Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega mesecu. Cena jim j« za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo 1 gld., za pol let« 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, pluCa za dvostopno petit - vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise po uredništvo. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Srečno novo leto vsem častitim naročnikom in bralcem „Dolenj-skili Novic". Današnji list smo poslali vsem (loseđan)im naročnikom. Uljudno prosimo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so še s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, i»to kmalu vposlati. Cena listu s pošiljatvijo vred je kakor doscđaj, tudi nadalje I gld. za vse leto. Vrcdiiiňtvo in oitravništvo. Gospodarnke stvari. rromiňljevaíije rtoleiijskoga kmetu iia ziuliiji dan let^. Mrzlo Treme se je napravilo. Vejevje drevja, ter grmovja se kar èibî pod teřo ivja. Jaz pa Bedim v gorki eobi, pu^inn tobak, ter prebiram řasnike. V nekem slovenskem, sicer političnem listu nahajam uvodni èlanek, kateri pa ni političen, ampak jako gospodarski je. Mož, kateri ga je spisal, je sam kmetovalec, kateri nase kmetiáke raímere jako bistroumno presoja. In do kakega zaključka je prišel? Do tega, da je kmetovanje dandanes najnehvaležnejáa stvar. In kdo ne bode možu v tem pritrdih? Kaj dragi kmetiski posli in delavci, kaj nizke céne kmeliékih pridelkov, vediio večji davki z raznimi potrebnimi in premnogimi nepotrebnimi dokladami ; to so tisti vzroki, kateri store, da kmetijstvo kaj malo ali niČ ne nese. Tako sklepa mož iu popolnoma prav ima. No, je pa vendar Ěe ena kmetiška panoga, katere pridelek ali iedelek nima nizko céno, marveč ravno nasprotno, prav visoko ima, osobito na Dolenjskem, in ta je — vino. Cena dolenjskemu vinu je dandanes tako visoka, kakor Še nikdar dozdaj kar najstarejši moi^je pomnijo. In ta visoka céna ne bode dolenjskemu vinu se tako tiitro upadla, marveč še povišati se mu utegne. Tako sklepam pa jaz zato, ker po opazovanju izprevidim, da peronospora in trtna ui veliko hitrejši naprej korakota, kakor pa novi nasadi z ameriàkimi trtami za njima, V kolikih krajih so stari vinogradi íe skoraj popolnoma uničeni, novih Iz gladnih let Čudovito turobna bila so leta 1854, 1855 in 1850 v Poljskej deieli SiraSen glađ je z groznimi mukami ra/.diral prsa ljudi; tisoče ljudi, ki so si z delom vsakdanji kruh služili, sedaj vže koŽČfka več niso imeli, umirali so lakote. Bolesten, obupljivi kriČ se je v eiiomer glasil; „kruha, kruha!" vpijoč do neba in railegajoč ee po zemlji. Nebo je pošiljalo po leti moČnejSo vročino in v pomladi preveč dežja; žito se je poplavljalo po dolinah in uaahovalo po gorah; srečnejši ljudje BO zadovoljno livljenje vživali, a ubožni ljudje, upotrebljevajoči poslednje moČ), so klicali: „kruha! kruha!" V nekem iz imenovanih treh let, ne povem v katerej okolici, stal je beli in zali gosposki dvor. Dom z visocimi lepo okraseninii okni gledal je nekako jasno v svet; po mostovžih vije se srobot, in naokrog rastla je gladka grivna, stoterno posuta z zvončki. Tam zadej bile so Žiroke poljane in prižaate livade, kakor preproge. Skozi livade stekala se je bela relta, pa globoka in urna; za reko se je dvigal proti zaraslemu jelovemu leau zalo razpoložen griČ. V dvoru bival je bogat in mlad goapodič, ki se je pred nedavnim v nekem mestu oženil. Bil je dober ter ni delal krivde ljudem ; ni jih pretepal ali zmerjal, pa se tudi ž njimi ni spuščal v razgovor in dotiko; in zakaj bi tudi, ker je imel dosti oskrbnikov? In naposled, o Čem naj bi tudi govoril 9 tem malo razumnim ljudstvom? Neprestano je čital knjige in kedo ugane, kaj je čital v njih, ako se bratovske ljubezni iz njih ni za-mogel naučiti? Gostje so često prihajali; gospod je veselo prihajal pred hišo. gospicam roke po-Ijuboval, gospodom se uklanja! in jih vabil v krasne dvorane in maršikaterokrat je èe pozno v noči iz širokih oken belega poslopja se razlegal odmev žiyahnega razgovora, veselega smeha in prijetne je pa le sem ter tja kaj malo videti, le kako maj-lino poskuánjo alt pa Še te ne. Naravni nasledek temu kaj počasnemu, veliko prepočasnemu napredovanju novih vinogradov zamore pa pač le ta biti, da se bode vinu cena še povzdignila, ali pa da mu vsaj èe dol^o dolgo upadla ne bode. In za to kaže pač z novimi vinogradsktmi níi^adi požuriti se. To poslednje mogoče pos'alo bjde pa le tedaj, ako se bode po Dolenjskem dvoja misel opuáčati pričela. Prva je tale: dasi zamorejo le prcmo^jiejM posestniki, kateri imajo denar, da delavc» lahko plačajo, nove vinograde zasajati. Druira pa ta le: da si zamore le tisti manj premožni posestnik nov vinograd napraviti, kateri m to državno denarno podporo udobi. Po poti gotovega, r*-cimo tako nekako v smisla zadružnega posiopudjn, zamogli bi si tudi manj premožni, da Sf celo itrav revni posestniki nove vinograde napraviti. In to mogoče bi bilo brez državne podpore, katera bode èe marsikaterega, prav brez potrebe, v dolg pripravila. Pot zadružnega postopanja, katero imam tukaj v mislih, bila bi ta-le. Recimo kmet A si hoče nov vinograd napraviti. Največ truda, to je dela, in ako mora to plačati, denarja, siane ga pri tem pač globoko prekopavanje dotičnega sveta, ali kakor pravimo, rigolanje. Ako kmet A za to delo dovolj svojih ljudi nima, in ako nima tudi denarja, da bi zamogel najete delavce plačali, zadolžiti se pa tudi noče, naprosi pa pač Lhko ao seda li, C itd. da mu ta proti vračilu n^ pomoč pride. In kadar bi pa nameravala kmrta B m C nov vinograd napraviti, na pomoč bi mu prišel pa A sè svojimi ljudmi. Tako bi se z zdruiïen'mi, ne plačanimi, ampak le izposojenimi mo(^mi, dalo vsako leto kolikor toliku novih vinogradov napra* Viti, in v gotovem številu let izdalo bi tako postopanje gotovo znatno Se ve da ne gre tukajšnji nasvet tako razumeti^ k»kor se ga pri druiih kmetii^kih delih po Dolenjskem že itak izvr-uje, toda na napačni podstavi. Kadar se po Dolenjskem na primer koii, žanje itd., pomaga že nd nekdij so^ed sosedu, to da ta pomoč ni iîog vé kaj po ceni, ker obilnejša in veliko boljša li ana, posebno pa pijača, katero se pn takih del h povžije, delo le ňe podraži. Dflo za delo, p>i nič drn/.ega naj bi ne prišlo v po.itev. Hog dal d« bi to moje premiá-Ijevatije v bodočem l^m ž« kaj hasnilo. Alt jě prav, Čo ptiSĆfiino đeteljlšča za triiviiiktí? Sem in tja sem /.e npazil, kako go9;)odarji puščajo stara deteljišča, da jih se naprej kosé in izkoriščajo za travnike. Posebno v krajih, kjer primanjkuje travni^k'-gi pridelka, vidimo, da si včasih gospodarji [ia ta iiičin pomagajo do krme. Je ti tako ravnanje pr^vo ali n^t, zh, to milokdo vpral^a, čeprav d^na^nji čas od na.^! zahte/a, da vselej dobro presodimo, Kako se bo izplačalo na^e delo in nase ravna >je. Ali naj se v s«da ijdi razmerah puščajo de-telji^ča za travnike, ali ni bilo pa bolje na drug način skrbeti za potrebno krmo, na to vprašanje pač ne bo težko odgovorili. Trtiba je le nekoliko pogledali na košnje, ki ae dobé im takih prostorih. Po dosedanjih izkušnjah Uhko irdim, da po domači detelji (kranjski, štajerski ali čriii detelji) nikdar ne dotu no dobnh koisenj, Čeprav se godbe. Gospa bila je belega lica kakor cvet lilije, ustnice je imela rudeče in velike črne oči, — imela je drobni rokici in bila kraljeve po-itave, tíila je tudi dobrega srca, ker ni karala in krivila nikogar, le kmeta ni mogla trpeti. Ziiperna je bila prosta zabava in glasovi robate vaške govo rice. Ona v rodni hiSi kmetov nikdar ni bila, in slišala je vedno od očeta, da so to prosio-pažniki in tatje, in od matere, da z nižjimi v nikako dotiko stopati treba ni. V ostalem, zakaj bi naj imela poznati kmete? Tudi je neprestano svirala, ali kdor ugane kakošne glasove vlivala je gndba v njeno srce, ako ni vlila v njo glasov bratovske ljubezni 1 . . . V vasi je prebivalo trideset kmečk h rodbin, a med njimi je vladal,, . strašan, neusmiljeni glad. Jedna vaških bajtic je stala nekoliko na strani od svojih tovariáic, obdana z druvjem, čista in mična, četudi nizka in borna. Bila je lo bajta Simona Ilarvarja, nekdaj bogatega gospodarja, ker je bil Imel dva konja, par volov in pridelki so mu za vso leto zadostovali — in kaj mu je bilo še več potreba? Aii ko so priSla nerodovitna leta, pokazalo se je, da bijgastvo llarva/.a ni bilo posebno veliko. Prodal je konja, jed nega, pot^'m druzega; jeden vol je padel in žita je zmanjkiilo. Delal je Ilarvar in ni pil žganja, pa niti delo, niti treznost ni pomagata, ko se je ogiaâal glad. V jeseni so pekli v llirvarovej bajti kruh iz ječmena, po zimi iz plev, in na spomlad je tuli plev zmanjkalo . . . začeli so jesti otavo In jokal se je Harvar, ter si oiira! oči z rokavom Sřoje obnošene srajce. Ill áel je v grad prositi kruha; v gradu so mu dali lonec žita na teden, ali to je za kmeta premalo. V pondeljek in torek jedli so v bajti močnik iz grajskega žita. in potem so vnovič stradali in jedli travo. lUrvar se je jokal, ker je imel ženo in otroke. Otrok je im^l liarvar Čvetero, Naimlajíe je spalo ali kričalo v zitieljii, sptecenej iz ličja in visečej na grobih motvozih v bajti, drugo je plezalo po tleh, sedeče najpogostejše v koLu pod talco detetjiiče loïe porabi za travnik, kakor stara lucerda ali nemika deiclja. In zakaj ne? Zato, ker nam dotnuřa deleljfi v dveh letih «koraj popolnoma izgine, trave n;>m pa do tega řasa in pozneje lako iriflo zraste, du koSnje niso dosti prida. Po takih deteijíí-ííih se trava prepořasi naseljuje. Nsjvei se prikaže tiste drobne navadne latovke, ki fle se najprej in najraje vg-nezdi med deteljo. V prvi košnji nam ta trava èe daje nekaj pridelka, v drugi pa skoraj ni6, ker osta-n»jo I juii řofiki fisto pri tleh. Dobrota njenega tia |ta tudi iii posebno velika. Od te drobne in fi <• lavť dí>l)iti o seno, ki je lahko v vsakem i/Ziu 1'olfg navadne latovke se prikaïe nekaj šof. ijlje, Ksj'vtii pa različnega plevela, zlasti regrata, kresnice, maka itd. Dru^e boljše trave ee poka/ujejo pořasi in po malem, tako da tako deteJjis^e ri nikdar tako zarasteno s travami, kakor bi bilo ? Ir-ii in kakor moraoto to dandanes zahtevati. Ttik p rostori ostanejo neenakomerno in le na pol zaïa^'fiii in fo zato tudi njih pridelki slabi in polov barski Posebno slaha je druga košnja. Nektt ri si pomagajo do boljših kotenj s tem, da diuf!jn nekoliko sempirja ali travnega semena. Veliko bolje in edino prav bi pa taki gospodarji ravnali, ko bi zasejali potrebno travo l delfijo vred. Se 8tab-e kořnje kakor po domači detelji dobimo po stari lucerní ali nemSki detelji, it jo pustimo za travnik. Po tej detelji se nikdar ne prikai^ejo d< bre trave Če zmanjka lucerne, vgnezdijo se nu d njo najbolj razliíni pleveli, ki pstejo pri liti) in ne dajejo skoraj nobenega pri-delk«. I/m^d trav se tudi med lucerno ěe najraje kiofijo; treije iuvalo je po dnevu mlajše dvoje in ni» vtřer dremalo sključeno pri peči; Četrta in najř-targ-a — hči, imela je sedemnajst let. Hanika, hči Harvarja, bila je najlepže dekle v v>iti. Gibčna in tenka, kakor bi se bila v rasti oznala na brezo v gaju, imela je oči plavkaste, k; kor ppomeničica, in je tudi tako sladko gledala i njimi, da bi jo moral kar hoté &Ii nehoté ljubiti ; vlasi v jasnej kiti opletali so njeno opaljeno sicer, toda gladko in nežno čelo, ki so razpuřčeni in gosti vpadali doli do pasa izpod belega robca. Ko je bil Harvar se bogat in v bajti niso trave, marveč kruh jedli, razvijala se je Hanika v krasno devo, navezavši si biserjev na vrat in fjpletavéi si jasne vlasi v kitico; pa so tudi fantje iz vse vasi le na njo gledali. Četudi je bila Še premlada, da bi zamogli snubače k njej požiljati. I/mej fantov je najpaznejse zrl na Haniko osemiiajstletni Hazilij Ilniara. Vie je bil trezen in priden delavec. Iz oči mu je sijala poštenost in bistroumnost, lice mu je oblivala rudeČica zdravja prikaže navadna latovka, potem pa Šopulja. Glavni pridelek na takih prostorih nam dajejo tisti omamljeni, sem in tja rastoči šopi lucerne, ki so se èe ohranili in ktere je treba po večkrat v letu obirati s koso, ker lucerna hitreje izpodraste, ka kor med njo rastoča trava. Zaradi hitre rasti, ktero ima lucerna po naših krajih, sploh ni pripravila za travniške mešanice, ampak se najbolje spoiiaša. Če jo sejemo in rabimo samo za se. Stare lucerne torej ne kaže puščati za travnik. Kdor pa hoče na vsak način iz nje dobiti travnik, ta naj jo preorje in naj prvo leto vseje turšČico, drugo leto na kako drugo okopavino, ktero je dobro pognojiti, in tretje leto naj vseje primerno zmes travnega semena. Tako bo dobil traviiik, da ga bo lahko vesel. Po vsem tem nam v restiici ne kaže pu.5čati starih deteljišČ za travnike. Kakor hitro zmanjka detelje, so koAnje tako slabe, da se ne izplača pu!^čati takih prostorov za daljnje košnje. Skoda za zemljo, ker je premalo izkorišČenal Veliko bolj se izplača — in na to je gospodarju vedno treba gledati— Če kupimo potrebnih travnih semen in jih vsejenao z deteljo na dobro pripravljeno in pognojeno zemljo. Na ta naČin bodemo dobivali leto za letom bogate košnje, t roški za seme pa se nam najhitreje po v mejo. Kako pa to, da se prikazuje predciiica po triiviilki]), gnojciiili s Tóiniisovo žlindro iu kajuitom? Gotovo se je ta in oni začudil, ko je zagledal na svojem travniku naenkrat prednična gnezda, in moči Hantka je Hazilija vŽe oddavna po/jiala. Ko sta bila še otroka, pasla sta čredo skupaj ; pozneje, ko je začela materi pomagati pri gospodarstvu in je bojevala po vodo, šla je poleg njega in pogovarjala ter smijala sta se tako veselo in glasno, da so že kar sosedje pogledovali izza plotov Potem sta zopet kedaj skupaj delala na tlaki, in Bazilij je vedno pomagal Haniki, in povračajoč se na delo, prosil jo je, da bi zapela kakovo pesem. Hanika je prepevala in fantè je gledal na njo z ljubečimi očmi. Tudi deklini je bilo dobro z veselim in bistroumnim Baiiljkom. Ž njim je jelo veselejĚe pohajati na tlako, in njenej materi se je priklanjal nižje, nego drugim ženskam, a ko ga dolgo ni videla, gledala je iz vasi na cesto, pa so se ji modre oči kar s solzami zalile ter ji bilo v srcu tako Žalostno, tako turobno, da ji je omrzel ves svet. čvrsta sila, katera se pri gospodi in na kmetih jednako ljubezen imenuje, vlekla je vzajemno k sebi dvoje Čistih in mladosti polnih detet priiode in ljudstva. odkar ga je pognojil s Tómasovo žlindro in kaj-nitom. Od kod pa ta predenica, ktere pred gnojit-vijo ni bilo na travniku? Da bi ee bila zasejala z umetnim gnojem, to ni mogožel Ali jo je za-Desel morda veter ali ptiii ali druge živali? Čudno, da se to že prej ni zgodilo. Tako premišljujoč stoji gospodar na svojem travniku in ugiba, kako se mu je mogla zatepst! ta sovražnica na lepo rastoSo deteljo. Te uganjke pa ni tižko rešiti. Treba se ti je le nekoliko oireti po dotiÈnem travniku, in kmatu boB nagel vzrok tej neljubi prikazni. Motil bi se, ko bi mislil, da se je predenica zatepla še le aedaj na tvoje travnike, odkar si jih pognojil s Tómasovo žlindro in kajnitom. Nikakor ne! Predenica je že od prej na tvojem travniku. O tem se lahko kmalu prepričaš. Pripogni se k tlam in opazuj deteljico na travniSkih prostorih, ki še niso pognojeni. Kmalu bo8 opazil, kako je sem in tja maj-èkena deteljica ovita s predenico. Če stojež opazuješ travniško ruSo, ne najdeš tega, ker je detelja [ia takih prostorih navadno tako zatrta v rasti in tako majhna, da ni mogoSe opaziti na njej drobnih predeničnih nitij ; kakor hitro se pa začne na pognojenem travniku detelja dobro razširjati in, močno rasti, takoj začne tudi predenica bujno prepletati deteljna stebla in se razvijati na gkodo travniškemu pridelku. To je vzrok, da se je prikazala predenica na nekterih travnikih in koSeni-csh potem, ko smo jih pognojili s Tómasovo žlindro in kajnitom. Kaj pa bo storiti v očigled tej neljubi prikazni ? Ali bo treba zaradi tega opustiti gnojenje s Tómasovo žlindro in kajnitom? Kaj §e! Tako ravnanje bi ne bilo pravo. Zatirati pa bo treba Enkrat, in to je bilo se taČas, ko so imeli kruha v Haryarovej bajti, ter Hanika imela sedemnajst let, zgubila se je Harvarju ovca in poslali BO Haniko, da bi jo poiskala. Deklina je dolgo pohajala po polji ter iskala zgubljeno ovco. Soince je imelo že zapadati, ko je srečala Baziljka, Hadostflo se Bazilij ponudi, da gre namesto nje za živaljo, in da jo domu pripelje. Šel je daleČ proč od vasi ter res srečno naáel ovco in jo gnal proti domu. Večer je bil tih in prijeten, jeden zadnjih letnih večerov; brezovi gaj je Šumel; tam nekje so igrali fantje na pižčalko iu tako lepo, pa tudi turobno ob enem, bilo je na tena božjem svetu I • . . Baiiljka je prevzela otožnost, get je ves zamiSljen dalje. Domu priiaedBi, se mu stariái in Hanika lepo zahvalijo. Bazilij pa postoji s Haniko na hišnem pragu, ter se tam dolgo in ljubo ž njo razgovarja. Rad bi bil zvedel, ali mu je res naklonjena, ali ga ljubi, kakor on njo, vendar v njegovi preprostosti in boječnogti ni vedel, kako bi ji to povedal, kako to poprasal. CDatje sledi.) skritega deteljnega sovražnika, zajedavo predenico, kakor hitro jo zalezemo. Napadena mesta po travnikih je treba poko.>iiti predno cvete prednica, in Če treba tudi poigati. Okužene travnike pa bo v bodoče trťba gnojiti tudi áe z gnojnico (itranišŽjiico), ki je bogata na duňiku Najbolje ravnajo tijiti gospodarji, kteri gnojé svoje travnike s Tómasovo žlindro in kajnitom, ki sta bogata na fosforoví kislini in kaliju, vmea pa tudi z gnojnico, a hlevskim gnojem, straniačnico, ki je bogata na dušiku, ker je ta redilna snov za bujno rast trave neobhodno potrebna. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor, ki je bil aedaj samo preložen, pravijo, bo v kratkem zaključen. Potifj bo pa zopet na novo sklican. Izvoliti bo morala zbornica najprej novega predsednika, ker z dosedanjim predsednikom Abrahamovičem ni zadovoljna nemška levica in bajè tudi nova vlada ne. Vlada se Se vedno trudi, da bi pomirila Čehe in Nemce. Pa jezikovne naredbe so tista močna stena, ki loČi obe narodnosti na Českem. VUda bo v najkrajšem Času izdala naredbo, s katero bo sama določila začasno pogodbo z Ogersko, ker jo niso marali oziroma mogii določiti poslanci. Vlada po tem takem sedaj sama vlada in določa najimenitnejše stvari. Vendar èe neČe imeti takega lica. Zato je sklicala deželne zbore, da morejo posamezne dežele izražati svoje mnenje. Kranjski deželni zbor je imel prvo sejo 28. grudna. Deitelni glavar je pozdravil poslance in deželnega predsednika, spominjal se preteklo leto umrlih po,slaiicev Janko Krsnika in Matej Lavreačiča in izrazil nado, da bodo poslanci skupno, složno delovali v tem zasedanju. Potem 80 se vršile volitve v razne odseke. Značilno je, da je poslanec stolnega mesta Ljnbljane Hr.bar izstopil iz kluba „narodne stranke", V Ljubljani ima katollško-ljudska stranka opetovano shode in seje. Gre se za to, da bi / sedanjem yažnem času, ko se Nemci te,?no združujejo proti Slovanom, tudi Slovenci na Kranjskem vsi združili v obrambo narodnih pravic, da ne bi bilo več na Kranjskem tako žalostnih strankarskih bojev. Poslanec dr. Sušteráič je predlagal, naj katoliško-ljudska stranka začne s spravnim delom. In zato se vrše sedaj taki shodi v Ljubljani. Slovenski in drugi slovanski listi z veseljem pozdravljajo to namero. Koroškim Slovencem se je vendar izpolnila srčna želja. Dosedanji deželni predsednik, »tari „prijatelj Slovencev" Scb m id t-Zabi ero w je šel v pokoj. Na njegovo mesto pride iz Gradca dvorni svetnik Fraydenegg. Pa kdo 7«, boli ta kaj boljâi? Tudi dosedanji tržaSk) namestnik ?ites Ri-naldini je umirovljen. Za iijfg'oveg'a naslednika je imenovan dosedanji dťželni predsednik v Bukovim", grof Go es 8. Kni je novega po širokem svetn? Mirovna pogodba med Grki in Turki je podpisana. Vendar vlada (»o Gréiji se vedno velika razburjenost zaradi one nt^srećne vojske. Viatítia stranka zavaljuje v-fo krivdo na neko tajno gráko druíbo „Etnike Hetairia". Ta zveza pa trdi na-flprotno. Nemški cesar je poslal v vahodno Azijo na Kitajsko pod poveljstvom svojfga brata princa Henrika mogočno brt^dovje bajè zato, ker sta bila v Kini umorjena dva iiHinAka misijonarja, in hoře on zajamôiti varnost ne mak h misijonarjev in trgov-cey. V resnici pa cesar menda le bolj na to misli, da bi v vzhodni Axiji dot>il tudi on kak lep koàiek zemlje polfg Rusov, Angležev in Francozov. Sv. 06e 80 tudi letos pr'-d boiiènimi prazniki nagovorili — kakor navadno — kardinalski zbor. Omenjali so posebno razmerje med sveto stolico in laiko vlado. G^vor je vzbudil povaoiii veliko pozornost. Domaće vesti. (Imenovan j 8.) Svitli cesar je imenoval ljubljanskega kanonika preč. gospod« dr. Sebastijaaa Elberta 2a novomeškegd prcàta. NovnimenovHni prost je bil rojen 23 januvarja 1860 v Díidesheirru na Bavarskem. Starši hj ae potem preselli v Ljub Ijano, in tako je izvréil gimnazijske in bogoslovne nauke v Ljubljani. V mainika iioaveáen je bil 1. 1884. Nekaj đaaa je bil kapelan v Ški fji Loki in v Pod brezju. Potem so ga Šk^ f vzeli za svojega kapelana. Kot tak je napravil doktorat wv. písma, bil nekaj ^sa podvodja v bogoslovnici, dobil Kircbpergov ka-nonikat. In '^leđnj ga |p cesar imenoval za nssled-nika mil. g. prdSta Petra U r b a. Novega milostljivega g. prosta, moža velike uéenosti (poleg doktorata sv. pisma je naredil v zadnjem čain tudi izpite iz prav«), moža blagega značaja iskreno pozdravljamo. Mlad je áe, — toKio već bo lahko storil — V Novo mesto pride v prvi polovici meseca svećana, (t Umrl) je 19. di-c, m 1. prnlsednik deželnega flodiiôa v Ljubljani, gosp. Franc Koôevar pl. Kon-^enbeim, 65 let star. •f (Pater Stanko Vidovič,) minoritski duhovnik, po mirnopeSki fari dobro znani nečak rajnega gosp. fajmoStra, je po dolgem bolebanji umrl v Ljubljani, ter bil prepeljan v njegov rojstni kraj Rob pri Vel. LaSčah. Naj v miru počiva. f (Janez Kapelle), bivái oskrbnik komeade V Met iki, nekdanji de-že ni poalsnec, umrl je 30. decembra v Metliki, star 85. let. Truplo umdega prepeljalo se bode dne 1. januvarja t. 1. na pokopališĚe pri Treb Farah. — "V Aiileáičih pa je izdihnil svojo blago duáo mnogozaslužni in obče spoštovani gospod Fr. K'»1er po kratki in mučni bolezni. Pokojnik ja bil neuiiir>ren v cerkvi iu goli, Tsled česar vse po njem žaluje. Naj v mira počivata! (Deželni zbor kranjiki) segel se je k zborovanju dne 2S. decembra, Bog daj, da bi gg. poslanci tudi mnogo koristnega sklenili. Pribodnja seja ba najbrž àe le sreli januarja, ker do tje imajo razlifini odbori dovelj posla. (Narodna čitalnica v Novem mesta) priredi letos v predpnstnem času sledeče veselice: Dne 6 januarja zabavni večer z igro in plesom; dné 5. ftíbr. običajni Vodnikov ples; due 2â. febr., to j« pustni torek, maskarado. (Gasilno društvo v Novem mestu) priredi R.tijim članom in prijateljem gasilnega drnátva veselic » s pletom v dvorani „Narodnega doma" zvečer 8. januvHrja Pri veselici bo srečkaoje; torej se slavno obôinstv'o uljudno prosi za poklonitev dobitkov, kter« trgiivec gosp. J Ogoreutz sprejema. Ker je dohodek Dxinenjen fuiidu za přepotřební gasilni dom, je ta proinja utemeljena in vsega priporoiil» vredna. (Občinski zastop velike občine Smihel-Stopiike) je pri občinski seji dné 16. grudna 1897 sogUsiio z velikim navdušenjem sprejel sledečo resoluciji): Občinski odbor velike občine Šmihel-Stopiške na K iiajskem obso, tunske běsnosti v počette remSke nac silatvom onemogoči a najostreje ostudne izbruhe tev' ižavnem zboru ter obžaluje divje jonalne opozije, ki je z divjim naft delovanje parlamenta in obžaluje i^ito tako skrajno podlo in zaničevwija vredno pisarenje Slovanom protivnih časnikov, ki »knsajo od-govorn 8t za vse dogodke zadnjih mesece? odvaliti na desnici), in naložiti jo po nečuvenih provokocijab iz-zivaciiin, zatiranim Slovanom. ~ Občinski odbor čestita z občudovanjem predsedstvu poslanske zbornice na jfkieui nevstrašenost), s kojo je odbijalo nedostojne poslanske Už:ijive napade nemâkih kulturonoseev in pozdi'a\lja radostno izjavo desnice kot najboljšo nado boli-íe bodočnosti vseh slovanskih narodov naàe države. Obftiniki odbor te tiaileia, da bodo slovenske parlamentarne stranke, mt-ii njimi zastopniki našega slo-venskfrga naroda, neruzdružno in neomahljivo proti vsakťmu Slovanom sov raznemu navala, naj pride od koder in kogar koli, vstrsjale v zmagovitem odporu. (Električna razsvetljav» v Ljubljani) ae prićne z novim letom. — Slovesnost bo se vršila v ožjem krogu. (Občinski odbor v Krškem) sklenil j« ustanoviti v proslavo petdesetletnice cesarjeve vlade ljudsko knjižnico. (Občinska vOlitev na Raki.) 2. decembra m, 1. bil je županom voljen gosp. Alojz Hrastnik, poseitnik in mesar na Biki. Svetovalci pa so naslednji posestniki: Franc Malenlek iz Zaloke, Miha Teran iz Germovelj, Janez Čemii iz Zameika, Fran Metel It o iz Dolenje Vasi, Anton Moći vnik iz Rake, Janez Gorenc iz Dolge Rake, Franc Crelbar iz Gmajne in Mstija TomaŽin iz Smednika. (Preložitev ceste.) Postava, vsled ktere se ima deloma preložiti okrajna cesta iz Gabrovšice čez Mulavo do glavne ceste pri Studencu, je po pre-svitlem cesarju potrjena. (Avstrijska zveza prijateljev ptic.) Dné 2 januarja 1B9B bode govoril gospod Rudolf Ott o varstvu ptic v dvorani „Katoliške družbe rokodelskih pomoinikov" ob 11. uri dopoludne. Na to predavanje se posebno opozarja slavno občinstvo. Natančni program se razvidi iz oklica na voglih bi«_ (Mestna hranilnica novomeSka) bo z đanainjiia daeToiu začela vpisavati in r&6uniti v kronski veljavi. (Metliška čitalnica.) Eeđai občni zbor naredne čitalnice MetliSke zvolH je doe 33. t. m. sle-iteči odbor: Gosp. Fran Guatin ml., posestnik, predsednik; g. Franc Uràiô, c kr. davčni pristav, bla-^jnik; gosp. Valentin GostiSa, c. kr. 'iavčni pristav, tajnik; gg. Henrik Starin, c. kr, sodnijski pristav, Smsnael Fui, trgovec in posestnik, Iv, Hranilovič, trgovec in posestnik, Milan Wacha, uiag. pbarm., od* borniki; g. Auton Mabe, ttgo^ec, namestnik. (Nesreča.) Minuli pondeljek zjatraj je zgorel T Mirnipeči trileten dtček pok. posestnika Rusa. Igral se je pri peči z lučjo in vnela se mu je obleka. Pomoč ni bila več mogoča. (Novi koleki) [Heœpeljni] začno se prodajati 2 letoânjim letom. Stari koleki z letnico 1893 bodo neveljavni postali, in jih bodo od 1. febrnvarja do konec marca vse davkarije za nove zamenjavale. Pripomniti je pri tej priliki, da bo treba z novimi koleki pozornejáe ravnsiti. Izdelani eo tako, da jih ne bo lahko prilepljenih zopet odmočiti in iz papirja vzeti, ker ne prenašajo preveč mokrote in tudi ne preveč vročine. beton, to je cement in stolče.io kamenje. Ko bo že precej te tvarine akuj) napravili, pritečetn inženir tu železcižni uradnik, ter kriiit«, naj nehajo. Khj je biL? Po železnici prišla sta dva voza podobne tvarine, namreč en voz cementa in en voz niretnega gnoja. Uradnik je po pomoti odkazal umetui gnoj zidarjem, ker je cementu po nnanji obliki kaj podoben. Nad 40 centov tega umetnega gnoja so bili že s kamenjem pomešali in v đuo zatolkli, ko se je na kolodvoru pomota opazila. Kaj je bilo dinzega storiti, kakor vso âaro iz jame izvleči, kamenje umiti, in zopet s pravim cementom delati, Hazne Testi. * (Požar,) Božični dan pogorelo je v Oikagi T AmeriÙ velikansko poslopje, kjer je bila obrtnijska razstava. Devet oseb je mrtvih, kxcih 40 poškodovanih. Škodo cenijo na poldrugi milijon goldinntjev. * (Za šestdesetletnico nialnistva) so 8v. ocftn papežu Leonu XIIL od nekterih vladarjev že sedaj lepa darila došla ; tako na priliko poslal je piedsednik fiancozke republike 6 dragocenih posod; ápanska kraljica zlat, z biseri okrašeni kelih; turski cesar zlat prstan z dragdcentm biserora; naš cesar p& lepo skrinjico in notii 50 tisoč goldinarjev v zlatem denarju, * (Sv. Oče Leon XIII ) obhajajo dné 1. ja-nnvarja 1898 šestdesetletnico mti^niátva. ï^a to slovesnost so avstrijski Škofje izdali skupni pastirski list, ki se je na prtizoik sv, btefana po vseh cerkvah bral. Pastirski list zapoveduje slovesno obhajati šestdesetletnico sv. Očeta. — Slovesnost se prične na predvečer. Na novo leto se po vseh cerkvah obhaja slovesna služba božja. Po vseh cerkvah se mora isti dan pobirati miloščina za sv. Očeta, ki se kot jubilejni dar cele nadškcflje pokloni sv. Očetn. * (Poljaki na Pruskem.) Prnska vlada natanovila je že leta 1866. tako zvani „Poljski zaklad" z 100 miljoni mark. Namen zakladu je, pokupiti poljskim plemen itaše m in posestnikom zemljo ter jo izročiti Prus{.m, da zatiô tem načinom poljski živelj v nemškem cesarstvu. Nad 30 let deluje tedaj to sramotuo društvo, toda vspehi so jako neznatni. Poljski grašCaki 80 pač prodajali svoja posestva za ponujene jim visoke TBote, a takoj so si nakupili še lej'ših in cenejših posestev od zadolženih nemških gra^čakov. Močna slovanska korenina ne da se tedaj zlahka izruvati. Vendar je pruska vlada letos darovala znova 100 miljonov mark, dasi uvidi, kako slabo se ji obrestujejo. Poljski listi zaklinjajo svoje zastopnike v piuskem deželnem zboru, naj se bojujejo vstrajno za svojo pravično stvar. * (Umetni gnoj pri zidanju ) V Endoifu na Bavarski meji gradijo most. Ko so za temelj dovolj globoko izkopali, jeli so napravljatl tako zvani Darovi za kapelico Božjega groba: Gosp. kanonik Hořevar -1 gld. 60 kr,; Javuniik iz Gotne Taii 2 gld. Loterijske številke. Trst 18, decembra 52 6 77 64 15 Gradec 24. „ 29 69 56 46 60 ZAHYÍ^XaA. Podpisani izreka v imenu dijnkny, ki ee v novomeSki (ii-jaSki kuliinji podpirajo, ua.itnplfiSo zalivalo za veliko Bvoto, katero je do 11 et;el „Glasbeni kuuccrt" decembra imenovnnenin zavodu. Zahvaljuje bln^oroiln«! gosiioito nmiitiiike K. Hoffmeister-a, H. Junek-a in J. Vedral-a, ki mo «e potrudili iz LjiiMJnne, ila si> B svojim umetnim igrsiijeiii toliko jiripoiiiogli k blajieziiu namenu, gospo 1. Žitek in gospoda Fr. Grajlanlia, za dovrSeiiu petje, gosp. Ign. Hladnika za spretno t<]ireitilj<'vnnie na uinsovirn in prav jio-Bebno še gospoda tajnika dor. E. VolÉIÈa, ki se je največ trndil, da se je koncert vr^il in slediijii; vse elavoo obfinstvo od blizu in dalef, ki je pripomoglo z mnogoštevilnim pusetoni do tabo lepega gmotnega vspelia. Ndvd mesto, dné 14. decembra Dr. Jos. Marinko, Objava- iMc^tna liruiiiltiicti r Novom mestu obrestuja tudi od I. januarja 1898 naprej vse vloge po 47„, ne da hi odtegovala novi reiitnl davek, tako, da prejmejo vlagatelji polne 4% obresti. Poziv k občnemu zboru tlcliii^kcgii dniíitva I. Nnrodul dom v lliidolfoTcm, ki se bode vršil dné 33..ianiiur.ja 1898 ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. V s p o red ; 1. Letno poroĚilo. 2. Eaćun in bilanca za leto 1897, 3. Odločitev dividende. 4. Volitev upravnega odbora in preglednikov računa. HiSa lia prodaj îegaTur'^a ulica št.^178 s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, svinjaktrn, lepim dvoriščem iu majlmira vrtom, biez penzijctni ta. "Vse se nahaja v dobrem stanu. — Več se izvé ravno tam. (10 -1) x; Ait.?T TTrmTTTTSo:—mrrrcrnr fltraii 7 ZAHVALA. Za, mnogobrojne (lokace iakrenejfci soňntjft mej boleznijo în ob smrti našega itepuzabnega Usta ozir. Btaregft oÈeta, gospoda lEaxolei KialèiPp litànega gospodarja in poseetQlka, izrekamo tem potom vaom vdelažeiioem, posebno preč, (luliovSňitii, gg. nra(lniko)n, slav- mestni gardi in slav. poiariii hraitibi Ka mnugubrojiio vileležlio pri sprevodu^ ter darovateljem krastiih vencev najtoplejšo zahvalo. Novo mesto, diiê 12. decembru 1697. Žalujoči ostati. vsem pryateljeiQ in znancem tiïtcw ia ksjis&r t Hovím nnto. (6) Tima linfiťiQfvn I« na prodaj proti Mgod-puOt^SLTU nimi pogoji na Spodnjem Kartelevem, posta MirnapeiS. Isto obsega približno 8 oralov njiv, 8 oralov liuate in 4 orale vinogradov, IIa^^aIt 'tfteri '"la veselje do pekovskega obrta LFtiL/Ullj in je 15—16 let star ter lepega vedenja, «prejme se takoj v poduk. — Kje pové vredniàtvo lista, (143 ÏÎ) apca volar a in iiapca konara r J u u ilde ee z nastopom službe oh novem letu za gospodarstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske Sole na Grmu. — Zglašnjejo naj se službe voljni pri vodstvu te šole. (265—3) Sreeno Novo leto! kliiem vsem častitim odjemalcem ter se pri-îk) poročam za nadalje z spoštovanjem ^ Karol Barborič, ^ (4) trgovec v Novem mestu. Sadno dreve in ameriške trie. L 2000 komadov sadnega drevja (jabolk in brušek) ol 15 — 30 kr. komad po kakuvosti ter cepljenke, korenjake in ključe, katerih c^na ie po kakovosti trt, ima za oddati Janko , Karlovéek, post-stnik in trgovec v Smarjeti pošta Šmarjfta (Dolenjsko), (7—1) Hazglsis! Prihodnji živinski somenj v Crnomlji bo v Ni-edo pred sv. trcini kralji, to je diiti 5. januarju 1898. Žopaflstvo Črooinelj, 24. taira 1897. (8) Schweiger. Trgovski pomočnik Šl™ : ^^ ápecehiakim blagom pri Adolf Pauser-ju v Novem mestu. Vlej ljudstvom se govori : Za neveste in ženine iiu|>uje se nrtjbolj , frišno, lepo in njijîiovejSc blago za ^ obleko kakor tudi pušeljcc i" kran- J; r COljilO po Dajiližiili cenah pri trgovcu J v IVovom mostu. Ci>-i) Razglas ! Dobrovoljno se proda hiša z vrtom v Metliki, ulica Strnišče àt. 149. Hiâ<( je pri glavni cesti, ki pelje iz Hrvaškega skoz M«tlÍko v Novo mesto. Vrt je za hišo in meji s živinskim trgom. Hisa ima dve sobe, vsako za se in je prilika za dve partiji; ima tudi gostilno, ker je to staro birtaâka mt^^to in jti tudi prilika za novo zidanje. Cena je 1050 gld. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri gospodu župniku v Kamanju, p. Dialj na HrvaŠkem pri Metliki. (2GT—3) r» ^ï^* Gostilni Î Kandiii št. 8. Podpisana naznanjam si. občinstvu, da sem se dné 16, t. m iz Drgaiieve hiše št, 23, zopet v mojo lastno hišo v Kandiji št 8. pri mostu preselila, v kateri bodem od sedaj naprej točila izvrstna domača vina iz Tráke gore in Grčevja kakor tudi friško pivo, ter postregla tudi z najbolj limi jedili. Ob enem se zahvaljujem si, občinstvu, prijateljem in znancem zsi dosedanje zaupanje ter se priporočam za obilni obisk. (2Î2-2) Jozefina Rajec roj. Plenifiar. 11012684 AO" t® ^thraljevaje se za dosedaj mi izkazano zaupanje, prosim da mi blagovoli al. oMinstvo tudi \ naprej t mojem podjetju nakionjeno biti, za kar se bodem z dobro postrežbo izkazal hvaležnega. Ob jednem dovoljujem ai za bodoĚi pred-puat èast. ženinom in nevestam naznaniti, da dobim takoj po praznikih prav veliko izbiro najnovejifga in najfinejseg^a oblačilnega blaga, kakor tudi novosti v šopkih in vencih. Priporodevaje se za mnogobrojni obisk bilježim velespoStovanjem Jos. Medved. ai -a p o q O "5* I .m; Ca o: « _ >3Î3 « g t. a> u. ô f .S ■ -C ta y tvTho vanioHti «b-fitnntva pred nlAvrnd-aimi TiQuamjuilt cosim od aft^tj QUJi^fl tD-le D!) v&r«tT«iLe ^su&uiko TTřfllPí* ki je Že bolj dorasel bi rad prišel v ÍJL-t/lUítjj jiodutt h kakemu otmn.ku. — Vpra-ianja naj se blsefivoliio pošiljati na adreso Johann Hôierie, PôlIandI, P. TSplih. (2G8 2) Jedino prayi BALSAM (Tmctnra balKamîcaj iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov A. Thierry-ja v Preiraii crl Rof«tea-Slatini. Pifihnfieu in potrjen od adrafstvenili oblsBtev. NajRtar«ie, najpristneje, najrfelneje In --------- -^ nsjoenei« l|ud^ko domaČe zdravilo, ki uteSl prsne In ptuin« b«lt6t[, ittiidčeri kr& itd. ter vpa-rabno notranje In zunanje. V znak jjhatuosti je saprta vtiak», steklenic* « strhrEn kainc«, t katero je vt.iaiijena ruoja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vuak baisam, ki ue unei ï^uraj «tojefe zeleno tiskane varsivene ■Dsuike, naj pp ndkloni kot èini cenijo Um niS Tieiln^jo ponaredbo. Pazi naj *« torej vedno natančno na zeleno varslveno zna viko, kakor zgoraj i Ppnarejaloe In poenemo-valce mojega jeulno pravega balzama kakor tudi prekupce ali vrednih ponarejenih, abóinatvo varajoËlh drugih balza-Hov, zasledujem najgtražje aodnijskim potom na podlagi zakona a varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zalaga mojega balzama, naj se naroči direktno In naslovi: ^a angelja v a rti a lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatial. tZ malih sil 6 dvojnih steklenic stane franku do «ahe »vstro-ogrslie poitne postaje 4 krone, T Bosno lu Heruejfovino 12 malih ali 6 dvojnili steklenic 4 krime 60 vinarjev. Uatû kot 12 majhnib ali 6 (Ivojnih steklenic se ne razpoiitja. BaispoSilja se samo proti predplačilu ali ijoltoeitin poTietjn. SV Pazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varstvcae znamko, katero mora ooslti v znak pristnosti vsaka steklenic«. (I3'J~13) Adolf Thierry, lekarnar T Pregradi pri Rogatec - Slatini, Posestvo na Gorenjskem išče voja&čine proste; Velikega hlapca (vavpta), ki je vesfi vsíh kmftskih opravil, zna dinžini zapovedovati in lahko gospodarja nadomestnje — ne premlad; konjarja, volarja in vrtnarja (lahko oženjen), najveć za zelenjavo in sadje, koji se ra tudi druzega dela prime. Delavni trezni in ubogljivi ljudje, ki zamorejo tudi spričevalo svojega g. župnika o lepem vedenja priložiti, naj natančneje ponudbe, pt'goje, vprašanja itd. vrřdništvu ^Dol. Nov." v Novem mestu pod znamko „Služba na Gorenjskem" pošljejo, Pit.ma in spričevala 86 ne bodo vrnila, tciej naj se spričevala prepisana dopoSljejo._(271—2;) Tcvarcia zaloga šivalnih strojev in biciklov. mAM lAi, Ljubljana, Dunajska cesta Št. 13. Canilil na zahtevanje br«zpla£iio in franko Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skiilek v Metliki. (131-14) ^y^es^: iid^ateti, «aloioik in tUkar j. Krajec.