko razberemo iz programskega lističa, nastopil Brane Krajnik, ki bo skozi diapozitive predstavil Novo Zelandijo. Poletne kulturne akcije pa se bodo nadaljevale jutri, v soboto, 26. avgusta tudi v Tržiču. "V soboto se dobimo" bo tokrat namenjena koncertu ansambla Tretji človek - ob 19. uri na tržiški tržnici.
ročk koncerti: O koncertu Black Sabbath, ki bo 27. septembra v organizaciji Kompasa potekal v ljubljanski hali Tivoli smo že zapisali osnovno informacijo. Z Markom Gašperli-nom, ki je za ta projekt odgovoren pa smo se dogovorili tudi za obsežnejši sestavek, ki bo objavljen v eni prihodnjih številk. Ljubiteljem ročka bomo posredovali tudi osnovne informacije v zvezi z letošnjim Novim rockom, ki bo 8. in 9. septembra v ljubljanskih Križankah. Že sedaj pa zapišimo, da bosta nastopili kar dve gorenjski zasedbi - Game Over in Epidemic, obe iz Jesenic.
Danes v Kranju
NA PUNGARTU
Bomo dobili novo kulturno prizorišče?
Glede na informacijo, ki smo jo dobili v uredništvo, da bo danes, v petek, 25. avgusta ob 18. uri na kranjskem Pungartu gostoval lutkar Cveto Sever z lutkovno predstavo Janko in Metka, ob 20. 30 pa bo nastopil kranjski Adria Dixiealand ansambel, gre očitno sklepati, da se problemi okrog novega kranjskega poletnega kulturnega prizorišča le spreminjajo. Ker je prišla informacija o kulturnem dogodku tik pred oddajo tekstov v tiskarno, nismo uspeli zvedeti ali gre zgolj za enkratno akcijo ali pa bo mogoče stekel stalni program. Več o tem v eni prihodnjih številk.
jttB Ml M it
Če se boste sprehajali po starem delu Kranja si lahko v Mestni hiši ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. Foto: Gorazd Šinik
Eden od tradicionalnih razstavno galerijskih prostorov na Gorenjskem je zanesljivo tudi galerija Ivana Groharja na škofjeloškem Mestnem trgu. Te dni si lahko v njenih prostorih ogledate razstavo grafik študentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. (V. B.) Foto: Gorazd Šinik
ureja VINE BEŠTER
o
AVTOMOBILIZMU
Subaru rex SDX je eden od tistih zelo posrečenih majhnih avtomobilov , ki so jih snovali od znotraj navzven...
Ali ne bi bilo morda bolje, ko bi teh štirideset ali koliko že let po vojni, malo več molili za poosebljeno domače znanje in novo delovno filozofijo od ideje do novega proizvoda, bili malo manj ošabni, samovšečni, in bi za božjo voljo že davno prej nehati s prevzetnim in domišljavim zavračanjem vsega tujega, npr. gospodarno vozilo za vsakdanjo uporabo zelo skladnega videza, jasno definiranega modela, kot je Fiat 126 bis, kar pomeni v italijanščini »še enkrat« in prav tak je tudi namen novega modela, ki naj bi bil zasnovan po vzoru, v replici, novega VWpassata in sicer oblikovno z vtisnjenim »motivom« zadka po Renaultu 19, z odbijači spredaj in zadaj po Fia-tu tipo, z zunanjimi kljukami po obliki Alfa 33, vozila z dvemi vrati in dvižnimi zadaj; za njegovo notranjost pa: armaturna plošča kot pri modelu vozil Renault 11, z zasnovo instrumentov s »strehico« po Talbotu hori-zon, z menjalno ročico in nizko konzolo po vzoru Renault 9, za »konzolo« za ročno pa po vzoru vozil Opel Ornega ali Ford Scor-pia, zadnji sedež po vzoru VW Corrado, notranji videz prednjih vrat kot pri Renaultu 21. Tu naj gre pač za avto z motorjem v zadku, a zdaj bi ga obrnili in trije valji so postavljeni vodoravno, os vrtenja motorne gredi je vzporedna s smerjo, v katero avto vozi. Valji so lepo položeni na desno stran, na levo pa bi pod dno novega zadnjega prtljažnika (odet v plastiko) postavili rezervno kolo. Vrtina in gib motorja naj bi znašala 70 X 69,9 mm in dobimo gibno prostornino 800 kubikov z močjo 30 kw (41 km) pri 5800/min pri kompresiji 9,4/1. Odmična gred naj bi bila v glavi (zobati jermen) s koti odpiranja sesalnih ventilov 42" pred GMT in 60 " po DMT, izpušnih ventilov 56 "pred DMT in 18 0 po GMT, z ventili 30,5 mm premera za sesalni in 27,5 mm za izpušni ter s hodom ventila 7, / mm. Vžig naj bi bil brezkon-takten, elektronski z regulacijo predvžiga (podtlačno) in »twin spark« tj. dve svečici za valj. Uplinjač Webwr 32 TLF/250 z napravo s samodejnim zapiranjem dotoka goriva ob odvzetem plinu. Pri prenosu moči na zadnji kolesi preko polosi v homoki-
netičnem zgibu, bi se odločili za petstopenjski sinhronizirani menjalnik z naslednjimi prestavnimi razmerji: 1. — 3.251, II. — 850, III. - 1.148, IV. - 0,864, V. - 0,658, vzvratna 3,142, v diferencialu 5,455. Platišča naj bi bila v zasnovi enaka Renaultu 19 in 12 lahke litine 4,5 X 12 HZ, obut v gume Michelin 145/70 R 12.
Na samonosno karoserijo s pomožnim okvirjem bi vključili prednje obese po vzoru vozil VW 1200 J, za zadaj pa po VW pas-sat z vpetjem kolesa pod nivo pogonske polosi, s prečno nameščeno vzvojno vzmetjo (glej na primeru Renaulta SUPER 5), kot tudi z lego teleskopskega blažilnika. Dvokrožne zavore, spredaj kolutne, zadaj bobnaste,, servo. Volan z zobato letvijo, progresivno, 3,5 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke. V mestu pa bi se morali privaditi njegovih majhnih zunanjih mer (dolžina 3,28 m, širina 1,40 m, višina 1,34 m ter ob medosna razdalja 2,06 m in s kolotekom spredaj/ zadaj 1,18/1,190 m) in »nevidnih« nosu in zadka, se parkira z milimetrsko natančnostjo povsod, kjer je na voljo za štiri korake vzdolžnega prostora. Pri motorju ne bi smeli pozabiti do-
dati dve dodatni gredi zoper tresljaje (primer pri Subaru rex). Za te osnovne zasnove, kos zahtevam časa, delimo skupno radost le v skupnem prijateljstvu, delu in razumevanju in izmenjavi znanja, iskušenj in idej.
Ivan Ogrinc, Jesenice
MARIJA PRIMC
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporoča.
(MMM
GLAS
Če vas zanima delo v računovodstvu majhnega podjetja z veliko načrti ter imate ekonomsko izobrazbo VI. ali VII stopnje in vam računalnik ni tuj
Vas vabimo, da se nam pridružite
Časopisno podjetje Glas Kranj, Moše Pijadeja 1,
išče računovodje*
Prijave z dokazili nam pošljite do 20. 9. 1989. Vse kandidate bomo povabili na razgovor.
POSEBNI POGOJI za družinska in i s KOMPASOM, GLOBTOUROM in
SONČNI SEPTEMBER VPULJU
Nudimo: turistična in apartmajska naselja, hotele A in B kategorije, bazene s toplo morsko vodo, kongresne dvorane, športne terene, zabavo, izlete (obisk narodnega parka BRIONI itd.)
ndividualna potovanja od 26. 8. 89 MERCATORjEM
INFORMACIJE: RO »ARENATURIST« - PULA SEKTOR PRODAJE, Smareglieva 5 Tel. (052) 34588, 23811, teleks 25228 Telefax:42138
Pavle Hafner
OD KAIRA DO ASUANA
potovanje skozi zgodovino faraonov
l 0
Pšenica je še zorela. Z mačetami so sekali sladkorni trs, ga povezovali v snope in nakladali na vagone ozkotirne železnice, ki so ga odpeljali direktno v tovarno sladkorja. Na rodovitnih gosenskih tleh je iz vsakega grička kipel gozdič akacij, smokev, oljk in tamarind, ki so od daleč podobne našim lipam. Sredi med njimi so kmečke koče zgrajene iz blata. Tu in tam se je ob gaju svetilo belo mestece z ravnimi strehami.
Zamislil sem se. Kaj je bilo v Evropi za časa visoke egipčanske kulture, v letih od 3000 do 2500 pr.n.š.? Takrat je bila zgodnja bronasta doba. Evropa še ni poznala železa. Egipčani pa so že gradili piramide, templje velikih dimenzij. Imeli so dovolj duha, zato so si ustvarili svojo kulturo. Velika dela so ustvarjali zato, ker so poznali poleg razvitega zvezdoslovstva, mehaniko, merstvo, stavbarstvo in imeli dovršeno organizacijo. Egipčani so morali oskrbeti vojsko delavcev, ki je delala smotrno pod enotnim vodstvom.
Najvišji vladar jim je bil kralj - faraon. Vodeča kasta so bili veliki duhovni in kraljevi uradniki. Naslednja kasta so bili obrtniki in trgovci. Sledili so kmetovalci, sužnji in kaznjenci.
Poleg velikih sakralnih objektov, templjev in mogočnih grobnic, so gradili široke ceste na nasipih, da jih visoka voda Nila ni preplavila. Po cestah so morali neprestano korakati vojš-čaki za obrambo dežele. Na vzhodni meji so stali bojeviti Hetiti, s katerimi so bili ves čas v sporu ali v vojni. Modri veliki duhovni so vedeli, če hočejo državo braniti pred sovražniki, morajo imeti cestno omrežje. Tudi kasnejši evropski vojskovodje: Napoleon, Bismarck, Hitler, so vedeli, da je osnovno dobro cestno omrežje, po katerem se premika težka oborožitev. Na žalost se tega ne zaveda naša vojska. Raje zapravljamo finančna sredstva za modernizacijo oborožitve, namesto da bi gradili ceste do naših meja. Raje smo zgradili v razdalji 120 km drugo mednarodno letališče, kot za ista finančna sredstva zgradili Štiripasovno cesto Maribor - Ljubljana. V tem premišljevanju mi je spanec zlezel na oči in sem se odpravil v posteljo.
Točno po voznem redu je vlak pripeljal na kairsko železniško postajo. Avtobusi so stali pri mogočnem spomeniku faraona Ramsesa II in nas odpeljali v hotel, v katerem smo prespali prvo noč. Tudi isto sobo sem dobil. V sobi po-
leg spalnice je na mizi stal steklen vrč s čajem. Vedno se mi je zareklo, da sem ga imenoval karate čaj. Z užitkom sem spraznil dve skodelici. Zajtrkovali smo že v vlaku. Takoj smo se odpravili v Gizeh k piramidam. Šoferji avtobusov so pravi slalomisti v natrpanih ulicah. Če smo se kje zagozdili in bi bilo potrebno čakati, je šofer zavil v stransko ulico in vijugal med parkiranimi avtomobili. Z veščim krmiljenjem nas je pripeljal na glavno široko avenijo, ki pelje k piramidam. Široka avenija v drevoredu velikih starih palm nas je pripeljala v mesto Gizeh. Med vožnjo nam je vodič razlagal, katere piramide bomo obiskali, in sicer Keopsovo, ki je najvišja, Kefrenovo in Mvkerinovo. Zgrajene so bile v času od 2650 do 2189 pr.n.š. v dobi od 4 do 8 dinastije. GIZEH
Po eni uri vožnje smo se ustavili na velikem parkirnem prostoru, kjer parkira dnevno nekaj sto avtobusov. Bili smo pred tremi največjimi piramidami faraona Keopsa, Kefrena in My-kerina. Človek je prava mravlja pred temi velikanskimi objekti, ki jih prištevamo med sedem svetovnih čudes. Piramide opisuje tudi Herodot: "Faraon Keops je zapustil prebivalcem ob Nilu mogočno zgradbo piramido. Vsi prebivalci Spodnjega Egipta so gradili njegovo grobnico.
Eni so v Arabskem pogorju v bližini Kaira klesali kamnite bloke in jih transportirali k Nilu. Ko so vode narasle, so jih splavili preko reke. Po novo zgrajeni cesti, ki so jo močili z vodo, da se snivci niso segreli, so bloke transportirali do Nila in ko so Nilove vode narasle, so jih splavili preko reke in spravili na gradbišče. Sto
tisoč mož je bilo naenkrat zaposlenih pri tem delu. To niso bili sužnji, temveč plačani delavci. Za delo je vsak delavec na dan prejel trikrat dobro hrano in obleko, to je bila njihova plača. Delali so nepretrgoma sto dni, potem se je posadka menjala. V prvem desetletju so zgradili cesto od Arabskega pogorja do Nila in od Nila do gradbišča. Cesta od Arabskega pogorja je bila dolga 10 stadijev (1 stadij je 923 m) široka 5 klafter to je 18,5 m. Od Nila do gradbišča je bila dolga 9 stadijev. Piramida je zahtevala dvajset let dela stotisočih mož. Stranica piramide meri 246,5 m. Višina je enaka dolžini stranice. Herodot dalje opisuje:
"Piramida je stopničasto grajena. Vsak spodnji blok s tričetrtinsko širino podpira gornjega. Tako je stabilnost objekta zagotovljena. Bloke so s posebnimi stroji dvigali s spodnje stopnice na zgornjo. (Herodot ne opisuje strojev, s katerimi so dvigali kamnite bloke, ki so bili težki 30 ton) Vodič nam je razlagal, da so do prve tretjine višine piramide zgradili nasipne rampe, po katerih so vlačili kamniti blok do te višine. Ko je bila ena vrsta blokov položena, so rampo za eno blokovno višino nasuli in vlačili bloke na višjo stopnico in jih dvigali z nekakšnimi stroji. Ti stroji niso nikjer opisani. Sedanjim arheologom so še neznani. Herodot piše dalje: "Faraon je porabil za gradnjo 600 srebrnih talentov, to je toliko, kot je bil en blok težak." Vse tri piramide stojijo na platoju iz čistega alabastra. Tak teren lahko nosi to ogromno obremenitev. Piramide so diagonalno postavljene druga od druge in toliko oddaljene, da nikdar ne pade senca od ene na drugo in to v vseh letnih časih.
Wriglav.
ob otvoritvi
Tri
dno lO. avgusta leta
Zložil
Jakob Aljaž
častni član Slovenskega planinskega društva.
V Ljubljani, I896.
Založilo Slov. planinsko društvo. — Tisek R. Miličeve tiskarne.
O j Triglav, moj dom, kako si krasan!
Kako me izvabljaš iz nizkih ravan,
v poletni vročini na strme vrhe, da tam si spočije v samoti srce, kjer vrelec izvira v skalovju hladan.
O j Triglav, moj dom, četudi
svet
je
začaral s čudesi mi večkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras, le nate sem mislil ljubeče vsak čas,
o tebi sem sanjal sred svetlih dvoran.
Oj Triglav, v spominu mije tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vse-kdar;
in zadnja ko ura odbila mi bo, pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer ptički radostno naznanjajo dan.
Urednikova beseda
Po enomesečnem premoru spet začenjamo s prilogo Odprte strani. Posvečamo jih Jakobu Aljažu, dovškemu župniku, ljubitelju planin, predvsem Triglava, skladatelju in velikemu domoljubu. Objavljamo njegovo slavnostno pesem, odlomek iz knjige Janka Mlakarja Jakob Aljaž, triglavski župnik in odlomek iz Aljaževe kronike, ki jo je uredil prof. Janez Svoljšak. Na Odprtih straneh objavljamo še dva prispevka Miha Naglica o Žireh in Žirovcih.
Naslednje odprte strani bodo izšle čez štirinajst dni.
Leopoldi na Bogataj
jGkob AljaŽ triglavski župnik
Aljaž prvikrat na Triglavu
Po devetletnem službovanju v Tržiču jeAljaž prosil za župnijo na Dobravi pri Otočah in jo tudi dobil. To pravzaprav ni bilo nikakršno povišanje. Prej obče-spoštovani Herr Direktor slovite tržiške šole je postal navaden podeželski župnik. Novi dobravski župnik seje vrgel z vso paro na delo. Kot strokovnjak v glasbi ni mogel Poslušati ubitega zvona v zvoniku. Zamenjal ga je z novim, kateremu je sam določil glas. Prav tako je postavil nove orgle, ker so stare, že davno odslužene, žalile njegova lepe glasbe navajena ušesa. Veliko mu je dala opraviti tudi Cecilijanska vojska, ki je bila prav takrat v največjem razmahu. Tako zvani cecilijanci so se trudili za resno, besedilu primerno glasbo, ki seže v srce; bilo jih je pa veliko takih, ki so bili prijatelji poskočne glasbe, kakor valčkov, polk in koračnic, ki gredo v noge, in so jo gojili tudi v cerkvi. Vojska se je končala slednjič z zmago cecili-jancev. Pri tem je imel največjo zaslugo Aljaž, ki se je neustrašeno bojeval v njihovih vrstah. B>1 je tudi edini, ki se je s polnim imenom podpisoval pod svoje članke ali, kakor se je sam izrazil, boril z odprtim vi-zirjem.
V tem peresnem boju sta se s Posebno gorečnostjo spravila nad Aljaža Alešovec in župnik Jernej Ramoveš. V ljubljanski Čitalnici sta skupaj popivala in kovala strupene članke zoper njega. Alešovec ga je grdo smešil tudi v svojem listu Brenclju, na primer: »Jakob Aljaž » L A. - osel = IA.« Na take in Podobne »oslarije« Aljaž ni odgovarjal. Držal se je Horaco-vih besedi: »Odi profanum yulgus et arceo«1 in jih v svojem prvem »Poslanem« na Ale-
šovčev račun zapisal. Ker je urednik Brenclja urejeval tudi Slovenca, je Aljaž pošiljal svoje članke v Slovenski narod, ki mu je bil urednik prijatelj Josip Jurčič.
Ko so Gregorčiča napadali zavoljo njegovih pesmi, se je Aljaž takoj postavil za prijatelja. Sestavil je častno adreso in zaupnico, katero je podpisalo še šest njegovih tovarišev. Tudi zaradi tega je moral marsikatero grenko preslišati. Leta 1883 je obiskal Kranjsko cesar Franc Jožef. Ko je Aljaž izvedel, da pride tudi na Bled, je takoj zbral najboljše pevce cele Gorenjske, duhovnike, učitelje in druge, da bi cesarju »katero zapeli«. Pesmi je dal na svoje stroške litografirati in je imel v Kranju tri skušnje. Nepremožnim je celo plačal potne stroške. In čemu vse to? Ali je bil Aljaž tako za cesarja navdušen? Kaj še! Vzrok je bil popolnoma drug. Aljaž pa tudi drugi so vedeli kako bodo Nemci vse sile napeli, da bi cesar dobil vtis, da je Kranjska bolj nemška kakor slovenska. Zato mu je hotel pokazati, da je na slovenskih tleh, to pa s slovensko pesmijo. Slišal je, da se pripravlja ljubljanska nemška Filhramonija, da bi pozdravila cesarja na bledu z nemško pesmijo. Hotel jo je prehiteti in to se mu je tudi posrečilo. Ko so namreč »filhra-monikarji« izvedeli, da Aljaž vadi za Bled svoj zbor, so ostali doma.
Pa tudi Aljažu ni šlo vse gladko izpod rok. Schwegel2, ki je bil v cesarjevem spremstvu, ga je povabil k sebi na prijateljski razgovor. Pri tej priliki ga je prosil, da bi zapeli tudi kako nemško pesem. Mož niti slutil ni, da namerava dobravski župnik s svojim zborom ravno nem-
ško pesem preprečiti. Ko mu je Aljaž dejal, da nemških ne bodo peli, je rekel: »No, pa pojte slovensko.«
Na sporedu je bila razsvetljava, pri kateri bi se imel cesar peljati na Otok, pevci naj bi ga pa spremljali in peli. V ta namen je dal blejski dekan Raz-boršek narediti na dveh ladjah plavajoč oder za pevce. Ko je zvečer cesar stopil v čoln, so se hoteli za njim peljati, pa niso našli ne odra ne ladij. Grof Au-ersperg, ki je bil tudi v cesarjevem spremstvu, je dal oboje odpeljati onstran Petrana, da bi preprečil slovensko petje. Preden so dobili druge ladje, se je cesar že vrnil. Na Razbor-škovo prošnjo je peljal sedaj Aljaž svoj zbor pred Malnarja,5 kjer je cesar večerjal in so mu »eno« zapeli, pa res samo eno. Ko je Aljaž drugo intoniral, je že Auersperg pridrl iz hotela: »Cesar spat za deset minut, nun darf man nicht mehr sin-gen.« Ko je grof odšel, se je zaslišal iz zbora glas: »Jaka, zdaj pa imaš, kar si iskal.«
Spisal Janko Mlakar
i Vsa zadeva se je nekam klavr-\ no končala. Aljaž je pa le svoj namen dosegel. Slovenska pesem je cesarju povedala, da je Bled slovenski in »filhramoni-karji« so ostali v Ljubljani.
Pevci so pa kmalu zopet postali dobre volje. Zato je poskrbel Razboršek. Povabil jih je v župnišče, kjer so potem do polnoči šale zbijali, jedli in pili.
Ko je bil Aljaž še na Dobravi, je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. Najbrž se je skazal v Tržiču, kjer je bil kaplan, direktor in »hilere«, kot dober vzgojitelj, da so mu zaupali tako važno opravilo. Dela se mu torej ni manjkalo. Kljub temu je pa še vedno dobil čas za daljše in krajše ture.
Leta 1883 je bil prvič v Vratih. Tedanji dovški župnik Ažman mu je toliko pripovedoval o lepoti te doline, da se je hotel na lastne oči prepričati, če je res tako lepa. Takrat pač ni mislil na to, da mu bo dala kdaj še veliko opraviti. Z njim so šli poznejši radovljiški dekan Novak in nekateri drugi. Novak je bil navdušen planinec in je rad dirkal. Pot na Triglav, gor in dol, je najrajši opravil v enem dnevu. To naglico je Aljaž pripisoval njegovi krojaški teži.
Vsa družba je šla v Vrata z namenom, da se zvečer vrne v Mojstarno. Ko so prišli do izvira Bistrice, so se premislili. Ko pa jih je Luknja tako lepo vabila! Prave nadelane poti takrat še ni bilo. Aljaž je zavil z dijakom Jakljem pod triglavsko steno, ostali so si pa izbrali pot sredi jarka. Razdelili so si tudi pijačo. »Alpinista«, ki sta se plazila ob steni, sta nosila iz-
menoma putrh vina; učitelj Rozman, ki je vodil turiste po jarku, se je pa polastil velike steklenice Aljaževega brinovca. Ker so ga po takratnih navodilih skušenih turistov pridno žehtali, je nosač kmalu položil prazno steklenico na neko skalo k mirnemu počitku.
Ko je Aljaž to videl, je položil putrh na tla ter povabil tovariša na vino. Ostalo ga je samo toliko, da se je stajal sneg, katerega sta v putrh namašila. Ko sta opravila to koristno delo, sta odšla naprej. Pot je bila v pesku zelo utrudljiva in zamudna; dva koraka naprej, tri nazaj, kakor je trdil Aljaž. Pa je bilo gotovo ravno narobe, ker bi bila sicer prišla v Mojstrano, ne pa na Luknjo, kjer se je vsa družba zbrala. Najprej so se vrgli na jedačo, nato je pa Novak »nastavil« putrh. Sedaj je seveda prišlo popivanje v varstvu triglavske stene na dan. Aljaž se je ravnodušno opravičil: »Zob za zob, vino za brinovec«
Ker bi bili radi prišli do kake pijače, so se napotili v Trento, kamor so imeli bliže kakor v Mojstrano. Vodstvo je prevzel Aljaž in jih je vodil pod triglavsko steno, torej po levi strani jarka. Tako je nastala iz navadne ture veletura. Nazadnje so le prikolovratili v Trento, kjer so zastonj iskali gostilne, da bi se okrepčali. Saj takrat niti kolovoza ni bilo, ker Trentarji niso imeli drugih koles kakor tiste pri kolovratih. Otroci niti konja niso poznali. Ko je nekoč goriški nadškof prijezdil v Trento, je pritekel neki fantiček domov in zaklical: »Oh, mati, vi ne veste, kako veliko kozo so škof jahali.« (Josip Abram, Opis Trente, Pl. V. 1907.)
Aljaž se je s svojo družbo zatekel k Simonu Gregorčiču, daljnemu sorodniku pesnika Gregorčiča, ki je bil dušni pastir, občinski tajnik, poštar in učitelj, vse v eni osebi. Gospod jih je ljubeznivo sprejel in po svojih močeh pogostil.
Drugo jutro jih je peljal k izviru Soče, nato je pa šel z njimi \
Kranjsko goro, kakor je rekel, na vrček piva. Bil je drzen planinec. Na Mojstrovko je šel pozimi, in to v časih, ko so se najboljši planinci v zimskem času držali tople peči. Koje nadškof zvedel za njegove pustolovščine, ga je prestavil drugam, ker se je bal za njegovo življenje. Na Triglavu je bil Aljaž prvič leta 1887. Vodil ga je Jernej Skumavec (Šmerc). Prenočila sta v Dežmanovi4 koči, ki je bila odprta kak teden prej. Drugo jutro sta zapustila to neprijazno zavetišče še pred sončnim vzhodom. Šla sta z ledenika naravnost na greben med Malim in Velikim Triglavom. Da vodi tod »Alpenverein-weg«, seje poznalo samo iz napisane table in nekaj v skale zabitih klinov. Nadelane steze s Kredarice na Mali Triglav takrat še ni bilo.
Ko še ni stala Dežmanova koča, so hodili planinci, ki so bili kaj redki, čez Velo polje ali pa skozi Krmo, in sicer najprej na Mali, z njega pa na Veliki Triglav. Marsikdo se- je grebena tako ustrašil, da se je vrnil. Zato je avstrijski Turistenclub izpeljal od Marije Terezije koče (Planike) novo pot naravnost na Veliki Triglav, da se je tako ognil razvpitega grebena.
Ko je Aljaž sedel na vrhu Triglava, se mu gotovo niti sanjalo ni, da bo kdaj prav tam sedel na - svojem.
Bačnikovi materi se je slednjič izpolnila želja, ki jo je tako dolgo gojila. Ko je prišel Aljaž na Dobravo, jo je vzel k sebi. Ali ji je kdo doma štel žlice, ne vem; da ji jih ni nihče v do-
bravskem župnišču, to mi je pa znano. Micka, ki je stricu gospodinjila, mi je povedala, da se je stara mati prav dobro imela. Edina njena skrb je bila ta, da se ne bi gospod kje ponesrečil. Pa tudi te skrbi je bila kmalu rešena. Umrla je namreč še na Dobravi.
JANEZ SVOUŠAK
Odlomki iz Aljaževe dovške župnijske kronike
Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je Aljaževa zasluga
27. avgusta 1989 bo minilo sto let, kar je prišel na Dovje za župnika Jakob Aljaž. Praznovanje te obletnice se bo v nedeljo začelo ob 9.30 v dovški farni cerkvi. Vodil jih bo slovenski metropolit nadškof dr. Alojzij Šuštar. Ob 11. uri bodo nad križiščem ob magistralni cesti odkrili tri metre visok bronast spomenik, delo akad. kiparja Nebojše Mitroviča. Slavnostni govornik bo univ. prof, dr. Matjaž Kmecl. Ob 13. uri se bo praznovanje nadaljevalo v Mojstrani. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana bo za to priložnost izdalo dve brošuri; prva prikazuje Aljaževo delo, druga pa vsebuje njegovo župnijsko kroniko.
Ob tej priložnosti (po našem izboru) objavljamo nekaj kratkih odlomkov iz Aljaževe dovške župnijske kronike, ki jo je skrbno uredil Janez Svoljšak iz Mojstrane.
Janez Svoljšak v uvodu med drugim pravi: »Vsestranski človek, ustvarjalec, kakršen je bil Jakob Aljaž, si je že za življenja pridobil ne le spoštovanja in publicitete, temveč tudi veliko časti in slave. Svoje vrednosti in pomena se je v polni meri tudi zavedal. Odlikovanja in priznanja, kar jih je dobil za svoje delo, je brez sramežljive skromnosti, a tudi brez kakršnekoli domišljavosti rad in večkrat omenjal. Njegova samozavest se morda še najbolj pokaže v stavku: »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«
...V kroniki, pisani z enim zamahom za triindvajset let nazaj, je mnogo belih lis. Saj človek Aljaževega kova, večni snovalec novega, ustvarjalec, umetnik, ki mu je bila beseda »nemogoče«tuja, ni mogel na enaintridesetih straneh našteti in razložiti vsega tistega, kar je v triindvajsetih letih svojega plodnega življenja ustvaril ali pomagal soustvarjati. Aljaž ni kronist svojega časa, pač pa pošten zapisovalec svojega dela...«
1896
Piše Jakob Aljaž:
»Naredil sem tudi Triglavsko hišo in Triglavsko kapelo. Z g.dekanom Novakom sva bila večkrat na Triglavu. Enkrat 1.1895 sva šla zjutraj ob treh iz Mojstrane, ob eni sva bila na vrhu, potem sem določil, kje bo stala nova Triglavska koča, namreč na Kredarici, postavil iz kamna mejnike za kočo; molila sva brevir. Ob 9. zvečer sva bila zopet v Mojstrani (= v enem dnevu)! Zanimiva je bila stavba (= gradnja, op.J.S.) Triglavske koče. Les (macesne) sem kupil v Krmi od Zasipljanov in po snegu zvlekel z vrvjo in vretenom (20 - 25 delavcev) do višave 1600 m na Kredarico (2515m). Vse
in tretjino mojega denarja. Tudi oskrboval sem jo jaz in iz puščice pri kapeli vsako leto okoli 4 fl pobral. Slov. plan. društvo (nepolitično in nevtralno) je tudi dalo prispevek za kapelo, bilo vedno prijazno do duhovščine in shranjevalo v hišo mašno obleko v posebni skrinjici (da je suha). Upam, da bo to lepo, prijazno razmerje tudi dalje ostalo. Že g. monsignor Luka Jeran je želel, naj se na Triglavu zida kapela za maševanje. V Vratih pod navpično Trigl. Steno sen naredil 1.1896 malo Aljaževo kočo. V Vratih je najlepša tu-ristovska točka na Kranjskem.
je 600 lit. na sekundo, padec m 1.40, circa 7 konjskih sil. Turbino je po Sušnikovem načrtu vlil Tonnies v Ljubljani in je namenoma narobe obrnjena, da voda od spodaj navzgor priteka (da ni treba
jermenov). Žaga ima 220 -240 udarcev na sekundo. Koj potem je tudi Tomaž Zupan na svoji žagi v Mlinci napravil turbino (Tonnies).
ALI NI
PRAV DA DUHOVEN TUDI TO RAZUME IN UUDEM V GMOTNEM OZIRU POMAGA?
^^^^^
1^ < ^^^^^^
Jakob Aljaž je 1.1908 popeljal na Dunaj skupino tridesetih deklet in fantov v narodnih nošah. Z njimi se je fotografiral pred Šmerče-vim vrtnim paviljonom (ki še danes stoji).
(Badecker: »Ein der schon-sten Thalschlusse von ganz Europa.«XEden najlepših koncev kakšne doline v vsej Evropi)...
PA IMEL SEM POŠTENEGA DELOVODJO VULGO POŽGANCA (JANEZ KLINAR) IZ MOJSTRANE, NA KATEREGA SEM SE ZANESEL. TEGA TEŽKO ZAPUSTIM, KO GREM V POKOJ (1.1912). PA UUBŠE MI JE, KOT PRAZNA ČAST, ČE KDO K DOBRI STVARI KAJ DEJANSKO PRIPOMORE..«
Aljaževe gradnje na Triglavu in v dolinah
Aljažev stolp vrh Triglava, Staničevo zavetišče pod Vrhom Triglava, plošča Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu, popravilo slapa Peričnik, Triglavski dom na Kredarici, Aljaževa koča v Vratih, zavarovanje poti na grebenu Malega Triglava, kapelica Lurške Matere božje na Kredarici, novo zgrajeni odsek poti v Radovino v Tnalu, Tominškova pot iz Vrat do studenca pod Begunjskim vrhom, Aljažev dom, ki ga je 1909 odnesel plaz, prenovljen Triglavski dom na Kredarici, Šlajmerjeva vila v Vratih, Aljažev dom II v Vratih...
delavce sem jaz plačal v imenu društva... Kapela stoji na svetu slov. plan. društva in je nisem prepisal na dovško cerkev, ker ima kapela pomen le za turiste, ne pa za dovške /upijane. Zidal sem jo jaz ( ne plan. društvo) z nabranim denarjem
1897
...»Jakobu Janša, županu in lesnemu trgovcu, sem naredil novo žago in turbino v Mojstrani zraven mlinarja. Vode
Za Kranjsko Goro, Dovje in Rateče imamo skupno Posojilnico in hranilnico v Kr. Gori, katere načelnik je večinoma župnik v Kr. Gori, njen nadzornik pa je ves čas Aljaž, ki Dovžanov posreduje, dopisuje in zadolžnice na Dovjem dela, da ni treba dolnžni-kom, porokom in pričam hoditi v Kranjsko Goro ter jim čas, pota in stroške prihrani. To delam ves čas vsem brezplačno. Prihranili smo v teku let 30.000 K rezervnega fonda, razen tega pa smo že precej izdali v dobre namene.
SKRBELI SMO, DA POSOJILNICA NI PRIŠLA V ROKE NAŠIM NASPROTNIKOM, KER JE KAPITAL TUDI POLITIČNA MOČ...«
1910
»...Do leta 1910 je edino župnik sam skrbel za prezidavo itd. dovške cerkve. Leta 1910 pa je bilo treba cerkev zunaj pobeliti, zvonik popraviti... Stopil sem pred občinski zbor ter vprašal, kaj imajo raje: a) ali konkurenčno obravnavo (s komisijo in kolavdacijo, kar več stane), ali b) brevi manu (brez formalnosti, op.J.S.) odbor za to izvolijo in denar dovolijo iz obč. blagajne. Izbrali so drugo in me pooblastili, da vodim delo.
A. Anton Belec je solidno na-
pravil: 1) turn (streho na zvoniku, op.J.S.) pobarval, 2) pozlatil jabolko, križ, sv. Mihaela, kazalce ure 3) naredil nov strelovod, naredil nove, železne številke na urno kazališče (Zifferblatt), 5) naredil novo omrežje (gavtri) na enjast cer-kevnih oken, da ne bo več tat lezel skozi okna v cerkev. Vse je Belec lično, solidno in ceno (po nizki ceni, poceni, op.J.S.) naredil (circa 660 kron). Plačala je občina.
B. Zidarska dela pa je dala občina goriškemu Slovencu Melinku, ki se je ponudil. Oder za 350 K, delavce na tabrh, material pa občina. Jaz sem predlagal solidnega, izkušenega Pezzanoja (Italijana), pa ga občina ni sprejela.
Mladi mojster Melink ni bil navzoč (pri delu), le nekajkrat je prišel pogledat, kajti je bilo sicer nekaj dobrih delavcev, drugi pa bolj slabi (sem jih kregal) in ker je bilo deževno leto, ometa na turnu niso dobro izvršili in je deloma odpadel, tako tudi belež na zvoniku. Pobelili so od zunaj tudi cerkev in podstrešni zid izpopolnili, znotraj pa tem »pacar-jem« nisem pustil cerkve pobeliti, ker bi preveč pomazali in škode napravili... Varčni pa smo tudi s prostorom. Grobov ne prodajam in ne pustim preskočiti (groba), četudi se komu zamerim. Vse lepo po vrsti! Odrasli v eni vrsti, otroci v eni vrsti. Odrasli šest čevljev globoko, otroci štiri čevlje...«
Podružnična cerkev sv. Klemena v Mojstrani. Po legendi naj bi stala na karju, kjer sta na svoji poti k papežu v Rim prenočevala sveta brata Ciril in Metod. Prvo cerkvico naj bi tu po nekaterih virih postavili že v 11. stoletju.
1917
»...Na poziv c.k.okr. glavarja dr. Mathiasa so me izvolili za načelnika aprovizacije občine Dovje. Veliko dela in skrbi mi je to napravilo, kajti sam sem moral skrbeti za denar, za račune, dopisovanje. Vpisoval sem sproti dohodke
in stroške v svojo knjižnico. Dopisoval sem vojnožitnemu zavodu za promet žita 8rav-natelj Jovan), Vinku Majdiču v Kranj (denar sem mu v denarnem pismu najprej poslal, da se pošiljka ni zakasnila) in drugim mlinarjem. Circa 800 ljudi je več mesecev dobivalo goveje meso po znižani ceni (1 kg za 5 kron 60 vin namesto po 6 kron)... Moko smo delili vsakih 14 dni na dveh krajih: na Dovjem pri Pehtovtu, v Mojstrani pri g. Ambrožiču. -
Župnijska cerkev sv. Mihaela na Dovjem. Prvič so na kraju, kjer stoji, postavili cerkev sredi 13. stoletja. (Foto: France Ur-banija).
Prometa z moko in sladkorjem sem imel I. 1917 za 118.000 kron! Zelo varčno sem delal in dobiček 45000 kron 1.1918 izročil svojemu nasledniku, načelniku aprovizacije Francu Kocjančiču... Beguncem in revežem sem bil dober. Večina ljudi mi je bila hvaležna, doživel pa sem tudi veliko neprijetnega. - O veliki noči 1. 1917 sem revežem iz svojega podaril 150 kron (vsakemu 5 kron). - Mogoče je, da sem pri prometu 118.000 kron naredil kako napako v svojo škodo, zato bom po birmi še enkrat račune pregledal...
...C.K.okr. glavar piše župniku Aljažu :»Njegovo ces. in kralj. Apostolsko Veličanstvo so blagovolili Vam z najvišjim odlokom z dne 16. avg. 1917 najmilostneje podeliti VOJNI KRIŽEC ZA CIVILNE ZASLUGE III. RAZREDA v priznanje Vašega izbornega in požrtvovalnega delovanja pri občinski aprovizaciji.«Itd. -Prosil sem g. glavarja dr. Mathiasa, da naj mi ne izroči križca slovesno, ampak privatno... - Za pogorelce na Koroški Beli ( zaradi italijanskih aeroplanov) sem poslal ofra K 287 in mojih 17 K, skup
300 kron na Koroško Belo. Tudi obleko in živež so ljudje dajali...«
1919
»...16.2. 1919 - Začel sem intenzivno agitacijo za zidanje novega društvenega doma in prosil, da smo imeli občinsko sejo. Ponudil sem, da prevzamem polovico stroškov, če občina prevzame tudi polovico (iz skupnih gozdov). Pa je prišla kontraagitacija (zastopnik Sokolov: Zupan in nadučitelj). Hoteli so, naj bo novi dom skupen za Sokole in za nas in naj stoji sredi ( med vasema) ob državni cesti, kar sem jaz odklonil. Na predlog obč. odbornika, mojega pristaša Hafnerja so sicer odborniki vsi obljubili, ker sem jim hude levite bral, da bodo privatno iz svojega dali po 3 - 4 smreke za moj Dom, pa je ostalo le pri obljubi. Le moji pristaši so pomagali in dali deske (podnice), pesek so pripeljali itd...
...Medtem se je situacija spremenila. Sosedov grunt je bil že prej razprodan (mož je v vojski padel) in velik hlev je bil na razpolago). Sokoli iz Mojstrane in drugi so ga hoteli vzeti v najem za svoje društvo. Prehitel sem jih jaz in ga vzel v najem za letnih 330 kron. Leta 1923 sem prostovoljno povišal najemščino na 800 kron vdovi Angeli Zima, ki ima mladoletne otroke... Pa veliko breme sem si naložil: iz hleva (štale) narediti eleganten Društveni dom z odrom za gledališke predstave...
Stroškov sem imel čez 20.000 kron, iz svojega denarja. Pri igrah pa malo nazaj dobi vam... Ključi društvenega do ma se hranijo v župnišču. Dvo rana je župnikova. Trije »Or li« (tujci - hujskači) so hoteli na tihem od Angele Zima (ja nuarja 1923) dvorano pridobi ti zase in so ji veliko najemšči no ponudili, pa niso nič opra vili, ker bi bilo to zoper po godbo, kakor je izjavil dr Natlačen.
DUHOVNI ZA SVOJO POŽRTVOVALNOST VELIKOKRAT NE HVALEŽNOST ŽANJEJO!....«
MIHA NAGLIC
Na pomoč!
Ob stoletnici gasilstva na žirovskem
Leto 1989 mineva v znamenju velikih jubilejev. Srbi praznujejo 600—letnico bitke na Kosovem polju, Francozi 200 — letnico revolucije, Zirovci pa 100 — letnico gasilstva. Ob tej primeri se bo verjetno marsikdo prizanesljivo nasmehnil — žirovska obletnica je res malenkostna v primerjavi z epohalnostjo prvih dveh. A v ne-čem vzdrži: srbska in francoska dogajanja obvladujejo klici k orožju, žirovsko pa klic na pomoč. Na eni strani slišimo pozive k obračunu, na drugi vabilo k solidarnosti med ljudmi. V času, ki je tak, da se je treba opredeliti za eno ali za drugo. Zanimiva in pomenljiva je tudi primerjava tistega, kar sta povedala govornika ob srbskem in žirovskem jubileju. Slobodan Miloševič je pozval k bojevitemu razpletu jugoslovanske krize! pri čemer ni izključil uporabe orožja; Viktor Zakelj pa je v svojem žirovskem govoru spodbujal predvserrTk prizadevanjem za posodobitev naše družbe. Tudi sicer poslušamo, kako eni kličejo k boju in delitvi plena, drugi se zanesejo predvsem na lastno delo. Prvi pozivajo k slogi in junaštvu, drugi k samopomoči in ustvarjalnim naporom.
Splošno
Možno je seveda tako eno kot drugo. Gre pa za to, da živimo v času, ko vsaj za večino državljanov SR Slovenije dileme ni več. Kosovska epopeja nas ne navdihuje. Smotri francoske revolucije pa so še kako aktualni in taki bodo ostali vse dotlej, dokler ne bomo v praksi udejanjili temeljnih pravic človeka in državljana ter svobode, enakosti in« bratstva med ljudmi. To so seveda splošni, vseobse-žni, skoraj abstraktni smotri, ki pa se uresničujejo ravno v takih »drobnih« prizadevanjih kot so v našem primeru žirovska.
»Misli globalno, deluj lokalno«, bi lahko povzeli z devizo »zelenih«. V tem duhu sem razumel tudi govor Viktorja Ža-klja, ki je med drugim dejal: »Ko se spominjamo stoletnice uspehov, stranpoti in iskanj židovskega gasilskega društva, kaže opozoriti, da je zgodovina sleherne društvene dejavnosti poseben primer odslikave nacionalne zgodovine, preteklost konkretnega društva pa še dodatno kaže na posebnosti okolja, v katerem *t društvo zraslo in deluje. To, kar je bilo že večkrat povedano ln tudi zapisano, kaže tudi to pot ~~ s posebnim namenom seveda ~~ ponoviti. Vse, karkoli je zraslo v tej naši kotlini, je rezultat "fla predvsem Žirovcev samih. Ta lastnost, da poskrbiš za svoje Potrebe sam, je nadvse hvalevredna in v Jugoslaviji, žal, pre-rnalo razširjena krajevna in »nacionalna« posebnost. Nam, Slovencem, in seveda tudi Žirovcem J e prav ta lastnost v teh neprijazen naravnih, prometnih in še kakšnih drugih razmerah omogočila preživetje. Prenašala se je lz roda v rod in je že davno postala značajska lastnost naših Oudi, naš kraj pa je — kot še nekateri drugi v naši republiki — Postal po njej prav znan. Toda v Procesu, ko - kot je nekdo zapisal — svet postaja dolga vas, ko se razdalje med kontinenti, ne le Kraji, naglo manjšajo, sovisnosti med kraji in ljudmi pa rastejo, se zastavlja vprašanje kako še °°tj kot v preteklosti n. pr. oplemenititi domače delo, znanje in Kapital s tujim in tako ustvarimo
pogoje za lažje, duhovno in materialno bogatejše življenje. Kdo zna reči, da ta misel ne sodi na to naše srečanje. Sam mislim prav nasprotno. Vtem, da so naši predniki pred 100 leti, sočasno s Slovenci iz razvitejših okolij, sledili izzivu časa in ustanovili to postojanko samoobrambe, solidarnosti in tudi kulturno središče, moramo njihovi potomci prav tako slediti utripu našega časa, ki ga zaznamujejo prenovitveni procesi v gospodarstvu, politiki, kulturi, znanosti, šolstvu itd. Ta čas nam mora iti za uveljavitev trga, podjetništva, za pluralizaci-jo družbe, za modernizacijo države, za vključitev v prenovljeno Evropo. Ne želim dramatizirati, pa vendar: prav letošnja jesen in pomlad 1990 znata biti v mno-gočem usodni. Naša predolgo trajajoča večplastna kriza, katere sumarni izraz je »južnoameriška« inflacija in rastoča mednacionalna nasprotja, vabi mnoge — tudi najbolj vplivne v naši državi — na pretekle, uhojene poti, k ohranjanju zatečenih privilegijev, skratka nazaj v čas in razmere, ki jih je razviti svet okoli nas že davno presegel. Torej obstaja realna nevarnost, da se v Jugoslaviji restavrira netržno ali v najboljšem primeru državno— tržno gospodarstvo in politični monizem, kar nas bo za dolgo naredilo nezdružljive z razvito Evropo s katero ta čas koketiramo.
Ohranitev živih in ustvarjalnih vezi z Evropo je gotovo conditio sine qua non vseh, ki živimo v Sloveniji in v Jugoslaviji. 200-letnico francoske revolucije doživlja Evropa v znamenju do-' vršitve prevrata, ki ga je povzročila. Destruktivne spopade vse bolj nadomešča konstruktivno sodelovanje. Po revoluciji je vse težilo k osvobajanju, k emancipaciji samega sebe, naj gre za cele narode in razrede ali za posameznike in njihove »profane« asociacije, kakšna so med drugim gasilska društva. Spomnimo se programa Zedinjene Slovenije, ki ga še poldrugo stoletje uresničujemo z bojem in z delom. Svoj čas so tudi pri nas prevladovali boji — narodnoosvobodilni ter razredni in strankarski spopadi — in danes, ko smo priče novim mednacional-
nim sporom in ko smo spet na pragu medstranskarskih razprtij, bi morali dati prednost ustvarjalnemu delu. Takemu, kakršnega smo imeli nekoč v podjetništvu, zadružništvu in društvenemu delu, pozneje v udarništvu, danes pa v prenovi družbenega podjetništva, o obnovi zasebnega in uveljavljanju vodilne vloge intelektualnega dela^_
Posebno
Gasilstvo sicer ni intelektualno početje par excellence, zato pa je tembolj pomembno zaradi zaščite materialnih rezultatov umskega in fizičnega dela. Več je v njej umskega dela, dražja je stvaritev in temvečja je škoda, če jo uniči taka ali drugačna ujma. V letih, ko je bila ustanovljena »požarna bramba« v Žireh (1889), gasilstvo ni bilo le na samopomoči temelječa obramba pred požari in drugimi nesrečami. Svoj čas so gasilska društva pomenila skoraj vse: vorganizi-rano obrambo pred ognjeno in vsako drugo ujmo, priložnost za organizirano krepitev narodne zavesti, kulturno žarišče in mesto za družabno življenje.
To vse, kot že rečeno, velja tudi za naše žirovsko društvo. Resnično smo lahko ponosni, da je ta majhen zaselek v naši — tedaj še tako »veliki« žirovski kotlini, ustanovil lastno društvo približno v istem času kot Žalec, Kamnik, Sevnica, Črnomelj, Postojna, Vipava, Ruše in še nekateri drugi kraji, ki so bili tedaj, mnogi pa so še danes, večji in bogatejši. To kaže, da so v našem kraju že tedaj živeli ljudje, ki so videli onkraj teh bregov, ki nas obdajajo, varujejo, pogosto pa tudi omejujejo. Tudi naše društvo je bilo skozi zgodovino vse: torej prostor za integracijo krajevnih in v nekem smislu tudi nacionalnih sil, pa seveda tudi element za fantovska navzkrižja in kasneje tudi za tradicionalna slovenska politična razhajanja, ki sijih nekateri tudi ta čas očitno hudo želijo. Bilo pa je in je še danes, tako kot v drugih naših vaseh na Slovenskem, prostor za uveljavljanje socialnosti in solidarnosti, torej mesto za potrjevanje človeka kot družbenega bitja. To poudarjam zato, ker spet enkrat živimo v času poudarja-
nja človekove individualnosti, njegove izvirne ustvarjalnosti, kar je prav, a napak je, ker se to ne razume kot dopolnilo njegovi družbenosti, ampak kot njegova negacija, kar kaže našo nagnjenost k skrajnosti.«
(V. Žakelj)
V posebnem, žirovskem primeru dobijo že omenjene splošne trditve svojo konkretizacijo. Razvidna je iz razstave in kronike, kateri je ob jubileju pripravila Ančka Loštrk. V sto letih svojega obstoja je društvo gasilo 160 večjih in manjših požarov v Žireh in v sosednjih krajih. Zgradilo je dva gasilska doma (1890, 1941(54)) in drugega v pripravah na obletnico temeljito obnovilo. V okrilju tega društva je nastala prva žirovska pihalna godba (1910) in vse do leta 1924 številne igralske skupine. Tiskani letak z vabilom na veselico GD Žiri, prirejeno na Svečnico, 2. svečana 1905, oznanja »vspored«, ki se je začel z govorom in žaloigro v petih dejanjih (»Mlinar in njegova hči«), nadaljeval s tombolo in šaljivo pošto in šele na vse to je prišla na vrsto »prosta zabava«. Gasilske veselice tistega Časa torej niso bile zgolj veselice, bile so prave kulture prireditve.
Posamično
Vse doslej navedene splošnosti in posebnosti so se izpričale tudi v enkratni prireditvi ob sto letnici GD Žiri. Začelo se je v soboto popoldne, ko so popoldan najprej uprizorili »mokro vajo«. Zvečer so v domu odprli skrbno pripravljeno razstavo dokumentarnega gradiva. Sledila je slavnostna seja, na kateri ni manjkalo pozdravnih in zahvalnih besed, podeljena so bila številna odlikovanja in priznanja in izveden kulturni program. Prebrana je bila že omenjena kronika. Na bližnjem Štefanovem gruču je nato zagorel kres. Začelo se je torej z vodo, nadaljevalo z besedami, končalo pa z ognjem. Seveda je bil ta krotek in nadzorovan; drugačnega gasilci tudi ne prenesejo.
Sobotne prireditve so bile bolj komorne oziroma take, da so
VESELICO
fočno ob     uri xvai»r.
VABILO
kitaro pr!r«di
gasilno društvo v Zirth
na Svečnico, 2. svečana 1905
v prostorih g. Valentina OBLAK-a v Žirih.
Vstopnin*/ sodot I K, stojišč« 30 vin. Ker Je listi dohodek namenjen ta napravo gosUnega orodja, h prtptalUa hvatano sprejemajo.
Odbor.
-Jp—
VSPORGD:
/. Oovor.
3. „MLINAR IN NJEOOVA HĆ1", tatoigra v petih <ttJ<w/Uh
3, Tombol*.
4, š*Ulv* pošt*, i. *Prost* M*b*v*.
3!
pritegnile le ožji krog ljudi, v nedeljo pa se je »zgodilo ljudstvo«. V popoldanski paradi, kakršne Žiri že dolgo niso videle, se je zvrstilo 500 uniformiranih gasilcev v opravi in z vso opremo, od priročne do
strojne. Videli smo stare bri-zgalne, ki so jih vlekli konji, poganjalo pa »gor dvigalo in dol spuščalo« in najsodobnejša vozila za gašenje. Prapori, pihalna godba in mažoretke so popestrili sprevod, ki ga je pozdravila in mu sledila reka ljudi vse do obnovljenega doma v
Žireh. Tam je zbrani množici spregovoril Viktor Žakelj, ki je v pionirskih letih sam pripadal temu društvu, danes pa ga poznamo kot predsednika RK SZDL Slovenije. Seveda tudi veselica, ki je sledila v lepem vremenu, ni bila običajna, ampak taka, kakršna se za stoletnico spodobi.
Proslava je torej uspela in je kot taka najlepše priznanje številnim gasilkam in gasilcem, ki so k temu pripomogli. Razveseljiv je tudi občutek, da je bil to praznik vseh gasilcev v Žireh in okolici in ne le praznik GD Žiri. Poleg tega namreč obstoji-jo še društva na DobraČevi , v Račevi in v Brekovicah. Svoj čas so jih skušali spraviti pod eno streho, a ni šlo. Mogoče je celo bolje tako. Saj ni stvar v tem, da smo »zedinjeni«', važno je da se dobro razumemo, ustvarjalno sodelujemo in se po potrebi odzovemo klicu ha pomoč.
Ta je namenjen le bližnjim. Tistim, ki bi radi pomagali kot dobri sosedje in ne kot »veliki brat« po češkoslovaškem vzoru iz prav tako vročih avgustovskih dni v letu 1968. Gasiti je smotrno šele, ko gori. Še bolje pa je poskrbeti, da do požara sploh ne pride.
Z Gorenjske na Notranjsko
fred dnevi, v poletni vročini, sem se peljal s kolegom po gzki m prijetni hladni dolini, po kateri si Sora Poljanščica Hiira Pot z notranjskih hribov na Gorenjsko. Prav tam, kjer IgJIieja med škofio loko in Logatcem oziroma med Gorenjsko 'n Notranjsko, me je zaustvil oblak cestnega prahu. ft^alta je bilo konec. Tedaj sem se spomnil dveh starih ča-!2Pisnih člankov.
Cest« Dolenji Logatec - Ziri
i^'Jn 27- prejšnjega meseca je Prišlo na prošnjo zainteresiranih lrt po intervenciji gospoda dežel-"f|a glavarja grofa Thurna do oohoda ceste, ki naj bi se zgradi-'a v logaškem okraju med Dole-
njim Logatcem in Zirmi. Povezava obeh krajev z ustrezno cesto je v vitalnem interesu tamošnjega prebivalstva, ki je moralo doslej premegovati neizrekljive težave pri uporabi propadlih občinskih poti za prevažanje lesa in siceršnjih izdelkov do najbližje železniške postaje v Logatcu...
Tamošnje prebivalstvo je živo izkazalo, kako zelo mu je do tega, da se končno izpolni njega utemeljeno prizadevanje za cesto, ki bi bila prometu primerna. (Laibacher Zeitung, 1. 7. 1882, prevedel M. N.)
Znamenita nova deželna cesta
Dovršena je nova deželna cesta iz Zirov mimo Rovt čez Zajele v Logatec. S tem je dobil žirovski okraj novo zvezo, ki je odprla prometu hkrati velik, doslej čisto neznan, a silno lep in bogat del naše zemlje. Velika kmečka po-
sestva in bogati gozdi v tem delu Notranjske sedaj šele pridejo do veljave. Znamenit je most čez Soro pri Žireh, posebno romantična pa je pot skozi ozko sotesko, Matjaževe kamre imenovano. Ta del spominja nekoliko na slavni Vintgar. Te dni se bo vršila kolavdacija ceste. Ko se po prometu nova cesta še bolj utrdi in zgladi, bo tudi za izletnike jako vabljiva. Ta cesta je otvorila nov prometni krog: Ljubljana-Logatec-Žiri in čez Poljansko dolino in Škofjo Loko nazaj do Ljubljane.
(Slovenec, 25. 7. 1914)
Od objave prvega članka je minilo več kot sto let, od drugega
75 let. »Znamenita« deželna cesta, ki je ena glavnih prometnih povezav Gorenjske z Notranjsko, pa še vedno ni takšna, da bi bila prometu zares primerna. Kot je razvidno, je trajalo celih 32 let, da so cesto zgradili in potem jih je minilo še več kot dvakrat toliko, odsek od občinske in regionalne meje do Rovt - prav tisti, kjer so »romantične« Matjaževe kamre -pa še zdaj ni dovršen, se pravi asfaltiran.
Gospodarski interes za to cesto je izpričan. Poleti je vrh tega opaziti številne turiste s severa, ki si na poti k morju izberejo Poljansko dolino namesto sicer
udobnejše, a dolgočasnejše vožnje po avtocesti mimo Ljubljane. Da ne govorimo o tem, kako lepo bi se bilo zapeljati s kolesom do Rovt in se potem spustiti nazaj do Žirov ali Škofje Loke.
Asfaltiranje preostalega odseka ceste je torej tako v gorenjskem kot v notranjskem interesu, ne glede na formalno administrativno območje. To dejstvo je bilo že večkrat izpričano in »deželni glavar« je z zadevo seznanjen. Zato bi bil res že skrajni čas, da se cesta tudi dejansko dovrši.
Miha Naglic
KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO?
Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije!
Pri Meblu vam dajemo na izbiro:
To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača!
(v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje
Priprave kranjskih ligašev doma
Prihodnji teden začetek svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu__
Kranj, 23. avgusta — V teh
vročih avgustovskih poletnih dneh je stadion Stanka Mlakarja, njegova okolica in letni bazen, pravi center za priprave vseh športnikov in športnic. V športnem parku se pripravljajo za novo sezono tudi domači športniki in športnice. Na pripravah so tako atleti, nogometaši, vaterpolisti, košarkarice Kranja in košarkarji Triglava. Čeprav je vroče, pa vsi pridno in vestno nabirajo svoje moči za tekmovanja v prvi A zvezni yeterpolski ligi, ženski članski in moški republiški košarkarski Hgi.
V torek sva z našim fotore-porterjem Francetom, na stadionu Stanka Mlakarja na pripravah našla vaterpoliste Tri-
postev za prvo moštvo. Ta del priprav v tem časna sloni na nabiranju splošne telesne pripravljenosti. To je razgibavanje, tek, igra s žogo na prostem in nato še vadba v trim kabinetu z dviganjem uteži in z vsem kar sodi k vadbi v trim kabinetu. V večernih urah je prvi trening na stadionu in nato v bazenu«.
To je bil raport trenerja članskega vaterpolskega moštva Rada Cermelja. Okrepitev Simiša Tukič in Mladen Drnasi iz Splita se bosta pripravam priključila 1. oktobra.
Obe republiški ligi v košarki se začneta 7. oktobra. Članice košarkarskega kluba Kranj igrajo prvo kolo doma z Odejo iz Škofje Loke, Triglav (člani) pa gostujejo. Trener članskega moštva Kranj Anton Erlah je z
Košarkarji Triglava imajo pred naporno dveurno vadbo ogrevalni tek za sprostitev. Nato nadaljujejo z vsemi težkimi vajami.
Moštvo vaterpolskega Ugaša Triglava se v dopoldanskem času pripravlja na stadionu Stanka Mlakarja.
Po dveh urah intenzivnega treninga je utrujenost košarkaric Kranja velika. Med počitkom pred nadaljevanjem se to vidi na obrazih deklet trenerja Antona Erlaha.
glava, člane prve A lige ter košarkarice Kranja, republiške li-gašinje, in člansko moško vrsto republiškega košarkarskega ligaša — Triglav.
»S pripravami članskega moštva sva z Ljubom Čaličem začela 1. avgusta. To so prve priprave za nabiranje moči. dvakrat dnevno smo na stadionu in v bazenu. V dopoldanskem času je na treningu vseh Petnajst igralcev, ki pridejo v
dvanajstimi igralkami začel treninge 7. avgusta. Na vseh treningih je tudi Jeseničanka Anka Žrnič, ki je iz tega kluba prestopila v kranjsko žensko košarkarsko vrsto.
»Priprave tečejo po načrtih. Vsak dan dvakrat nabirajo pre-potrebno kondicijo. V dopoldanskem času smo na stadionu in trim kabinetu, zvečer pa v dvorani na Planini. V soboto in ne-
deljo imamo prvi turnir Alpe— Jadran in nato gremo na desetdnevne priprave v Rogaško,« je povedal Anton Erlah.
Martin Gorenc, poklicni trener košarkarjev Triglava, pa pravi:
»S pripravami smo začeli 1. avgusta. Gre vse po načrtih. Vadimo dvakrat dnevno. Začeli smo na stadionu in sedaj kombiniramo, stadion in dvo-
Republiška vaterpolska liga _
Za prvaka v Kranju
Kranj, 23. avgusta — Pri izvedbi drugega dela prvenstva SR Slovenije za člane v vaterpolu je prišlo do napake. Ta drugi tumir bi moral biti odigran v Renčah, vendar se je zataknilo Pri bazenu. Tako bosta to soboto in nedeljo v letnem bazenu v Kranju hkrati dva turnirja. Odpadli drugi turnir v Renčah bo v soboto, v nedeljo pa še finalni obračuni za prvaka in ostala mesta.
Kokra, . Delfin Vodovod-
Spored - sobota - od 8. do 11. ure - Kamnik : vodovodni stolp : Delfin II, Žusterna : Partizan Renče, ' • Neptun, od 16. do 20. ure - Kamnik : Žusterna, Vo-~ kr« • vPyRenče' Zusterna : Neptun. Delfin II : Renče, Ko-"a . Vodovodni stolp.
V nedeljo bo na sporedu še finalni turnir za prvaka. Prvi finalni obračuni bodo od 8. do 11. ure in nato popoldne ob 16. uri a tretje mesto in ob 18. uri za prvaka. Vmes pa bodo odigrali še ječanja za peto, šesto in sedmo mesto.
Nogomet D. H.
Začetek mladinskih lig
Kranj, 23. avgusta - Nogometaši so do avgusta počivali, Potem pa so se začela pokalna tekmovanja. Ligaška tekmovala Pa se začenjajo to in prihodnjo nedeljo. V območni članski fP^bliški ligi oziroma drugi slovenski ligi zahod od gorenjskih moštev nastopajo Naklo, Britof, Triglav in Jesenice, v slo-enski mladinski ligi Sava in Britof, Triglav pa v območni mla-d»nski ligi. .
To nedeljo, 27. avgusta, bodo začeli mladinci. Britof igra oma s Svobodo, Sava pa doma s Koprom. Triglav začne s tekmovanjem 3. septembra s tekmo v Kopru. .. V II. slovenski članski ligi bo začetek tekmovanja v nedelo. 3. septembra. Naklo bo igralo doma s Postojno, Britof do-ma z Belo Krajino, Triglav gostuje pri Primorju, Jeseničani pa Pn Jadran Lami.
D. Jošt
Kolesarji za republiške in državne naslove na pisti
, Kranj, 23. avgusta — Kolesarski klub Sava (Kranj) bo v Dikr°'     avgusta in v nedeljo, 1. septembra organizator republiškega prvenstva za pionirje B in A ter državnega prven-Straž^šč č'3ne ter stareJ^e »n mlajše mladince, na dirkališču v Že to soboto bo republiško prvenstvo za pionirje. Prvi lr»t za pionirje B in A bo ob 9. uri.
in   i   l10^"-)' četrtek in petek bo državno prvenstvo za člane mladince obeh kategorij. Oba dneva bo ob 8. uri dopoldansko prvenstvo in ob 15. uri popoldansko.D. H.
vaterpolo
Pionirji Triglava republiški prvaki
Kranj, 23. avgusta V Kopru je bilo letošnje republiško vaterpolsko prvenstvo za pionirje. Ker sta prvenstvo odpovedala Partizan Renče in Delfin iz Rovinja, so za ta naslov tekmovali le koper II, Koper I, Triglav I in Triglav II. Naslov so osvojili mladi vaterpolisti Triglava I, kateri v boju za ta naslov tudi niso imeli pravega konkurenta. Za najboljšega igralca je bil izbran Žiga Balderman (Triglav), ki je bil s sedmimi goli tudi najboljši strelec. Pionirje triglava trenira Tomo Balderman.
Izidi Koper II 2:16, Koper II : 16:0, Koper II : 5:4, Koper I : 5:10.
: Triglav I Triglav II Triglav II Triglav I
Vrstni red 1. Triglav I, 2. Koper I, 3. Koper II, 4. Triglav II.
D. H.
rano na Planini. Sest dni smo imeli s članskim moštvom priprave tudi na Rogli. Na treningu je vedno petnajst igralcev. Iz Jesenic sta v naš klub prestopila Samar in Vauhnik, k Triglavu pa se je iz Slovana vrnil tudi Darko Omahen. V mini prestopnem roku računamo, da bomo dobili še eno okrepitev.
D. Humer Foto: F. Perdan
Pintar se je spet izkazal
Kranj, 15. avgusta - V Schlei-zu v Nemški demokratični republiki je bila vsakoletna velika dirka motociklistov na klasični progi skozi naselje, katere dirkalni krog meri 6,7 kilometra. Tekmovanje je neposredno prenašala vzhodnonemška televizija, ob progi pa se je zbralo blizu 120 tisoč gledalcev. Dirka ima dolgo tradicijo, saj je bila letošnja že 56. Kranjski dirkač Janez Pintar je stalni gost Shleiza, tam je že zmagoval in tudi njegov letošnji nastop je bil uspešen. Med dirkači iz Belgije, Holandije, Velike Britanije, avice, Italije. Francije, Avstrije, NDR, ČSSR, Poljske, Madžarske, Bolgarije in Sovjetske zveze je bil v kategoriji do 80 ccm na motorju Eberhardt četrti. Zmagal je Szabo z Madžarske. V kategoriji do 125 ccm je poskusil srečo na 10 let starem motorju MBA. Osvojil je odlično drugo mesto za zmagovalcem Csoeszom.
Na dirkališču na Grobniku pa so imeli Italijani odprto prvenstvo, na katerem so dirkali tudi nekateri naši motoristi. V kategoriji do 600 ccm je tekmoval tudi član AMD Tržič Darko Katrašnik in bil 12., Brane Lipnik z Brega pri Žirovnici, član AMD Domžale, pa je bil četrti v kategoriji do 750 ccm.
M. Jenkole
V Lescah zvezno tekmovanje pilotov
Lesce, 23. avgusta — Pod generalnim pokroviteljstvom Adrie Airways bo na letališču Lesce v soboto in nedeljo zvezno tekmovanje motornih pilotov v preciznem letenju. To je drugi memorial Branka Ivanuša.
Spored tekmovanja: sobota ob 10 uri — tekmovanje v izvid-niških nalogah in časovni točnosti; nedelja ob 13. uri — tekmovanje v preciznem pristajanju, od 14. do 15. ure — razglasitev rezultatov s prikazom letenja. j-> pr
Začenja se odštevanje
Organizatorji svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo med 2. in 9. septembrom na Bledu, sporočajo, da bo do začetka velikega tekmovanja na Bledu postorjeno vse, kar so načrtovali urediti tako v kraju kot ob jezeru, v neposredni povezavi s tekmovanjem. Prvi tekmovalci in gostje že prihajajo in vadijo na Bohinjskem jezeru, na Bledu in v Bohinju so naši veslači, katerih upanja pred prvenstvom niso majhna, saj cilji niso le velika finala, ampak tudi kolajne. Festivalna dvorana čaka na udeležence kongresa mednarodne veslaške federacije, v zakije odprta sodobna restavracija s pivnico, nared pa bo tudi proga ter vse naprave ob njej, vključno s tribunami za okrog 5000 gledalcev. Samo tekmovalcev iz doslej prijavljenih 36 držav bo nad 1200, potem pa so tu še spremljevalci, trenerji, novinarji, skratka ljudje, ki bodo tako ali drugače povezani z veslanjem.
Blejci imajo za organizacijo prvenstva še dodatno vzpodbudo. Mladinca Denis Žvegelj in Iztok Čop sta na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila zlato kolajno v dvojcu brez krmarja. Kljub obilici organizacijskih skrbi so si na Bledu le vzeli čas za proslavitev tega uspeha.
Kot poroča komite za organizacijo prvenstva, bo danes, 25. avgusta v Zaki manjša slovesnost, na kateri se bodo zbrali prireditelji, sodelavci in prijatelji veslanja ter člani častnega odbora. To bo v bistvu likof in uvod v prvenstvo. Od 27. avgusta dalje, torej od nedelje, se bodo vrata veslaškega centra odprla veslačem.
Številne goste pričakujejo med prvenstvom na Bledu. To ne bodo le člani mednarodne veslaške organizacije z že legendarnim predsednikom Thomasom Kellerjem na čelu, ampak bodo prišli tudi nekdanji naši in tuji tekmovalci ter trenerji. Le nekaj imen: udeležbo je najavil zlati olimpijski četverec iz Helsinkov 1952 Petar Šegvič, Velimir Valenta, Duje Bonačič, Mato Trojanovič in trener Davor Jelaska, veterana našega veslaškega športa Božin Peric in Miran Blazina iz Izole, skifista Mc Kenzie in Kolbe, med trenerji pa domačin dr. Peter Klavora, nekdanji odlični veslač in nekdanji in sedanji priznani veslaški strokovnjak. Pričakujejo predstavnike Jugoslovanskega olimpijskega komiteja Bora Stan-koviča in dr. Aleksandra Bakočevića, poslovneže, proizvajalce na-utične in veslaške opreme, pa še na koga smo pozabili.
J. Košnjek
Deseterobojec Triglava Goran Kabič balkanski prvak
Po letošnji sezoni slovo atletiki
Kranj, 23. avgusta — Na letošnjih sedeminštiridesetih atletskih balkanskih članskih igrah v Seresu, je deseterobojec AK Triglava iz Kranja Goran Kabič že enaintrideseti slovenski repre-zentant, ki ima naslov balkanskega prvaka. Svojo prvo imenitno uvrstitev kot deseterobojec je Goran Kabič dosegel na teh igrah leta 1986 v Ljubljani. Na teh BAI je bil tretji. Lani je v Ankari osvojil srebro in letos, pred tednom dni, v Seresu zlato. Tako ima Goran Kabič iz BAI vse tri medalje. Njegovo letošnje prvo mesto je še bolj žlahtno, saj je to že sedeminpetdeseta zlata kolajna slovenskih reprezentantov z BAL Za Gorana Ka-biča je ta balkanski naslov še posebej privlačen, saj bo po letošnji končani atletski sezoni zapustil vrste atletskega kluba Triglav iz Kranja.
»Pred dvemi leti sem na mediteranskih igrah v Siriji v deseteroboju zasedel drugo mesto in bil sem presrečen, da sem se uvrstil tako visoko. Pred temi mediteranskimi igrami sem bil na balkanskem prvenstvu leta 1986 tretji in drugi sem bil na teh igrah leta 1987 v Ankari. V Seresu sem bil dober in dosegel naslov balkanskega prvaka. Za ta zlati balkanski naslov sem zbral 7.480 točk. To je za 120 točk manj, kot imam svoj slovenski rekord. Če bi bili v Sersu še bolši pogoji za samo tekmovanje, bi dosegel še boljši rezultat. Bilo je slabo vreme; dež ter nato vročina so naredili svoje.
Kako ste prebrodili vseh teh deset disciplin? »Na 100 m sem tekel 11,56, daljava je bila 717 cm, kroglo sem sunil 13,56 m, višino preskočil s 198 cm, v teku na 400 m je bil moj čas 53,27, na ovirah 14,82, disk sem zalučal 40,56 m, skok s palico je bil visok 420 cm, kopje sem vrgel 63,94 m, v teku na 1500 m pa je bil moj čas 4:34,50. Ti rezultati so nato nanesli 7.480 točk.«
Koliko nastopov je še do konca letošnje sezone? »Že za univerziado, ki je bila v Duisburgu v ZRN, sem bil opeharjen. Odšel je Karan, ki je bil na letošnjih BAI »šele« tretji. Po vsej verjetnosti bom nastopil na mednarodni atletski prireditvi v Bolzanu, zatem pa bo konec moje atletske tekmovalne poti.«
In kakšni so načrti za naprej?
»Kot sem že povedal, je to moja zadnja tekmovalna sezona. Odločil sem se, da zaključim svojo atletsko kariero. Ne da se več pošteno trenirati in tekmovati pod takimi finančnimi pogoji, ki jih imamo atleti. Treba si je zagotoviti svojo življen-sko pot. Pri atletiki se to ne da. Vsem, ki so mi na tej moji atletski poti stali ob strani, bi se rad zahvalil, še posebej atletskemu klubu Triglav, trenerju Lojzetu Kogovšku, zdravnikom, ter posebno družini Rajgelj in vsem ostalim. Iskrena hvala za vse.«
D. Humer
Planinci v Dolomite
Kranj, 23. avgusta - Planinsko društvo Kranj organizira med 31. avgustom in 3. septembrom obisk Tofan v Dolomitih. Za izlet naj se odločijo le telesno dobro pripravljeni in ustrezno opremljeni gorniki. Vodniki bodo sicer pohodnike varovali z dodatno vrvjo, vendar planincem, ki imajo probleme z vrtoglavico, tega vzpona PD Kranj ne priporoča. Planinci bodo prenočevali v svojih šotorih, prav tako pa bo moral vsak sam skrbeti za prehrano. Prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj, Koroška 27.
J. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
(Mš^SaTOSnGLAS 12. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
Petek, 25. avgusta 1989
TVSPORED
PETEK
25. avgusta
16.25 16.35 17.55 18.00 18.05 18.10 18.10
19.19 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.15
20.55
21.40 21.55 22.00
22.05 1.30
Video strani
Poletna noč, ponovitev
EP Video strani
TV Dnevnik 1
Poslovne informacije
Spored za otroke in mlade
Nova prijatelja, angl.—av-
stral. nadaljevanka
Risanka
EPP
TV Dnevnik 2
Vreme
EPP
Naše akcije
Svet nenavadnih sil Art-hurja Clarka, angl. dokum. serija
Kriminalna zgodba, ameriška nadaij. TV Dnevnik 3 Vreme
Informativna oddaja za goste iz tujine Poletna noč Video strani 2. program TV Ljubljana
15.50 Varaždin: EP v atletiki za mladince, prenos
20.15 Oddaje neuvrščenih
21.15 Poročila
21.05 En avtor, en film
23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 01.30)
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.35 Otroški program
9.00 Poletni program 14.55 Pogovori o znanosti 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV koledar
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Narodna glasba
19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Mortimer, novozelandska nadaljevanka
20.55 Večer v klubu, zabavna od daja
21.30 TV Dnevnik 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.50 Program plus
SOBOTA
26. avgusta
16.50 Video strani 17.00 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade 18.35 Bendji, ponovitev 19.00 Risanka
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP
20.20 Žrebanje3x3
20.30 Veliki rop vlaka, ameriški
film 22.15 EPP 22.20 TV Dnevnik 3 22.35 Vreme
22.40 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.45 Poletna noč _2. program TV Ljubljana
19.30 TV Dnevnik
20.00 Glasbeni večer
21.30 Poročila
21.35 Oddaja o kulturi
22.15 Športna sobota
22.35 DP v nogometu — Rad : Partizan, reportaža iz Beograda
23.05 Kronika Dubrovaških poletnih prireditev 89
23.50 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.20 TV Koledar
9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Poletni magazin 14.30 Filmi neuvrščenih držav 17.00 Poročila 17.05 TV koledar 17.30 S   polno   paro, ponov.
dramske nad. 18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja 19.15 Vreme
19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 20.00 Tišina smrti, angleški film 21.45 TV Dnevnik 22.05 Informativna oddaja za go-
.;te iz tujine 22.10 Program plus
NEDELJA
27. avgusta
9.15 Video strani
9.25 C troška matineja 10.15 Nova prijatelja, angl.—av-stral. nadaljevanka, ponovitev
10.40 Siniša Pavić: Boljše življenje, nadaljevanjka 12.00 Kmetijska oddaja 13.45 Video strani 15.45 Video strani
15.55 M. Zinnerova: Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka
17.00 TV Dnevnik 1
17.05 Poslovne informacije
17.10 Samov sin, ameriški film
19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.20 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.15 EPP
20.20 Miodrag Karadžić: Djekna še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka
21.50 EPP
21.55 Zdravo (vmes Poročila) 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.15 Video strani _2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Odpisani, nadaljevanka TV Beograd
20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija
20.55 Poročila
21.00 TV razstava
21.10 Poezija
21.40 Kronika struških večerov poezije
22.10 Mednarodni konjeniški miting na Adi, reportaža 23.25 Športni pregled
_1. program TV Zagreb
9.20 Poročila
9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke
11.30 Kmetijska oddaja
12.00 Svet neuvrščenih: Egiopt
12.45 Mali koncert
13.00 Quo vadiš, italijanska nadaij.
13.50 Nedeljsko popoldne 17.00 Pri dobri kapljici, francoski film
19.10 TV Sreča 19.30 TV Dnevnik 20.00 Ciklus    španskeg filma: Dom Bernarde Albe
21.40 TV Dnevnik 21.55 Igre brez meja 23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.30 Program plus 1.30 Poročila
PONEDELJEK
28. avgusta
15.55 16.05 18.00 18.05 18.10 18.10 19.05 19.15 19.19
Video strani Poletna noč, ponovitev TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Pravljica Risanka TV okno
Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Janoš Hercog: Na sušni zemlji, drama TV Novi Sad 21.40 EPP 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme
22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč 1.10 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.30 TV dnevnik
20.05 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja, 11. oddaja
20.30 Televizija, angleška dokumentarna serija
22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar 8.30 Miti in legende 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV Koledar
18.05 Številke in črke
18.25 Dokumentarni program
19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Med dvema ženama, ameriški film
22.35 TV Dnevnik
22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.00 Program plus 1.00 Poročila
TOREK
29. avgusta
16.35 Video strani
18.00 TV Dnevnik
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik
18.30 EP, Video strani
19.10 Risanka
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 D. Bovvie: Družina Munroe,
kanadska nadaljevanka 21.45 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč 1.10 Video strani _2. program TV Ljubljana
17.30
18.30 19.30
Satelitski programi, poskusni prenosi
Beograjski TV program TV Dnevnik
RADIO
PETEK, 25. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 26. avgusta:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -
10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
NEDELJA, 27. avgusta:_
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža -11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35
Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 28. avgusta: Prvi program
12.30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za mlade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 29. avgusta: Prvi program
13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 30. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Oddaja o SLO - 12.10 Pojemo in gode-mo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 31. avgusta:_
Prvi program
14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z novimi posnetki Greentovvn jazz bandom - 18.30 Zborovska glasba -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov
20.00 Resna glasba 20.45 Žrebanje lota 21.00 Split: Zabavnoglasbeni
program , prenos _1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 Številke in črke 18.25 Znanost 19.13 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Hote! Raj, angleški film
21.45 TV Dnevnik
23.05 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.10 Program plus 1.10 Poročila
SREDA
30. avgusta
16.20 Video strani
16.30 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.45 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 Film tedna: Potepuško življenje, mehiški film
21.50 TV Dnevnik 3
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15 Poletna noč 1.15 Video strani
2. program TV Ljubljana
17.30
19.30 20.00 22.30 22.30
Satelitski programi, posku sni prenosi TV Dnevnik Glasbeni večer Svet poroča
Satelitski programi — poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar 8.30 Sršeni, češkoslovaška nadaljevanka za otroke 10.30 Korenine prihodnosti, izobraževalna serija 12.30 Narodna glasba 13.30 Risanka
14.25 Sršeni, češkoslovaška nadaljevanka 14.55 Izobraževalna oddaja 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila
17.55 TV koledar 18.05 Številke in črke, kviz 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Filmski večer: Propad Rimskega cesarstva, amer. film*
23.00 TV dnevnik 2
23.40 Informativna oddaja za go; ste iz tujine
23.45 Program plus 1.45 Poročila
ČETRTEK
31. avgusta
16.30 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 TV Mozaik
18.45 Spored za otroke in mlade
19.10 Risanka
19.15 TVokno
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik 2
20.10 F. M. Stevvart: Ellis Island, ameriška nadaljevanka
21.50 TV Dnevnik 3
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 1.15 Video strani
_2. program TV Ljubljana
18.00 Satelitski programi — poskusno prenosi 19.00 Čas, ki živi 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 21.20 Umetniški večer
1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
11.55 Korenine prihodnosti, izobraževalna serija
13.15 Avtomanija, angleška dok. serija
13.30 Resna glasba
14.25 Ključ okrog vratu, TV igra za otroke
14.55 Družinski magazin, izobraževalna oddaja
15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Guldenbergovi, nemška nadaljevanka
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Politični magazin
21.05 Zabavni program
22.35 TV Dnevnik
23.25 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.00 Program plus 1.00 Poročila
VEČ  KOT ČASOPIS
radio tri glav Jesenice
Petek, 25. avgusta:
16.00 — Pričetek programa, 16.05
— Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30
— Domače novice, 17.00 — Bled pred svetovnim prvenstvom v veslanju, 17.45 — Obvestila, 18.00
— Čestitke poslušalcev in EP, 18.40 — Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa.
Sobota, 26. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 16.45 — Zabavno glasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 19.55 Zaključek programa. Nedelja, 27. avgusta:
11.00 — Koledar dogodkov iz preteklosti, 11.30 — Obvestila, 12.00 — Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP.
Ponedeljek, 28. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 1815 — Športni pregled, 18.35 — Minute
za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 29. avgusta:
16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Rekli so, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Sreda, 30. avgusta:
16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Aktualno, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Novice iz narodnoza-bavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek, 31. avgusta:
16.00 - Obvestila, 16.30 - Domače novice, '7.00 — Turistična borza radia Triglav, 18.00 — Če-stitke poslušalcev in EP, 18.35 " Vedno zelene melodije, 18.55 -j Pregled dogodkov jutrišnjefl3 dne in zaključek programa. ^
KINO
KRANJ CENTER
25. avgusta amer. film SICILJA-NEC ob 17., 19. in 21. uri 26. avgusta amer. akcij, film SICILJA-NEC ob 17. in 19. uri, ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 21. uri 27. avgusta amer. akcij, film Sl-CILJANEC ob 17. in 19. uri, amer. thriller film NEVARNE IGRE ob 21. uri 28. avgusta amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob 17. in 19. uri, ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 21. uri 29. avgusta amer. komedija JOHN-NY 5 ob 10. uri, amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob 17. in 19. uri, ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 21. uri 30. avgusta amer. thriller NEVARNE IGRE ob 17., 19. in 21. uri 31. avgusta amer. komedija TRAPASTI BOLNIČARJI ob 10. uri, amer. thriller NEVARNE IGRE ob 17., 19. in 21. uri_
KINO STORŽIČ
25. avgusta amer. fant. srhljivka GREMLINI ob 18. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 20. uri
26. avgusta amer. akcij, komedija VRAŽJI POLICAJI ob 16., 18. in 20. uri 27. avgusta amer. krim. film RDEČA VROČICA ob 16. in 18. uri, ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 20. uri 28. avgusta DANES ZAPRTO! 29. avgustaamer. komedija PREVARA NA LOTU ob 18. in 20. uri 30. avgusta amer. komedija PREVARA NA LOTU ob 18. in 20. uri 31. avgusta ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 18. in 20. uri
ZELEZAR
amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 18. in 20. uri 26. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 27. avgusta amer. komedija JOHN-NY 5 ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 28. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 18. uri. amer. trda
erotika PRIVLAČNOST ob 20. uri 29. avgusta amer. akcij, komedija VRAŽJI POLICAJ ob 18. uri, amer. film trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 30. avgusta amer. akcij, film MALA MAMA ob 18. in 20. uri 31. avgusta amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
25. avgusta amer. akcij, komedija VETERANI V AKCIJI ob 19. uri, ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 21. uri 26. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 17. in 19. uri, amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLESH ob 21. uri 27. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 17. in 19. uri, amer. komdija PREVARA NA LOTU ob 21 uri 28. avgusta amer. komedija PREVARA NA LOTU ob 19. in 21. uri 29. avgusta amer. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 19. uri, avstral. komedija DRŽ SE ob 21. uri 30. avgusta DANES ZAPRTO! 31. agusta avstral. komedija DRŽ SE ob 19in 21. uri
TRŽIČ
25. avgusta amer. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 19. uri, avstral. komedija DRŽ SE ob 21. uri 26. avgusta avstral. komedija DRŽ SE ob 17. in 19. uri, amer. thriller film NEVARNE IGRE ob 21. uri 27. avgusta avstral. komedija DRŽ SE ob 17. in 19. uri, amer. akcij, film MALA MAMA ob 21. uri 28. avgusta amer. akcij, film SICILJANEC ob 21. uri 29. avgusta amer. akcij, film SICILJANEC ob 19. uri 30. avgusta DANES ZAPRTO! 31. avgusta amer. krim. film RDEČA VROČICA ob 19. uri
KOMENDA
25. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 20. uri
_ČEŠNJICA_
25. avgusta amer. akcij, film RDEČA VROČICA ob 20. uri
_LAZE_
25. avgusta amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob 20. uri
DUPLICA
26. avgusta amer. srhljivka GREMLINI ob 20. uri 27. avgusta amer. komedija VROČEKRVNI JACK FLASH ob 18. in 20. uri 30. avgusta avstral. komedija DRŽ SE ob 20. uri 31. avgusta amer. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 20. uri
KINO RADOVUICA
25. avgusta angl. zabavni film NOČNA IZMENA ob 20. uri 26. avgusta amer. komedija ZABAVA PRI LARYJU ob 18. uri, amer. komedija GADJE MATURIRAJO ob 20. uri, 27. avgusta amer. komedija GADJE MATURIRAJO ob 18. uri, amer. film UMAZANI PLES ob 20. uri 28. avgusta NI KINOPREDSTAV!   29. avausta
angl. komedija NOČNA IZMENA ob 20. uri 30. avgusta ameriški zabavni film ZABAVA PRI LARV-JU ob 20. uri 31. avgusta amef' akcij, film OPERACIJA ŠIMPANZ ob 20. uri
KINO BLED J
25. avgusta amer. vojni film BI' LOXI BLUES ob 20. uri 26. avgusta amer. akcij, film STABILIZATOR ob 18.in 20. uri 27. avgusta amer. glasb, film LA BAMBA ob 18. uri, amer. vojni film BILO*1 BLUES ob 20uri 28. avgust« amer. film UMAZANI PLES ob 20. uri 29. avgusta amer. filn1 UMAZANI PLES ob 20. uri 30. avgusta amer. film UMAZANI PLES ob 20. uri 31. avgusta amer. komedija GADJE MATURIRAJO ob 20. uri
_KINO BOHINJ ^
26. avgusta amer. vojni film B'' LOXI BLUES ob 20. uri 27. avgusta amer. akcij, filmm STABIL'' ZATOR ob 20. uri 31. avgust« angl. komedija NOČNA IZMENA ob 20. uri ^
S starši se kar da shajati
Najsi so starši še tako razumevajoči in otroci še tako pridni, če ne prej, v najstniškem obdobju začne med obojimi prihajati do kratkih stikov. Tedaj so starši v očeh mladih prestrogi ali preveč starokopitni, otroci v starševskih očeh pa preveč lahkomiselni, neodgovorni in željni le
Jolanda    Fojkar iz
Škofje Loke: »Oče mi je umrl, skupaj živiva z mamo in moram reči, da imava kar dobre odnose. Pušča mi dovolj svobode. V preteklosti sta mi starša predpisovala uro, doklej moram biti zvečer doma. Takrat me je presneto mikalo, da bi zamujala in še ostajala v družbi. Zdaj ko mi je dovoljeno, nimam več pravega veselja.«
Andreja Pečnik iz Hi-
tenj: »Kar dobro se razumem s starši, čeprav seveda ne gre brez občasnih prepirov. Dovolijo mi, da hodim v družbo, tudi glede mojega oblačenja nimajo pripomb, k učenju pa me bolj spodbujajo kot silijo. Tako kar dobro shaja-
mo drug z drugim.«
Dušan    Demšar iz
Škofje Loke: »Zame v glavnem skrbi mama. Mislim, da nama gre kar dobro skupaj. Kadar odhajam v družbo, me sprašuje, ali se ,bom vrnil danes ali jutri. Rada vidi, da se vrnem isti dan, da je ne skrbi, vendar vedno ni tako. Glede mojega oblačenja nima pripomb, za striženje pa mi celo da denar, ker raje vidi, da sem ostrižen kot dolgolasec«
zabave. Kako leto ali dve morata miniti, da ene in druge ostrine otopijo, potem pa se da s starši (in z mlaostniki) kar dobro shajati. Tako menijo tudi naši naključni sogovorniki, ki smo jih tokrat izbirali med mlado generacijo.
Mirjana Novak z Bro-dov: »Pri 13 letih imam kar dosti svobode. Starši mi dovolijo na ples, vendar moram biti do 9. ure doma. Tega se večinoma držim, včasih pa tudi ne. Takrat me okrega-jo. Huje me ne kaznujejo, niti mi ne prepovedo    zahajanja v
Igor Eržen iz Škofje Loke: »Oče je zaradi službe zelo veliko zdoma, zato sem večinoma z materjo. Ona mi kupuje oblačila, vendar kar zadane moj okus. Tudi žepnino mi daje. Sicer pa se da z obema staršema kar dobro pomeniti. Oče je strožji, želi, da ne ostajam prav pozno ponoči zdoma. Toda zoper družbo, v kateri se gibljem, nimata nič.«
Jana Potočnik iz Škofje Loke: »Starši me pustijo v družbo, vendar mi povedo, kdaj moram priti domov. Tudi mi ni treba dolgo prositi, če bi rada kam šla. Vsak mesec dobim tudi žepnino, da si kaj kupim, tako da sem kar samostojna. Med počitnicami imam več svobode, med letom pa me že šola pri-siljuje, da sem bolj resna in več doma.«
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENUA, PRIJAZNA DEBELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
NAGRADNA KRIŽANKA
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada 150.000 dinarjev 2. nagrada 100.000 dinarjev Tri 3. nagrade P° 50.000 dinarjev. 8 Kesitve pošljite do srede, 30. avgusta, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
IQ   ljubljanska banka
IV   P R E D O S L J A H|
■I    9   t    f_POLHA H
SREBREN OKIUEVIĆ
Srebren Okiljević, ki je pred leti iz rodnega Uroševca prišel v Škofjo Loko, je zadnji dve leti šofer, predtem pa je delal kot sprevodnik. Čeravno ne vozi najlepše proge v škofjeloškem koncu (Sovodenj - Škofja Loka - Cerkno) in čeprav prepelje okoli tisoč ljudi na »šiht«, je vselej dobre volje in nasmejan. Kaže, da obdobje dopustov in počitnic, ko ima na avtobusu še enkrat manj ljudi kot sicer, kar dobro vpliva nanj. Razen proge do Cerkna, kjer ima zdaj
ĆVEK
Po stričevih stopinjah
Sin ubitega ameriškega predsednika John Kennedv junior, star 28 let, za katerega trdijo, da je spolno najprivlačnejši moški Amerike, je šel po poti svojega strica Roberta Kenne-dyja, ki se je bil lotil preganjanja organiziranega kriminala. To ga je, kot pravijo, tudi veljalo življenje. Mladi Kennedv, ki je nedavno diplomiral, je nastopil dolžnost pri newyoršekm javnem tožilcu.
Zakon proti alarmu
Britanski poslanci so predlagali zakon, po katerem bi bilo prepovedano vgrajevati alarmne naprave, ki zvonijo več kot pol ure. Poslanci menijo, da so popolnoma nekoristne, saj vznemirjajo okolico. Če policiji ni odsti pol ure, da prihiti na mesto, potem je vse zvonjenje brezplodno...
svoj dom, je vozil tudi drugje, v mestnem in medkrajevnem prometu do Kranja in Ljubljane. Tedaj je mislil le na vožnjo, kot samoinkasant na svoji običajni progi pa ima dvojno delo. To je zlasti neprijetno, kadar vozi šolarje ali delavce, ki se v dnevnih konicah gnetejo v avtobusu, hočejo čimprej domov, navsezadnje pa se primeri še kaka okvara. Šoferju je potrebno veliko potrpljenja in kaže, da ga Srebrenu ne manjka. Ljudje ga imajo kar radi, ker vozi pametno, tistim, ki so že kdaj občutili  njegovo nepopustlji-
vost, pa seveda ne more biti všeč. Tudi to se mu je že zgodilo na avtobusu, da je ustavil in pijanega razgrajača postavil na cesto, da se je njemu in potnikom odvalil kamen od srca.
D. Ž.
JEŽ
Dajte mir-prevroče je
Neko vroče sobotno julijsko dopoldne pride občanka, ki ji je izpadla zobna plomba, k dežurnemu zobozdravniku v kranjski Zdravstveni dom.
»Bi mi, prosim, zaplombirali ta zob?«
»Ne,«pravi prijazno mladi zobozdravnik,»danes je pa prevroče, ne bom vam ga zaplombiral...»
»Lepo vas prosim...«, pravi osupla občanka.
»Ne, res ne, ne bom vam ga. Je res prevroče...«odvrne še bolj prijazno zobozdravnik...
In smo morali odnehati. Kaj češ - prijazna beseda prijazno mesto najde. Četudi se moraš vrniti domov z luknjo v zobu...
Poštarji so že v socializmu...
»Naši vrli kranjski poštarji so že zdavnaj prišli v socializem, če ne že komunizem po načelu: vzemi, kolikor pač potrebuješ,«se jezi telefonski naročnik iz Kranja.
»Prav danes so mi poslali račun za telefon. Ko sem primerjal s cenami junija minulo leto, sem ugotovil, da so od lanskega junija telefonske storitve dražje kar za 41,32 krat!?! Tudi pri podražitvah impulza so kaveljci; primerjava z enakim lanskim mesecem kaže, da se je impulz podražil za 26 in pol krat! Lani je bil impulz 12 dinarjev, letos pa že 326 dinarjev! Vsaka čast, naši poštarji že vedo, kako je treba s cenami!«
G0RENJC FORMU
RIHRANKA
ZAOKROŽEVANJE ZNESKOV
V KONČNIH OBRAČUNIH IN PLAČILIH
Od 1. SEPTEMBRA 1989 dalje, se yse finančne vrednosti izražene v dinarjih zaokrožujejo v naslednjem razponu:
• od 1 pare do 50 dinarjev na 0 dinarjev,
• od 50 dinarjev in 1 pare do 99 dinarjev m 99 par na 100 dinarjev.
Temeljna banka Gorenjske
ureja DARINKA SEDEJ
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta ]LA 16
APARATI STROJI
Prodam večjo MLATILNICO in "VEVNIK". g 65-057_12388
Ugodno prodam TRAKTOR TV 523, star 3 leta in VIDEO PLAYER, malo rabljen, g 64-252 12396
Prodam nov 80-litrski plastificiran BOJLER, še zapakiran, 10 odstotkov ceneje. g 45-147 12438
Prodam KOMPRESOR za zrak, brezhiben. g 69-512, zvečer 12443
Prodam črno-bel TV gorenje. Informacije na ® 33-620, po 14. uri _12454
Prodam kopirno STRUŽNICO za les. Čadež, Gorenja Dobrava 6, Gorenja vas, g 68-047 12462 Prodam enovrstni IZRUVAČ krom-pirja. g 35-920_ 12466
Prodam KUPERSBUSCH peč IČ cm, malo rabljeno, Kalan Jože, Suha 2, Kranj 12471
inles
Prodam dobro ohranjen poljski KOMBAJN za krompir PAJKA VO 4. Janko Žontar, Sv. Duh 27, Škof-ja Loka_12493
Prodam barvni TV orbiter, ekran 56 cm, star 1 mesec in pol. Informacije v nedeljo na g 35-890
_12506
Prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 300 litrov. g 80-931 _12507
Ugodno prodam 3 leta star barvni TV na daljinsko upravljanje. Stra-hinj 60, Naklo_12514
Prodam BARVNI TV Blaupunkt s carinsko deklaracijo in camp plinski hladilnik. 9 36-530, popoldan
_12531
Prodam starejši barvni TV Telefun-ken. g 36-287_12533
Industrijski šivalni STROJ PFAFF in nov šivalni stroj v kovčku, ugodno prodam. Nova vas 8, Radovljica _12535
ŠTEDILNIK gorenje 4 + 2, PRALNI STROJ gorenje in MIZO ugodno prodam, g 26-315_12541
Prodam ŽAGO Gater 70 cm. Puša-vec, Voglje 101, Šenčur 12548
Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO in PRALNI STROJ. Spodnje Gorje 65_12562
Ugodno prodam barvni TV. Fin-žgar, Benedičičeva 2, Jesenice, zvečer_12573
Prodam barvni TV čajevec, star 7 let. g 37-340__12580
Nov PLETILNI STROJ singer s pro-gramatorjem in deklaracijo pro-dam. g 78-031_12594
Prodam 500 kilogramski NAKLA-DALEC STILCER na kolesih, prednji nakladač za Unimag in traktorski rovokopač. Šifrer, g 44-603
_12629
Ugodno prodam vibracijski IZKO-PALNIK krompirja IK 1. Okroglo 14, Naklo_12651
Ugodno prodam PRALNI STROJ candy novejši model, novo ZAMRZOVALNO OMARO gorenje, ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH in HLADILNIK, g 80-752 12653
Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje. Gorenjesavska 56, Kranj 12656
Barvni TV Philips, 40 cm, nov, pro-
dam. g 061 448-475_12679
Dvoredni PLETILNI STROJ Empi-sal 360 K, prodam. Vzorčne kartice in krojilec. g 42-058_12683
GRADBENI MATERIAL
Prodam 120 kvad. m. KOMBI PLOŠČ, II. kvalitete, deb. 7,5 cm. Cena ugodna, g 633-643     12432
Prodam rabljen BETONSKI MEŠA-LEC. Marjan Markič, Sp. Duplje 103_ 12434
Prodam uvženo PLASTIFICIRANO PLUTO. Cena 850.000 din za kvad. m. g 83-727, od 20. do 22. ure
Prodam betonske CEVI, premera 30 cm, po polovični ceni. g 67-002 _12457
Prodam 500 kilogramov betonskega ŽELEZA v palicah premera 10 mm in 6 mm, ter dve MREŽI 35 odstotkov ceneje. Kalan, Suha 2, Kranj_12472
Prodam plastificirano STROPNO OBLOGO, lužen hrast, debelina 18 mm, 13 kvad.mg 28-630 12483
Prodam 400 kosov betonskega BLOKA. Koder, Spodnje Duplje 45, Duplje_12509
Prodam betonski MEŠALEC, dobro ohranjen, g 75-822 12511
Hrastove STOPNICE za dve stopnišči, prodam. ® 67-023 12520
Prodam 1 kub. m hrastovih desk, debeline 32 mm, 1 kub. m javorje-vih plohov in 3 kose masivne hrastove vrtne garniture (mizo 53x180 in 2 klopi). Bertoncelj Brane, Zg. Dobrava 4, Kamna gorica, g 79-603_12522
Prodam 300 kg betonskega železa fi 20 mm. Rado Jelovčan, C. na Rupo 3, Kranj, g 27-338 12532
Prodam 20 kos. armaturnih mrež (10x6) 1tono betonskega železa fi 6 (rebrasti) 200 kg beton, železa fi 12, 500 kg bet. železa fi 8, 200 kg bet. železa fi 6, 300 kosov punt, bankine in 100 kosov opečnih vo-galnikov (veliki, jjp 620-217 12534
Siporeks OPEKO debeline 7,5 cm prodam 30 odstotkov ceneje, g 58-256 po 20 uri 12570
SEJEM RABLJENIH VOZIL KMETIJSKE MEHANIZACIJE, NAVTIKE na GORENJSKEM SEJMU v KRANJU vsako nedeljo od 7. do 13. ure
KUPIM
S popustom prodam novo TV gorenje - ekran 66, ČOLN maestral 18 S. TOMOS 4,8 nerabljen in RAČUNALNIK atari 1040 ST z monitorjem, g25-853 12659
NOVA TRGOVINA »CVETKA« VAS PRIČAKUJE OD 28.8. DALJE. NUDIMO VAM MOŠKO,
ŽENSKO, OTROŠKO KONFEKCIJO, POSTELJNINO, BRISAČE... PO UGODNIH CENAH! MOŽNOST PLAČILA TUDI NA ČEKE. SE PRIPOROČAMO!
Kupim teleta, starega do 14 dni. g 061 (613-097)_12485
Kupim dvosobno konfortno starejše STANOVANJE na Bledu. Šifra: POGLED NA JEZERO 12613
OBVESTILA
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese -naročite na g 75-610_11590
Sprejemam prijave za INTENZIVNE VIDEO TEČAJE angleškega jezika - začetni, nadaljevalni, osve-žitveni, konverzacije, poslovnil In-formacije na Ig 34-590 12411
TV MEHANIKA PORENTA vam v najkrajšem času popravi vaš TV aparat. Delamo predelave za KABELSKO TV. g 40-347 12521
AVTOMOBILISTI, MOTORISTI POZOR! Imate teževe s platišči ki jih že razjeda rja. Rešitev imate v rokah, hitro in poceni vam obnovimo barvo na litih ali aluminijastih platiščih. Barvamo tudi floures-centno barvo. Roman šušteršič, Zgornje Bitnje213, Žabnica 12551
Zidar izdeluje fasade. g 33-276 _12584
Postavljam KAMINE, kmečke PEČI in zidane ŠTEDILNIKE.® 34-591 _12585
Obrtnik proizvajam vse vrste OTROŠKIH VOZIČKOV v kombinacijah, LEŽALNIKE za dojenčke, STOLČKE za hranjenje otroka, AV-TOSEDEŽE po zelo ugodnih cenah. Betonova 13Kokrica, g 27-020_12598
Skupina ZIDARJEV opravlja vsa zidarska dela, g 28-779       12649
ŠIVAM za mlade. g 75-411 12663
RTV SERVIS, Srednje Bitnje 65, popravljamo vse vrste RA in TV aparatov. Informacije od 17 do 19 ure na g 35-589 12692
Prodam ARMATURNE MREŽE 30 odstotkov ceneje. Betonova 13,
Kokrica, g 27-020_12599
Po ugodni ceni prodam LES za ostrešje. Informacije na g 721-140 _12614
Prodam MIVKO. g 78-682 12627
Prodam 1 kub. m suhih smrekovih plohov. Zg. Besnica 14 12636
Prodam smrekove PLOHE. Britof 331_12639
Prodam PRST-ZEMLJO, Zasavska c. 44, Orehek, Kranj_12644
Prodam 1000 komadov modularne OPEKE BH6 po ugodni ceni. Kličite zvečer po 20 uri na g 51-834
Prodam rabljeno strešno OPEKO~ betonsko folc, 380 kosov. g 631-122_12680
Prodam LES za ostrešje, smrekove PLOHE , smrekove DESKE colari-ce in BAKER za žlebove. Krumpe-
star, Pivka 2, Naklo_12686
Prodam 50 m zelo lepo ohranjenih pocinkanih ŽLEBOV, avomobilsko PRIKOLICO nosilnost 800 kg, ter dve plošči BAKRA. Britof 348, Kranj 12fiflfi
Prodam 50 kv. m OPAŽA 1. kvalitete, g 66-858_
Ugodno prodam OPEKO zidak, 5000 kom. Breg ob Savi 61    12354
IZGUBLJENO
Pred časom sem izgubil POTNI LIST. Najditeljico naprošam, da proti nagradi ponovno pokliče na 57-919_ 12440
Dne 14. 8. 1989 sem na parkirišču pri hotelu Larix v Kranjski gori pozabil FOTOAPARATI zenit. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi fotoaparat vrnel Simon Premože, Videm 29/a, Dol pri Ljubljani, g061/647-296 12445
Prodam smrekove plohe, deske in smrekovo stropno oblogo. Suh
les, g 26-849_
Ugodno prodam PONI KOLO g 27-921 od 13. do 15. ure
Ugodno prodam porcelanasti JEDILNI SERVIS g 27-015__
Prodam ŠIVALNI STROJ, dve PREPROGI in MIZICO z dvema NASLONJAČEMA. Naslov v oglasnem oddelku. 12473
Prodam 1000 kosov rabljene OPEKE in okoli 1500 cementne rabljene strešne OPEKE, R 4, letnik 1978 in sprejmem manjša ali večja ZIDARSKA DELA, g 632-158 12477
Prodam otroški športni VOZIČEK PEG in otroški avtosedež. g 33-708_12518
Prodam italijanski otroški kombinirani VOZIČEK CHICCO. g 83-113
OSTALO
Ugodno prodam odlično obnovljen barvni TV GORENJE AKVA-MARIN g 25-900 po 17. uri
Prodam pralni STROJ, jedilni kot, kuhinjske elemente in dvokasetar Philips, g 38-289_12528
Prodam GAJBICE za krompir, LADIJSKI POD 16-20 in FABIJON. g 78-714_12538
Poceni prodam PRALNI STROJ obodin, star 3 leta, cena 300 SM, novo hojico in kengoru. g 36-889
Prodam 2 komada GUME 6,5x16 ter dva PLATIŠČA za kombi IMV. g 26-976_12601
Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 litrsko, malo rabljeno, 50 odstotkov ceneje ter OPEL KADETT B, karamboliran, motor izpraven z nekaj novimi deli. Martin Sodja, Prečna 3, Boh. Bistrica 12626
Prodam krmilni in jedilni KROMPIR IGOR in DEZIRE. Rant, g 70-749_12632
Lepo ohranjeno KOLO BMX, ugodno prodam, g 39-273 12645
Prodam montažno izolirano VIKEND HIŠICO in smrekove deske, debeline 5 in 2,5 cm. g 25-970
Zelo ugodno prodam nov italijanski otroški VOZIČEK sport in kopalno previjalno MIZO. g 40-358
__12456
Prodam drobni KROMPIR za krmo. Zadraga 15, Duplje 12470
Preklicujem neresnične podatke, ki sem jih izrekla o Lokar Dragotu. Trebušak Vera iz Kranja 12484
Iščemo ČISTILKO v bloku Gorenj-skega odreda 6, Kranj. Informacije dobite na g 33-092 od 15 ure da-IJe._12547
Prodam črno usnjeno JAKNO. Re-gancin, ul. 1. avgusta 1, Kranj _12582
Kompletno novo sončno CENTRALNO - bojler s kolektorji in ostalo - SOLARIS SPECTRA za 3 do 4 člansko družino, nujno prodam, g 46-384_12596
Iščem KITARISTA - PEVCA in prodam 80 basno HARMONIKO melodija. g46-137_ 12609
Prodam nov gumijast ČOLN O non 3100 za 3 + 1 osebo. g 77-120, po 20 uri 12694
FOTOAMATERJI
EKSKLUZIVNO
i ■
IZ VAŠIH FILMOV IZDELAMO BARVNE FOTOGRAFIJE V SAMO
1 URI
ZA DOKUMENTE PA CELO
V 5 MINUTAH
FOTO KOSI, JENKOVA 10, KRANJ, TEL 064-21-090
POSESTI
15 km iz Kranja zelo ugodno prodam opremljeno, starejšo stanovanjsko HIŠO, primerno za manjšo obrt. Možna takojšnja selitev. Šifra: SELITEV_12384
Prodam obdelovalno PARCELO v izmeri 3.876 kvad.m, regai za 10 družin skupaj AŽ velikosti in večjo količino AŽ satnikov. g 70-111 _12545
Prodam zazidljivo PARCELO v Begunjah 1.450 kvad.m. Derlink, Gradnikova 73, Radovljica 12557
TRGOVSKI LOKAL 20 kvad.m. od-dam v najem. Ponudbe na Šifra: CENTER BLEDA _12579
Prodam PARCELO s prikolico in vodo, urejeno, 50 m od morja v Premanturi. g 80-737_12602
Prodam novo hišo, spodaj 2 delavnici, ena 100 kvad. m. Delavnico oddam tudi v najem. Stanovanje je v III. grad. fazi z velikim dvoriščem 3 km iz Kranja, g 42-760, po 19. uri_12642
Oddam LOKAL v Kranju, pogoj od-kup inventarja. g 57-883     12658
Blizu Jesenic naprodaj večja zazidljiva PARCELA. Informacije na STANOVANIA g 75-784 zvečer 12664 _*
Prodam COMMODORE 20 z dodatki, moško (fischer) in žensko KOLO in električno PIŠTOLO za barvanje. 39-561 12648 Prodam žensko KOLO maraton, 10 prestav in Hl-fi omarico, ter STO-JALO za TV. g 66-182 12650 GLASBENI STOLP in AUDI 80, letnik 1974, ugodno prodam. V račun vzamem videorekorder ali računalnik, g 79-678_12673
Ugodno prodam novo termoton OKNO 100x140 in nov raztegljiv DVOSED, g 47-313 int.364 dopol dan ali g 39-131 popoldan 12682
STAN. OPREMA
Prodam skoraj novo POSTELJO z jogijem. Ogled v petek popoldne ali soboto dopoldan. Lotrič, Gorenjskega   odreda    18, Kranj,
g 34-060_12463
Ugodno prodam novo PEČ za cen-tralno kurjavo Feroterm, trajno ža-rečo FF 32. Šavs,Srednja vas 74, Šenčur 12479
Prodam raztegljiv KAVČ trosed.
39-621
12480
Prodam REGAL za dnevno sobo in POSTELJO z jogijem. Kavčič, Gradnikova 119, Radovljica 12590 Prodam OMARO za dnevno sobo. g 26-319_12623
Hladilno SKRINJO LTH veliko, ugodno prodam, g 620-843 12630
RAZNO PRODAM
Prodam MOTOR na 4 prestave, s priključkom in novo 80-basno HARMONIKO ter 150 let star GRAMOFON. Osmančevič, Titova 62, Jesenice, stan. 10_12452
Poceni prodam 4 kose novih VRAT mahagonij, 2 PODBOJA hrast, OKNO z roleto dimenzije 120x80 in več ROLET različnih dimenzij, ter ELEKTRONIK 90 in CTX. «80-122 dopoldne ali g 80-554 ves dan
12469
Iščem dvo ali trisobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ši-fra: PILOT _12409
Prodam Z 750 SL, letnik 1979, registrirana do 2. 8. 1990. Robert Šafa-rič, Rožna 3/a, Bled, g 78-508
_12444
V najem oddam SOBO, centralno
ogrevano, g 38-886_12476
Zamenjam enosobno družbeno komfortno stanovanje v Mojstrani za dvosobno ali večje od Hrušice do Radovljice, g 81-171, int. 33, dopoldan 12527
nama
POPUSTI ZA PLAČILO Z GOTOVINO ALI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PRI NAKUPU!
• MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE ^^A/ (TUDI KRZNA IN USNJA) 30/0 TER PLETENIN IZ KOLEKCIJE JESEN IN ZIMA
1989
t NEKATERE IZDELKE BELE
TEHNIKE IN AKUSTIKE OftO/L
• ZA POHIŠTVO PO - -NAROČILU        j 5
30°/(
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Dvoinpol sobno STANOVANJE v Škofji Loki oddam. Ponudbe pod Šifra: PLAČILO VNAPREJ 12583
Zamenjam enosobno stanovanje za večje. Kolerič, Tuga Vidmarja 10, Kranj_12622
Oddam STANOVANJE v najem -predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 12654
VOZILA
Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel. Rožna ul. 41, Šenčur, g 41 -048 _12414
Zaradi odhoda v tujino prodam ga-ražirano Z 101 GTL 55, letnik 1987, prevoženih 22.000 km. g 58-080 _12422
APN 6 S, star 1 mesec, ugodno prodam, g 77-962, po 15. uri _12431
MERCEDES 508, vožen z B kategorijo, prodam ali zamenjam za
večjega, g 57-628_12433
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982.
Podreča 4, Mavčiče 12436
Prodam garažiran GOLF diesel S paket, letnik 1984, dobro ohranjen. g 061/768-356_12437
JUGO 45, letnik 1982, prodam.
g 47-661, popoldne_12439
Prodam dirkalni BT 50, dodatno opremljen, star 1 leto. C. na Brdo. 44/a, Kranj - Kokrica, g 26-115 _12441
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. ■g 39-175_
APN 6, star 3 leta, dobro ohranjen, garažiran, malo vožen, prodam. Mavčiče 121, g 40-092, int. 58
_12447
Prodam 4 MOPEDE po 400 DEM in R 4, letnik 1983, za 3.600 DEM. Bre-zovar, Kidričeva 25, Škofja Loka
_12448
Prodam dobro ohranjen GOLF, rdeče barve, letnik 1977, registri-!- 1990. g 88-441, po 22
Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Kmet Drago, Britof 220, Kranj
12474
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983^
prvi lastnik, g 22-648_12478
Prodam R 4 GTL, poškodovan (prevračani), celega ali po delih' g 51-267_1248J
Prodam ŽABO z rezervnimi deli; letnik  1977.  Smiljanič Djevadj, Frankovo nas. 43, Škofja Loka _ _12486
Prodam Z 101, letnik 1976, karam-bolirano. g 51-544_12487
GOLF, letnik 1980, prodam po ugodni ceni. g 51 -231, po 15. uri _12488
Prodam Z 128, letnik 1986, prevoženih 28000 km. Momir Glamoča-nin, Frankovo nas. 151, Škofja Loka_12489
Prodam R 4 GTL, letnik 1986, gara-žiran. g 48-141_12490
Prodam Z 101, letnik 1979. Ogled od 15 - 17. ure. Sašo Gašperin, Kropa 3 b_1249J
Prodam ohranjen VW, letnik 197t registriran. Rajko Djurem, Grado1'
kova 91, Radovljica_12492
Prodam VW, letnik 1974, registri-ran do decembra, g 51-960 124jg
Prodam 126 P, letnik 1979. »
79-460_12495
Z 101, letnik 1976, karamboliran
prednji del, g 69-147_12496
Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980, registrirana do 15.6.1990. J8' gnjič, Koroška 4, Lesce 1249J Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987.
g 40 313_1249»
Prodam LADO RIVA, letnik december 1986, 16000 km, garažira^ g 77-757 12499
Poceni prodam NSU1200 C, v dobrem stanju, registrir--maja 1990. g 80-109
ran do maja uri
12449
Prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, letnik 1987. Alojza Rabiča 43, Mojstrana_12450
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1983. Ovsiše 21, Podnart, g 70-437
_12451
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Zasip, Reber 8, Bled 12453
Prodam MOPED APN 6, letnik 1987. Cena po dogovoru. Dušan Podobnik,  Ob  potoku   10, Žiri,
g 69-821_12455
Prodam mladinsko KOLO (vzmeti, prestave), g 621-097, med 19. in 20. uro 12458
Prodam Z 101, letnik 1984. Tomov-ski, Jaka Platiše 1, Planina, Kranj
g 38-281_ 12460
126 P, letnik 1977, registriran do decembra, prodam, g 28-861, int. 29-49, dopoldan. 12461
Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, prevoženih 18.000 km. Tenetiše 33, Golnik
Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1981, z dodatno opremo, g 37-434 popoldne 12464
Ugodno prodam dobro ohranjen R 5, letnik 1976. g 27-806 12465
Prodam R 4, letnik 1984. Mesec Milan, Delavska 7, Kranj Stražišče, popoldne_12467
Prodam VVARDBURG karavan, letnik 1976, registriran in motor BT 50. Srednja vas 23, Šenčur   12468
Prodam GOLF dizel, letnik 1986. g 37-241 12475
FORD dizel, poltovorni, ugodn" prodam ali menjam za osebni av to. g 84-772__12503
Prodam Z 750, letnik 1985. Gogala-Rupa 36, Kranj__1^504
JUGO 45 A, letnik 1987, 20.000 kra
prodam, g 721.014_1250»
Nujno prodam Z 101, letnik 198'< dobro ohranjeno, registrirano ceKj leto. Benedikova 2, Kranj 1250J Prodam 126 P, letnik 1985, prevoženih 18.000 km. Gortnar, PodbreZ"
je 25, Duplje_1261**
Prodam JUGO 45 A, decemb0'
1986. g 74-585_12§1*
Prodam Z 101, letnik 1977, registf rano celo leto, g 81-606 IjSlg
Prodam Z 101 GTL letnik 1985.^' lič Jožo, Kolodvorska 10, Kranj „, ____12517
Moped ATX, popolnoma nov, pf0' dam. Ledina 30, Zasip, g 77-576 _
Poceni prodam R 12, letnik 1971' registriran do konca maja 19**; g 621-896 12&2
R 4 TL, letnik 1984, g 51-423, po 18. uri
Ugodno prodam R 4 TL 1977. Hafner, Godešič31
proda?, letnij!
J0
Prodam VW 1200, letnik 197». g 83-436_1252»
Prodam dobro ohranjen JUGO jj?' letnik 1984/8, 56.000 km. g 77-1*5 po 20. uri_1253
Prodam Z 101 JUGO SKALA. J tnik 1988, registriran do julija 19^o marko Brejc, Vrba 30 A, g 80-1^ popoldan 1253"
MOTOR za g 26 315
126 P
■"Si
Ugodno prodam dve leti in pol star RENAULT 4 GTL in otroški športni voziček. Zupanec, Hrastje 20, Kranj 12539
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987/6. g 620-362_ 12542
Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do avgusta 1990. g 51-548_12543
Prodam JUGO SKALA 1/1 GX, letnik 1988. Ninič, Hrastje 22, Kranj ____12544
Prodam Z 101, letnik 1984. Cena 4100 DEM. Dimič, Begunjska 9, Kranj_12546
2 101, letnik 1976, prodam. Kozina, Čirče 31, Kranj,    39-046     12549
Prodam Z 101 SC, letnik 1979. Šu-šteršič, Zgornje Bitnje 213, Žabni-ca___12552
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Cena po dogovoru. ® 43-077
____12553
Prodam Z 101, letnik 1974, neregistrirana, v voznem stanju, cena 600 SM. Oman, Krnica 26, Zgornje Gorje_12554
Prodam Z 128, letnik 1987. Škraba, Ješetova 26, Kranj_12555
Prodam Z 750 - 850, letnik 1985. Benedičič, Pokopališka 14, Kranj-Ko_crica,_fr 28-151 12556
Prodam GOLF, letnik 1978, šport-°-o opremljen. Zagore, Šolska 5,
Ribno-Bled_12558
Prodam VW 1300 ali menjam za Z 750. Jagodic, Krvavška o 28, Cer-_!_____12559
Po ugodni ceni prodam MOTORNO KOLO Tori še v garanciji. Zg. Brnik 85, Cerklje_12560
Prodam JUGO 1/1, star dve leti. g_631-582_12561
Prodam JUGO 45, letnik 1981, karamboliran. Ogled možen vsak dan od 17 do 19 ure.Zupan, Alojza Jravna 20, Jesenice_12563
CITROEN BX 16 TRS, december 1986, rdeče barve, odlično otirali, prodam, _f 33-588      12564
Prodam karambolirano Z 750. JM6-013_12565
Prodam    126   P,   letnik 1986.
»57-732_12566
Prodam HOREX 350, veteran letnik 1951, _? 061 376-651_12567
Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do 20.6.1990. Marn, Hrastje 62, Kranj. Ogled od 14 ure dalje. 12568
Prodam Z 75o, letnik 1975, registri-t?V letu 1989 Cena P° dogovoru. ■-aDič.Cesta na Loko 15, Tržič _______12572
Prodam 126 P GL, letnik 1988. _&j__2-676_12574
Prodam R 4, letnik 1986, prevoženih 28 000 km in po delih 126 P, Z '_° m Z 101. Špenko, Hotemaže !___reddvor.    45-578       12575
J* 4 TL, letnik 1980, prodam. Konc, __>__k 149 _12577
Prodam moped BT 50. <_? 43-133
________12578
Prodam GOLF, letnik 1982. Nikoče-r!__v_ljavčeva 5, Kranj        12581
f£°dam karamboliran GOLF, letnik i^___Predoslje 52, g 39-613 12586 Prodam LADO 1500, letnik 1979. ^nc,   Žirovski   vrh   29, Žiri,
jg___795 ali 69-794_12587
Dobro ohranjen APN 6 ugodno Prodam. Spodnji Brnik 78, Cerklje
-___12588
Prodam R 4, letnik 1978. Ur 23-805
—____- _12589
Pro^rTTHROŠČA,  letnik 1972,
j___5-443 popoldan_12591
Prodam dobro ohranjeno Z 101 ^.letnik 1980. Slapar, Sebenje ZfJ___e____12592
Pnr?dam dobro ohranjen GOLF, le-JT, december 1979. Prebačevo 67, !<rj__________12593
kmG° Koral 55< letnik 1988- H 000 Ahh,ren9lstriran do maja 1990 in r» L80 GLD- letnik 1983, registri-an do decembra 1989 prodam. Bna PO dogovoru. 78-031
____12595
n'0^ KOMBI IMV 2200 D fur-aon. Rogelj, Tomažičeva 8, Kranj, l*^m__12600
Prodam OPEL KADETT 1300 S, le-l_n,V983' 53000 km. Fister, Zgor-____3orje 1 12603
t!?wSodni ceni Prodam osebni av-JJ' VW,1300, starejši letnik, dobro nranjen, skupaj s še enim nevozni* 28 rezervne dele. «061 S1«86* int.83 dopoldan ali ■Lgjjjl od 17 do 19 ure.    12604
2f£j# prodam " 27 M-
* «-343 vsak dan od 15 do 17
e- sobota, nedelja dopoldan ___________ 12605
^odam GOLF diesel letnik 1986. r°točnik, Kocjanova 7, Kranj
k^darr> 2 126 P, letnik 1980. Ravni-Romana, Hafnerjeva pot 12, d»anj ali g 21-556 int. 248 dopol-H!_L_____12606
Ur^am TOMOS avtomatik. Pave J22*. Betonova 18, Kranj     12607
RESTAVRACIJA METULJ
TRŽIČ
DEL. ČAS: 13. DO 2. URE V INTIMNEM
AMBIENTU BOSTE
LAHKO UŽIVALI OB PRIJETNI GLASBI
IZBRANI HRANI TER PIJAČI. NAŠLI JO BOSTE V BIVŠEM HOTELU POŠTA.
Prodam JUGO 45, letnik 1986. g 633-364_12610
Z 101 GTL 55; letnik 1986, prodam. g 51-650_12611
Prodam novi moped TOMOS avtomatik 3 za 25 odstotkov ceneje, ■g? 84-726 12615
Prodan FIAT 126, star 3 leta, dobro ohranjen. _fr 69-885_12616
Prodam TOMOS Avtomatik, star eno leto, g 78-915_12617
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, otroški VOZIČEK Peg, termoaku-mulacijsko PEČ 2,2 kilovata. ■g 633-736_12618
Prodam Z 750, letnik 1984. Roblek Frane, Bašelj 27 b, Preddvor 12619
GOLF JGLD, letnik maj 1984, prodam. Bogdan Finžgar, Pot na Jo-šta 48, Kranj_12620
Prodam BT 50, letnik 1987. Angela Likozar, Partizanska pot 13, Kranj, _? 22-042_12621
Prodam MZ 250 dodatno opremljen, prevoženih 8000 km. «8? 69-300, int. 79, popoldan 12625 Prodam Z 101 Mediteran, motor starejši in SURF Imgrad. _8> 37-370
_12628
Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Starman Janez, Godešič 147, Škofja
Loka,    633-894_12631
Prodam Z 101 GTL, letnik avgust 1986. Ćazo Redžematovič, Savska 58, Kranj, popoldan_12633
Prodam Z 101, letnik 1979, ohra-
njeno.    34-797_12635
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, registriran do julija 1990 . flfdo-
poldan 81-840, int. 56_12637
Poceni prodam karamboliran R 4 TL, letnik 1984, registriran do aprila 1990. Markovič, Tenetiše 49 _ ._12638
Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1^m«_6_3J-838_12640
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do julija 1990 in mašino ter druge dele za Z 750. g 23-175 _12641
Prodam lepo ohranjeno VESPO P 200 E. Tomaž Pintar, Sr. Bitnje 83,
Žabnica_ 12647
Prodam Z 750, letnik 1979, registriran do maja 1990. _j«51-299 po 15
uri_ 12652
Prodam SUNBEAM 1300 DL, letnik december 1977, Pečanac, Janeza Puharja 10, Kranj - Planina 12655
GOLF, letnik 1977 dam. _p 34-852 popoldan
pro-12657
Prodam PEUGEOT 104, letnik 1984, registriran do julija 1990. Pod Ple-vno 5, Škofja Loka, g 632-468 po
18 uri _ 12662
Prodam R 4, letnik 1976, vozen -poškodovana karoserija, g 42-827
OD 21. AVGUSTA
NA SPODNJEM BRNIKU 55
MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI
SALON »MIJA«
tel. 064-42-947
DELOVNI ČAS:
pon: 7. -12. ure in 15. -19.
ure
sreda, petek: 13. - 20. ure torek, četrtek: 7.-13. ure sobota zaprto SE PRIPOROČAM!
Prodam VARTBURG karavan, letnik 1977, registriran do maja 1990, za 1100 DEM. Mičanovič, Partizan-
ska 29, Kranj_12666
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. Dvorje 8, Cerklje        12667
Moped TORI, vožen 50 km, ugodno prodam, flf 49-250 12668
Prodam R 4, letnik 1976, registri-ran do maja 1990. g- 38-656 12671
Prodam terensko vozilo CAMPA-GNOLA AR 55. Ogled v soboto in nedeljo. Javorje 7, Poljane nad Škofjo Loko _12672
Prodam VW, letnik 1976. Drinovec, Partizanska pot 2, Kranj - Kokrica _12675
Prodam Z 101 GT, letnik 1984, registrirano do maja 1990. Dežman, Brezje pri Tržiču 30, Uf 51 -959
12676
Prodam MOTOR za FIAT 125 in ve-liko rezervnih delov za poloneza. Jovič, Jezerska c. 94, Kranj 12677
Prodam Z 750. <j_* 37-144 12678
Prodam Z 101 GT, letnik 1984. Ogled popoldan. _p 37-109 12681
Z  101,  letnik  1986, prevoženih 27.000 km, prodam. 40-263 _12684
Prodam 126 P, letnik 1979, v odličnem stanju. Zarnik, Savska cesta 3, Kranj_12685
Prodam JUGO 1,1 GX (Z 101), letnik 1987, prevoženih 16.000 km. 69-889 popoldan_12687
BMW 318, letnik 1979, prodam. Pepovič, Jaka Platiše 1, Kranj
12688
LAND ROVER diesel dolgi, obnovljen, registriran, letnik 1970, ugodno prodam. Krfogec, Tuga Vidmarja 4, Kranj 12690
Tomos APN 6, star 3 leta, ugodno prodam. ® 77-317, dopoldan
_12691
Prodam 126 P, letnik 1982. ■g 82-761, Gradišnik_12697
ZAPOSLITVE
Zaposlimo  STROKOVNJAKA za servisiranje računalniške opreme.   _W_17__1 .T Pisne vloge pošljite na naslov: Pa-vel Okorn, Jaka Platiše 9, Kranj
12413
KV kuharja-ico takoj redno zaposli Gostišče Smuk, Retnje 40, Tržič, g- 57-482_12643
Če imate dovolj prostega časa, ali ste brez službe, se javite za potnika DZS. Tedensko plačilo provizi-je. _? 75-954_ 12669
Zaposlim PLETILJO ali deiavko-ca tekstilne stroke - lahko študentko.
g 26-408__12693
Za PRODAJO zanimivega artikla nudimo dober zaslužek. Plačilo takoj. « 39-580, od 17 do 20 ure
Gostišče Mojca v Kranjski gori zaposli KV KUHARJA ali KUHARICO ter NATAKARJA oz. pomoč v strežbi. Kličite na g» 88-150 12435
Iščemo ELEKTRIČARJA s prekso za instaliranje strojev in naprav v
Kropi.    79-478_12608
Mesarski pomočnik - domačin iz okolice Lesc ali Radovljice dobi službo TAKOJ. OD odličen, ostalo po dogovoru. Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce 12624
AKVIZITERJI ali začetniki! Počitni-ce se bližajo koncu, otroški program vabi! «_? 632-354 12634
BIKCA starega 8 tednov prodam. •j_> 79-449 12501
Iskreno se ZAHVALJUJEMO: domači gasilski enoti Primskovo, kakor tudi poklicnim gasilcem Kranja, sovaščanom, Krajevni skupnosti in Kmetijski zadrugi za hitro in učinkovito pomoč ob nesreči, ki nas je doletela ob udaru strele.
Vsem najlepša hvala
Hvaležna družina ŠTRUS!
List na veji igrivo trepeta,
z vetrom pleše, s soncem se igra.
Nežen cvet iz popka se razvije,
pa mrzla slana, življenje mlado to izpije.
Našemu dragemu
GORAZDU
V SLOVO
Žalostni učenci in kolektiv OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur
ZAHVALA
V neizmerni bolečini ob izgubi naše drage mame
ROZI KAVČIČ
roj. Ambrož
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za podarjeno cvetje ter pevcem in duhovniku za lepo zadnje slovo. Pogrešali jo bomo!
Neutolažljivi vsi njeni
Škofja Loka, Stražišče, Prelesje, Toronto, 15. avgusta 1989
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
FRANCA ZALETELA
Streharjevega ata iz Stražišca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Bajžlju, dr. Benediku in družini Pezdirc za dolgoletno zdravljenje in pomoč. Enako prisrčno se zahvaljujemo tudi g. župniku, pevcem in govorniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinova Franci in Stanko, hčerka Marinka z družinami in ostalo sorodstvo
Prodam mladiča srebrno sivega
PUDUA. g 622-212_12502
Prodam PUJSKE težke 40 kg, KRAVO s prvim teletom, TELICO v devetem mesecu brejosti in traktorski IZRUVAČ krompirja Schmotzer. Spodnji Brnik 60, Cerklje       . 12513
Prodam TELICO tik pred telitvijo ali po izbiri. Podbrezje 14, Duplje
_12516
Ugodno prodam KRAVO simental-ko pred drugo telitvijo in BIKA si-mentalca, težkega cca 500 kg. ■g- 75-716, popoldan_12537
Prodam KRAVO simentalko. Kern,
Dvorje 19, Cerklje_12550
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Lahovče 4, Cerklje _12569
JARKICE rjave, zadnje v tej sezoni, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik_12571
Prodam KRAVI po izbiri, s teletom ali brez in suhe macesnove PLO-HE. Štefanja gora 3, Cerklje 12576 Prodam ŠARPLANINCE brez ro-dovnika. Roš, Mlake 2, Radovljica
_12612
Prodam tri tedne starega BIKCA. Luže 16, Šenčur 12661
Prodam sedem tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom. «2? 631-092 12689
ZAHVALA
V 91. letu je dotrpela in nas za vedno zapustila naša ljuba mama. stara mama in babica
JOŽEFA VONČINA
Vončinova mama iz Zg. Gorij
Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti in jo v življenju spoštovali in imeli radi, srčna hvala. Hvala za vse cvetje in sveče, sosedom za zbrani denar za maše. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Bled za pomoč v bolezni, posebno njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Lubeju, g. župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem iz Nakla za lepe žalostinke. Vsem, ki ste z nami sočustvovali, vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Za njo ostaja praznina in bolečina ter zavest, da nam je bila dobra mama.
V imenu vseh — njeni otroci
Zg. Gorje, 15. avgusta 1989
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
FRANCA PODJEDA
roj. 27. 11. 1933
se zahvaljujemo delovnim organizacijam Iskra Kiberneti-ka, Iskra ERO, Alpetour, GG Kranj, Sava Kranj, GD Zg. Brnik, Čebelarski družini Cerklje in g. župniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Zg. Brnik, 14. avgusta 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi sin in brat
MATJAŽ SMID
roj. 1963
Od njega se bomo poslovili v petek, 25. 8. 1989 na pokopališču v Kranju.
Vsi, ki za njim žalujemo: oče Martin, mati Karolina, brata Roman in Martin
Kranj, 23. 8.1989
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta, sina in brata
JANEZA REBOLJA
s Tavčarjeve 5, Kranj
Vsem, ki ste nam ob nesreči kakorkoli pomagali, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Kranj, Jezersko, VVodonga, 3. avgusta 1989
NOVICE IN DOGODKI
V 24 urah od Kranja na Triglav in nazaj
Podvig ni uspel,a ni nemogoč
Prejšnji teden si je 5 članska skupina zadala podvig, ki mu skoraj ni verjeti. Bojan Pesto-tnik iz Kranja se je lotil s štirimi menjajočimi se spremljevalci osvojiti Triglav kar iz Kranja. Zbrali so se zvečer ob pol deveti pred Planinskim društvom, kjer je bil start. Bojan se je v teku napotil proti Vratom, približno 60 km daleč. Tja je prispel sorazmerno hitro, še ne pretirano utrujen, po nekaj manj kot sedmih urah. Po skoraj urnem postanku, čakali so namreč jutranji svit, Bojan pa je imel počitek z masažo in zajtrk, so v sestavi Viktor Špa-rovec, Sandi Zupanič in alpinist Andrej Jaklič ter Zdenko Pevc, krenili na Triglav. Vrh je bil osvojen po štirih urah in pol. Postanek z obveznim dokumentiranjem je bil zelo kratek, nato pa so v diru sestopali
Bojan Pestotnik in Andrej Jaklič v Vratih ob prihodu iz Triglava. Foto: Gorazd Šinik
Lovsko - kinološko srečanje v Ribnem
Ribno, 25. avgusta - Lov-sko-kinološko društvo Gorenjske letos skupaj z Zvezo lovskih družin Gorenjske in Lovsko družino Jelovica prireja jutri, 26. avgusta, lovsko- kinološko srečanje v Ribnem. Srečanje je že šesto po vrsti, začelo pa se bo ob 13. uri z otvoritvijo razstave lovskih trofej, nadaljevalo s podelitvijo plaket in nastopom šolanih psov. Medtem bo na ogled tudi sejem lovskih psov, pozno popoldne pa družabna prireditev, na kateri bo igral ansambel Karavanke.
Pizzerija Marko Govc Mavčiče tel.:064-40-169
Konec je dopustov, pizzerija v Mavčičah vas spet pričakuje!
Je gorenjski sejem le tradicija?
Kranj, avgusta — Po desetih dnevih vrveža v Majdičevem logu, so se v nedeljo zaprla vrata devetintridesetega Gorenjskega sejma in tamkajšnji objekti bodo spet samevali do prve jesenske prireditve, če ne kar do prvih treningov kranjskih hokeistov. Je bil Gorenjski sejem letos uspešen ali pa so se ponavljali problemi zadnjih let? Poiskali smo direktorja poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem, Franca Ekarja.
Počitek z masažo in terminskimi nasveti.
proti Vratom. Po dveh urah in pol smo zagledali dodobra utrujenega Bojana in Andreja, ostala dva spremljevalca pa sta zaostala nekaj minut. Utrujenost je bila več kot očitna. Nastopila je kriza in Bojan je nastopil nič kaj optimistično. Nekaj minut čez 13. uro je vseeno pričel z zadnjim delom podviga, tekom proti Kranju. Vročina, ki je bila na višku je ubijala, noge pa so zaradi naglega sestopa in teka iz hriba postale zelo težke. Tek od Vrat pa skozi Mojstrano je Bojan opravil relativno hitro. Žulji, ki so ostali še od nočnega teka so se
obnovili, huda pripeka pa je jemala še tisto malo moči. Vsi so poskušali, Bojan je krenil, a na Hrušici se je moral predati. Nerad, a športno. Približno 40 km od cilja s še kar solidno časovno prednostjo. Podvig ni osvojen, ni pa nemogoč, so dejali udeleženci. Mogoče bi si morali izbrati jesensko ali pomladansko vreme. Vseeno pa je Bojanu in spremljevalcem za čestitati. Volja, želja in športna vnema je bila dokazana. Vspodbuda za ponovitev le-te-ga ali česa podobnega pa, mislim vsaj, ni bila izgubljena.
Gorazd Šinik
Ujme pustošijo povsod
Turistično društvo Kranjska gora in KUD Podkoren prirejata jutri, 26. avgusta, ob 21. uri, večer pod lipo. Nastopil bo pevski zbor Glasbene matice z repertoarjem klasične zborovske in slovenske narodne pesmi, vmes pa bodo plesali mladi folkloristi iz Gozd Martuljka. Naslednje dopoldne bo zbor Glasbene matice nastopil tudi v prireditvi ob odkritju spomenika Jakobu Aljžu na Dovjem.
Kranjsko planinsko društvo sporoča, da so zaradi nedavnega slabega vremena nekatere poti v gorah precej načete in slabo utrjene, zato vse planince opozarjajo na povečano previdnost, dokler se poškodovane poti spet ne uredijo. Povedali so tudi, da govorice, da je planinska koča na Ledinah zaprta ne držijo, saj le ta obratje, dostop na Ledine pa je tudi dobro urejen.
I. K.
»Kljub gospodarski krizi, nizki kupni moči in pa času dopustov, moram reči, da smo z letošnjim gorenjskim sejmom dosegli končni rezultat, ki smo ga tudi nekoliko pričakovali,« je povedal Franc Ekar in dodal, da je bil obisk sicer nekoliko manjši kot prejšnja leta, število obiskovalcev se giblje okrog 80.000 v vseh desetih dneh, vseeno pa je bilo na sejmu v večernih urah, ko so nastopile različne zabavnoglasbene skupine. Kot že leta poprej so bili tudi tokrat najbolj dragoceni obiskovalci pa tudi kupci kme-tijci. Kupci so prihajali iz cele Jugoslavije, pa tudi iz sosednje Italije in Koroške.,
»Sicer smo pridelali pozitivno bilanco, vendar pa zadovoljni nikakor ne moremo biti, saj so se spet pokazale pomanjkljivosti iz prejšnjih let oziroma bolje rečeno, gorenjsko gospodarstvo je spet pokazalo ne-zanimanje za razstavljanje in prodajo svojih izdelkov na sejmu. Najdaljši konec so seveda potegnili obrtniki, katerih je bilo na sejmu tudi največ in so zelo dobro prodajali svoje izdelke. Ravno okrog malih obrtniških »štantov« se je trlo naj-
Gorenjska ni izjema
Kranj, 24. avgusta - Če bi imeli toliko denarja, kot poznamo najrazličnejših pregovorov, potem bi se nam po zadnjih neurjih na Gorenjskem prav gotovo veliko bolje pisalo. Stanje pa je precej drugačno; takšno, da velja morda vendarle spomniti na dva pregovora: če mačku stopiš na rep, zacvili in drugi: potrpljenje je božja mast, ampak revež kdor se z njo maže...
Pregledi in ovrednotenje škod, ki so jih v bližnji preteklosti naredila neurja na Jezerskem, v Lomu, v Bodoveljski Grapi in Hrastnici, na Brodu in Soteski v radovljiški občini (to pa so le največje škode na Gorenjskem) vključno z lanskimi avgustovskimi, ki še vedno niso povsem odpravljene, že dosegajo (brez zadnjih ob koncu minulega meseca in tedna) po podatkih Območne vodne skupnosti Gorenjske, 35 milijard (novih!) dinarjev. To pa so le škode na vodnih strugah in objektih na njih. Gorenjska, ki, kar zadeva škode na vodah, nikdar ni bila posebej omenjana ali ogrožena, se je tako znašla na lestvici enako visoko kot drugi kraji po Sloveniji. Da je stanje več kot resno, govori ugotovitev Območne vodne skupnosti Gorenjske, da sedanje škode močno presegajo normalno poslovanje gorenjske vodne skupnosti pri tekočem urejanju voda in da tudi s preusmeritvijo investicijskih sredstev za intervencijsko dejavnost Gorenjska sama nastali škodi, ki je po zdanjih dveh neurjih še precej večja, ne bo več kos. Kakorkoli se morda čudno sliši: na Gorenjskem pa škoda zaradi naraslih voda; je vendarle še kako res. Pismo, poslano Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Odboru za planiranje in finance), ki ga je podpisal predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Gorenjske inž. Anton Božič, da se tudi škode na Gorenjskem vključi v obravnavo škod po vodah v Sloveniji in zagotovi za najnujnejša dela potrebna solidarnostna sredstva, je zato Klic v sili!
A. Žalar
Večer pod lipo      Previdno v gore
več ljudi. Letos se je zelo slabo, oziroma se sploh ni predstavila gorenjska industrija. Z nezani-manjem za tovrsten nastop na trgu je gorenjsko gospodarstvo tudi tokrat zamudilo priložnost predstavitve domačemu kupcu. Očitno so mnenja, da je sejem zaradi tradicije, ne pa zaradi njih samih. Tako Gorenjski sejem vedno bolj postaja kot neka dekoracija poletnemu Kranju, namesto da bi bil to prostor, kjer bi gorenjske tovarne potrjevale kvaliteto svojih izdelkov in si s tem večale svoj ugled, da o drugem zaslužku ne govorimo.
Potrebno pa je pohvaliti Ljubljansko banko, ki se je lepo vklopila v sejemski vrvež in s tem vzpostavila pristen stik s svojimi varčevalci.«
Direktor Gorenjskega sejma je na koncu izrazil zaskrbljenost, da sejmi v Kranju ne bi postali sami sebi namen, v kar jih sili slaba finančna situacija, še bolj pa nezainteresiranost gorenjskega prostora za tovrstne prireditve.
Kakorkoli že, počakajmo na prihodnje leto, ko bo jubilejni 40. Gorenjski sejem.
Igor Kavčič
Pohod večno mladih fantov na Stol
Rekreacijski klub Večno mladih fantov prireja jutri, 26. avgusta, 15. rekreacijski pohod na Stol. Zbrali se bodo že ob šestih zjutraj v Radovljici, od koder bodo krenili proti Valvasorejevemu domu in na Stol. Vrnili se bodo popoldne, ko bo v
Radovljici slavnostni zaključek pohoda s kulturno
prireditvijo in veselico na Linhartovem trgu. Rado-vljičani bodo imeli to sobotno popoldne kaj videti: najprej slavnostni mimohod večno mladih, prikaz njihovih simbolov (simbol letošnjega pohoda je bakreni pivski vrč), koncert pihalnega orkestra pod vodstvom Andreja Arnola, folkloro, mažoretke...
Tržič, 22. avgusta - V torek je bila v mali sejni sobi trži-ške skupščine manjša, a redka slovesnost. Občinski možje so namreč priredili sprejem Petru Paplerju iz Podljubelja, ki je na Pomorski vojaški akademiji v Splitu dosegel izreden študijski uspeh.
Niso tako redki Slovenci, ki se odločajo za pomorstvo. Vojaški pomorski muzej v Splitu zgovorno prikazuje, da je v zgodovini jugoslovanskega pomorstva vsaj polovica višjih mornariških oficirjev bila - Slovencev. No, kaže, da bo enega pridala tudi tržiška občina. Peter Papler se je na tej slovesnosti zahvalil vsem, ki so mu pomagali, da je bil sprejet na šolo, ki si jo je tako silno želel obiskovati in doštudirati. Obljubil je tudi, da se bo v svoji pomorski karieri potrudil, da bo znova dokazal, da smo Slovenci dobri vojaki in tudi hribovci dobri pomorščaki.
Čestitkam Tržičanov so se pridružili tudi predstavniki Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS. -Foto: D. Dolenc
Folklora na Sokličevi kmetiji
Selo pri Bledu — Na Sokličevi kmetiji na Selu pri Bledu se bo v nedeljo popoldne ob 15. uri začelo folklorno popoldne v počastitev 10-letnice otroške folklorne skupine DPD Svoboda-Ru-di Jedretič iz Ribnega pri Bledu. Prikazali bodo različne slovenske plese. Vabijo vse, ki želijo preživeti lepo nedeljsko popoldne v lepi gorenjski vasi.
A. B. V.
Živ - žav 89
Nove vragolije
Iz odbora, ki je pri stražiški krajevni skupnsoti organiziran, da pripravlja otroški projekt imenovan ŽIV - ŽAV so nam sporočili, da so priprave na letošnjo akcijo že v polnem teku. Povedali so nam, da je program okvirno že sestavljen, malčki pa bodo lahko v svojem dnevu spet počeli cel kup zanimivih reči. Vse skupaj se bo začelo že v petek, 15. septembra s velikim Jcolesarskim tekmovanjem in* seveda nadaljevalo ,v soboto, 16. septembra, ko bo velika otroška veselica na tradicionalnem prostoru. V programu pripravljajo cel kup sprememb, več o tem v eni prihodnjih številk!
V. B.
Izlet v Borovlje
Društvo invalidov Kranj, prireja v sredo, 30. avgusta, ponovni poldnevni izlet na Koroško. Prijave zanj sprejemajo v društveni pisarni na Begunjski 10 v Kranju.
Tekmovanje harmonikarjev
Turistično društvo Pokljuka vabi v nedeljo, 27. avgusta, ob 10. uri, na tekmovanje muzi-kantov na diatonični harmoniki, ki bo pred Šport hotelom na Pokljuki. Vse ljubitelje tovrstne glasbe vabijo, da se udeležijo tradicionalne prireditve. Obiskovalcem bodo na voljo domače jedi, zabavala pa jih bo domača muzika. Avtobusni prevozi z Bleda so zagotovljeni.
Ponovno v Prekmurje
Zaradi velikega zanimanja bo kranjsko društvo upokojencev vnovič organiziralo izlet v Prekmurje, med drugim bodo obiskali tudi Moravske toplic* in Negovo, dom slovenskega humanista Ivana Krambergef' ja. Izlet bo v torek, 12. septembra. Prijave sprejemajo &° vključno 6. septembra na sedežu društva na Tomšičevi 4; vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne.
NESREČE
Avto s ceste
Meja, 23. avgusta - V prometni nesreči, ki seje primerila na Meji, je bil voznik osebnega avtomobila huje, njegova sopotnika pa lažje ranjena. Nesreča se je primerila, ko je 43-letni Janez Gros iz Kranja, ki je vozil od Medvod proti Kranju, v ovinku nenadoma zapeljal s ceste, večkrat sunkoma zavil, nato pa je avto po več metrih drsenja trčil v leseni telefonski drog, se odbil in nekajkrat prevrnil po njivi.
Tragičen konec nočnega plavanja
Kranj, 24. avgusta - Ob enih po polnoči se je na kranjskem letnem kopališču utopil 26-le-tni Matjaž Šmid iz Kranja. S prijateljem sta v tej pozni uri odhajala izpred mini golfa, ko je Šmid predlagal nočno kopanje. Fanta sta preplezala ograjo in odšla plavat, za Šmida pa se je nočno kopanje tragično končalo. Prijatelj je sicer takoj poklical pomoč, dežurni zdravnik je skušal utopljenega oživiti, vendar zaman.
Strela zanetila ogenj
Podbrezje, 23. avgusta -
popoldanskim neurjem je str*' la udarila v gospodarsko p0' slopje Janeza Klemenca }l. Podbrezij. Ogenj, ki je zaj«1 streho, se je razširil tudi/ spodnje prostore poslopja, kj«f je zgorelo več ton sena, umetn/ gnojila, cement, nekaj orodj" in 25 plastičnih sodov, živin*' pa so še pravi čas rešili pred ognjem. Domači in okoliški ffi silci so ogenj kmalu zaduši'1 Po nestrokovni oceni je napravil za 150 milijonov šk^ de.