Kako stojimo sedaj na erti od koroške do ogrske meje?
General Maister je odgovoril na gornje vprašanje: „Dobro. Vse je na celi obmejdì črti urejeno tako, da smo vedno pripravljeni na morebitne sovražne napade, katere, upam bomo v vsakem oziru odbili“.
Na vprašanje: „Kaj ne, Nemci so bili postali že jako drzni?“ je odgovoril raš vojskovodja: „Nemci se še tudi po velikih porazih, ki so jih doživeli in ob velikem razočaranju, ki jih je doletelo ob konca vojne, niso prav nič spametovali. Nemci niso ravno toliko drzni, kolikor ne odkritosrčni in obenem po starem načinu zahrbtni. Neodkritosrčnosti in zahrbtnosti se je seveda bolj bati nego od kritosrčne drznosti. Nemci še vedno stojijo pod uplivom starega nemškega režima“.
„Kakšen utis so napravile na Vas, gosp. general, zadnje vsenemške demonstracije v Mariboru?“ Odločno je odgovoril general na / to vprašanje: „Moralnega utiša na me prav i nobenega, pač pa so pokazali Nemci zopet j svojo duševno kratkovidnost, ker so prav 1 resno mislili zavzeti, oziroma zopet zasesti vse j javne urade, ne glede na to, da bi jih jaz z j mojim vrlim vojaštvom čez pol ure zopet z lahkoto iztrgal Največja infamnost je bilo to, j da so hoteli izrabiti navzočnost ameriškega 1 podpolkovnika Milesa za izvršitev svoje zahrbtne nakane. Na ententino javnost bo upli-1 val nastop Nemcev v Mariboru v za nas po-1 polnoma ugodnem smislu. Dotične prepričeval- jj ne dokumente nisem poslal samo deželni vladi I I v Ljubljani, temveč so o vsem podrobno pod- t učeni na najodličnejših merodajnih mestih, od katerih bo izvedel mirovni kongres vse podrobnosti“.
Tako sodi o položaju v naši ožji domovini mož, ki nam ga je Previdaost odločila za našega zapovednika in branitelja. In njemu lahko popolnoma zaupamo.
Ljubljanska vlada o nemških profesorjih in učiteljih.
Ljnbljanska deželna vlada je z ozirom na kr vave dogodke v Maribora izdala daljše uradno po-
ročilo, katero končajo z naslednjo obsodbo nemških profesorjev in učiteljev v Maribora:
»Ne. moremo dovolj ogorčeno obsojati profe sorjev nemških zavodov, katere smo, nvažnjoč pravice manjšin, pustili odprte, dasi ti ljudje nam poprej niso privoščili srednjih šol, sedaj pa so to popnstIjivo8t poplačali s tem, da so nbogo mladi no nagnali aa ulico v nasilje za breznpna gesla in prevrat, dočim so se sami poskrili. Vlada izreka zaničevanje tem ljudem in poživlja šolske oblasti, naj preženejo politiko prevrata iz šolstva. Vse oblasti so pozvane, da poslujejo energično, a vseskozi pravično.«
To je enkrat krepka beseda iz Ljubljane.
Rasne noviee.
Dr. Korošec častni občan trga Šmarje. Občina trg Šmarje pri Jelšah je imenovala ministrskega podpredsednika dr. Korošca zaradi njegovih velikih zašle g za Jugoslovane častnim občanom
Regent Aleksander v Pariza. Iz Tonlona se dne 1. februarja poroča : Regent Aleksander je dospel semkaj in je popoldne nadaljeval potovanje v Pariz.
Preganjanje Slovencev v Gradca. Nemškoštaier-ska vlada je dala v Gradca zapreti večje število mirnih Slovencev. Deželna vlada v Ljnbljani je o tem obvestila belgrajsko vlado. Dne 8. februarja je poslala dež. vlada v Gradec ultimatom, v katerem energično ogovarja proti nasilnostim na pram nedolžnim graškim Slovencem, ai ne nasprotujejo samo mednarodnim načelom, marveč so samo čini izzivajoče samovoljnosti. Če vlada ne dobi takoj (do 3. t. m. opoldne) nradnega obvestila, da so preganjanja graških Slovencev v vsem obsega preklicana, bo deželna vlada odredila enake n krepe zoper ljubljanske Nemce.
List „Marbnrger Zeitung" ustavljen. V Maribora izhajajoči vsenemški list »Marburger Zeitung« je vsled neprestanega hojstanja zoper Slovence vojaška oblast do preklica ustavila.
Pazite, kaj se govori! Ker se po Maribora in drugje še vedno govori, da se je v, pondeljek dne 27. januarja 1919 iz bogoslovja streljalo na mno žice zbrane na Glavnem trga, opozarja ravnatelj stvo kn. šk. bogcslovn. semenišča občinstvo, da naj pazi, kaj se govori, ker bo odslej sodnijsko zasledovalo širitelje te hudobne laži.
Jahn, nekdanji urednik »Marbnrger Zeitung«, sedaj po graških listih nesramno laže iu bujska zoper Slovence. Jahn najbrž nikdar več ne pride v Maribor, ker bi ga drugače tukaj morala zadeti pre • z&složena kazen.
Omika graškega župana. Gr a tki Nemci so si za župana izvolili moža, ki sliši na celoma ne.
nemško ime Fizia. Mož je bil eden glavnih hujskačev na nemških Volkstagih v poletju preteklega leta. Križal je na vsa usta: Ali nemška Avstrija, ali pa nobene!“ —- Kako omikan je ta poglavar nemških Gradčanov, je dokazal v seji graškega občinskega zastopa dne 30. januarja, ko je o Slovencih govoril kot o bindišarjih, Ce kak nemški ali nemčurski postopač in barabon psuje Slovence, mu ni toliko zameriti. Od graškega župana bi pa vendar bilo zahtevati, da vsaj kot župan v ob činski seji ne pade na nižine nemših barab/
„Poslovenjen Francoz vodi mestni gospodarski urad«, tako kričijo nemški listi v svoji nervoznosti in besnosti Gospod Kjuder, tako se zove ta »Fran coz«, je prišel Nemcem v želodec, ker je dal napraviti na gospodarskem uradu napise. „Takaj se govori izključno slovenski.“ Rsdi tega se zaletavajo vanj kakor besni. Gospod Kjuder, si je potomec večstolet stare slovenske rodbine na našem Kra u, pa je trden in neizprosen kot kraška skala, čestitamo, slovenskemu Mariboru, da je dobil v osebi g. Kjudra izbornega gospodarja in energičnega narodnjaka.
Pritožbe slovenskih železničarjev na Tezni. Dobili smo obširno pritožbo slovenskih železničarjev na Tezni. Naši mcžje, posebno oni v skladišču, so izpostavljeni psovanju in sramotenju od strani nemških urainikov, nastavljencev in delavcev. Due 27. jan. so Nemci in nere Carji divjali nad Slovenci na način, „ki ni ne kolegijalen in ne — Človeški. Psovali so jih, opljuvali in sramotili na naj podlejši način. Naravnost junaki so naši slovenski železničarji, ki še pri takih razmerah vstrajajo in ne vržejo puške v koruzo. Glavni hujskači so: Porgaj, Schnabel in Pesek. Nemškim železničarjem se je celo za čas, kro so divjali po mestu zoper Slovence, izplačala dvojna plača Še več! Več Slo vencev, n. pr. Ivana Plavčak, se je odpnstilo že pred novim letom, Nemce pa še vedno sprejemajo v službo. Vprašamo: Ali bodo indi v Jugoslaviji imeli zagrizeni Nemci in nemčurji več pravic, in ugodnosti kot delavni slovenski železničarji?
Na sramotni oder! Pri mariborskem polka so se od 1. grudna do danes samovoljno odstranili naslednji vojaki: četovodje Pogačer Anton, Mošnje pri Radovljici, Koser Ivan, Spodnji Gasteraj pri Maribora, Fabjančič Iv* n iz Ptuja; desetniki: Me lanšek Martin, Sv. Andraž pri Slovenjgradcu, Vaj da Alojz, Stojnci pri Ptuju, Stojnič Štefan iz Hr vatske, Ukmar. Albin; Gaber je pri Celja, Ober m el Ivan, Naklo pri Sežani, Antoličič Jožef Sv. Mik lavž pri Maribora. Serk Henrik, Vosek pri Ptuju, Vogrinec Franc, Vurberk: pri Ptuju, Seifried Janez iz Maribora; poddesetnik Š&šel Andrej, Renče pri Celovca; dragonci: Žager Anton* Žtga pri Tolminu, Vaupot Franc, Oplotnica pri Konjicah, Štrukelj F, Lukovica pri Kamniku, Kravčar Anton, Opčiaa pri Rudolfovem, Robin Jožef, Sv. Marjeta pri Maribo ra, Holc Franc, LakoSak pri Ptuju, Pavlič Rudolf, Železna Kaplja pri Velikovcu, Skerbinek Janež, O plotnica pri Konjicah, Kaučič Andrej, Ivajnkovci pri Ormoža, Krivec Martin, Majšperg pri Ptuju, Pompe Franc, Loka pri Celju, Breznik Konr., Sv. Miklavž pri Mariboru, Fošt Franc, Oplotnica pri Konjicah, Flis Anten, Sv. Bolfenk pri Ptuju, Kot
j nik Jožef, Hrastnik pri Celju, Krajnc Ciril, Sv. Bolfank pri Ptuju, Kovačič Jožef, Rajkenburg, A. Matevž, Kamnik, Meško Franc, Vičanec pri Ptaju, Pfajfar Jožef, Velika Nedelja, Repina Alojz, Svečina pri Maribaru. Streihar Miroslav, Sv. II, pri Maribora, Zupanc Valentin, Radovljica, Žmavc Ivan, Čermljenšak pri Mariboru, Lah Henrik, Fram pri Maribora in Purgaj Ivan iz Rance pii Maribora. — Odslej bomo stalno priobčevali imena ubežnikov, ki so samovoljno zapustili jugoslovansko zastavo in so prelomili dano obljubo zvestobe svoji domovini.
Dobrodejna sprememba. V prehranjevalne zaz-mere mariborskega mesta kakor v mestne proda jalne prihaja polagoma red, kar se lahko vsakdo prepriča na lastne oči. V mestni tržnici na Glav nem trga je šlo ponedeljek delo tako točno izpod rok, da je še celo neki Nemki izvabilo glasno priznanje: »Unter Pfeifer ist doch besser als unter Scbmiderer.« Pod Pfeiferjem je vendar bolje nego pod Schmidererjem. Priznanje Nemke podpišemo.
Izjava. NaproSèni smo, da objavimo, da ravnatelj Siege na dan demonstracij ni vpil »Nieder mit Südslavien« in da sploh ni na noben način pokazal nasprotst-a proti Slovencem. — Konstatiramo pa, da je s poslopja nemškega gledališča, s katerim sedaj razpolaga g. Siege, visela na dan krvavih demonstracij prešerna frankfurtacisa.
Mestni magistrat v Mariboru nujno rabi siroje pisko. Po možnosti bi naj bila vešča slovenske in nemške stenografije. Predstavi se naj v sredo vlad neim komisarju dr. Pfeiferju na magistrata
Stanovanjski sosvet v Mariboru. Poverjeništvo za socialno skrbstvo N V v Ljubljani je imenovalo v stanovanjski sosvet v Mariboru sledeče: Dr, A-Jerovšek, ravnatelja Cirilove tiskarne, kot zaupni ka oddelka za socialno skrbstvo, dr. Franca Li pold, odvetnika, kot zastopnika hišnih gospodarjev in dr. Franca Pajtler, sodnega svetnika, kot za stopnika najemnikov
Razpis služb. Pri mestnem magistrata so raz pisane službe pisarniškega uradnika (XI. činovni razred), izterjevalca ... (eksekutorja), nadalje d'eh pisarniških pomočnikov, sluge, perice v mestnem kopališču (plača 100 K mesečno s prostim stanovanjem in kurjavo). Prošnje, in sicer kolsko-vane in opremljene z domovinskim listom, zdravniškim spričevalom, odnosno uradnim potrdilom o invaliditsti in spričevalom o dosedanjem službovanja je treba nsjkasnejše do 12. februarja po-i slati na naslov: Mestni magistrat v Mariboru.
Pobrežje pri Maribora. Tudi tukaj imamo še dosti hujskačev, ki se jim pa ne posreči obrniti zavedne Slovence in dobre Jugoslovane. Tako je naprimer veleposestnikova hči, Marija Rojko, jako zabavala čez Jugoslovane celo pretila najemnikom hiše, kdor ne podpiše pole in se ne izreče za nemški^ Maribor, ta se zna odstraniti iz njene hiše. Nadalje je znana učiteljica Marija $eidler na tu kajšnji šol' govorila napram učencem in učenkam: »Kinder seid stolz, die Schule so wie auch Marburg bleiben deutsch.« Tudi posestnica Rosa Paki je svoji delavki nji, katera je celo leto, zato da do bi na zimo mleko pridno delala, ni obljube drža ls, češ: für .die Windischen babe ich keine Milch.«