Stavka je ustavila ves promet z ulično železnico in busi v Detroitu Detroit, Mich., 20. avk.—OPol milijona delavcev, uradnikov in drugih dealvcev si je moralo danes pomagati, kakor je vedelo in znalo, da so prišli na delo, ko je unija A. F. of L. poklicala na stavko vse uslužbence cestne železnice in avtobusne postrežbe. Poleg tega grozijo pa še druge unije, ki so zvezane z A. F. of L., da bodo šle na- simpatično stavko, ako mesto ne ugodi stavkarjem. Ulična in avtobusna postrežba je pod mestno administracijo. Stavkarji pravijo, da zahtevajo absolutno kontrolo nad mestnimi delavci in trdijo, da administracija preveč ustreza uniji CIO. Župan Jeffries je zagrozil, da bo poklical na pomoč vlado. "Vi ne boste ukazovali mestu," je rekel župan unijskim voditeljem. Stavka ni bila razlašena radi morebitnega spora za mezdo ali delavskih razmer, ampak samo zato, ker administracija noče cfati uniji AFL popolno oblast nad vsemi delavci. Sprevodniki, motormani in vozniki busov so v Detroitu najboljše plačani v vsej deželi. -o- Angleški vojvoda pride v Ameriko Washington, D. G.—Predsednik Roosevelt se bo danes odpeljal domov v Hyde Park, N. Y., kjer bo sprejel v goste vojvodo 120,992 podpisov za Lauscheta! Rekord vseh časov za okraj Cuyahoga r županski kandidat Frank J. Lausche je včeraj popoldne vložil pri volivnem odboru svoje peticije, na katerih je bilo 120,992 pravomočnih podpisov. Toliko podpisov ni pri našem volivnem cdboru vložil od včeraj še noben kandidat v zgodovini Clevelanda in okraja Cuyahoga. Vo je silno presenetilo politikarje, ki niso nikdar pričakovali, da ima sodnik toliko prijateljev in pristašev. K temu so gotovo mnogo pomagali naši ljudje, ženske in moški, ki so res s tako vnemo nabirali podpise, da zaslužijo vso pohvalo. Ostali županski in council-manski kandidatje, ki so vložili peticije so: župan Blythin je vložil 30,000 imen, kongresnik Mar. tin L. Sweeney 15,000, Johnson 6,0C0 ter Arthur H. Day. Kandidatje za mestno zbornico iz slovenskih vard so sledeči: v 10. vardi: Edward L. Pucel, Malvern Schultz, Michael F. Klepcyk. V 23. vardi: Edward J. Kovačič in John M. Novak. V 28. vardi Michael M. Lucak, ki nima protikandidata. V 32. vardi: Anton Vehovec, Joeejph Poz-nik, Anne Dorrington, Mirko L. Rovtar, Arthur E. Boyce, Thos. H. Reid, Bernard McGroarty, Alexander Hein, Fred Soeder, Luther John De Sa,ntis. Rusija bo lahko dobila posojilo v Ameriki Washington.—Ameriška vlada je pripravljena dati Rusiji posojilo za nakup potrebščin tukaj. Kadar ji bo zmanjkalo gotovine, ne bo dobila potrebščin iz posojilne postave kot Anglija, ampak direktno posojilo. Rusija ima izmed vseh svetovnih držav najmanj dolga, zato je tudi njen kredit dober. Kako veliko posojilo bo Rusija iskala, se ne ve še. Govori se pa, da najmanj en bilijon dolarjev in toliko bo v Ameriki lahko dobila. Rusi so razstrelili jez na Dnjepru Naciji so pred vrati Leningrada. - Rusi so odločeni, da ga branijo do zadnjega moža. — Nemci so v zunanjih utrdbah Odese. — Nemška vlada bo baje zbežala iz Berlina. V več evropskih mestih so se raznesle sinoči govorice, da so Rusi razstrelili ogromen jez na reki Dnjeper blizu Dnjeperope-trovska, da "bi s tem ustavili prodiranje Nemcev v Ukrajini. Uradno ta vest še ni potrjena. Vest je prišla iz Rfomiunije ihi se je kmalu razširila po vsej Evropi. Londonsko časopisje trdi, da je Stalin ukazal maršalu Budje-niju razstreliti jez. Baje je Stalin vprašal maršala koliko vojakov je spravil čez reko Dnjeper. Ta mu je odgovoril, da skoro pol milijona. "Dobro, 'potem dina-mitiraj jez," je ukazal Stalin. Ruski saperji so nato jez razstreli in silno vodovje se je razlilo čez planjavo, 276 milj na široko. Jez so gradili štiri leta in sicer pod nadzorstvom ameriških inženirjev. Maršal Vorošilov, ki zapoveduje ruski armadi na severu, je apeliral na vse prebivalstvo v Leningradu, naj do zadnjega moža brani mesto. "Sovražnik skuša prodreti v Leningrad," je rekel Vorošilov, "toda ne bo nik- Na konvencijo ZSZ V nedeljo zjutraj bodo odpotovali v Chicago gl. uradniki in delegatje ter delegatinje cleve-landskih društev Zapadne slovanske zveze. Udeležili se bodo 11. redne konvencije, ki se bo pričela v pondeljek 25. avgusta. Zastopniki iz Clevelanda so sledeči: Frank Glach in Johanna V. Mervar, gl. odbornika, Joseph Ponikvar, delegat društva Cleveland št. 23, Joseph Godec, delegat društva št. 32, Frances Ponikvar, delegatinja društva dar vstopil v mesto." Od severa pritiskajo na mesto Finci, od zahoda in juga pa nemške kolone. Nemci so samo 75 milj še od Leningrada. New York ,20. avg. — Radio iz Londona je danes poročal, da so nemške kolone že dosegle zunanje utrdbe Odese na črnem morju. * New York, 20. avg. — Radio iz Moskve je danes zagotavljal, da se nemška vlada v Berlinu pripravlja oditi v kako bolj varno mesto v južni Nemčiji. Angleški in ruski bombniki vsak dan bolj razbijajo Berlin. Kentskega, brata angleškega kralja. V pondeljek pa prideta oba v Washington, kjer bo vojvoda gost v Beli hiši. -o- Nocoj bo važna seja Nocoj, točno ob osmih, se bo Zaroka Mr. in Mrs. Anton Koprivec, št. 29 in Frank Mervar ml. delegat društva št. 58. Konvencije se bo udeležila tudi Louise Zadnik, zapisnikarica društva sv. Katarine št. 29 ter sin Edvard, član mladinskega oddelka. ■ Glavnima odbornikoma in delegaciji želimo mnogo uspeha na konvenciji v dobrobit in napredek društev, katere zastopajo in vse organizacije. Na počitnice Mr. in Mrs. Joe Munka, 1087 vršila seja "23rd Ward Citizens Committee to elect Lausche Mayor." Seja bo v prostorih na G724 St. Clair Ave. Na to sejo so vabljeni vsi državljani, kateri imate čut dolžnosti napram sebi in svojemu bližnjemu. Pripeljite s seboj tudi svoje znance, da se skupno pogovorimo, na kak način bomo uspešnejši do zmage. Ako vam že ni mogoče pomagati s kakimi finančnijmi prispevki, ki so nujno potrebni, pa pridite vseeno, ker vaši nasveti bodo dobrodošli. — Jos. Okorn, tajnik. Pozdravi iz Penna. Iz Verone, Pa., pošiljajo pozdrave vsem Clevelandčanom: Mrs. Smrdel in sin Anton iz 53. ceste ter Antonija Vadnal iz 70. ceste. 1007 E. 76. St. naznanjata, da se je zaročila njih nečakinja Mizi Komin, hčerka pokojnih Joseph in Mary Komin, z Mr. Antonom Dragonič iz 991 E. 64. St. V bolnišnici V Glenville bolnišnici se nahaja John Hrovat iz 6711 Edna Ave. Srečno je prestal operacijo, vendar obiski še niso dovoljeni. Zaroka Mr. in Mrs. Charles Benevol, 16007 Holmes Ave., naznanjata, da se je zaročila njih čerka Maria Therese z Mr. Eugene John March, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Krist March iz 716 E. 160. St. Najdena bančna knjižica Kdor je izgubil bančno knjižico od North American banke, jo dobi pri Mrs. M. J. Pestot-nik, 1036 E. 68. St. E. 76. St., bosta za nekaj dni obiskala Bridgeport, Conn., in Washington, D. C. Mnogo zabave jima želimo! Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Mary Malenšek, 6512 Bonna Ave. Tem potom se želi lepo zahvaliti za obiske, za cvetlice in karte. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Prva obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Edvardom Možek v spomin 1. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Na obisk Na enotedenski obisk je dospela družina Milavec iz Johns-towna, Pa., k družini Marolt, 1020 E. 71. St. Dobrodošli v metropoli! Silno preganjanje in interniranje naših ljudi v Mariboru in okolici Kažipot za nedeljski katoliški shod Kot znano se bo vršil v nede^ Ijo popoldne ogromen katoliški shod, vezan s piknikom v Brae Burn parku, 25000 Euclid Ave. Ta prostor je nekaj naprej od Providence Heights prav ob Euclid aveniji. Kdor ima svoje vozilo, naj se pelje po Euclid Ave. do prostora, avto naj pa parka na ogromnem prostoru severno od Euclid Ave. Prostor piknika je pa na desni strani ceste. Oni, ki bodo vozili zavtom po St. Clair Ave. in Lakeland bule-vard, naj vozijo do Babbitt Rd., obrnejo na desno do Euclid Ave., obrnejo po Euclid Ave. nazaj proti Clevelandu in en blok od tam je prostor piknika. Za one, ki se bodo vozili z ulično železnico, velja sledeče. Av- tobus bo vozil brezplačno od 2 do 5 v park. In sicer bo prvi bus peljal do 200. cesti do Miller Ave., do Bliss Rd,, mimo cerkve, sv. Kristine do Tracy Ave. in po Babbitt Rd. v park. To pot bo napravil samo prvi bus ob dveh popoldne. Potem bo pa vozil bus vse do petih popoldne in napravil sledeča postajališča: Na koncu Euclid kare, tam pod Providence Heights, in potem pri Nottingham kari, nato bo peljal po St. Clair Ave. v park, ter se zopet vrnil po isti poti po druge izletnike. Bus bo imel velik napis "Slovenian Catholic Day — Brae Burn Park." Torej kdor se bo pripeljal z Euclid karo, naj se pelje do konca in tam počaka na bus. Kdor se bo peljal z St. Clair-Nottingham karo, naj se pelje do konca in tam počaka na bus. Pomnite, da bo vožnja na bu-su brezplačno. Nazaj iz parka bo vozil bus po isti poti od 7 do 9 zvečer, tudi brezplačno. Naj omenimo tudi to, da bo shod ali piknik ob vsakem vremenu. V slučaju dežja gre lahko več kot tisoč ljudi pod streho. Torej pridite ob vsakem vremenu ! Vabljeni ste vi rojaki iz vse države Ohio. Videli in slišali boste mnogo zanimivega. Predvsem pa boste slišali najnovejše vesti iz Slovenije, ki nam jih bo povedal pater Zakrajšek in slišali boste našega sodnika Franka Lauscheta, katerega boste tudi radi poslušali. Iz Dunaja, seje, zyedelp zaupnim potom, kako ostre borbe so se vodile na severni meji Jugoslavije proti prodiranju Nemcev, a še manj je morebiti znano, da se je civilno prebivalstvo Maribora in okolice takoj vzdignilo kot eden in sodelovalo s hrabro jugoslov. vojsko v teh borbah. Ta okraj so branile dobro izvežbane in opremljene izbrane jugoslov. čete, večina iz hribovitih slovenskih krajev. Nemci so parkrat prihajali čez Dravo in zavzemali Maribor, toda v mestu samemu in v predmestjih morali so osvojevati vsako posamezno hišo, skladišče, ali tovarno, katere je branilo ljudstvo samo, in to z neverjetno požrtvovalnostjo in samopogubno hrabrostjo. Vsakokrat ?,'o bilij žvabi izgnani iz Maribora! Končno je Maribor podlegel obkro-žnem pokretu nem. čet. In tedaj je zavladala grozota. . . Izvlekli so moške, ženske, in otroke, mučili jih na vse mogoče načine, da bi od njih zvedeli za skrivališča poedincev, katerih imena, kakor se razvidi, so bila preskrbljena že pred napadom na Jugoslavijo. Odpeljali so vse ter jih začasno zaprli v prostore z žico ograjene, a pozneje so jih odpeljali v taborišča in na prisiljeno delo v Nemčijo. Moške v trdnjave in na delo, toda ločene od njihovih družin. Mnogo mož, preoblečenih, je pobegnilo v planine ,da od tam nadaljejejo borbe, čim se jim nudi za to prilika. Starše, otroke, žene, brate in sestre vseh onih oseb, katerih niso mogli najti, a so jih nem-čurski petokoloni in izdajalci ja-j vili, da so pomagali vojakom v borbah, postrelili so na mestu |... v masah. V kupih so ležala I trupla. Polivali so jih z živim ;apnom. j Nad 1,800 oseb je bilo na ta , način iztrebljenih in umorjenih. Nekaj dni zatem je enaka usoda ' doletela tudi vse voditelje pokre-, tov, organizacij, ali ustanov, ka. 1 teri so količkaj bili v zvezi z de-I lavskim naprednim pokretom, in so bili poznani kot socijalisti ali I sociialistični sinrmatičarii. Do- iteX tla so to povzročle nove listine, popisi z imeni, prispele iz avstrijskih krajev, tik meje. Računa se s približno gotovostjo, da je dosedaj bilo aretiranih, interniranih, odvedenih na prisiljeno delo, ali so "izginili brez sledu" okrog 15,000 ne le poedincev, ampak družin iz Maribora in mariborskega okraja, člani družin, obeh spolov, katerih možkih glav niso mogli najti, morali so pretrpeti najostudnej-ša ponižanja in najtežja mučenja ter so vsi, brez izjeme, odvedeni ... — Sedaj že po teh krajih in na njihova posestva ali v njihove hiše naseljujejo Nemce. Iz raznih naselbin Toronto, Ont., Kanada. — Dne 31. avgusta bo v tukajšnji naselbini na vrtu Don View jugoslovanska prireditev v korist skladu za trpeče v stari domovini. — Kanadčani so tudi organizirali "Canadian Friends of Jugoslavia." Namen te organizacije je nabirati denarne prispevke za žrtve vojne in nacijskega terorja v Jugoslaviji. • Buenos Aires, Arg. — Tukajšnja slovenska naselbina je prejela vest, da je bil v začetku aprila ubit rojak Anton Hočevar v Belgradu. Ubila ga je nemška bomba iz zraka ob Hitlerjevem navalu na Jugoslavijo. Hočevar, bančni uradnik, je bil pred nekaj leti še v Buenos Ai-resu in tu zapušča ženo. — Dalje se je izvedelo, da je bil v bojih v Srbiji ubit slovenski letalec Ferdo Gradišnik. Ely, Minn. — V okrajni bolnišnici je umrl starček Louis Kuhar, star 80 let. če ima kaj sorodnikov v Ameriki, ni tukaj znano. -o- Seja relifnega odbora V petek večer ob 7:30 bo v gl. uradu SDZ, 6403 St. Clair Ave. seja odbora za jugoslovansko pomožno akcijo. Vsi' odborniki in odbornice so prošeni, da pridejo. AMERIŠKA W DOMOVINA AMERICAN IN SttRJT FOREIGN v SLOVENIAN MORNING §1 : « »NCUACE ONLV _AMERICAN HOME__,_ Illlx CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 21, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. poglas slovenskih ministrov namenjen vsem Slovencem |^tvo0^nem ^asu> se lomi zgodovina narodov, ko se bori |islij0Zf n°vo razdelitev oblasti in nov red, pozivamo Slovence, lodo J e eno: kako bi vse storili in žrtvovali, kar moremo, za L slovenske zemlje v združeni državi jugoslovanskih Pile I4 , pec ' aecembra 1940 je umrl naš veliki voditelj dr. Anton :°2Hač r S sv0-'0 smrtj° dr. Janez Evangelist odo , '' uspešen zaključek prve slovenske borbe za narodno Biicev , ° c'r" Anton Korošec zaključil dobo uveljavljanja fta (jjj dobi državnega življenja kraljevine Jugoslavije, lasi (I1 P°^reba dr. Korošca smo soglasno izvolili za njego-da je , a dr. Frana Kulovca. Po večnih načrtih se je zgo-mS0Vr(r; Kulovec osebno doprinesel največjo žrtev takoj pri i(ile na'pnem napadu na našo domovino. Ena prvih bomb, ki da Jeograd» je zadela predsednika dr. Kulovca, ko je ča-2a t gre opravit sv. mašo in ga raztrgala. t»iinjs?e J'e vlada izpopolnila tako, da je dobil g. dr. Miha ilvvlrftv° za zgradbe, kot minister brez portefelja pa je Koje bivši minister g. Franc Snoj. 'ftiinj 10 ze čisto gotovo, la bo Nemčija napadla, sta bila s S 10"lastili od vodstva poslana inozemstvo ravnatelj Nnji,6^6 bivši narodni poslanec g. Franc Gabrovšek ter fak0 Sq Slovenca" g. dr. Alojzij Kuhar, namere nanes'e» da smo podpisani prevzeli začasno Mšenj e Za slovensko svobodo. V tej Lastnosti in dolžnosti % - Vsei* Slovencem stari domovini in izven, ki so v iz- Po širnem svetu, ^.najprej dogodke. je 'J.a Je bila država miru. Vsa njena prizadevanja, od-fe(jn', nova vojna v Evropi, so bila posvečena ohranitvi 111 mirnih odnošajev z vsemi sosedi. Slovenci smo ^"ad-1 najaktivnejše sodelovali, biljj j. • 2ahrbtno in nelojalno, brez razloga, brez napove-Bti))„ $ m*r°vna prizadevanja uničena, ko sta Nemčija in ■KM 1941_ zjutraj^napadli Jugoslavijo, naenkrat^ z MM^ib'i 0rozja ha suhem, na morju in iz zraka. Isti dan P^ad mnoga jugoslovanska mesta, posebno hudo jN^tia 1 Je bil v prvih treh clneh porušen. Slovenija je bili vseh mejah, tako z nemške kakor z italijanske M d 71 so bili uničeni najbolj važni vojaški objekti v '' 1apra ;.^°torizirane kolone težkih oklopnih sovražnih edi-eHat *6 g'°boke zareze v sredino države. Po Jugoslaviji •ska in Bolgarija, tako da je bila popolno-5(1 Se tol: Nesorazmerna borba je bila v enem tednu konča-? ^frioč 1 prem°či Jugoslavija ni mogla zoperstaviti, priča-pa ni imela dovolj časa, da bi bila mogla priti. se Slovenci v teh težkih urah pokazali za najbolj požrtvovalne državljane in odli-l j^žtiiif USi polki so vztrajali do konca. Slovenski Maribor nik ^ Večkrat iztrgali iz rok. Nikjer ni na Slovenskem d^ik >6 vnaPredovati vse dotlej, dokler ni bil zaukazan Sso/8^ ko je namreč sovražnik prišel za hrbet. ' voi Vse-' državi so v vseh vrstah orožja slovenski ir^Jirlv Postavili cele£a moža-jug0s]l m°žnimi sredstvi je odšel v inozemstvo Nj. Vel. iv"8 sloveVailSka vladia z "jim- Pri njima se nahaja tudi '^o, kar a delegacija, da na strani združenih demokra- rnoremo za zmago pravice in za našo svobodo, ter f«t>4, no ^ovenske sile. K,. l(-ani d ^na duše, da bo pravična stvar zmagala. ° k°nca z Anglijo in njenimi zavezniki in se i 1,1 slovga zgodovinskim stoletnim sovražnikom slo-; ( nstva, namreč proti Nemcem, Italijanom in Mad- okci'j in t a3ine . prQgram je: Osvoboditi in združiti vse ozemlje, n kraje, kjer strnjeno prebiva slovenski narod. (Dalje na tretji strani) nesel pridni tajnik Mr. Frank Merhar. Mr. in Mrs. Frank črtalič iz 5211 Carl Ave. sta rekla, da iz srca rada dasta za Lauschetovo kampanjo $5 in sta to tudi storila. Dalje je dal neimovan $2 in Kuclerjev sin je dal $1. Vsi gori omenjeni so izročili prispevke v našem uredništvu. Najlepša hvala in, saj veste, kaj bomo zdaj rekli: pa še drugi se zglasite! Naravnost kampanjskemu odboru so dali: neimenovan 25', Blaž Godec, grocerist iz Grove-wood $10, Charles Lampe iz Lake Shore Blvd. $5, neimenovan $5 in Joe Kunčič iz Waterloo Rd. $5. ;<;fIvl za Lausi K^S pa v naš0 ] m VJ eljev za Lau- : A S e»o novo dr- lf H. gMary Zupan iz . ' . NC i Je postala 3- ' Hi! bo 3n avljanka in i C in 83 No. 195 Thurs., Aug. 21, 1941 Ali je Hitler duševno strt Kakor se nekaj namigava v diplomatskih krogih v Ge-nevi, Švica, se Hilter več ne nahaja na ruski fronti pri svoji armadi, ampak da je pribežal na svoje bivališče v Berchtes-gadenu na Barvarskem in da >e živčno že popolnoma ubit. Že več časa se je pripovedovalo, da je Hitler slabega zdravja. Fakt je tudi, kar je te govorice še bolj podprlo, da je prišel dr. Sauerbruch, Hitlerjev osebni zdravnik v Švico, kjer se je posvetoval z možganskim specialistom dr. Tonnisem, in profesorjem Jungom, ki je slovit dušeslovec. Vse zveze z Hitlerjevim bivališčem so pod strogo vladno kontrolo in nihče ne more natančno zvedeti, kje da se trenutno Hitler nahaja. Toda če je prišel Hitlerjev osebni zdravnik v Švico, ki je drugače noč in dan ob njegovi strani, potem mora biti stvar gotovo važna. JDr. Sauerbruch, ki je že dlje časa Hitlerjev osebni zdravnik, je skoro kot jetnik in se ne sme ganiti od Hitlerja. Njegov odhod v Švico na posvetovanje z odličnima specialistoma, mora imeti torej za temelj nekaj več kot navadne vizite. Kot se govori po Švici so porazi nemške armade na ruski fronti tako porazno vplivali na Hitlerja, da se mu je omra čil um. Že prej je bilo znano, kako se je Hitler razburil za vsako malenkost, klel, razbijal po mizi, grozil s pestmi, ne glede kdo je bil pri njem v konferenci. Pripoveduje se, da je nekoč tako kričal nad angleškim premierjem Chamberlain-om, da se je ta tresel ko šiba na vodi. Zanesljivi viri vedo povedati, da je šel Hitler s svojo armado na rusko fronto pričakujoč, da bo najkasneje v treh tednih že v Moskvi. Toda ko se nemška armada v treh tednih ni premaknila skoro nikamor in ko je Hitler uvidel, da s svojim blitžkriegom pri Rusih ne bo opravil nič, je začel škripati z zobmi in razsajati, da se mu niti generalni štab ni upal približati. Potem je pa pustil vse skupaj in odhitel v svojo vilo v bavarske gore, kjer je neprestano pod zdravniškim nadzorstvom. Toda nemški narod nič ne ve o zdravstvenem stanju svojega fuehrerja. Nemški poveljniki so videli, kako je s Hitlerjem, pa so mu skušali vse slabe novice s fronte prikriti. Toda Hitler je videl, da armada ne gre nikamor naprej in je zbesnel. Človek težko verjame, da se je Hitlerju zdaj šele zmešalo, ker vsa njegova početja kažejo, da že davno ni vse v redu v njegovem možganskem kolesju. In tudi, če bi bile te vesti o.njegovi slaboumnosti neresnične, pa je gotovo, da bi moral biti človek iz jekla, da bi ostal pri zdravi pameti, ko se bori proti celemu svetu. In če bo kaj vplivalo na Hitlerjeve možgane bo dejstvo, da gredo proti njemu tri največje sile na* svetu: Zed. države, Anglija in Rusija. S svojim pohodom na Rusijo si je Hitler napisal oporoko, ki govori o njegovem neslavnem koncu, ki, upamo, ni več daleč. BESEDA IZ NARODA j Pred novo dobo Človeštvo koraka proti svobodi. Ta črta ni ravna, ampak je zavita in ovinkasta. Včasih se zdi, da je človeštvo to pot do svobode že popolnoma zgrešilo, pa jo le vedno izno-va poišče in se skuša vzdržati na nji. Prišel bo čas, to je gotovo, ko bodo s te poti do svobode izginile vse zapreke, ko se bo pot izravnala in takrat bo svet šele svoboden. Morda bo to drugo leto, morda čez par let, morda čez petdeset. Toda vsaka generacija bo imela nekoliko lažjo pot. Dvajseto stoletje gre že proti koncu. Vsako stoletje pokaže svoj napredek. Človek se bolj in bolj trudi, da bi odložil orožje. Po prvi svetovni vojni smo mislili, da je čas splošne razorožitve napočil. V gotovih delih sveta so se res nehali oboroževati in metali so orožje med staro šaro. To zlasti v Zed. državah in v Angliji. Druge države so pa to dremavico izrabile in se na tihem oboroževale. Tako je nastala nova svetovna vbjna. Demokracije, ki so po zadnji svetovni vojni niso več kovale orožja, morajo zdaj hiteti noč in dan, da popravijo zamujeno. Ampak demokarcije so pa zdaj odločene, da ne bodo popravile samo zamujeno, ampak bodo šle še dlje in se iznebile tega strahu za vselej. Za dosego končnega miru, bodo zdaj demokracije'postavile na bojno poljano, na morje in v zrak, vse, kar more rušiti in uničevati, samo z enim namenom: pobiti kalivca miru za vselej ! Zavezniki svobode bijejo to silno bitko, to vojno tankov in letal, da osvobodijo človeštvo ravno pred tanki in letali. Konferenca na Atlantiku nam je zagotovila svobodo in mirno bodočnost. Zagotovila je vsem narodom, malim in velikim, da si bodo sami lahko izbirali vlade in izgubljeno zemljo bodo dobili nazaj. To garantira osem temeljnih točk, podpisanih od dveh največjih državnikov, predsednika Roose-velta in premierja Churchilla. To je zgodovinska doba. To je razglas nove dobe v civilizaciji. Da bo tistih osem osnovnih tčok res odprlo človeštvu pot v novo dobo, je znamenje to, da v fašističnih državah itarodu niso pustili čitati tiste točke. Tirani so se bali, da bi se narodu odprle oči. Če bi bili diktatorji gotovi svojega stališča, hi bili gotovi naroda. Toda ker niso, niso sigurni naroda. Zato si ne upajo pokazati poti d,o miru. Kadar se človek začne bati resnice, je na potu poraza. Na taki poti so danes diktatorji, a svet bo šel preko njih k zarji vzhajajočega sonca. Dobri materi v spomin Mi vsi dobro vemo, da ne bo nihče ubežal ali se izognil smrti toda, kadar nam smrt vzame iz našega prijateljskega kroga osebo, ki je imela pred seboj še lepo bodočnost, si pa marsikateri misli: Je zakaj pobere naše prijatelje, katerih življenje je tolikega pomena med svojo družino in za nas druge. In ena teh prijateljic je bila pokojna Ivanka Sodja, katera se je tako nenadoma preselila v večnost, od koder ni vrnitve. Pokojna Ivanka Sodja je bila po vsem mirnega značaja in silno dobrega srca z& vse katere je poznala in nad vse se je pa žr-tvovafa.za svojo družino. Njej je bila njena družina vse na svetu. Kakor pri drugih družinah tako so pota vzela tudi njene otroke na razne strani, toda vsak se je vrnil naj prvo k njej, kjer je vedel, da doma ga čaka njegova najboljša prijateljica, njegova mati, ki je skrbno in po materinsko sledila vsaki poti svojih otrok. In zato jo bo družina zelo pogrešala. Ker. pa je bila pokojna rada med družbo si je tudi poiskale društveno življenje in tako bila aktivna članica podružnice št. 18 Slovenske ženske zveze dolgo vrsto leto. Od ustanovitve te podružnice pa do par let nazaj, kc si je morala vzeti odpočitek zaradi rahlega zdravja, je pri podružnici št. 18 zavzemala urad predsednice. In članice podružnice št. 18 bodo vedno imele v spcminu njene zasluge in njene požrtvovalnost kakof" tudi njeno delovanje v dobrobit skupine Slovenska ženska zveza je ena organizcija'med mini i, ki ne po zabi svojih vrlih, odfyornic, čera vno niso do zadnjega izdiha med aktivnimi članicami, kot je bik v slučaju blage pokojne Ivankt Sodja. Toda naše članice od sosednih podružnic št. 41 in št. 10. ki poslujejo v isti naselbini sc vedele kako je ljubila nastope naših brhkih deklet-kadetk in če je le mogla je prisostvovala vsem slavnostim naših vežbalnih krožkov. In zato so ji kadetke tudi stale kot častna straža ob krsti oba večera, ko je ležalo njeno truplo v mrtvaškem zavodu. To je bil lep poklon od strani na ših kadetk nekdanji odbornici pri naših podružnicah. Tako si je gotovo želela tudi v življenju, toda ni pa se tozadevno izrazila, ker ni pričakovala pozornosti. Ampak kot dobre sestre, tudi ne pozabimo na dela, ki so jih izvršile v življenju naše zveste članice. Smrt prav za prav ni tako strašna kot si jo predstavljamo, ker na mirodvoru je vsaj ljubi mir in odpočitek, ki ti ga nihče ne more odvzeti. Zato privošči mo ta ljubi mir vsem našim dobrim in zvestim prijateljem in zato ne žaluj mo za pokojno Ivan ko Sodja pač pa se sporninjajrno njene duše v molitvi in ona naj pa mirno sniva večni sen. Bog ji naj bo pa plačnik za vsa njena dobra dela na zemlji in teh vsi vemo, da je bilo mnogo. Blag Ti bodi spomin, pokojna Ivanka Sodja. Te vrstice Ti pošilja Tvoja do bra prijateljica in naj Te ne motijo od Tvojega večnega spanja! • Albina Novak. Iz Maple Heights Direktorij Slovenskega narodnega doma v Maple Heights se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli, da je bil uspeh ptvoritve našega doma tako zadovoljiv. Prva zahvala gre našima lokalnima časopisoma, ki sta nam bila na razpolago, da smo spravili vso to. množico skupaj. Prav tako pa so nam šla na roko naša pevska društva, ki so se radevolje odzvala in pripomogla do prav lepega programa. Hvala sledečim pevskim zborom: Kraljički, Planina, Cvet, Socijalistična Zarja in Zvon. Priporočamo, da podpirate te požrtvovalne pevske zbore. Hvala tudi vsem zastopnikom narodnih domov in društev in sicer: Federacijo jugoslovanskih narodnih domov je zastopal Mr. Frank V. Opaskar; S. D.Z. Mr. Joseph Ponikvar; Slovenski društveni dom v Eucli-du Mr. Andrew Ogrin; SND iz Newburgha Mr. Louis Supan; Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. Mr. Peter Segulin; Jugoslovanski delavski narodni dom iz West Parka Mr. John Mišmaš; za društvo sv. Lovrenca Mr. Anton Kordan; za društvo Dom št. 25 SDZ Mr. Joseph Brne ter društvom sv. Družine in sv. Antona. Gotovo pa, da taka slavnost ne mine brez govornikov in teh je bilo več in sicer: prvi je bil naš poznani pesnik in skladatelj Mr. Ivan Zorman, nato Mr. Louis L. Ferfolia. Navzoči so bili tudi zastopniki mestne administracije: župan Mr. John J. Pekarek, auditor Mr. Gerald E. Mansell, direktor postav Mr. William Graves, policijski načelnik Mr. Frank Vacha ter councilmana Mr. Joseph Stavec in Mr. Peter Zarkovič. Torej še enkrat hvala vsem skupaj, ob priliki smo vam pripravljeni povrniti, Direktorij SND v Maple Heights. --o- Iz Girarda, Ohio Na Zadnji seji podružnice št 4 Slovenske moške zveze je bilo sklenjeno, da tajnik piše vsakemu članu, da se vrši v nedeljo 24. avgusta izredna seja ob dveh'popoldne v Slovenskem domu. ;4<. Na tdj seji moramo ukreniti vse potrebno za konvencijo, ki se bo vršila pri nas 20. septembra 1941. Torej člani ne pozabite in pridite v velikem številu, kajti konvencija je že pred vrati in je potrebno, da se vse uredi prej, kajti odbor sam ne more vsega napraviti. Torej na svidenje v nedeljo n'a seji. Ko pa prebiram Ameriško Domovino in poročila za izvoli tev našega rojaka g. Frank Lauscheta županom mesta Cle-velanda, se mi kar dobro vidi, da gre vse tako lepo s polno paro naprej. Tudi mi Slovenci v Girardu želimo, da bi g. Lau-sche postal župan mesta Clevelanda; kajti to bi bilo v ponos vsem Slovencem po širnem svetu in ne samo onim v Clevelan-du. Torej Slovenci in drugi Slovani v Clevelandu pokažite, da imamo tudi mi med seboj moč in zmožne ljudi, ki lahko prevzamejo tudi tako težko nalogo. Mi tukaj v Girardu vam ne moremo drugače pomagati kakor če vam pošljemo kak "co-pak," to je vse, a tam pa imate prijatelje druge narodnosti in tem ljudem priporočite svojega kandidata. Z agitacijo se veliko lahko pripomore. Torej ne odnehajte prej, da boste storili svojo dolžnost in da bo prihodnji župan mesta Clevelanda Mr. Frank J. Lausche. Ravno danes, ko vam to pišem, pa sem bral v "G. N." poročilo p. Kazimirja Zakrajška, v katerem nam opisuje preganjanje naših rojakov v stari domovini — v Jugoslaviji. Obešanje in streljanje naših ljudi je na dnevnem redu in take novice so res nekaj groznega. Seveda ljudje niso zadovoljni s tako vlado, a kaj morejo, za vsak najmanjši prestopek je smrtna kazen. Saj si lahko mi- slimo, če bi nekdo prišel na naš dom in bi nam ukazal, da se izselimo in dom prepustimo njemu, bi tudi mi ne bili zadovoljni in bi se sklicevali na postavo in lastninsko pravico. Toda tako govorjenje bi bilo sedaj zoper postavo in tak prestopek se kaznuje s smrtjo. Kadar bo konec tega groznega klanja, tedaj b'o tudi prišel čas obračuna, a za sedaj pa je naša dolžnost, da tem našim najnesrečnejšim pomagamo po svojih močeh. V ta namen je že izvoljen odbor, ki bo skrbel, da bodo v resnici dobili pomoč naši rojaki onkraj morja—v Jugoslaviji. Iz okolice Girarda gre v kratkem precej fantov služit Strica Sama in med njimi je tudi nekaj Slovencev. Pregovor pravi, da slovenska kri ne fali in je res tako. Da bi le videli te naše fante kako so korajžni in ponosni, da so vojaki. Prav tako se mi zdi kot je bilo v starem kraju, ko smo bili še mi tistih let. Kakšno veselje in vriskanje je bilo, ko smo šli mi na nabor in kakšno veselje je bilo tistim, ki so bili potrjeni in kakšna žalost za onega, če ni bil vojak. Pa tudi tukaj se že pozna vojaka, če je Slovenec. Še vprašati ga ni treba, vse lahko spoznaš že po navdušenju, pa poglej druge, ki gredo k vojakom, se pa drže, da se sami sebi smilijo. Za enkrat bo že zadostovalo, kar sem vam napisal in se bom pa še prihodnjič kaj oglasil. Vas pozdravljam in želim veliko napredka našemu dnevniku Ameriška Domovina. John Ailžiček -o— Slovenska zveza društev , Najsv. Imena Cenjenemu članstvu društev Naj svete j šega Imena se tem potom naznanja, da je glavni odbor na svoji rednih in izrednih sestankih odločil, da se priredi velik katoliški dan in sicer v nedeljo, 24. avgusta na prostorih na 25000 Euclid Ave. To je komaj dobrih 15 minut hoda naprej po Euclid Ave. od znane božje poti v Providence Heights. Zveza društev Najsvetejšega Imena vas prav vljudno vabi na ta veliki katoliški shod. Vabljeni ste prav vsi Slovenci iz širnega Clevelanda in okolice. Prav vsi ste dobrodošli. Odbor se prav dobro zaveda svoje naloge, da vsaj parkrat na leto skliče shod vseh slovenskih katoliških društev v Clevelandu in za letos je to prvi javni shod, kateri se bo vršil prihodnjo nedeljo. Torej, prosimo vse zavedne Slovence, da se pokažete v nedeljo javno in pridete na ta shod. Saj ni lepšega za slovenskega fanta in moža kakor to, da se tudi v javnosti pokaže kdo in kaj je. Zavedaj se slovenski mož, ki si oče družine, kaj je tvoja dolžnost kot katoličan, da se tudi pred svetom pokažeš in izpričaš svoje prepričanje in s tem daj dober vzgled svoji družini in vsi tvoji bodo hodili po tvoji. poti. Torej pridite v nedeljo vsi na ta shod, vsi stari in mladi. Pripeljite s seboj tudi svoje družine. V nedeljo se bomo pokazali, iz katere fare nas bo največ tam. Zveza društev Najsvetejšega Imena obstoji iz društev Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu.' Glavni odbor pa sestoji iz dveh zastopnikov vsake župnije društva Najsvetejšega Imena. Torej iz tega je razvidno, da so zastopana vsa štiri društva, tako starejši oddelek kakor tudi mlajši. Vsi delujemo skupno in zato tudi imenujemo ta shod "katoliški shod vseh Slovencev." V nedeljo torej se bomo pokazali vsi katoliški Slovenci in tu se bo videlo kolikšno moč ima zveza in društva Najsvetej- šega Imena. Odbor te naše zveze vam je pripravil enega najlepših dni v letu in to je katoliški dan. Ta dan naj se pokaže vsak katoliški Slovenec. Ta dan naj pokaže vsak veren Slovenec svojo živo vero, da mu je to še pri srcu, kar ga je učila ^erna slovenska mati. Poročano je že bilo v tem listu, da se bo udeležil tega shoda tudi Rev. Kazimir Zakraj-šek in morda še eden ali dva druga govornika in med njimi bo tudi duhovni vodja naše zveze društev Najsvetejšega Imena, kanonik J. J. Oman, ki bo tudi stoloravnatelj tega shoda. Kdor ima svoj avto, naj vzame še soseda, če je mogoče, da prisede. Vsi tisti, ki pa nimate svojega vozila, pa se pripeljite z ulično do konca bodisi Nottingham ali Euclid kare in od tukaj pa bo vozil zato najeti bus brezplačno in sicer od 2. do 5. ure tja in od 7. ure naprej pa bo vozil bus tudi nazaj. Torej na ta način ima vsak lepo priliko, da se lahko udeleži tega velikega shoda — katoliškega dneva. Poskrbljeno pa bo tudi za vsakojako postrežbo, kajti odbor je prav pridno na delu, da bo vsega dovolj. Za parkanje avtov je tudi dovolj velik prostor in prav tako pa je tudi zelo obširen in prijazen prostor oziroma vrt za zabavo mladini. Tudi orkester bo na razpolago, da bo ja vsem ustreženo. Za prevoz delavcev, ki bodo tam pomagali ta dan pa vam je bilo že poročano, da skrbi za ta prevoz vsaka fara sama zase. Vse pa se prosi, dat bodite tam že ob 12. uri (opbldne). Ravno tako so prošene tudi kuharice, da bodo o pravem času na mestu. Za l^jih vožnjo tudi skrbi društvo Najsvetejšega Imena iz njih fare. V fari sv. Lovrenca, naj bodo vsi delavci pripravljeni za odhod še predpoldne, ker jih bo čakal voz pred SND na 80. cesti. Vsi tisti, ki boste .šli na bus, pa bodite gotovo pred SND na 80. cesti ob dveh. Cena vožnji je 40 centov tja in nazaj. Za ta dan se vse pripravlja in obeta se, da bo to največji slovenski katoliški shod kar jih je še bilo v našem mestu. Vse se pogovarja o tem katoliškem dnevu. Iz vseh krajev se slišijo glasovi, da. tja pa. gremo v nedeljo, ker vsak si tudi želi slišati Rev. Kazimirja Zakrajška, ki nam bo prinese! prve resnične vesti iz naše nesrečne stare domovine. Rev. Zakraj-šku pa iz srca kličemo: "Dobrodošli v naši sredi, med svojimi rojaki v svobodni Ameriki. Bog vas živi in ohrani še dolgo med nami! Vsi vas prav težko pričakujemo in na svidenje v nedeljo na slovenskem katoliškem shodu." Pozdrav v imenu društev Najsvetejšega Imena, Anton Meljač -o- Pariška moda v boju zoper vohune Pariška četrt: krog trga Ven-dome z ulico de la Paix ali s še bolj važno ulico Faubourg St. Honore in Elizejske poljane — je polna strahu spričo ogledu-hov. To pa nima nič opraviti s politiko. Ogleduhi, ki se tod potikajo, se zanimajo za svilo, bro-kat, tančico taft in kar je slične-ga na pozorišču mode. Toda ti vohuni, ki imajo prav tako, kot njihovi vojaški sovrstniki, fotografski aparat in risalni svinčnik, so za industrijo, ki je v Franciji velikega pomena, prav tako "sovražniki št. 1", kakor ovaduhi, ki so politično nevarni. Vsaka vodilna modna tvrdka je zapletena v trdovraten boj zoper vse moške in ženske, ki skušajo posnemati v Pairzu modele in nato v Bostonu ali v Čiikagu, V Londonu ali Varšavi na prvi jesenski reviji zmagoslavno kazati isti model, ki se prav tedaj razkazuje v Parizu kot "originalna zamisel." Kdor si misli, da k8f! prvo modno revijo, P8 fotografski aparat ali fl' pir pa svinčnik, pa Je>" visel že na prvi žični °v ovira je vratar; ki na P1* vajanje modelov sploh" v hišo nikogar, ki se ^ izkaznico izkazati. Pa krat poveš, da si kup* kupil kar tri modele, P® tiste dni, ki so rez^ kupovalce modelov, obžalovalen nasmeh. komu posrečilo, da J® gi osebnega povabi' tvrdke prišel mimo \ lje, pa te v sosednji vj streže drugi čuvar di kak tajnik ali ^ toda neizprosna tajnici vi: "Ali smem videti^ povalno pooblastilo-ima takšno posebno,s fijo in policijskim opremljeno pooblastil0! vičen, da sme kupov'8' obleke za to in to tV stijo ga noter in inVj, pravico in dolžnost, denarnico. Vsak 11 mora položiti prece''( denarja, ki.se P0^ pri nakupu modela. * videl predvajanje ^ mora zavezati, da en model. laki j u^ da bi prišel kdo ^ past. Seveda veljaj0. le za tisto predavaj . lov, kjer so prisotni _ inozemskih modni'1 pa, če bi kdo rad zase kupil. Da se ložene vsote denarJ8 vilk s štirimi mest1' zumljivo! Kako pa napravi, Parižanke imenuj6''", umetnico Madarfie Vyt če kako novo zasn°Vt® obleko zavarovati sPF renče? Ona si da sv J| tentirati, to l\3 P1'3^! či varstvu policije-nih kolekcij fotog^1. slikajo z barvami) kakor barve mode' ^ fije in risbe vsak model dobi P^ in svojo številko- i potem pristojna ^ oblast, ki pritisne V. risbe svoj uradni P licijski ži gpora^ obleka št. 365 tvrdf, s tem patentiranj nel ima pravico, to ^ ig jati. Če se isti 111 ^ !d kakšnem drugem ^ i. nu, tedaj je to & J ) ki je po zakonu WS če Nedavno so raZ ;„,, Američanko, ki ie j je ki na prsih majce'; »š aparat. Tudi v j bicah so že odki'1'1 aparte. Med predjj vih modelov je vs8 y ^ ali risanje prep°v^, kdo zanima za k^ jj 1 pove tisto števil^, jo zapiše. Neki_ to vohun je nekoč iz ( nemoteno študij, * dar predvajalke P^ -nice v predvajal111 * to zdaj nič več nt! . zdaj dobi sleher^ j1' varnostni plašč ^ ^ ki ga ima na sebi- o Ionu za predvajaj j., ^ jo lepe predvaja * ^ vi mimo tebe. r i . Omožene > , t fr»! ■ Ministrski sve* ^ de v Vichyju je ne sme biti zap •, francoska žena- {( na. S posebno ^ ločen tudi najvi^y poslenih žen v d p sebnih podjetjih ^ redba določa, vsak Francoz, -J leto in ne bo zdposlitve, P° T t'1 mesečne rente. ' ni francoska žiti veliko tiei^^t drugače ne da 0 ■ PROGLAS SLOVENSKIH MINISTROV (Nadaljevanje iz 1. strani). Državne meje Italije, Nemčije in Madžarske nas več ne ločijo. Slovenska narodna družina zahteva in se vsa bori za svojo naravno, osnovno, človeško in narodno pravico, namreč za popolno svobodo vsega slvenskega zemlja. Trdno smo prepričani, da bomo svobodo dosegli in jo mogli trajno ohraniti samo v skupnosti z drugimi slovanskimi brati, zlasti s Hrvati in Srbi, s katerimi nas veže 20 let skupne usode, ki je posvečena s krvjo našega voditelja dr. Kulovca in s žrtvami najboljših sinov vseh treh jugoslovanskih narodov. Samo združeni bomo mogli zopet organizirati primerno veliko in močno, notranje pravilno urejeno narodno državo, ki bo dala tudi. slovenskemu narodu svoboden razmah narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Po trpljenju in vztrajnem delu bo prišlo naše narodno vstajenje. ZAENKRAT VELJAJO SLEDEČA NAVODILA: 1. Vsi Slovenci, ki žive na od sovražnika zasedenem ozemlju, naj se, v kolikor žele, brez ozira na njihovo dosedanje državljanstvu smatrajo za Jugoslovane in naj se z zaupanjem obračajo na jugoslovanska državna zastopstva, konzulate in agencije, za zaščito. 2. Slovenci v zasedenem ozemlju naj mirno čakajo na navodila. 3. Na pozive jugoslovanskih oblasti naj vsi Slovenci takoj store, kar je v njihovi moči, da bo vsako delo strnjeno in uspešno. Le če bo vsak izmed nas storil vso svojo dolžnost, smemo upati, da bomo izvoljevali svobodo našega naroda. 1 Verujemo v Boga in njegovo večno pravičnost. Zaupamo v varstvo in pomoč Marije, Kraljice Slovencev. Za osvoboditev Jugoslavije, za novo, večjo in srečnejšo Jugoslavijo. živel naš vladar kralj Peter II. V izgnanstvu na Belo nedeljo 1941. Dr. Miha Krek, Franc Snoj, Franc Gabrovšek, Dr. Alojz Kuhar. Kitajska pravljica SATAN IN 1S K A R10 T Po nemškem izvirniku K. Mays Kitajska pravljica pripoveduje: Nekega dne je Lupung, vele-premožen mandarin z rdečim gumbom, zasačil svojo prelepo hčer Marelico na Vrtu v pogovoru z mladeničem, ki je študiral v Nankingu in je bil pred svojim zadnjim izpitom. Kdo bi utegnil povedati, kako je bil prišel čez visoko obzidje v man-darinov vrt in v hčerino srce? Ljubezen zmore marsikaj! Lupung se je na vso moč razjezil, saj je kanil svojo hčer in njeno lepoto prihraniti za cesarja; zatorej ^je nesrečnega študenta s psi nagnal čez zid nazaj. Svojo hčer pa je za sedem tednov zaklenil v najbolj notranje prostore svoje hiše. Ko je preteklo teh sedem tednov, jo je dal v zastrti nosilnici prenesti na svoje podeželsko posestvo pred mestom, kjer je bil dal napraviti blodišče, to je vrt z mnogimi zvijačasto zavitimi stezicami; po teh bi moral najti človek pot do paviljona, kj£r je odslej stanovala prelepa gospodična. Če bi kak vsiljivec vendarle I utegnil najti pravo pot do nje,] je oče vse tako ukrenil, da bi! Iz urada Carniola Tent št. 1288 The Maccabees Obveščam vse člane gori imenovanega društva, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo, dne 24. t. m. v navadnih prostorih ob 9. uri zjutraj. Apeliram na članstvo, da se polnoštevilno udeležite seje. Iz glavnega urada Maccabees sem prejel veliko dividend čekov, katere bom na seji oddal. John Tavčar, tajnik. Išče se žensko Išče se mlajše dekle ali pa starejšo žensko za hišna opravila. Dober dom. Plača po dogovoru. Vprašajte na 956 E. 185. St., telefon IVanhoe 7330. (x) ki ga je ubila. A nauk te pravljice je tale: Ljubezen je blodišče. Stari mandarin je življenje, ki zmeraj ovira ljubezen na njenih potih. Vodnjak jfe nevoščlji-vost, ki nas obdaja; pes je po-željenje v nas, a skriti meč je usoda nad nami. Krogla se irfte-nuje previdnost, krača samoza-taja, vrč pa naklonjenost z neba. To pa velja zapomniti, da ljubezen vse premore. Kje je največ poslušalcev radia V primeri s svojem številom prebivalstva ima Danska največ radijskih poslušalcev na svetu. To dejstvo je razvidno iz novega danskega statističnega zbornika za leto 1940. Po tej knjigi odpade na Danskem na vsakih 1000 prebivalcev 221 radijskih poslušalcev, v Zedinjenih državah pa 220 na vsakih 1,000 prebivalcev. Na tretjem mestu je Švedska z 215 radijskimi poslušalci, Nova Zelandija ima 210 radijskih naročnikov na 1,000 poslušalcev. Velika Britanija 197, Holand-ska 172, Nemčija 171, Avstralija 168, Norveška 146, Islandija 141, Švica isto toliko, Belgija 137, Francija 125, Kanada 110, Finska 89, Argentinija 66, Madžarska 46, Italija 26, Ru-munija 16, Španija 16, Portugal 13, Jugoslavija 10, Grčija 9 in Turčija 4. Za Zedinjene države, Veliko Britanijo in Argentinijo temeljijo podatki na centivah, kajti v teh deželah poslušalci radia ne plačujejo posebnih prispevkov. Delo dobi Moški dobi delo za hišnega oskrbnika (janitor). Vprašaj-te na 390 E. 156. St. (195) Dobra investicija Radi smrti v družini se proda po zelo nizki ceni poslopje, v katerem je dobro idoča gostilna z licenco D-l in D-2 ter dobro vpeljana brivnica in stanovanje. Poslopje se nahaja na zelo prometnem prostoru. V gostilni so tri biljardne mize in sploh vsa gostilniška oprema, ravno tako je tudi brivnica popolno opremljena., Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. ali pokličite lastnika Ivanhoe 5538-W. (197) Lepi časi se nam obetajo. — Skoro bo tudi menda pri nas "policijska ura" za gazdUnsJce postaje, ko. vam bo povedal uslužbenec na posta ji, da ste prepozni za gazolin, kakor se je to dogodilo. Mrs. Mary Harris, ko je zvedela na postaji, da po sedmi uri zvečer ne dobi več gazolina. Taka postava je v veljavi v Netv Yorku. FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. IlEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RENU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZN1IC — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) Frank Hribar 16000 Waterloo Rd. Vsak petek serviramo ribjo pečenko in vsako soboto kokošjo pečenko. Vedno dobite dobro vino in pivo. Se priporočamo. (Thur. Aug. 21) Rumunsko obalo ičrnega morja stražijo skupno nemške in ru-munske straže. V Bolgariji si morete kupiti potrebnega platna samo na državne nakaznice. MALI OGLASI Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 5 sob vsaka, 2 garaži, v sredini collin-woodske naselbine. Cena pod $6,000, kar je zelo primerna cena. Hiša za 1 družino, 5 sob bungalow, vse v enem nadstropju, garaža; lot 40x163; cena komaj $3,250. Za nadaljne informacije se obrnite na B. J. Hribar 954 E. 144. St. GLenville 2500. (197) Delo dobi Starejša ženska dobi službo za hišno gospodinjo pri družini, ki ima samo enega otroka, a oba zakonca delata. Dobra plača in dober dom. Pokličite: IVanhoe 0748-W. (197) m pjjLiG&onxD or the c&eat um* ^jto limmmwmm kim prepričanjem. "Tudi vaje in izkušnje nimajo. Na take oglednike bi se jaz vsaj ne zanesel." "Koga pa boš poslal?" "Well! Sama pojdeva na poizvedovanje in Winnetou poj-de z nama. Saj mu je itak dolgčas. Z nikomer ne more govoriti ko z nama. Posla mu morava dati. Kaj misliš?" "Vprašaj Winnetoua!" In Winnetou je bil zadovoljen. Ločili smo se. "Winnetou bo jezdil z menoj,!" je odločil Emery. "Tjale na desno. Ti pa boš jezdil na levo. V polkrogu bomo jezdili pa se tamle spredaj spet sešli. Veja?" "Seveda! Že radi rjavca. Saj ga še niti poskusil nisem. Živahen je in zdi se, da je vztrajen. Prepočasi mu potujemo, dal mu bom priliko, da se izdivja. Naprej!" Pognali smo konje. Winnetou in Emery sta odjezdila proti jugozapadu, sam pa sem se obrnil na jugovzhod. Prepričan sem bil, da so nam ' Ayari poslali oglednike naproti, pa najsi so vedeli za sela ali ne. Najti smo jih morali in prijeti. Moj rjaveč je bil sijajen dirkač. Tak seveda ni bil, kakor je bil Rih, ki sem ga jezdil po puščavah Mezopotamije in po Balkanu. Pa vedel sem, da je drugi najboljši konj v vsej naši četi. Najboljšega je kajpada jezdil Kruger bej, vzel si ga je iz pašine konjušnice. Ko ptič je letel z menoj po peščeni ravnini. Skrbno sem se oziral na vse strani, da bi prej opazil sovražne oglednike ko ogledniki mene. V pol uri sem prejezdil nemško miljo, jezdil sem še drugo miljo in še tretjo, pa nišem opazil nič sumljivega. Že sem mislil kreniti na desno proti zapadu, ko sem zagledal v daljavi točke, ki so se premikale. Dvigale so se od tal in spet padale k tlom. Iz teh kretenj sem posnel, da so tiste točke mrharji. In kjer so mrharji, tam je tudi mrhovina. Čudno .—. Jezdil sem dobre tri milje daleč na jugovzhod, za najmanj dve uri običajnega karavanskega koraka sem se oddaljil od prometne poti, ki'drži iz Tuni-sa na jug. Nobena karavana ne gre tako daleč od poti, ki drži mimo studencev. Odkod se je vzela mrhovina v zapuščeni puščavi —? Pojezdil sem bliže. Kakih dve sto konjskih dolžin sem še bil morebiti oddaljen, ko se mi je zazdelo, da čujem človeške glasove. Na sto konjskih dolžin sem razločno čul vzklike: "Meded — meded ! Ja '1-lah — ja 'llah —! Ta'ala — ta'-ala —. Na pomoč — na pomoč O Allah — o Allah — pridi — pridi —!" Ženski glas je bil. In že sem tudi čisto razločno videl v pesku nekaj, kar je bilo podobno človeškemu truplu, mrharji so kljuvali po njem. In nekaj korakov v stran je sedela jata mrharjev in se poželjivo ozirala po nečem. Ko sem se približal, so se mrharji z obotavljajočim se plahutanjem dvignili v zrak, pa spet posedli v bližini. Da, človeško truplo je bilo, mrharji so ga trgali. In kakor iz zemlje je prihajal človeški glas: "Betidži — betidži —! Sub-han Allah —! Prišel si — pri-1 šel si —! Hvala Allahu —-!" i Pohitel sem. i Iz peska je molela človeška ■ glava. t (Dalje prihodnjič) ---o- črno morje ima samo en otok. ^jeiz Tunisa do Mud-ezdili smo naj prvo po . em svetu, pozneje po < j. m nazadnje po pešče- : >'• četrti dan smo pri-;p®3nikov rodu Ayun. *yunov je zelo številen : 1Oopat A ko a Ayum so se upor- ( %ari in v večnem so- ■ inem smo jezdili v i r, _ Pohodnem redu, jj 6J z nami na čelu, za a Jenica in na koncu kalij Vorilih kamel. Ko smo j lv 113 ozemlje upornih ftosr ^ k*10 treba večje j rav Razposlali smo r It ®111 bočne straže, to- ] itrjeIe Pa vzeli na sre- } stno 6' ®Itlery> Winnetou a ;0tnii Jezdili s predstraža-nilf je Pridružil Jo- kjeem videl. Menda je j zadnjimi četa- ] Je držal . 1 tj 2 po suhi peščeni tdei,a!° snio tisto jutro . lh napolnili mehove !ry j 2 o' Pozorno ogledoval s razvaline, h ka- 1 , ^jmenjeni? • t (!,» a sPlošno poznam i •to ()„, v r ' dlec je še do Mud- 1 rebitj I. Nai * najst ur-" >novV,ezdimo P° i mij 2afPan prestopimo !vid„ jTarov." . CSti bo treba! V so- J hjet;° tisti Ayari? Se J ^ u ba bati?" • Cbej pa misliš?" 1 \a bejevih ljudi se- C J mislim, tebe, Win- c ■ »ebe." c Ca/'1* ni treba bati. 1 •are, k ali Sioux bi bil " V" deset ali dvaj- 1 i! vu. Sosti Ub temu J'e ^e- ' D%pUdheru s« obkolili ! Nržf. „ete — ? Misliš, 1 h, Z'J0?" So ,dn*Pa, daseše. s 11 ljui Je ecien izmed 5 Seč]' Ušel in nesel no: ' W b V Tunis in da jim !dij0 1 Prišel na pomoč, 'živi, ajno štedijo z c !ViSe ute*nejo še dr- ( [ihše oblegajo." ! V;e. ko1 agasi vdal?" ] Našli a nikogar več f %\ / pri razvalinah." * K.f- i "il ^M ki je ušel?" ' . Ze tudi na nje- ! V i6 , vPrašanje, ali i'6 ušel Ako ne Ste '> ^ °Jaška pomoč iz N^0 Pripravili —S" nam s ° ''M** AH Pa nanl li !•' ^ h; nam z vsemi 1° 6* pPriŠU naproti?" a vsaj s polovi-Jlltov ^ari zmorejo ti- ČaSi sl°bleg0 jih za" / Mat J sto, drugi lahko praviš, je fi r. ^itit» rd3no previdni ' k 4 ftio?' racunati nam stjo, da nale- ^f niiAyari in r C ce " 3 Pazijo!" 'f r>0Hia)a niti °sledni-^ \T: morali !" 01 v ?a so pašini ti ^ ki bi se dali 1' ('• 1 ^ 1,5 0 zanesli na ,f' ie sesa?" L "0Vedal z globo- I J C0^v. ^ . -All the fun la the world" it jontt at C«d»t Point, the K % largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of H Ge°®n0 W* sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie. H ^OON % Every popular outdoor and indoor sport and amusement await 0t%\* J!*«** % you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special li A**p Jft attraction ... Ohio's most beautiful summer ballroom. Bnd- less fun for all the family, for a day or die antlre summer. Pi^Wf^r^Yv^ HoteI Breake"» with 1,000 comfort»We' ©»ttide rooms, oflPers ( BMyftffl^j^f you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ^^SjSfffifliir - r**cb, vU V S. R»*» OU» a, mUumy hrtvtt* OntUwd smd Toltdt. Rail tr bus ft Sandusky. Sttsmm from CltvUnJ smd Ditro/t. Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKB ERIE, SANDUSKY, O. dne, ko se je sonce nagibalo, da zaide za daljne gore, je prodrl v blodišče. S seboj je imel kroglo, kračo in vrč. Ker ga je pa ljubezen vodila za roko, ni zgrešil poti in mu ni bilo treba tavati po nobeni zvijačni stezici, ki ga je hotela izvabiti v stran, jubezen veliko zmore. Tako je stopal med zelenimi stezami in. mejami in je trki j al z nogo težko železno kroglo pred seboj. Mahoma se je krogla pritrkljala na pokrito vod-njakovo past, prodrla je skozi pesek in padla v vodnjak. "Dobro si se izmislil, manda-rinec," se je zasmejal Predrz-než, preskočil je jamo in je šel naprej. Na ostrem ovinku, za katerim je prežal hudi pes, je Pre-drzneš obstal in si dejal:, "Nemara pa kdo preži tamle za vogalom." Zatorej je vzel v roke kračo in jo pomolil naprej.'Te-dajci je planila mrcina iz svoje-utice in je kračo tako naglo pogoltnila, da je hropeč poginila. "Dobro si si izmislil, manda-rinče," se je zasmejal Predrz-než, prestopil je psa in je šel dalje. Na glavo si je poveznil vrč in je nadaljeval svojo pot. Kmalu potem se je v senci starega figovega drevesa dotaknil nevidne svilene vrvice in je s tem sprožil meč, ki je bliskovito šinil z drevesa nanj. A ker je imel vrč na glavi, je mfeč brez škode spolzel nizdol in padel ob strani na tla. "Dobro si si izmislil, manda-rinče," se je zasmejal Predrz-než. Vzel je vrč z glave, postavil ga je k drevesu in je Sel dalje. In že je bil pri paviljonu in brž je pohitel vanj, kjer je dobil prelepo Marelico. Kako sta bila srečna! Drugo jutro je šel spet nazaj. Vzel je svileno vrvico, privezal jo je na roč vrča in je tako potegnil 'žetežfto kroglo iz vodnjaka. Potem je potegnil kračo psu iz žrela in je mrtvb zverino z mečem vred zagnal v' vodnjak. Slednjič je vrč obesil med vejevje javora, ki je rastel tik ob vhodu v blodišče, dal je železno kroglo v vrč in je napel nevidno svileno vrvico čez pot. Na pot je položil kračo. Nato je od^l. Nedolgo potem je prišel stari mandarin, da bi obiskal svojo hčer. Komaj je vstopil v blodišče, je že zapazil kračo sredi poti. Sklonil se je, da bi jo pobral, a pri tem se je dotaknil svilene vrvice in je tako prevrnil vrč z železno kroglo vred, se tudi najpredrznejši vsiljivec pogubil, če bi mu to uspelo. Najprej je dal izkopati sredi prave poti globoko jamo z vodo in jo pokriti s trstikami in s peskom, tako da ni bila na zunaj nič vidna. A kdor bi stopil na pesek, bi se zvrnil v vodnjak in utonil. Dalje je dal za ostrim ovinkom poti privezati velikanskega psa. Ce bi človek brez zle slutnje zavil krog vogala, bi ga zverina koj napadla in na kosce raztrgala. In slednjič je dal na krošnjo figovega drevesa obesiti oster meč. Kdor bi prišel po poti, bi se dotaknil nevidne tanke svilene vrvice, ki je ni bilo moči raztrgati, pa bi zato padel meč nizdol. Svrščaje bi padel meč z drevesa in bi prebodel nesrečnika. Stari Lupung je bil brihten mož. Nihče, tako si je dejal v srcu, ne bo mogel premagati teh ovir, in moja hčerka Marelica je spričo slehernega moškega zavarovana. A tisti dijak, ki mu je bilo ime Predrznež, je zvedel o blo-,dišču in ječi lepe gospodične in kot bi trenil, se je odpravil na pot iskat svoje sreče. Nekega lepega dne popol- THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY 1 PREDI RAZDALJE I —pri pogledu* ^ niki avtomobilov' kaže! * Uspehe širom drža« ^ pregleda po tvrdki BosS search Inc. Med Nemčijo in svobodno Francijo se vrši izmenjava vojnih ujetnikov. Slika nam kaže enega teh francoskih ujetnikov, ki se je vrnil v svojo domovino in se je ob prihodu zjokal sa.mega veselja, da je zopet doma. ;uY & G««w« 1 fRiGIDMM! Ben«of»«ws VoVje-__ Ni vam treba pokrivati jedil e Cevi za mrzloto so v steni • Živila se drže boljše, bolj sveže in dlje. • Super-Power Meter-Miser • Velik prostor m meso • Velik pladenj ža led {Frigidaire se izdeluje samo pri-. General Motore, največja j tvornica avtov, motorjev in L ledenšc. Pazite na napisno I tablico. J Pri nas imamo polno zalogo Frigi-daire ledenic. Zalogo imamo tako veliko, da vam lahko takoj postrežemo z vsakjm električnim predmetom, ki ga kupite pri nas. Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185. ST. POTUJOČE LJUDSTVO . . . ne pa motorna vozila . . . povzro ča Clevelandu pravi prevozni problem; rešitev istega je večanje porabe javne transportacije. TROJKA DR. FRANC DETELA "Gospod doktor," je kneai j Majer, "pri nas vse nori. Dok- 1 torand čuk je zbebil ves mladi'; svet. A kaj mladi svet! Znore- : la je tudi moja stara in začela i plesati. Smešno! Jutranji dež i pa starih bab ples ne trpi dol- ; go. Zdaj že gotovo sope in hro-pe na divanu: 'Oh, v glavi se : mi vrti, zraka, zraka!' Pojdi-va jih gledat!" Smeh, šum in godba je donela iz obednice in iz šuma se je , razlegalo odločno Radivojevo velevali je. Živa je bila vsa dvorana. Za klavirjem jesedel učitelj bližnje vasi, ki se je vrstil v igranju in v plesu s sosednim tovarišem, po dvorani pa so se gibale mlade trojke, ljubko stopicale, se lepo sukale in se spretno obračale po taktu godbe. Plesalke so imele svetle obleke in rože v laseh, plesalcem je bila bolj zabava pri srcu kakor lišp, veselje je žarelo vsem z obrazov. V sredi je dostojanstveno stal Radivoj, v levi s ščipalnikom, ki ga je snemal zdaj pa zdaj, v desni z dehte-čim šopkom, darilom hvaležnih plesalk. Pogled na desno in levo* migljaj njegovih rok je nanj, vse pazilo na njegove besede in točno kakor na vojaškem vežbališču so se izvrševala povelja. Velevanje pa je bilo — čast, komur čast! — samo slovensko in lepo se je glasilo: "Pozor! — Prva vrsta; druga vrsta,! Sode trojke! — lihe trojke! — Nastop! — Roko-krog! — Polobrat! — Preko-Lod! —-Izpremin!" Novi pojmi zahtevajo pač novih besed; druga izdaja Wolf-Pleteršnikove-ga slovarja pa se bo morala vsekako ozirati na te izraze. Milostno je pokimal Radivoj Vladimirju, ko ga je zagledal, češ tudi brez tebe se kaj opravi. Irma je stala nasproti in očarovala svoje in svojih prijateljic plesalce. Za eno roko jo je držal baron, za drugo gospod Emil Jug, na čigar stroške sta jo zabavala baron in Radivoj; zakaj Emil je bil neroden mladenič, ki je plesal v škornjih in z ostrogami, kakor je bil prijezdil. Kakor je bilo treba razložiti plesalcem kako novo plesno podobo ali popraviti kako napako, je mignil Radivoj in Emil se je umaknil in mu prepustil plesalko. Irma se je prijazno nasmehnila Vladimirju; a da bi bila ostavila vrsto in prišla k njemu, to je pričakoval zaman. Veselilo ga je to vedenje tem manj, ker je zvedel, da sta baron in Jug resnejša in nevarnejša snubca Irmina kakor Radivoj. Čutil se je tujca v splošnem veselju, se poklonil gospe Majerjevi in odšel z gospodom v verando na razvedrilo, "spodobnejše pametnemu človeku." A razvedril« ga tudi žlahtna kapljica ni, ko ni bilo plesa nik3ar konca. Kadar so se odprla vrata, kadar se je začul kak korak, je pogledal Vladimir in poslušal; vselej zaman. Šel je domov nejevoljen najprej na Irmo, ki se tako malo meni zanj, potem na Radivoja, ■ki si je bil izmislil to neum- ■ nost, in slednjič, kdo bi mislil! • sam nase, ker se je bil prenag- ■ lil in prehitro odrekel udele-1 zevanje pri plesu. Nekaj dni je ostal kar doma, tako da sta se mati in sestra že > veselili, zlasti ker se je razgo- ■ varjal rad z Milico, ki se je po- • polnoma strinjala z njim v mi-i slih o tem nepotrebnem plesu. • In res je začel primerjati Vla- ■ dimir Milico z Irmo in zdelo se^ mu je, da mu tudi ugaja. A kadar se je spomnil, da snubi Irmo domišljavi Radivoj, prevzetni baron, nerodni Jug, se je razjezil, da si je grizeil ustnice. Taki ljudje naj bi izpodrinili njega! Na tihem je upal, 1 da pride Irma na Pristavo, če njega ne bo dol; a motil se je in jezil in postalo mu je doma dolgčas. Zopet je šel v vas in sprejela ga je Irma ljubeznivo in preprosto, kakor da bi se ne bilo nič dogodilo. On pa si tudi ni I upal pokazati nejevolje, da ga ne bi imela za pusteža. "Pri nas je zdaj pravi babi: i Ion," je dejal Majer, ki je stal trdno na njegovi strani. "Ropot in vrišč vsak plesni dan, da bo-| le človeka ušesa. Trojka sem, trojka tja! Ta vražji Cuk se je moral čudno šolati, ker govori o samih trojkah." "Gospod Cuk je vrlo prijeten in zabaven družabnik," je dejala odločno Irma. "On vsaj kaj stori za kratek čas. S samim premišljevanjem in zanikava-njem in strogim presojevanjem se ne opravi nič. Tako veselega in živahnega družabnega življenja že ni bilo v naših krajih več let. I^rej smo se ogibali najbližji sosedje, zdaj se družimo tudi z daljnimi znanci; spoznavamo se ter se ljubimo." Vladimirju se je zdelo, da merijo besede nanj, postal je nemiren, govoril malo in gledal predse. "Ce se odteguje človek družbi," je nadaljevala Irma, "postane čudak, oduren, prevzeten, začne sovražiti ljudi in si domišljati, da ga črte drugi; z eno besedo: nadut pesimist postane." "Prav Radivoj Čuk je pesimist," je opomnil Vladimir. "čuk? Pesimist!" se je za-smejala na ves glas Irma in v plosknila z rokami. "Tega vendar ne mislite v resnici. Ravno to je najsmešnejša, naj zabav- nejša stran gospoda doktoran-da, da se dela črnogledca, ko ima najzdravejše, najprijetnej-še, najveselejše nazore o življenju. Jaz postanem dobre volje, če ga le zagledam. Zdi se mi kakor propovednik, ki pro-poveduje s slovesno temnim obrazom: 'Življenje naše je kratko; uživajmo ga torej hitro!' On bo izvrsten zakonski mož." Vladimir se je ugriznil v ustnico. "Veselje privoščiti sebi in drugim, to bo njegovo načelo. In zakon vendar ne sme postati grob vsega veselja." "Smešno!" je pritrdil oče. "Takrat se šele prične veselje." "Zatorej preudari, kdor se hoče vezati za večno," je dejala gospoda s Schiller jem. "Preudari, to se pravi: preračuni! Hahaha," se je zakro-hotal Majer. "Strašna mora biti zavest," je dejala Irma, "če spoznata dva po poroki, da nista ustvarjena drug za drugega." "Taka večna zveza je narav-onst nemoralna," je dejal Edvard. "Dva dni ne ve človek naprej, če bo še ljubil kako dekle; obljubi naj pa za večnost. Ločitev po potrebi in po pameti bi pospeševala zakonsko srečo in človek bi se ne bal tako copate." "Molči, Edvard," ga je zavr-' nil oče, "in ne mešaj se v reči, 1 katerih ne razumeš!" "Meni se pa zdi," je dejal • Vladimir, "da je ravno neraz-vezljivost zakona jako modra ■ naredba. Koliko je ljudi, ki ne > čutijo v sebi poklica za nobeno , resno delo; kadar pa nastopi ■ potreba, se vdajo in postanejo ! zadovoljni. Marsikomu je po- ■ korščina nekaj strašnega, nez- • nosnega; a naj pride k vojakom, v nekaj tednih se je pri- , vadi in ne dela mu več težav, i Brez discipline pa bi bila voja-: ška sila največja nevarnost za - državo. Če pride kdo v kako - stanovanje; v kak kraj, kjer ne . misli ostati dolgo, se ne meni ■ mnogo, kako bi si uredil živi j e-!' nje; kdor pa se nastani stalno, - ta gleda, da si zveča ugodnosti - in zmanjša neprijetnosti. Ta- - ko je tudi v zakonu. Misel, da j Li^ta zvezana dva za vedno in kot - mož in žena ločena od drugih, - ju zbliža in sprijazni polago-, ma, če se tudi nista ljubila po-i prej. Če pa mistita, da se loči-i ta lahko vsako trenutje, se bo i dobil hitro povod; nasledki bodo največja lahkomiselnost pri - sklepanju zakonov in v zakonu - velika nenravnost, ker je tako ) že malo pravih srčnih zvez. i Zlasti ženskam boljših stanov i je postala iskrena ljubezen že zastarela in smešna šega; na : njeno mesto je stopilo zvito ra-1 čunanje in premetena nezaup-t Ijivost." "Kar je popolnoma naravno , in se lahko razloži," je dejala i Irma, ki se je čutila zadeto. - "Vsaki stvari je dala narava orožje, da se brani in ohrani. i Čim bolj katero zalezujejo, čim - več'ji nastavljajo zank, tem i opreznejša in nezaupljivejša i postane. Zdaj pa vzemite naše • družabne šege, naše veselice in i plese. Ali sliši ženska tukaj ■ kako iskreno, presrčno besedo? - Ai ni vse zgolj hinavsko laska-i nje in sladkanje? Meni se zdi, i kakor da bi se bili vsi mladi go- - spodje učili vedenja in govor- - jenja iz iste knjige: Der Welt-mann in der Westentasche. Go- i rje tisti, ki bi verjela le trohi-; co teh besed! Saj se nam krade l v zasebnih družbah dobro ime, če smo še tako oprezne. Tako - rodi hinavščina in sleparstvo na - eni strani nezaupljivost in op- - reznost na drugi in iz te dvoji-i ce izhaja tista lažnivost v ob-5 čevanju, ki jo imenujemo dru- - žabno oliko, kjer se šopiri razum, srce pa se plaho skriva v - vednem strahu, da bo oslepar-jeno in zasmehovano." "Gospod doktor, vi imate i zdrave in dobre nazore," ga je - pohvalila gospa. "Vam lahko ) izroči vsaka mati brez skrbi - svojega otroka." Vladimir je zardel od vese- 1 lja, se priklonil gospe in po- ! menljivo pogledal Irmo. "A vsakega plesa vendar ne smete imeti za greh," je omejila hči materino hvalo. "Tudi jaz rad plešem," se je izgovarjal Vladimir. "A zakaj ste zavrnili tako osorno prijatelja Čuka? Gotovo so vas tako naučili na Pristavi." Vladimir je trdil, da ne; a pravega vzroka ni mogel navesti, zakaj se je odtegnil plesu, ki je po Irminih besedah tako prijeten in zabaven. "•In kako elegantno pleše Emil .Jug kljub škornjem in ostrogam!" "On s peto glas daje, premete vse ogle, se v cepa dva maje," je pristavil ravno prišedši Radivoj, ki je bil slišal zadnje besede. "O, dobrodošli, dobrodošli, gospod doktorand!" so klicali vsi Majerjevi in mu ponujali roke. "Kako ste poravnali zade-' vo?" "Dobro," je dejal Radivoj in si brisal ščipalnik. "A zamera je bila grozovita', ) ker še ta pa še ta pa še ta se prišteva razumništvu in hoče plesati z nami. Dodali bomo še štiri trojke, da bo mir. Potem pa ne sprejmemo nikogar več. Učinek je velikanski. Vse se za-j nima za trojko, vse govori o ; GAIETY BAR INN 2 16781 WATERLOO RD. 1 Opoldanske kosilo 20 centov. Vsak ps- 3 tek ribia pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto e gedba In, ple.s. j Izbila finega žganja, piva in vina. K cbilnemu posetu vabita - JOHN TRČEKSn FRANCES DOLINAH ! lastnika. 0 Ali ste že poskusili rabiti novo bar-!.1 vo, ki je že zmešana V DUTCH BOY WHITE LEAD e PAINT a ! Tisti, ki so že barvali svoje hiše, " i pravijo, da nisc še nikdar rabili tako fino barvo. Vrhu tega ni pa nič j dela ž njo, samo odprite kanto in ' barvate. Popolnoma garantirana od 01 DUTCH BO Y WHITE LEAD * | COMPANY a Za več pojasnila in cene se zglasite I pri i GRDINA HARDWARE 1 6127 ST. CLAIR AVE. a EN0ICOTT 9559 e Mi zapremo ob sredah opoldne. Gornja slika nam kaže Henry Forda na njegov 7-8. rojstni dan. Slika nam ga predstavlja ob stari parni mla-tinici, katero je sedanji magnat obratoval pred več kot 60. leti. trojki in šivilje šivajo na vseh koncih in krajih noč in dan za trojko." Vladimir se je odpravil, sluteč, da bodo govorili le o plesu in ijoslušli le Radivoja. Kako ga je to jezilo! Tolika sprememba v kratkem času! Kdo razume ženske! Za suhoparne-' ža imajo njega, ki ima neizmerno več takta in družabne omike.od Radivoja. In ta ga je izpodrinil, ta premagal! — Kar pustil bi mu slavo! — A še tega se manjka, da bi se mu ro-gal Radivoj! Ne, ne, odstopiti ni mogel; čast mu ni dopuščala. — Zastran plesa se je bil prenaglil; to je bilo očividno. — Oh, kar odpeljal bi se, brez slovesa, proč, v Ljubljano! Na Mlaki pa je obdelovala Irma Radivoja, da mora na vsak način pridobiti Vladimirja za ples. "Jaz vem, da mu je že žal," je dejala; "samo prave besede je treba in naš bo. On je za vami naj spretne jši plesalec." Radivoj se je branil iz umevnih razlogov; a Irma ni odje-njala. « "To ljubav mi morate storiti, gospod doktor," mu je šepetala pri slovesu in mu stiskala roko, "če me imate količkaj radi." (Dalje prihodnjič) Lastniki avto*0 j VI NIKAKORjf TE PREKAŠAK X-70's GLEP LJE MILJ! /J VEČ MILJ NA NA POMENI VEC RAMBO. j . . : — m Bated on the national city average of 1% passengers per automobile.