r »nsoavs Celje - skladišče D-Per III 19/1980 E 6 GLASILO KOLEKTIVA LETO XVI., ŠT. 4 S CELJE, APRIL 1980 Prvi maj - mednarodni praznik dela Praznik dela Pirivii maij pričakujemo Vsako leto z željo, da bi Ob lepem vremenu čim bolj svečano in ponosno proslavili sadove minulega dela. Radii se tudi spominja-mo prvomajskega navdušenja, ko smo z rdečimi nagelj ati na prsih prešitevaili zgrajene kilometre, nakopane tone rude, posejane in požete hektarje. Podobnost s takratnimi udarniškimi časi je v tem, da tudi danes preštevamo, da tudi danes hočemo veliko doseči. Dosegla smo veliko in smo zato v svetu, katerega dal smo in h katerega bogastvu prispevamo z izvirnostjo svolje revolucionarne poti, upravičeno ponosni. Naše veselo in na videz brezskrbno praznovanje prvega maja je sad tistega kar srno prehodili in naredili doslej. Prvi maj je vstopil v Zgodovino človeštva v Združenih državah Amerike v prejšnjem Stoletju. Tdkrat so veliki štrajki pretresali to deželo, delavci So se povezovali in postavljali svoje zahteve. To gibanje je doseglo svoj vi- šek 1. maja 1886 v Chicagu, ko je d eimonš tiralo po ulicah nad 40.000 delavcev, ki so zahtevali uresničitev takrat znanih treh osmič: 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur kulturnega usposabljanja. Pri izkazovanju teh zahtev je prišlo do grobega nasilja nad delavci. Policaji so Ubili 6 delavcev, ranili so jih okoli 50, zaprli pa nič koliko. Vodje tega zgodovinskega štrajlka so postavili pred sodišče. V zloglasnem procesu jih je bilo kar 5 obsojenih na smrt, 3 pa na dolgoletno robijo. Takšen je torej bdil revolucionaren in krvav prvi 1. maj v zgodovini. Rodil pa je tudi sadove: to nasilje je močno odmevalo v takratnem delavskem gibanju po svetu. Na kongresu druge internacionale leta 1889 so odločili, da naj se v spomin na žrtrve v Chicagu, 1. maj praznuje in to tako, da naj se na ta dan v vseh deželah in mestih izvedejo mednarodne demonstracije z zahtevo po osemurnem delovnem dnevu. S tem je bila dana organizirana osnova za praznik in za *******-******************"****'**'*'******"*'******"***** X X X X X x X- X X X- X- X- X- X- X- X- X- X X X- X- X- X- X- X- X X X- X- X- X- X- Družb eno politične organizacije in organi upravljanja čestitajo članom kolektiva, upokojencem in njihovim svojcem ob prazniku dela — 1. maju X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X solidarnostno nastopanje, za postavljanje skupnih zahtev in združevanje delavcev. Novo obdobje v praznovanju prvega maja je nastalo po zmagoviti oktobrski revoluciji, ko postane to uradni Vseljudski praznik. Celo v nekaterih kapitalističnih deželah mu priznajo uradni značaj. Ponekod pa je praznovanje še sedaj prepovedano. V deželah današnje Jugoslavije se je praznovanje 1. maja začelo že 1890. leta v Ljubljani, Zagrebu in Novam Sadu. Delavci so zahtevali uresničevanje treh osmič. Revolucionarne demonstracije so se naito širile po vseh večjih mestih. V stari Jugoslaviji pa je bilo praznovanje zelo nevarno. Policija je Streljala v delavce in njihove zastave, pretepali so jih in zapirali. V času narodnoosvobodilne borbe naših narodov je 1. maj dobil novo obliko in nove načine praznovanja. Na praznik dela so partizanske enote bile ogorčene boje s sovražnikom, na osvobojenem in tudi neasvobo j enem ozemlju pa so bila množična praznovanja in demonstracije. V letih po osvoboditvi je bil 1. maj dan, ko je hotel vsak kolektiv na prvamajiski paradi uspehdv in dosežkov pokazati kaj Vse je naredil. Bilo je veselje nad tem, da delamo v svobodi, sicer trdo, toda zase in z neizmernim zaupanjem v srečno prihodnost. V svobodni Jugoslaviji smo ustvarili in razvili socialistično samoupravno demokracijo, ki izvira iz socialističnih proizvodnih odnosov, zasnovanih na satmoupravlia-hjiu. Družbenoekonomski položaj delaVca v združenem delu — njegova pravica, da suvereno odloča o sredstvih, pogojih in rezultatih svojega dela, je izhodišče in pogoj za samoupravne demokratične odnose. Im nasprotno, delegatski samoupravni sistem zagotavlja raz- (nadaljevanje s L strani) voj socialističnih s amoupr avnih proizvodnih odnosov. Družbenoekonomski položaj človeka im delegatski sistem odločanja o družbenih zadevah sita dve pllatii, dve neločljivi obeležji položaja, pravic im svobode člavelka. V naravi našega družbenega siisitema je, da se ljudje kot proizvajalci in samoupravfijalcd pri reševanju osebnih, Skupnih in splošnih družbenih vprašanj medsebojno sporazumevajo in dogovar- Predvidane, toda nerealizirane onganizactiljislke spremembe v SOZD Dobrini in v delovni organiizacijd »Mera« Celje so bili vzroki, da je Delovna skupnost iskupnih služb kasindlla s planom on programom ddla. To pa delovni Skupnosti ni preprečilo, da ne bi pripravili temeljito analizo doseganja uspešnosti opravljanja nalog delovne skupnosti od leta 1976 do sedaj. Z analizo, kaitera je dana v obravnavo ivsam TOZD in seveda DS SS, srno prikazali tudi odvisnost formiranja dohodka v DS 8S od dohodka TOZD po letih. Iz analize ugotavljamo, da že štiri leta opravljamo dela in naloge z enakim številom delavcev v DS SS ob dejssltvu, da ,se v delavni organizaciji vsako leto poslovanje širi. Analiza nam odkriva še vrsto 'dntigih podatkov, kateri so bil dobra osnova za pripravo programa DS SS in ovrednotenje pmograima. Ob upoštevanju resdlucajisIMh zahtev je naš program idela ovrednoten tako, da je predviden samo za 13,7 °/o povečan prihodek DS SS v letu 1980. Ob predpostavki, da program dela in število izvajalcev ne poveouiemo. Za uspešno doseganje zastavljenega cilja, Ob minimalno povečanih stroških doseči boljšo 'kvaliteto dela, smo sprejeli v DS SS tudi poseben stabilizacijski prfagram. Osnovna izhodišča programa so strokovnost pri o(praiv!jan!iu nalog, skrajno racionalno izkoriščanje delovnega časa, ob boljši organizaciji dela in štednjo pri trošenju in koriščenju materialnih sredstev. Kot posebna naloga v Stabilizacijskem programu je še nagrajevanje po delovni uspešnosti, M sledi iz fizičnega doseganja količinskih normativov (primer: delaVke pri strojih za zajemanje podatkov). Program dela DS SS, ki je kratka sinteza programov vseh išLužfo in obeh sektorjev v DS SS, bo v na- jajo na podlagi enakopravnosti in vzajemne odgovornosti. Samo tako lahko uresničujemo in izboljšujemo človekove svoboščine. Absolutne svobode zunaj medčloveške odvisnosti ni. Na tem temeljijo tudi naša pojmovanja svobode in pravic občanov, naša praksa demokratičnih odnosov v družbi. Uresničevanje človekovih svoboščin pa naj vedno šLorni na znanem geslu: »delu časi in oblast«. daljevanju posredovan, je le zbir tistih nalog, ki jih mora DS SS opravljati za TOZD poleg osnovnega programa, ki je določen s samoupravnim sporazumom. Tako razširjen program opredelimo po izvajalcih in po že sprejeti metodologiji ugotovimo kolikšen ddl časa potroši Vsak delavec v DS SS za opravljanje dogovorjenih nalog za TOZD. Iz teh izhodišč je pripravljen predlog ovrednotenega programa za vsako TOZD in delovno organizacijo kot celoto. Ti programi so že o-d 8. aprila 1980 v obravnavi v TOZD. Ugotavljamo pa, da bo za realizacijo programa potrebno mnogo večje .sodelovanje med službami, TOZD in DS SS. Visi se moramo zavedati, da ima naVSkilaljeno ailii neodgovorno delo negativne po- sledice za vse delavce v delovni organizaciji. Prenašanje odgovornosti, nalog ali celo nekaterih stroškov iz enih na druga ramena, nam v najrvečih primerih povzroča obojestransko konfliktno situacijo, ki ima vedno samo negativne posledice na uspešnost dela. Ob stalnem medsebojnem dopolnjevanju in dograjevanju, bomo vsi skupaj uspešno opravili naloge postavljene z letnimi plani. Ob Stalnem dopolnjevanju pograma dela DS SS, pa najuspešnejše realizirati naloge DS SS. Naloge Gospodarsko računskega sektorja Gospodarsko računski sektor ima naslednje službe: — računovodstva za TOZD — posebno finančno Službo — službo za pripravo dokumentacije za AOP in organizatorja za AOP — plansko analitska služba. Računovodstvo za TOZD v Celju, prodajo Laško in prodajo v Rušah opravlja naloge po sprejetem programu. Nove naloge na tem področju so predvsem na vzpostavitvi in organiziranju računovodskih nalog in kadrovskih zasedb v novoustanovljenih TOZD. V 'teh TOZD je treba opraviti tudi delitev premoženja itn Vškiadliti vso interno zakonodajo iiz tega področja. Vzporedno s tem je Stalna naloga dograjevanja načina vzpostavljanja računovodskih evidenc, katere bodo morale počasi tudi pri nas prehajati v italkoimanov-ane informacijske centre, kjer bodo na razpolago vsi podatki s področja materialnega poslovanja. To pomeni, -da bomo .morali vsestransko vključevati AOP iv vseh oblikah dbddlaiv. Ena izmed prioritetnih nalog v S Gradbena dela pri blagovnici Vitanje Sagadin A***************************************-*-********* Naloge delovne skupnosti skupnih služb v letu 1980 Blagovnica Ruše, dela hitro napredujejo (nadaljevanje z 2. strani) letu 1980 je prehod glavne .knjige na AOP, kar pogojujemo z reorganizacijo oddelka AOP na Dobrini. Priprava programa traja najmanj 6 mesecev, zato je k nalogi potrebno pristopiti takoj. Vzporedno je nujno rešiti prostorski in .lokacijski problem AOP, prav tako tildi prostorski problem oddelka za pripravo akuimenitacije za AOP. Dokončno dopolniti obstoječi program (zapiranje faktur). Skupaj s kadrovsko splošnim sektorjem pripraviti program ure-diitve arhive in pripraviti predlog prclsitorslke rešitve. Realizirati še iz leta 1979 sprejeto nalogo — prenos kalkulacij na TOZD Prodajo Celje in Prodajo Laško. Posebno finančno službo in računovodstvo organizacijsko talko u-spoisofoiti, da bo zadovoljevala zahtevam, ki jih narekujejo novi načini pridobivalnj a sredstev iz naslova združevanja na podlagi samoupravnega sporazumevanja din dohodkovnih odndsoV. P/Iatnlslko analitska služba mora kat nepragramSko toda prioritetno nalogo z vso aktivnostjo in Strokovnostjo pristopiti k izdelavi srednje-ročnega plana za delovno organli- Splošno kadrovski sektor Splošno kadrovski sektor bo v letu 1980 svoje s samoupravnim sporazumom določene naloge o-pravljal v delno novi organizacijski obliki in po predvidevanjih v popolni kadrovski zasedbi, izMju-čujoč porodnliške dopuste. Ob dograjevanju kadrovskih postopkov je najvažnejša nalaga dograjevanja sistema nagrajevanja v delovni organizaciji in DS SS. Dodelava sistemizacije v TOZD in o-piilsi del iter nalog. Realizirati že lani sprejeto nalogo — pripraviti program izobra- ževanja ob delu za trgovske in o-stale delavce in najnujnejše izobraževanje že v letu 1980 izvesti, s posebnim povdaikom na izobraževanju blagajničark. Skupaj s plamško službo in TOZD pripraviti srednjeročni plan kadrov, kot sestavni del srednjeročnega plana. Socialna služba mora kot prioritetno nalogo sprejeti program zasledovanja in analize bolniškega staieža in ukrepati v vseh dvomljivih primerih. Proučiti možnost in upravičenost kontrole delavcev v bolniškem sltalležu. Z zdravstvenim domom ugotoviti možnosti ureditve ambulante in pripraviti program za prehod na obratno ambulanto. Kolikor to ni izvedljivo pa pripravi služba v dogovoru z zdravstvenim domom najbolj racionalen in učinkovit sistem delovanja obstoječih ambulant. Posebej nas še za ureditev .tega problema zavezuje občinska program, ki predvideva 10 % zmanjšanje boleznin. Vzporedno z delovanjem te službe se mora Vključiti Služba varstva pri delu, katera mora poleg stalnega spremljanja in urejevanja delovnega okolja delavcev urediti in izpopolniti sistem požarnovarnostnih naprav v delovni organizaciji in Skrbeti za varstvo Usposobljene nove objekte. V referatu za stanovanjske zadeve se mora poleg rednih nalog pripraviti za reševanje stanovanjskih zadev in proučiti potrebo po sprejemu samoupravnega sporazuma na nivoju delovne organizacije. Kot Stalina naloga kadrovsko splošnega sektorja pa je pridobivanje kvalitetnih kadrov za novozgrajene objeikite in z načrtnim izobraževanjem reševati kadrovske konice. Glede na prometne konice in varčevanje z .gorivom proučiti možnost in upravičenost služb in nekaterih enot v TOZD na premakljiv delovni čas. zadijo. Tudi objekt SP Svetina hitro raste (nadaljevanje s 3. strainii) Pravna služba Ob zasedbi del in nalog pravnika bo morala v letu 1980 pravna služba delati na uireljeivanju interne zakonodaje, registracije in sprotno spremljati ter odpravljati nezakonito poslovanje. S stalnim spremljanjem investicij pa skrbeti za zakonite in ažurne postopke pri prnidobivatvah vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Zaradi predvidene reorganizacije, mora Služba dokončno ažuiirati registracije e-not in TOZD v delovni organizaciji. Kontrolno instruktažna služba Kontrolna služba mora v letu 1980 prilagoditi način svojega dela pravilniku o delu kontrolne službe, katerega so sprejele vse TOZD in Delovna skiupndsit 'Skupnih Služb. Delo kontrolno inlsitaiulkitažne službe v Skladu s pravilnikom bo lahko velik prispevek k Stahaitozadijlslkim prizadevanji naše delovne organizacije. Investicijska služba Osnovna naloga te službe je kadrovska izpopolnitev. -Naloge so z investicijskimi in vzdrževalnimi programi znane. Služba jih v nezadostni kadrovski zasedbi ne Uspeva zadovoljivo reševati. Ploleg tega mora Služba pripraviti program in predlagati obliko dela službe zavarovanja objektov in premoženja. Aranžerstvo Svoij akcijski program ima aran-žersltvo kot sestavni del plana. V tem programu so opredeljeni časi in število aranžiranlj, sejimi in druge akcije. ' Poleg tega mora Služba v letu 1980 iskati vse oblike boljšega izkoristka delavnega časa, vzpostavljati najbolj racionalne pdti aran-žerskih skupin, maksimalno uporabljati kombi za prevoz aranžerjev. V svojem aranžetiskem programu poiskati take materiale, ki so cenejši, a kljub temu učinkoviti. Zato mora vodja aranženSke službe enkrat mesečno imeti obvezne sestanke z vsemi zaposlenimi v anamžartstvu. Sestanek je namenjen samo analizi dela za pretekli mesec o porabi materiala, delovnega časa, itd. Prav tako marajo na teh sestankih pripraviti osnovna izhodišča za naslednji mesec, katera realizirajo po tedenskih dispozicijah. Še naprej iskati stalne stike s trgovino preko poslovodskih sestankov, itd. Proučiti način aranžiranja blagovnice (Vsaka blagovnica Svojega aranžerja). Kadrovsko izpopolniti službo — predvsem aranžerje. Poslovna koordinacija — marketing V letu 1979 smo ugotovili, da je komercialna koordinacija nujna, da jo je pa treba kadrovsko dopolniti. Služba zasedena z enim delavcem ne more obvladati celotne problematike, ki se pojavlja na tem področju, oziroma ne more vzpostavljati zahtevanih dohodkovnih povezav. Ne more obvladovati zahtevanega sistema združevanja sredstev na investicijsko razvojnem področju, kakor tudi ne na področju blagovnih kreditov. V talki organizacijski obliki in vsebini dela ni bila služba fizično v stanju obvladovati niti notranje blagovne pretoke, še manj pa v Okviru SOZD Dobrina. Zaradi teh ugdtoviteh moramo vsaj do polletja leta 1980 službo poslovne koordinacije kadrovsko dopolniti, predvsem z delavci znotraj delovne organizacije, ki še operativno delajo na komercialnem področju in jo preoblikovati v službo marktinga. V marketingu naj bd v začetni fazi delalo 5 do 8 delavcev, kateri hi Obvladovali posamezne naloge iz področja marketinga — predvsem operativnega marketinga. Za svoje strokovne odločitve se bo Služba posluževala informacijskih podatkov od računovodske službe, AOP, plansko analitske službe, statistike in ostalih. Kar pomeni, da ne borno vzpostavili mar- (nadaljevanje s 4. sitrani) ketiing, ki bo sam s svojo službo pripravljal informacije za poslovne odločitve, temveč se mora takoj o-r,imitirati tako, oziroma se povezati z vsemi službami, da bo podatke dobival. Seveda bo Služba marketinga morala pripraviti potrebne zahteve za vsebino in vrsto podatkov. Marketing bo opravljal vse tiste naloge, ki so v uvodu opisane kot nezivršene naloge službe za koordinacijo. Pred dokončnim formiranjem in oblikovanjem marketinga, bo pripravljen podrobni program in smeri aktivnosti marketinga v delovni organizaciji »Mera«. Naloge skupnega pomena Glede na predvideno reorganizacijo delavne organizacije na področju samoupravne in družbenopolitične aktivnosti veliko odgovornih nalog. Poleg tega se kaže vedno večja intenziteta delovanja na področju LO in DS. Zato bodo naloge s področja samoupravne zakonodaje predvsem usmerjene v dokončno ažuriranje samoupravnih aktov v TOZD, vsklajevanje aktov v novih in pridruženih 1UZD ter pripravi programa za vzpostavitev samoupravnih odnosov v novi organizacijski obliki. V letu 1980 so tudi volitve v samoupravne organe TOZD in delovno organizacijo. Z referendumom bo potrebno sprejeti nekatere dopolnitve samoupravnih aktov v TOZD in delovni organizaciji in sprejeti pravilnik o stanovanjskih zadevah v TOZD. To so naloge, ki jiih bo Služba realizirala v sodelovanju s pravno službo in ostalimi strokovnimi službami. Družbena politična dejavnost bo morala biti v letu 1980 usmerjena v pripravo ugodne in vsklajeno klimo za pristop k reorganizaciji. Pripraviti bo morala program povezovanja in delovanja DPO v novi organizacijski obliki. Vse družbenopolitične organizacije in družbeno politično koordinacijo v delovni organizaciji pa mora tekoče spremljati izvajanje resolucij sikih nalog v letu 1980. Predvsem stalno spremljati gibanje osebnih dohodkov, splošne in Skup-ne porabe, preko delegatskega sistema in sklada skupne porabe v delovni argamizadiji. Poživeti mora delovanje delegatskega sistema v SIS in Skupščini. Pripraviti mora predloge za izpopolnitve delegacij. V referatu za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ugotavljamo povečanje nalog na vseh področjih. Z vzpostavljanjem komitejev za LO in DS so se pojavile nove naloge v referatu oziroma v TOZD, katere mora realizirati referat za LO in DS. Ne glede na te naloge mora biti v letu 1980 v vseh TOZD dokončno izdelan III. del obramb- nih načrtov. Ta del je močno povezan s problemom preskrbe in dogovarjanjem in Sklenitve pogodb z dobavitelji osnovnih življenjskih potrebščin. Naloga bo opratvljena v sodelovanju s planiško analitsko službo. Ker smo delovna organizacija posebnega pomena, se v zadnjem času pojajVlja vedno več nalog s področja preskrbe v občanskih merilih in širše. Ugotavljamo, da bomo za uspešno reševanje nalog na tem področju morali čimprej sistemizirati še eno delovno mesto referenta za LO in DS in administratorke, M bo vodila tudi kadrovsko evidenco. Mnenja smo, da bomo na tak način še najbolj racionalno rešili in .realizirali naloge, M so s področja preskrbe pred vsakim našim TOZD in pred delovno organizacijo 'kot celoto. V letu 1980 moramo rešiti prostorske probleme v DS SS. Že obstoječe število delavcev dela v nemogočih pogojih, kar neizogibno zimanžšuje efekt dela. Službe ne moremo funkcionalno razporediti in povezati glede na zaparedoolst pretoka podatkov. Nemogoči so pogoji dela v oddelku za zajemanje podatkov, saj se stroji kvarijo Investicijska dejavnost S posnetki gradbišč na strani 2, 3 in 4 ždimo pri-jdvnost zdlo aktivna. Gradnja novih trgovskih objektov v Rušah, Vitanju in na Svetini naglo napreduje. Pripravljalna deda na gradbiščih v Novi vasi v Cdlju in v Bev-čah pri Velenju pa so v polnem tdku. Kljub zapletenim postopkom predvsem zaradi neprimerne klime, v prostoru, ki je za 50 °/o preveč zaseden. Nekatere .službe hi po vsebini dala morale imeti ločene delovne prostore (npr. referent za LO in DS, socialni delavec, kadrovnik, pa tega ni mogoče realizirati, da ne omenjamo posebej problema dislociranosti .služb. Posebno pereč je problem prostora za arhiv in ureditev arhive. Prostori, kjer je sedaj arhiva so po zakonu o arhiviranju popolnoma neustrezni in prostorsko premajhni. Probleme izražamo zato, ker je ob vedno večjih nalogah, ki se vsako leto postavljajo pred DS SS nemogoče pričakovati kvalitetnejše o-pravljene naloge. V nedogled ne bomo povečan obseg dela v stanju obvladovati samo z večjo intenziteto dela in boljšo organizacijo, brez ureditev delovnega dkolja in pogojev dela. Posebno je te pogoje pdtrebno pričeti urejevati sedaj, ko se aktivno pripravljamo na organizacijske ispremembe delovne organizacije, kar bo zahtevalo povečane napore pri uresničevanju sprejetih ciljev. okrog pribave najrazličnejših soglasij, ki so potrebna za izdajo lokacijske odločbe in gradbenega dovoljenja, kar vise vpliva na pričetek gradnje, bodo objekti, če bo po sreči, že letos nared. Naj omenimo, da je TOZD pekam in slaščičarn Ragalšika Slatina v sredo dne 23. 4. 1980 odprla nav objekt — sodobno industrijsko pekarno v Rogaški SilaltM. Več o tem v prihodnji številki. Gradbišče za blagovnico Nova vas Direktor DS SS Jože Gračnar, dipl. ing. ************************************************** Struktura peke - pomembni element dobrega gospodarjenja Med postavnim letom, Zlasti pa ob razpravah periodičnih obračunov za posamezne obrate ugotavljamo pomanjlkiljivost pri postavanju ter z Ukrepi vplivamo na gospodarjenje že med letom. S takšnim načinom dela med letom in pa strogim upoštevanjem dogovorjenih ukrepov se kažejo uspehi. To pomeni, da smo bistveno posegli v preobrazbo družbenoekonomskih, gospodarskih in samoupravnih odnosov v TOZD. Na ostnovd podatkov in analiz se odločamo o odnosih v družbeni reprodukciji, seveda ne ob upoštevanju samo svojega, ampak skupnega im splošnega družbenega interesa. Vise poslovne odločitve pa izhajajo že iz vnaprej pripravljenih in sprejetih planov TOZD. Primerjave realizacije s planiranimi predvidevanji nam omogočajo tudi kvalitetne razprave in nakažejo usmeritve in ukrepanja. V preteklem letu je bila storjena korenita sprememba v žitno-predetavalni industriji s končno u-veljavlijemim pravilnikom, po katerem smo pričeli uporabljat^ nove tipe mok. Ob tem se je pojavila težava pri oskrbi z moko -tipa 1100, predvsem zaradi spremenjene melj ave in pa splošnega pomanjkanja ornih mok v Jugoslaviji. Nemalo je težav v proizvodnji s Slabšo, nauležano in spreminjajočo se kvaliteto te vrste moke, ki se odraža v slabši prepečenosti in pa padcu izplena. Največji premik je narejen v strukturi proizvodov v korist posebnih vrSt kruhov. Ugotavljamo, da je ta sprememba najivečja od štirih žitnopredelovaMh kombinatov v Sloveniji, v zadnjih štirih letih. PROIZVODNJA KRUHA IN PECIVA Standardni kruh Posebne vrste kruhov Pekovsko pecivo 64 % 57 % 18 % 36 % 8 % 7 % 52 % 45 % 41 % 47 % 7 % 8% Strukturo tudi nazorno prikazujeta grafikona I in II. V preteklem letu smo s posebnimi vrstami kruha po količini prvič presegli osnovne vrste in se >_/ . .. - kruh črni - kruh beli - kruh poflibeE - mešano pšenični krivulji v grafikonu sekata. Trdim, da je to rezultat hotenja in dela celotnega kolektiva. Zanimiv je tudi odnos med o-snovmimi vrstami kruha: Odnos v Količina Odnos v 1979 I. polletju 1979 3.343.021 kg 50,23 % 46,2 % 3.199.410 kg 48,07 % 52,0 % 106.999 tog 1,61 % 1,7 % 6.365 kg 0,09 % 0,1 % 6.655.795 kg 100 % 100 % S spremembo tipov mak je o-pazno naraščanje porabe omega Kruha, zlasti v ceJjsju m velenjski občini. Za omejitev tega trenda smo že ptricen z nekaterimi ukrepi. Akcija je nujna zaradi še večjega pomanjkanja črnih mok, ce ne zaustavimo tega gibanja. Sicer je iz celotne realizacije porabljenih mok v 1979. letu (.grafikon IJtl) razvidno, da je poraoa črnih mok manjša za 11 % v primerjavi z 1976. letam, to pa iz razloga, ker smo med posebnimi vrstami storili premik v belih krumn (istrski). Od upoštevanju oz. misli na dohodkovne odnose z munom, si moramo prizadevati za povečano porabo belin mok. V tekočem gospodarskem letu bomo nadaljevali s takšno usmeritvijo čeprav ne moremo več pričakovati -tako velikih sprememb kot dosedaj. Še naprej bo potrebno spremljati porast proizvodnih stroškov za posamezne vrste kruhov, tudi znotraj posebnih vrst in u-smarjati peko v akumulativnejše vrste, nekatere pa tudi zamenjati z novimi kvalitetnimi vrstami, ki jih bodo potrošniki želeli. Slaščičarstvo je zmanjšalo udeležbo za 1 °/o v skupni realizaciji TOZD, predvsem zaradi zmanjšane proizvodnje keksov. V slaščičarni ADA pa so bili doseženi maksimalni efekti. Tudi pri proizvodnji testenin je opaziti padec realizacije, čeprav je udeležba skoraj nepomembna. Na osnovi 9imesečnih rezultatov -smo se odločili, da postopoma zmanjšujemo tovrstno proizvodnjo in smo jo v decembru dokončno ukinili. Vzroki so jasni, vedno ostrejši mikrobiološki pogoji za testenine in pa neakumulativ-nosit zaradi premajhne produktivnosti. V zameno smo pričeli s poizkusno proizvodnjo kvašenega slaščičarskega peciva za potrebe družbene prebrane in šolskih kuhinj -v Velenju. Vključevanje v programe družbene prehrane s slaščičarskimi proizvodi je naša srednjeročna in dolgoročna usmeritev. Zavedamo se, da je samo zanašanje in pritisk na povečanje cen lahko zelo dvorezno, z/lasti v sedanjem času. S sveti za gospodarstvo imamo redne stike, v občinah, kjer proizvajamo in prodajamo, jih seznanjamo z našo problematiko in se tudi dogovarjamo za selektivno povišanje cen določenim artiklom. Povdattjam, da je vedno večji posluh za našo dejavnost in da počasi dobivamo svoje mesto in ceno v verigi proizvodnje hrane ter preskrbi tržišča. Ob tem pa nismo in ne smemo pozabiti na povečanje produktivnosti in boljšo izrabo delovnega časa. Skladno z usmeritvami za pridobivanje dohodka v letu 1980 nas čakajo naloge v povečanju proiz- Struktura mok skupaj tip 400 oz. 500 tip 1000 oz. 1100 tip 600 oz. 800 ostale vrste Proizvodnja kruha in peciva legenda? £2 osnovne vrste E posebne vrste S pek. pecivo d skupaj vodnje pekovskega peciva v količinskem, še zlasti pa v kvalitetnem poglediu. Sprememba je nuljna predvsem na celjskem in velenjskem področju. V tej akciji moramo biti Mtr6 in učinkoviti. V pripravi je program za delno preusmeritev proizvodnje v pekami Gabeirje. Za realizacijo programa potrebujemo sodobno pečišče s takšnim tehnološkim postopkom, da bo ročna manipulacija peciva pred pečenjem čimmamjša, da bo možno proizvajati širok spekter proizvodnje, zlasti pa da bo omogočeno vpeljati dodaten nov asor-timan. Pri tem maramo vključiti nekatero opremo, s katero že razpolagamo, pa ni najboljše izkoriščena. Takšne usmeritve so tudi osnova za večji ostanek dohodka, kar pa vedno bolj postaja pomemben element pni delitvi OD. Stepišnik ***********************"* PLANINSKI KOTIČEK Planinarstvo kot element odpora in obrambe Planinstvo je ena redkih telesno kulturnih dejavnosti, ki povezuje človeka vasstransfco in neposredno z delom in življenjem v naravi. Usmerjeno je v gorski svet, ki je dandanes v civiliziranem svetu še najmanj prizadet in najmanj Okrnjen v slvloji prvobitnosti, v odročnih predelih našega planega pa podaja človeku še vrsto privlačnih ugank in neraziskanih območij. Planinska dejavnost v gorah zahteva osebno prisotnost in ta navaja planinca k -razvijanju njegovih etičnih, estetskih in športnih nagnjenj, krepi neusitrašnost, podjetnost, iznajdljivost, velike napore, vzdržljivost, tovarištvo, kolektivno delo, ohranjanje in razvijanje naravnih instinktov in hitrih reakcij (nadaljevanje na 8. strani) (nadaljevanje s 7. strani) na trenutni položaj, vero v uspeh in še mnogo drugih vrednot, ki . veljajo kot najbolj cenjene tudi v vsaki organizirani družbi im ne nazadnje v vsaki armadi. Udejstvovanje v planinstvu, bodisi organizirano, bodisi spontano in naključno je v visoki meri prostovoljno, kar mu spet daje močan pečat izvirnosti in neuklonljiivosti. Človeku omogoča in od njega celo zahteva pravilno ocenjevanje in vrednotenje lastnih moči, privajanje, veliko disdipliine, samovzgojo in splošne vzgoje, saj je to dejav-nost, ki ne omogoča nikakega »stri-čevstva«, zanašanja na zveze in znanstva. V gorah mora biti vsa- kdo osebno kos nalogam, opraviti jih mora sam ali kot član skupine, Vsak mora biti aktiven, vsak se Uspešno lahko loti le podvigov, katerim je dorasel. Značaj sko so to nedvoumno močne komponente, kakršne cenimo pri Vsakem človeku, toliko bolj pri vsakem vojaku ali oficirju. Značaj dejavnosti v planinski organizaciji usposablja veliko število ljudi, ki se v prostem času sproprimejo tudi z nalogami kot so gorsko vodništvo, odpravaPstvo in vzgoja, kar jim daje širino in znanje, ki je prepotrebno vojaku — oficirju. Planinstvo ne pozna ožke zaprtosti v krajevni in mestni organizaciji. Dejavnost sama sili k širi- ni, menjavi ciljev, pri čemer so celo republiški okviri preozki, zato so Meti, odprave in druge prireditve v sosednje republike nekaj normalnega, sklepajo se bratstva med društvi ali posamezniki. Lahko trdimo, da so prav planinci tisti, ki najbolj poznajo^, vse skrite kotičke svoje ožje in širše domovine, pa so zaradi tega tudi zavedni nosilci praktičnega izvajanja Meje o bratstvu in enotnosti, ki se je skalila v našem partizanskem narodnoosvobodilnem boju. Le tisti, ki svojo domovino, svojo zemljo dobro pozna, jo lahko tudi v vseh okoliščinah resnično ceni, je ne izda, temveč se za njo bori in — če treba — žrtvuje. Dani Vovk ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★A*********************************★*★★★★*★*★★*★★★★★'* Človek naj ne bo nikoli Občinska konferenca SZDL Celje je po svojem koordinacijskem odboru poslala med drugim tudi uredništvu našega glasila program 2. Tedna starejših Občanov, ki ga tudi letos organizirajo v okvira akcije »Človek naj ne bo nikdli sam«. Pobudo za izvedbo programa so dala društva upokojencev celjske občine, zato je njegov pomen še toliko večji. Program zaje- ma prireditve in dejavnosti, ki se bodo odvijale od 12. do 17. 5. 1980. Namenjen je temu, da opozori na nujnost aktivne prisotnosti, starejših občanov na družbenopolitičnem, športnem in drugih področjih ter prebuditi spoznanje, da v človekovem življenju ne sme biti obdobja, ko bi se človek izoliral in pretrgal vezi z družabnim življenjem. sam Odnos do starejšega občana bi se moral razvaljati in gojiti skozi vse leto. S prireditvami v tem letu pa želimo osveščati širšo družbeno skupnost ter vzpodbujati razpravo o družbenem in ekonomskem položaju naših upokojencev in Starejših občanov v občini Celje. Zaradi celovitosti objavljamo izvirno poslan program. 2 TEDEN STAREJŠIH OBČANOV— CELJE, 12. DO 17. MAJA 1980 »ČLOVEK NAJ NE BO NIKOLI SAM« Datum Kralj izvedbe Visebina in opis Nosilec 12. maj Dvorana regionalne zdravstvene skupnosti Predavanje: a) Staranje, starost in zdravstveno varstvo starostnika (idr. R. Kranjc) b) Razvoj nege na domu in njen pomen za starejše občane (Olga Arzenšek) ob 9. uri Vsebinsko: dr. Rudi Kranjc Olga Arzenšek Organizacijsko: Obč. zdravst. skupnost OK SZDL Finančno: Občinska zdravtsit. Skupnost 13. maj Kegljišče Železarne Štore Tekmovanje ekip društev upokojencev celjske občine v kegljanju ob 9. uri Vsebinsko, organizacijsko, finančno: Tdesnofcultuma skupnost, Zveza telesnokiuil turnih organizacij, Društvo upokojencev Občine 13. maj Balinišče Železarne Štore Tekmovanje ekip društev upokojencev v balinanju ob 10,30 uri Vsebinsko, organizacijsko, finančno: Telesnokultuma skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij, Društvo upokojencev občine 13. maj Strelišče na Gričku Tekmovanje ekip društev upokojencev v streljanju z zračno puško ob 15. uri Vsebinsko, organizacijsko, finančno: T elesndkullttuma skupnost, Zveza telesnOkuitumih organizacij, Društvo upokojencev Občine 14. -maj Zdraviliška dvorana v Dobami Koncert pevskega zbora društva upokojencev ob 18. uri Vsebinsko: ZVeza kulturnih organizacij, DU Celje Organizacij sko: Zveza kulturnih organizacij Finančno: Kulturna skupnost občane Celje k\\\V^ 15. maj Store — Kulturni dom Koncert pevskega zbora Društev upokojencev ob 15. uri Vsebinsko: Zveza 'kulturnih organizacij, DU Celje Organizacij sko: Zveza kulturnih organizacij Finančno: Kulturna skupnost občine Celje 16. maj Vojnik — avla OŠ Dobroitinškov Koncert pevskega zbora Društev upokojencev Ob 16. uri Vsebinsko: Zveza kulturnih organizacij, DU Celje Organizacijsko: Zveza kulturnih organizacij Finančno: Kulturna skupnost občine Celje 16. maj Gozdovi v okolici Vojnika Telkmovanje upokojencev v nabiranju gob — rekreacij siki Met ob 8. uri Vsebinsko: Društva upokojencev Organizacijsko, finančno: Gobarsko društvo 16. maj Šmartinsko jezero Tekmovanje upokojencev in upokojenk, članov Ribiške družine v ribolovu — piknik za vtse člane društev ob 14. uri Vsebinsko: Društvo upokojencev občine Organizacij sko: Ribiška družina Finančno: Društvo upokojencev Celje 16. maj Prostori Društva upokojencev Celje Šahovsko tekmovanje ekip društev upokojencev ob 9. uri Vsebinsko: Društvo upokojencev Organizacij sko: Zveza t e les nok ul t u rnih organizacij Finančno: Zveza telesnokuitomih organizacij 17. maj Dvorana Narodnega doma ob 16. uri Zaklj učna prireditev ob Tednu starejših občanov: — kulturni program — svečana podelitev priznanj najzaslužnejšim starejšim občanom — podelitev knjižnih nagrad za najboljše spise osnovno in srednješolcem Organizacijsko in vsebinsko: Društvo upokojencev Celje, Zveza kulturnih organizacij Finančno: Kulturna skupnost občine Celje 18. maj Celje Udeležba eikip društev upokojencev na množičnem TRIM kolesarjenju Vsebinsko, organizacijsko, finančno: Društvo upokojencev DRUGE AKTIVNOSTI: Datum Kraj izvedbe, vsebina in qpis Nosilec marec apriil maj V osnovnih in srednjih šolah pišejo spise na temo: OK ZSMS, Občinska ZPM Vsebinsko: Mentorji ZSMS in slavisti Finančno: Občinska izobraževalna skupnost Organizacij sko: skozi vse leto, Obiski pionir jev in mladincev pri negibljivih starejših poudarjeno v občanih — na domu, v bolnišnicah, domovih upoiko- tem tednu jencetv Organizacij sko: OK ZSMS v KS, sveti za socialno politiko pri KS, DPM v KS Vsebinsko: Krajevne skupnosti Finančno: Skupnost socialnega skrbstva maj — ob Izdaja brošure — Človek naj ne bo nikoli sam — s tednu starejših prispevki lanskoletnega simpozija, analizo spisoiv učen-občanov cev Osnovnih in srednjih šod in napotki za nadaljnjo a!ktivnoist na tem področju Organizacij sko: uredniški odbor pri DU Celje Vsebinsko: Uredniški odbor Finančno: Občinska zdravstvena -skupnost, občinska skupnost socialnega škirfbst-va llMj ma-j—oz. Skozi Obiski in srečanja upokojenih delaivoev Vsebinsko, organizacijsko, finančno: vse leto 00 sindikata OZD maj ob Ureditev izložb — predstavitev deleža, ki so ga starejši Vsebinsko, organizacijsko, finančno: tednu starejših občani prispevali k razvoju občine Celje — iniciativa aranžeratva Menca, Tkanine, Tehno-občanov prepuščena aranžerjem Menca, Tkanine, Tebnomerca- mercatorja totrja __________________ maij ob Izdaja posebne priloge NT, prispevki v Večeru, Ljub- Organizacijsko, vsebinsko: tednu starejših IjanSkem dnevniku, Delu, na RTV. Oddaja >w živo« na dopisništvo, uredništvo Novega te-bbčanov Radiu Celje — problemi in položaj starostnikov v ob- dnika in Radia Celje; uredmiki in- oini. Prispevki v internih glasilih OZD formativnih glasil v OZD. ••^•••••••••••••••••®®®*®®®®®*®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®*®®®*®®®*®®**•••* Stabilizacijski ukrepi v skupnosti Laško Naši delegati so bili v preteklih tednih pred pomembnimi odločitvami. Razprave o delu in poslovanju občinske zdravstvene skupnosti so bile posebno pomembne, saj so morali po eni strani kritično pregledati poslovanje v ^preteklem latu m prilagoditi letošnje načrte zaostrenim pogojem, v katerih bo potekalo letošnje zadovoljevanje njihovih interesov do zdravstvenega varstva. Lansko lato je skupnost zaključila z občutnim primanjkljajem, odhodki so bili za 5,805.000 din višji od prihodkov. Sanacija tako občutnega primanjkljaja pa je v letošnjih zaostrenih pogojih gospodarjenje še toliko težja. Skrbna analiza tako v delegacijah, kot na skupščini je pokazala več vzrokov za tabo stanje, tu bomo navedli le nekatere najpomembnejše. Priho>dlki iz družbenega sektorja, ki so najpomembnejši, niso dosegli predvidenega zneska. Omeniti moramo, da so bile prispevne stopnje v Laškem nizke in pod republiškim poprečjem, zato decembrsko zvišanje stopnje ni moglo sanirati položaja. Med odhodki so presegli vsa predvidevanja izdatki za zdravljenje v bolnišnicah, precej pa so še prekoračeni izdatki za zdravila in zdraviliško zdravljenje. Nekaj posameznih primerov zdravljenja na klinikah je zelo povečalo za tovrstno zdravljenje namenjena sredstva. Ne bo odveč, če še ugotovimo, da so tudi izdatki za nadomestila ob boleznih in porodu znatno . višji od načrtovanih. V laški občini je b lani preko vsega leta še vedno delanemu ožnih nad 5 % delavcev (5,02 %), kar je več kot^v. Celju in tudi znatno nad republiškim in regijskim poprečjem. Da je^ to eden glavnih vzrcikav za finančne . težave v Skupnosti ne bi ponavljali. Visa ta dejstva so poleg zaostrenih p Cigojev gospodarjenja. v letošnjem letu narekovala, da je skupščina sprejela tudi posebne »konkretne stabilizacijske ukrepe«, ki so skupno s stabilizacijskim programom zdravstvenih delovnih organizacij nedeljena celota. občinski zdravslveni V teh programih je predvideno: 1. Zniževanje medicinsko neutemeljenega staleža bolnih, pri čemer se bo poostrila kontrola, pravico do staleža bo lahko priznal le »domači zdravnik« in to do 11 mesecev, ko se mora Vsak zavarovanec predstaviti invalidski komisiji. Poleg tega pa se bo obračunalo nadomestilo po osnovi iz leta 1978, povečani za 16 % (to je gornja meja zvišanja naišh izdatkov po republiški resoluciji), Obdržala pa se bo valorizacija po 6 mesecih neprekinjenega staleža. 2. Visa druga denarna povračila (pogrebnine, posmrtnine itd.) 3. Na koristno zdraviliško zdravljenje (B indikacije) se uporabnikov razen borcev, ne bo napotilo. Na nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (A indikacije) ne bodo pošiljale več komisije, pač pa bolnišnice taikoj po končanem zdravljenju (operaciji) v bolnišnici. V Laškem pa se bo vseeno opravljala v zdravilišču fizioterapija, ker zdravstveni dom tovrstne dejavnosti nima. Vseeno pa bomo sodelovali pri organizaciji letovanja otrok. 4. Potrebo po kliničnem zdravljenju obravnava konzilij specialistov v bolnišnici. 5. Zdravljenje v inozemstvu je mogoče le na. podlagi napotnice pristojne klinike. 6. Pri predpisovanju zdravil je dajati prednost enakovrednim domačim in cenejšim zdravilom. 7. Skupščina je tudi valorizirala prispevke za posamezne oblike zdravstvenega varstva (participacija). To ni sicer samo stabilizacijski ukrep, ker je že v prejšnjih aktih predvideno, da se ti zneski valoriziraj j o vsako leto skladno z gospodarskimi gibanji. Naj pa tu ponovno opozorimo na dejstvo,. da so ostale vse dosedanje oprostitve nespremenjene (npr. otroci itd.) in na to, da je oproščenih participacij še vedno prdko 40 % vseh uporabnikov. Zato tudi vsi dohodki iz tega naslova ne bodo dosegli niti 3 % vseh naših izdatkov. 8. Maramo pa še povedati, da so tudi zdravstvene delavne, organizacije sprejele in že izvajajo svo- je lastne stabiMzacijiske programe, s katerimi naj bi predvsem dosegle boljšo izrabo delavnega časa, odpravo nepotrebnega ponavljanja pregledov in preiskav, predvsem pa racionalnejše in učinkovitejše zdravljenje. Na svoji seji 24. marca 1980 pa je Skupščina še v soglasju z zborom združenega dela laške občine zvišala prispevno sitOphjo iz dohodka delovnih organizacij za 0,53 % talko, da znaša skupna stopnja sedaj 10,17 %, pri tem pa zneskov (omejitev) dovoljene porabe ni zviševala. Ta stopnja pa je še vedno nižja kot v ostalih občinah naše regije. Ob koncu moram priznati, da sem pisal ta sestavek zelo težko in nerad, saj gre samo za nepopularne zadelve. Dobro pa vem, da so ti ulkrepli nujno potrebni, če hočemo vsaj obdržati tak nivo in tak program zdravstvenega varstva, kot smo ga navajeni. Le realiazcija teh naših skupnih ukrepov je porok, da bomo obvladali tovrstno porabo in prebrodili težave. Dr. Aleksander Hrašovec ' Z A H V AL A"”" Ob izgubi drage mame Betke MAČEK se zahvaljujem sodelavcem Delovne skupnosti skupnih služb in TOZD Grosist za darovano cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in mi izrekli sožalje. Maks Maček Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera Odgovorni urednik: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2900 izvodov