KRSKO - Danes ob 13. uri se bo sestal politični sulU" krške občine. Razgovor z njimi bo vodil republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc.
BREŽICE - Sekretar komisije občinske konference ZK in predsednik komisije za družbe-no-ekonomskc odnose sklicujeta danes razgovor s predstavniki trgovskih podjetij KRKE in LJUDSKE POTROŠNJE o združevanju gospodarstva v brežiški občini.
PETROVA VAS - Mladina te vasi bo danes popoldne v gasil-. skem domu priredila javno akademijo v čast slovenskemu kul-j turnemu prazniku. Prodam bo-j do izvajali domači mladinci.
_ vaji
KOČEVJE - Danes bo imela ® občinska konferenca ZMS Ko-I čevje posvetovanje z mladinskimi specializiranimi organizacijami o delu, programih za letos in ustanovitvi odbora za usklajevanje dela teh organizacij.
NOVO MESTO - Jutri popoldne bo v prostorih občinske skupščine seja predsedstva OK* ZMS Novo mesto. Razpravljali bodo o evidentiranju kandidatov za odgovorne funkcije v ZMS, o kadrovskih vprašanjih in o novih kandidatih za vodstvo občinske konference, k METLIKA - V soboto bo v 5 dvorani podjetja BETI občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov za Belo krajino. Iz Črnomlja bo udeležence vozil poseben avtobus.
SPECIALI NA KREDIT
l^v 1300 special, vozilo novo-iflOjHe Industrije motornih vozil, je zd^ spet mogoče kupiti za dinarje in na kredit. Novomeška tovarna je zagotovila posojilo za prodajo 500 vozil, za katera so trdili, da bodo skupaj z zastavo 101 jugoslovansko nacionalno vozilo.
Speciale je mogoče kupiti na kredit v novomeškem prodajnem oddelku tovarne in v vseh poslovalnicah IMV. IMV 1300 special stane zdaj nekaj več kot 52.000 dinarjev.
Vietnam -vest človeštva
Po vsem svetu odmeva velika zmaga vietnamskega ljudstva, saj I je njegova prehojena borbena S pot hkrati tudi zmaga pravične I borbe in potrditev resnice; ni I mogoče premlati naroda, ki se I je odločil boriti se za svojo svo-I bodo!
I Podpis doseženega sporazuma 8 je nagrada tem neustrašnim bor-i cem, pa tudi vsem tistim, ki so • širom po svetu podpirali boj ju-I naškega vietnamskega ljudstva, t Spominu na neštete žrtve tega svobodoljubnega naroda, ki uživa najširšo podporo vsega naprednega Človeštva, posvečamo v dtutašmi številki pesnitev KRIK IZ VIETNAMA, ki jo je napisal prof. Janez Kolenc iz Novega mesta.
Traktorji IMV?
Zvedeli smo, da se v novomeški IMV resno ukvarjajo z mislijo, da bi razširili proizvodni program tudi na traktorje. O tem smo povprašali vodjo prodajnega sektorja tovarne Antona Šepca, od katerega pa nismo mogli zvedeti ničesar drugega kot to, da je LMV že pred 10 leti prevzel celotni proizvodni program traktorjev od bivše TMZ (Tvornica motora Zagreb) in kupil licenco francoske firme STAUB. Teh traktorjev je v Jugoslaviji več kot tri tisoč.
m.
Dr. ŽIVKO ZOBEC - SODNIK VRHOVNEGA SODIŠČA SRS
Zadnji Uradni list SRS objavlja odlok skupščine SRS od 24. januarja, po katerem je bil med tremi novimi sodniki vrhovnega sodišča SR Slovenije izvoljen tudi dr. Živko Zobec, dosedanji predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani. Novemu sodniku najvišjega sodnega telesa v naši republiki, ki je bil pred leti sodnik v Novem mestu, za izvolitev in priznanje iskreno čestitamo!
Na smučišču v Crmošnjicah je bilo v??"prejšnji teden živo, prav tako pa v nedeljo, 4. feBhiaija, ko je bilo smučarsko sindiRalno prvenstvo
Dolenjske. Ta dan ni bilo nesrečnih padcev, dan poprej pa so si zlomili noge kar trije otroci. Zlomov je bilo to sezono precej. Na	j
fotografiji spredaj: Meta \Vachter, ena izmed zmagovalk na nedeljskih tekmah. Več o tem na 8. strani.	(Foto:	R.	Bačer)	HmM
Kočevje; trije glavni še nič o pismu
Vsaka občina mora imeti svojo 29. sejo; tako so ugotovili tudi na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana 31. janu^a. ^ nase območje je bilo ugotovljeno, da so v Ribnici tako sejo že imeli, v Kočevju pa ne. V Kočevju o izpolnjevanju nalog iz pisma še vedno nista razpravljali občinska organizacija ZZB in SZDL, občin^a skupščina pa bo imela tako razpravo šele ta mesec. Nekateri želijo, da bi Šlo pismo mimo brez posl^ic zanje.
rekla „da“, in Kočevje, kjer se je s tem strinjala komisija za usklajevanje političnega dela, občinska skup-
ščina pa bo o tem glasovala na prihodnji seji.
J. PRIMC
Aktiva delavcev, ki sta bila ustanovljena v obeh občinah, sta upravičila obstoj. Delavci zdaj svobodneje govorijo, vidi pa se, da o vseh zadevah niso dobro obveščeni. Informiranost skušajo v obeh občinah še izboljšati. Med drugim sta se obe občini odločili tudi za odkup cele strani v Dolenjskem listu vsak teden. V občini vabijo čimveč novinarjev, spodbujajo dopisnike za ustanavljanje glasil delovnih kolektivov itd.
Sekretar medobčinskega sveta ZK Jože Drnovšek je poudaril, da je treba izreči kritiko tistim kočev-
skijn komunistom, ki so odgovorni, da o pismu še ni bilo razprav v občinski skupščini, ZZB in SZDL.
Delavska kontrola mora varovati samoupravljanje in pravice delavca, so ugotovili na seji. Vendar pa mora biti izvajanje na osnovi enotnih meril, ki jih bo izdelala SDK. Tudi akcije v zvezi s prijavljanjem premoženja mora biti enotna. Osnova za ugotavljanje premoženja bo družina.
Občinske skupščine, kjer so se v zadnjem obdobju sestre, so se strinjale z ustanovitvijo „sveta občin ljubljanske regije", v katerega bo vključenih razen Ljubljane še 13 občin, med njimi tudi Ribnica, ki jc že
V tem tednu je pre^ado-valo v Sloveniji sončno vreme z me£^o po kotlinah, ki se je pondcod zadrževala večji del dneva. Do konca tedi^ bo še suho in razmeroma toplo vreme, manjše poslabšanje je možno okoli petka.
Jože Drnovšek, sekretar medobčinskega sveta Ljubljana: „Komite občinske konference ZK Kočevje mora izreči kritiko odgovornim komunistom, ki se doslej niso dovolj odločno zavzemali za uresničevanje nalog iz pisma“.
Jože" Novak, sekretar občinske konference ZK Kočevje: „Vsi še niso opredelili svojega odnosa do pisma. Prave delovne vneme ponekod ni."
SREBRNO ODLIČJE JANEZU GARTNARJU
Odličja Svobode, priznanja, ki jih je uvedla Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ob svojem srebrnem jubileju, so letos prvič podelili. Na ponedeljkovi slavnosti v Lju-^ani je 13 odličij z zlatim listom in 25 odličij s srebrnim listom izročil predsednik ZKPOS Ivo Tavčar. Odličje Svobode s srebrnim listom je prejel tudi Janez Gartnar iz Trebnjega za dolgoletno delo na kulturno prosvetnem področju.
Ptujska Delta pride k Labodu
lisal I ega I
—1
Vest o pripojitvi ptujske Delte k Labodu, ki so jo te dni objavili slovenski dnevniki, je direktor novomeške tovarne perila Zdravko Petan potrdil. V ponedeljek je povedal, da bo referendum v vseh treh kolektivih — v novomeški in krški Labodovi tovarni ter v Delti — že 15. februarja.
O tem, kaj bo z Delto, so v javno-	naj bi sc pripojil kolektiv ptujske tosti v zadnjem Času velik6 govorili.	varne oblačil. Med drugim so predla-
Bilo je več predlogov za rešitev in	gali, naj bi se Delta z mariborskima
prav tako več kandidatov, h katerim	tovarnama Vezenina in Pik združila
v območno konfekcijsko podjetje. O tem so spregovorili organi upravljanja v Delti in izbrali Toper, Labod in Pik za kandidate, s katerimi bi mogli urediti položaj svojega podjetja. Na podlagi njihovih propamov za rešitev Delte je ekonomski center v Mariboru izdelal študijo, ki so jo potem dobili v roke vsi zaposleni v ptujskem podjetju. Po obširni obravnavi, ki so se je udeležili tudi področni organi oblasti in političnih organizacij, so v Delti opravili anketo. V njej se je od 360 zaposlenih odločilo za pripojftev k Labodu 286 dclavcev in delavk, za Toper jih je bilo 7 in za Pik 6.
Minulo soboto so si Labodovi tovarni v Krškem in Novem mestu ogledali proizvajalci iz Ptuja, Labodovi delavci in delavke pa bodo vrnili obisk Delti še pred referendumom. Pred tem dogodkom, ki bo povsem v duhu integracijskih načel v naši repubUki in kot tak gotovo prvorazreden, bo v Labodu tudi poseben širši posvet.
I. ZORAN
DBH
T^f(^ ni, meso je! „Kje? “ bo marsikatera novomeška gospodinja hitro po^rašala. L^ko ji damu le nasvet: pojdite k mesaijem pri Rotovžu, ti pa vam bodo z eno roko pokazali prazne kljuke, z drugo pa večkrat težko obložene avtomobile italijanskih lovcev, ki so veijetno uganili, kje je mesarija, in zato sedaj, kot nalašč, redno pred njo ustavljajo in spravljajo v slabo voljo Novomeščanke. (Foto: S. Mikulan)
NOVO MESTU
JE VAŠA BANKA
Ivan Vavpotič: France Prešeren, risba 1940
Dr. Bratko Kreft je pred letom - na današnji dan -zapisal: ,JVedvomno je Prešeren naš najbolj narodni pesnik. Ne zgolj zaradi umetniške vrednosti svojih poezij, marveč tudi zaradi ljudskosti in duha slovenstva, ki živita prav tako trajno v njih, kakor je trajna njihova umetniška vrednost. “ Stoštiriindvajset let mineva danes, odkar je pero velikega pesnika za večno utihnilo. Ni pa utihnila njegova pesem, njegov duh živi med nami - premagal je smrtnost. F^ešeren živi v nas kot veliki glasnik svojega ljudstva. Danes - na njegov spominski dan - bodo tudi pri nas številne prireditve; kulturni praznik slavimo vsi. Več o Prešernovih proslavah na 10. strani današnje številke/
tedenski
mozaik
Ognjenik na islandskem otoku še vedno bruha lavo in pepel, toda oblastem je uspelo pravočasno umakniti vse prebivalstvo tako, da ni bilo človeških žrtev. Švedska vlada je že poslala sedem milijonov kron pomoči, to pa pričakujejo tudi iz nekaterih drugih držav. Vlada še vedno ne ve, če bo mogoče v ogroženem mestu še kdaj stanovati, ali pa bo treba za nekaj tisoč ljudi zgraditi nova bivališča drugje. Medtem pa so prišla poročila o delovanju nekaj tisoč let ugaslega vulkana tudi z Japonske, kjer so zaradi tega prav tako morali umakniti nekaj tisoč ljudi na varno... podzemne sile razkazujejo svojo moč.. .
Tačas pa se je v Houstonu, Teksas, zvedelo, da sloviti ameriški kirurg De Bakey hi hotel operirati nedavno umrlega nekdanjega ameriškega predsednika Lyndona Bainesd: Johnsona -čeprav so menda to zahtevali člani njegove družine. De Bakey je menda izjavil, da ne bo operiral nekdanjega predsednika zaradi tega, ker je njegov primer povsem brezupen. V nekaterih znanstvenih krogih se je sedaj razvnela razprava, če je sloviti kirurg ravnal prav ali ne... po toči zvoniti...
Medtem pa imajo v Saigonu čisto drugačne skrbi: namreč kam s približno 200.000 prijateljicami noči, ki so ostale kot „stranski proizvod" vojne. Oborožene sile naj bi se namreč zmanjšale, Američanov ne bo več in tako nekatere zelo skrbi, kam bodo z odvečno „delovno silo“, ki je doslej imela svoje odjemalce predvsem v vojaških vrstah . .. vsaka vojna pusti svoje sledove.. .
Toda če pomenijo dekleta v Saigonu skrb in neljubo presenečenje za tamkajšnje oblasti pa ni mogoče trditi, da so bili presenečeni fotoreporterji na ameriškem vojaškem oporišču Andrews pri Washingtonu, ko se je na koncu pristajalne steze ustavilo veliko reaktivno letalo in je sedel za krmilom - sam jordanski kralj Husein. Kaj takega bi lahko (in nemara tudi so) pričakovali, saj je znano, da je Husein vnet pilot, ki rad sede za krmilo letala - pa čeprav tudi tedaj ko prihaja na obisk v Združene države Amerike... nenavadna pot v Belo hišo .'..
Preiti v trajne rešitve
Dosedanji ukrepi v prid stabilizacije morajo prej ali slej prerasti v trajnejše rešitve
v zadnjih mesecih smo priča izrednim naporom, da bi uresničili začrtane nujne naloge glede stabilizacije. Vzdu^'e v delovnih oiga-nizacijali in politično ozračje nasploh sta ugodna, pripravljenost za napore, samoodrekanje in za vpeljavo zdravih medsebojnih poslovnih odnosov pa velika. Morda marsikje položaj v državi celo ni bil tako težak, kot so prikazovale analize, saj je marsikatera gospodarska organizacija, čeprav v zadnjem hipu, le spravila skupaj denar za poravnavo sTojih obveznosti. Kljub vsemu pa moramo vedeti, da smo na zalitevno strmo pot k stabilizaciji šele zakoračili.
Vendar moramo v času stabi-lizacijskUi prizadevanj upošte-
TELEGRAMI
NtW DliLHI - Tukaj seje začelo zasedanje „skupščine ene Azije“, ki ga je pozdravil tudi generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt VValdheim. Skupščina naj bi bila forum za svobodno izmenjavo mnenj o problemih Azije.
BONN - Rezultati zahodnonem-škega gospodarstva za lani so presegli vsa optimistična predvidevanja. Izvoz se je povečal za 10 odstotkov, uvoz pa se je zmanjšal za 7 odstotkov. Izvozili so za 149 milijard mark, uvozili pa za 128,8 milijard mark. Presežek je za 4,3 milijarde večji kot predlanskim.
PHOM PEN H - Pričakujejo, da bodo Združene države Amerike povečale pomoč Lon Nolovemu režimu v Kambodži, ki je znašala lani 250 milijonov dolarjev. O tem sc bo s predstavniki vlade v Phom Penhu pogovarjal ameriški general John Vogt, ki je prispel v Phnom Penh na uradni obisk.
(IZ PAVLIHE)
vati,*da je treba razmere urediti, ne da bi pretirano škodovaU gospodarski rasti in jo zavirali. Vsi dosedanji ukrepi so večinoma začasni, razen treh paketov predpisov proti nelikvidnosti, ki so sistemske narave. Vemo za zamrznitev plač v negospodarstvu, za omejene okvire splošne in skupne porabe, za strogo odločnost vlade in drugili pristojnih organov glede rasti cen in še za nekatere poteze. Naštete so začasne in bodo morale prej ali slej prerasti v ustrezne sistemske rešitve trajnejšega pomena. Preteklost nam namreč nudi dragocene izkušnje, ki pričajo, da se naše ekonomije daljši Čas ne da voditi z admini-stravinimi posegi.
V srednjeročnem razvojnem programu Slovenije, ki ga je pravkar sprejela republiška skupščina, je predvidena povprečna letna rast družbenega proizvoda za 6,5 odst. Že to predvidevanje je skromnejše.
V zadnjih štiriindvajsetih urah se je pripetilo po svetu več nesreč, med katerimi je izgubilo življenje nekaj deset ljudi. Tako se je v Kolumbiji neki avtobus, poln potnikov, prevrnil v reko potem koje trčil v neko drugo vozilo, v Bangladešu pa seje potopila ladja, pri čemer seje utopilo 25 ljudi. Na Finskem je strmoglavilo potniško letalo (na sliki), pri čemer sicer na srečo ni bilo človeških žrtev, okoli trideset potnikov pa seje ranilo, nekateri med njimi zelo hudo. (Tclefoto: UPI)
— Jaz sem prav vosrl, da nismo v derenibru izplačali nobenih (hKlatnih dohodkov in imam i-isto vrst.
— Mi pa smo jih i/plačali. pa stMii prav tako vesrl. Ciste .vesti sicer nimam, imam pa polno denarnico.
kot terjajo naše razvojne potrebe. Vendar se nam zdi realno, ker dosledno upošteva razmere in težave, v katerih smo ta čas. Ob tem je razumljivo, da naša prizadevanja za stabilizacijo ne morejo biti uspešnejša kot so v razvitih tržnih gospo-darstvili v svetu. Te okvire pa bi morali zagotoviti v prid gospodarski stabilnosti.
Da srednjeročni plan kljub sedanjemu času omejitev pri osebni, splošni in investicijski porabi dejansko upošteva tudi potrebo po nadaljnji gospodarski rasti, nam pričajo nekatere njegove ugotovitve. Med njimi naj predvsem omenimo, da hkrati, ko se zavzema za povečanje družbenega proizvoda predvsem na osnovi vi^e produktivnosti dela, predvideva posebej določene olajšave . pri davkih (ali celo oprostitve) kot na primer za nove naložbe, za sredstva, namenjena šolanju kadrov, znanstvenim raziskavam in znanstveni opremi, za vsako novo delovno mesto na nerazvitih področjih Slovenije itd.
Te vzpodbude bodo vsekakor koristne in bodo pripomogle k hitrejšemu gospodarskemu napredku. Vendar bo ta dal zaže-Ijene rezultate le, če bomo uspeli tudi na fronti boja za stabilnost. Inflacija je namreč najhujši in najbolj nepravičen davek v svetu.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Prvi dan minulega tedna sta se z mariborskimi gospodarstveniki pogovarjala o perečih gospodarskih problemih zvezni sekretar za finance Janko Smole in pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Boris Šnuderl.
Janko Spiole je med drugim povedal, daje zdaj precej manj delovnih organizacij, ki bi imele zaprte žiro račune, vendar jih je v vsej Jugoslaviji še vedno okoli 1500, zaposlujejo pa 600.000 delavcev. Te organizacije se bodo morale sporazumeti s svojimi upniki o tem, koliko in kakšna sredstva bodo lahko ugodno uporabljala za redno poslovanje, pri čemer lahko računajo tudi na bančno pomoč.
Povedal je še, da bo zaradi zamrznitev v negospodarskih dejavnostih in zaradi devetdeset odstotnih osebnih dohodkov letos okoli 50 milijard manj izplačanih sredstev za osebne dohodke, kar pomeni pomembne premike hkrati z nekaterimi večjimi obdavčitvami. Seveda bo to čutiti ne le pri pb-likovanju občinskih in drugih proračunov, temveč tudi pri splošni porabi.
Zvezni sekretar za finance je opozoril tudi na to, da je treba spremljati življenjske stroške ter posredne in neposredne obdavčitve.
to, naj bi obremenjevali delovne organizacije, pa tudi realne življenjske ravni občanov. Pretiravanja v tej smeri lahko izzovejo resne posledice in nmn končno še poderejo naša prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo. Predvsem pa ne smemo investirati na račun standarda naših občanov.
Ko je o cenah in davkih govoril na seji (Kibora za plan in finance pspodarskcga zbora zvezne skupščijie, je tudi Nikola Stoja-
novič menU, da se zmanjšuje razkorak med je treba po hitrem postopku sprejeti dopol-porabo in ponudbo. Toda paziti moramo, da nila k zakonu o sanaciji organizacij združe-se poraba ne bi tako zelo zmanjšala, da bi nega dela. S temi dopolnili naj bi organizaci-povzročila manjšo proizvodnjo. Stojanoviču jam omogočili izplačevanje najnujnejših iz-pa je nerazumljivo neupravičeno navijanje plačil, ki jim zagotavljajo osnovno dejavnost, cen, s katerimi naj bi reševali vsemogoče go- se pravi, da bodo delovne organizacije med spodarske težave. Se posebej ga čudi to, da sanacijo vseeno smele izplačevati dnevnice, gospodarske organizacijo zahtevajo kar 30, kupovale gorivo, devize in podobno, kar je
za uspešno sanacijo zelo pomembno.
Kandidat za predsednika RK SZDL Mitja Ribičič je na blejskem seminaiju za predsednika občinskih konferenc SZDL Slovenije napovedal široko politično delovanje SZDL, ki pa mora biti usklajena politična akcija, organizirana na široki politični tronti. Brez uravnovešene in usklajene politične ter brez razširitve naše politične fronte ne bomo mogli izpeljati t^o velikih nalog, ''ot so to ustavna relbrma in gospodarska stabilizacija.
V Beogradu je bilo konec tedna dvodnevno posvetovanje o človekovem okolju. Na posvetu so ustanovili svet za zaščito in razvoj človekovega okolja — prvo tovrstno ustanovo pri nas. Pokrovitelj tega zborovanja je bil predsednik Tito. Na posvetu so sodelovali predstavniki družbeno-političnih, znan stvenili, strokovnih in delovnih organizacij iz vse države. Drugi dan posveta so izvolili svet za zaščito in razvoj človekovega okolja, katerega predsednik je postal dr. Aleš Bebler.
Z zasedanja so poslali tudi pismi predsedniku Titu in generalnemu sekretaiju ZN VValdlieimu, jugoslovansko javnost pa so pozvali, naj usmeri vse svoje ustvaijalne napore v to, d)» bomo imeli pravilen odnos do naravnega okolja, ki ga je treba zaščititi pred prevelikim onesnaženjem in uničevanjem.
40 ali še več odstotne podražitve.
V sredo so zasedali vsi zbori zvezne skupščine. O uveljavljanju tako imenovaniJi de-
Na široki politični 'črti
lavskih dopolnU (od št. 21 do 23) je govoril
 .........^_______________ ^_______________________ Roman Albreht, predsednik komisije za
kajti po vsej državi je čutiti velik pritisk 7^ spremljanje izvajanja ustavnih dopohiil. Se k: rvKrn,finr>ini/>iii	rvro-mi^-j.	poscbcj jc poudaril, da pri ustavnih spre-
membah nikakor ne gre za kampanjo ali za pravno-formalne in organizacijsko-tehnične spremembe, temveč za globoko družbene, temeljite idejno-politične, socialne in ekonomske spremembe v naših družbenih razmerjih, ki jih je mogoče uresničiti v daljšem procesu, ne pa čez noč.
(Gospodarski zbor zvezne skupščine je istega dne še podprl pomemben predlog, da
tedenski zunanjepolitični pregled
Ameriška letala in helikop-teiji prevažajo opazovalce in člane komisij na vse strani, delegacije navezujejo stike in si prizadevajo, da bi uresničevali določbe sporazuma. Incidentov je sicer še vedno precej, vendar opazovalci ugotavljajo, da gre za manjše in nepomembnejše praske, ki ne vplivajo na potek premiija. To je, kljub nekaterim drugim pomembnejšim dogodkom na mednarodni sceni, še vedno osrednja tema.
KISSINGER POTUJE; Zvedelo se je, da bo posebni svetovalec ameriškega predsednika dr. Henry Kissinger odpotoval v Hanoi, od tam pa celo v Peking, kar imajo nekateri za pomemben uspeh ameriške diplomacije in dejanje, ki naj bi pospešilo normalizacijo odnosov med Združenimi državami Amerike in DR Vietnam ter LR Kitajsko.
V obeh prestolnicah se bo Kissinger veijetno pogovaijal o navezavi čim boljših možnih odnosov, pri čemer ti veijetno še precej časa ne bodo kdove kako pristni — vsaj na relaciji Hanoi-VVashington. Toda kljub temu je to vsekakor pomemben obisk.
Posebna skupina ameriških oficlijev je prispela v Hanoi, kjer se bo s predstavniki Severnega Vietnama dogovorila o očistitvi voda, kjer so še vedno ameriške mine. Za zdaj pa še ni znano, kdaj bodo izpustili prvo skupino ameriških vojnih ujetnikov, izmed katerih so nekateri v ujetništvu že sedem let.
Člani mednarodne nadzorne komisije so prispeli v štiri provincijska središča, kjer bodo v sodelovanju z lokalnimi oblast-\^ mi in predstavniki osvobodilne fronte skrbeli za izvajanja določil premiija.
Začeli so se tudi stiki med delegacijami Severnega Vietnama, Južnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade, kar vse priča o zelo intenzivni politični dejavnosti na malone vseh ravneh. To potrjuje, da poskušajo vse strani — čeprav sicer ne brez opreznosti — delovati tako, kot je to v duhu nedavno sklenjenih sporazumov. To je vsek.’’ or razveseljivo in vzpodbudn e-prav je treba ob tem opozoriti na vrsto težav, ki še čakajo vse prizadete, predno se bo položaj v Indokini dokončno in trdno stabiliziral. To še toliko bolj, ker boji in bombardiranja v sosednjem Laosu še vedno trajajo in ker prav tako ni znano, kaj se bo (oziroma kaj se utegne) zgoditi v Kambodži.
dolar SE OmiEKA; Na mednarodnem tržJšču kapitala je v zadnjih nekaj dneh znova prišlo do pojava, ki ni ne neznan in ne presenetljiv — dolar seje znova začel opotekati.
Vzrokov za najnovejšo krizo je več in so tudi že stari in zna-
ni: plačilni deficit Združenih držav Amerike, velikanske količine tako imenovanih evrodo-laijev (špekulativnega kapitala, ki se seli iz države v državo na lovu za višjimi zaslužki), neskladja v mednarodnih finančnih odnosih, ki trajajo že dalj časa.
Ni veijetno, da bi sedanja kriza trajala dolgo in da bi imela hujše posledice (čeprav je bila Švica prisiljena uvesti drseči te-
Iskanje
sprave
čaj za svoj frank), gotovo pa je, da je še eno in vsekakor resno opozorilo, da bo treba končno urediti odnose na področju mednarodnih financ.
HELSINKI, DUNAJ: V dveh evropskih prestolnicah se nadaljujejo seje dveh pripravljalnih teles, ki so vsaka po svoje povezani z evropsko varnostjo. Medtem ko so v Helsinkih delegati na pripravljalnem sestanku za sklicanje evropske konference o evropski varnosti in sodelovanju prešli že na razpravo o bistvenih vsebinskih problemih, pa se delegacije obeh blokov na Dunaju s težavo prebijajo skozi začetne, bolj ali manj proceduralne težave.
Na Dunaju namreč zborujejo predstavniki obeh blokov, ki naj bi se domenili o vzajemnem in uravnoteženem zmanjševanju oboroževanja v Evropi. Naloga je težka in obremenjena s'številnimi ovirami in zato ni mogoče pričakovati skorajšnjih in spektakularnih rezultatov.
TELEGRAMI
SANTO DOMINCJO - V glavnem mestu [)onunikanskc prestolnice so sporočili, da so se na južni obali izkrcali gvcrilci. ki naj bi jih vodil hivSi polkovnik I rancisco ('aamano, vodja revolucionarnih sil med državljansko vojno leta 1965. Vlada jc ukazala strogo pripravljenost v vojski in policiji. l*o nieslu krožijo vojaške patrulje in tankovski oddelki. Gverilci so se zatekli v planinske predele države. Bojijo sc, da nu bi /iiradi tega prišlo do neredov med študenti. Zaradi tega so zastrožili tudi tuja diplomatska predstavništva.
ATi!NK — l*redsi’dnik Makarios jc še vedno edini kandidat za predsedniške volitve in menijo, da bo ostal na tem položaju še nadaljnjih pet let. Medtem pa se na Cipru vrstijo incidenti, ki jih imajo na vesti oborožene skupine skrajne desnice.
IMMASK - Več izraelskih letal je |)oskušalo vdreti v sirski zraCni prostor, je izjavil poveljnik sirsk’d^a zračnega poveljstva. Poskus so preprečila sirska letala.
DOLENJSKI LIST
St. 6 (1193) - 8. februarja 1973
I
t..	...
Sii
Nadziranje prometa tudi iz ptičje perspektive: takole je bilo v sredo, 31. januaija, na avtocesti pri Biču. Helikopter je na odcep spustil dva miličnika in nemudoma nadaljeval let tako, da se ^ radovedna mladež ni mogla dovolj hitro približati. (Foto: A. Železnik)
Pretekli teden je dobila restavracija kočevske NAME akvarij s postrvmi. Porcija postrvi velja 11 do 17 din, odvisno od teže ribe. V tej restavraciji vam postrežejo še z jedmi iz divjačine in s prekmursko gibanico.
(Foto: J. Primc)
Sevniško tržnico uto je nekdo ukradel in je Še niso našli. Makedonski branjevci bi radi postavili montažne kioske, vendar ne dobijo lokacijskega dovoljenja. Zato je pač tako kot na sliki: solata gre v denar tudi v snežnem metežu pod Zupančičevimi drevesi!
» A
Delavci novomeškega komunalnega podjetja so že poskrbeli, da je izginil sneg z avtobusne postaje v Kandiji. Potniki pa upajo, da bodo „GORJANCr* postavi tablo z voznim redom, da bodo točno vedel^ kdaj odpeljejo avtobusi (»Oti Beli krajini ali Šentjerneju. (Foto: S, M.)
„NEKA" POLITIKA
Zvezni izvršni svet je podaljšal zamrznjenje stanarin oziroma do konca leta 1972 odlašal s prenosom te pristojnosti na republike in občine, s tem pa se je S{^t povečala podpora družbe tistim ljudem, ki so rešitev stanovanjskega problema ob pravem času naprtili na hrbet družbe, čeprav bi ga lahko rešili sami, ni se pa povečala ljudem z nizkimi osebnimi prejemki, ki jim je zaprta pot tudi do lastnega stanovanja, ne samo do družbenega. Vedeti je namreč treba, da so stanarine zamrznjene že več kot šest let, v zadnjih letih so se povečali osebni dohodki zaposlenih na primer v Sloveniji za 84 odst., cena stanovanjske gradnje pa za več kot 200 odstotkov. To je v nasprotju s stališči ZK glede so-ciahiega razslojevanja, poudarja komentator Delavske enotnosti.
Komunisti IMV so za šest organizacij
Komunisti v novomeški Industriji motornih vozil sodijo, da je dozorel čas za ustanovitev šestih temeljnih organizacij združenega dela. Menijo, da bi to lahko postale tovarne avtomobilskih Diikolic v Brežicah, opreme v Črnomlju, gospodinjske opreme na Mimi, Podgorje v Šentjerneju, servisne opreme v Belem Manastiru in pa novomeška tovarna.
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo srednje živahno. Cene prašičem so ostale nespremenjene, goveja živina pa je bila dražja kot prejšnji mesec. Naprodaj je bilo 376 pujskov in 48 starejših prašičev, skupno pa prodanih 336. Do 3 mesece stari prašiči so veljali 300 do 380 din, starejši pa 390 do 560 din. Lastnika je menjalo tudi 57 dav goveje živine; voli so bili po 12,50 do 14 din, krave po 5,70 do 11 din, junci in telice pa po 10,50 do 12 din kilogram žive teže.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo zaradi slabega vremena sorazmerno malo kupcev. Rejci so pripeljali 571 prašičev, od tega 27 starih nad 3 mescce, prodali pa so jih skupno 380. Mlajši pujski so bili po 21 din, starejši pa po 14 din kilogram žive teže.
Komunisti v IMV predlagajo šest temeljnih organizacij
Organizacija zveze komunistov v podjetju je ocenila, da vsi obrati še ne izpolnjujejo pogojev, da bi postali temeljne organizacije. Zato so se zavzeli za kar najhitrejšo izdelavo analiz družbenogospodarskega položaja v podjetju, sedanje organizacije, poslovnih rezultatov, kadrovske strukture, finančnega
Kmetijski nasveti
Lepše za prašičerejo
živinoreja je nosika treh četrtin razvoja slovenskega kmetijstva. Tako ugotavlja dr. Jože Ferčej, sodelavec Kmetijskega inštituta v Ljubljani, ter s tem poudarja njen izreden pomen. Vidno mesto zavzema v narodnem gospodarstvu in izvozu, kar se je še posebej izkazalo v letu 1972, ki je bilo zaradi začasno odpravljenih carinskih ovir v državah Evropske gospoJarske skupnosti za izvoz zelo zanimivo.
Ker bo v prihodnjih letih govejega mesa v svetu primanjkovalo, napov^ujejo, da imajo naši živinorejci še velike možnosti. Inž. Lojze Habjan iz ljubljanskega izvoznega podjetja „Gruda“ pravi za leto 1973: za govedorejce, zlasti tiste, ki pitajo mlado govedo, je prižgana zelena luč.
Zelena luč pa ni prižgana samo za govedorejce,’temveč tudi za rejce prašičev. Prašičereja v Sloveniji sorazmerno zaostaja in skoraj polovico prašičev za trg moramo kupovati drugod. To pa ni upravičeno, saj ima Slovenija možnost, da sama sebe preskrbi s svinino. Tako trdijo strokovnjaki, ki se pečajo s to panogo.
Reja prašičev nasploh zelo niha, kot nihajo cene in povpraševanje. Ce bi storili nekaj osnovnih ukrepov, ki bi prašičerejo spodbudili, bi lahko dose^ lep napredek. ^ tem nimamo v mislih zgolj družbeno ekonimskih, marveč predvsem strokovne ukrepe. Znano je, da so na nekaterih naših prašičerejskih farmah dose^ take uspehe, da se zanje zanimajo tudi druge dežele, žal pa pri nas niso uvedeni v „široko prakso**.
Zanimivo je, da pripisuje načrt dolgoročnega razvoja kmetijstva prašičereji zelo pomembno mesto. V njem je zapisano, da je mogoče pričakovati, da se bo poraba svinine na prebivalca zvečala od sedanjih 1S na 24 kg. Ce upoštevamo, kolikšno je to povečanje, in če bi se Slovenija v prihodnjfe sčasoma res osamosvojila v preskrbi s svinjskim mesom, ni pretirana napoved, da čakajo doslej zapostavljeno svinjerejo boljši ča^i.
Inž. M. L.
poslovanja, analiz o osnovnih in obratnih sredstvih, kreditih, skladih, terjatvah in obveznostih, tehnološki povezanosti in delitvi dela po delovnih enotah ter za analizo organizacije samoupravljanja in samoupravnih aktov.
Menijo, da bi morale ustrezne strokovne slušbe te analize pripraviti najpozneje do konca julija letos. Do prvega julija naj bi izdelali merila za ugotavljanje dohodka in zajemanje stroškov v brežiški tovarni, za druge dislocirane obrate pa do konca leta. Razen tega naj bi do konca oktobra pripravili tudi predloge normativnih aktov, ki morajo temeljiti na določilih ustavnih dopolnil in samoupravnih sporazumov.
J. S.
Konj: dobra šala tole o traktorjih in limuzinah.
Šale
m resnice
Imamo' najdražje limuzine, nimamo pa najbolj navadnih traktorjev. Imamo najnižji narodni dohodek in najvišji standard. Imamo vse, nimamo ničesar. Nimamo ničesar, imamo vse, je rekel humorist, beograjskih NIN pa je k temu duhovito pripisal: ni važno, da nimamo, važno je, da imamo.
Tudi če damo šalo na stran, resnica ni tako daleč od tega.
Nimamo najbolj navadnih traktorjev. Domačih avtomobilov imamo polna skladišča, do traktorjev pa kmet skoraj ne more priti - ker traktorjev ni dovolj na trgu. Po podatkih zveznega zavoda za raziskavo tržišča bi letos potrebovali 34.000 traktorjev, domače tovarne pa jih bodo naredile in sestavile vsega
20.000.	Ce bo z devizami kmetijst-
vo tako prikrajšano, kot je bUo v preteklosti, uvoz (zaenkrat je izdano dovoljenje za uvoz 6.000 traktorjev) nc bo mogel zadostiti povpraševanju po traktorjih, ki je zaradi dosedanje zaostalosti kmetijstva zelo veliko.
Prijetno bi bilo slišati o kakih ši-rokopoteznejših načrtih (ne le o montaži) traktorske industrije, kaj podobnega, kot je bilo s tovarno avtomobilov v Kra^ljevcu. Zato, ker smo šele lani toliko napredovali, da imamo v našem kmetijstvu manj kot 100 ha obdelovalne zemlje na en traktor, medtem ko imajo po zadnjih podatkih (Ekonomska politika) v Franciji 17, na Češkoslovaškem 27, v Zahodni Nemčiji pa celo že samo 6 ha obdelovalne zemlje na en traktor.
M. L.
proti senzacionalističnemu pisanju nujna, kažejo zgledi iz dežel, kjer se je te vrste tisk zelo razmahnil.
(Iz odgovorov Franca Šetinca, sekretarja sekretariata CK ZKS, sodnikom in javnim tožilcem, zbranim iz sedmih občin v Novem mestu.)
M. L.
Franc Jietmc: tuai sodstvo mora iti časnikarstvu naproti.
Poslanstvo - ne profit
Časnik mora imeti poslanstvo, mora biti družbi potreben. Če je cilj izdajanja samo profit ali zaslužek (običajno ne slab) nekaj ljudi, ki tak časnik izdajajo, potem je bolje, da ga sploh ni. Senzacionalističnih, bulvarskih časnikov pri nas ne potrebujemo.
Glede pripomb o pojavih senzacionalističnega (napihnjenega) pisanja o temnih straneh življenje, ki se včasih kaže v poročanju s sodišč oziroma o negativnih pojavih, naj odgovdrim kot novinar. Ni dovolj, če sodišča odpro sodne dvorane novinarjem, češ dali smo vam možnost. Ne, tudi sodstvo mora iti novinarstvu naproti. Tako lahko najbolj pomaga v boju proti senzacionalizmu. Časnikarju je treba pomagati, potrebno mu je dati v roke gradivo, da bo lahko objektivno posredoval javnosti in da bo lahko vz^jno vplival na ljudi. Vedeti je tudi treba, da časnikarjev primanjKuje in da za to
Eodročje često niso dovolj stro-ovno usposobljeni.
Da je pomoč sodišč samih v boju
Ne pozna še skrivnosti črk, rad pa že gleda slike (ki so tudi del obveščanja).
Obveščanje
Na nedavnem občnem zboru ZZB za mesto Kočevje je bilo večkrat omenjeno informiranje (obveščanje). Najpiej so nekateri opozorili, da je majhna udeležba n^ pogrebih borcev zato, ker le redki vedo, da popeb sploh je. Nato pa so ugotovili, da bodo o sklepih zbora najbolj zanesljivo obveščeni, če bodo sami sklepe razmnožili in poslali vsakemu borcu, saj se ne kaže zanašati le na časopise in radio.
Nekateri so predlagali, naj bi spet kupili za mesto razglasno postajo. Vendar bi gotovo morali napraviti korak naprej in ne nazaj. Kočevje je namreč med tistimi redkimi mesti, za katere je predvidena lokalna radijska postaja. Nekdo bi se moral le zavzeti in to zamisel izpeljati. Lokalna radijska postaja niti ne bi bila preveč draga, saj bi večji del stroškov zanjo kril Radio Ljubljana.
Obveščanje o borčevskih, pa tudi drugih zadevah in objavljanje spominov borcev v raznih časopisih ni in verjetno ne bo nikoli povsem tako, kot si ga kakšna orgaiuzacUa, društvo ali posameznik želi. Časopisi ^ morajo namreč sestavek prilagajati ' temu, koliko je zanimiv za bralce. Ce je zanimiv za več bralcev, je lahko daljši, če za manj, pa krajši. Včasih pa je objava in dolžina sestavka odvisna tudi od „muh“ urednikov, saj se zgodi, da romajo v koš ne le sestavki dopisnikov, ampak tudi sedanjih in bivših poklicnih novinarjev, ker pač uredniku niso všeč, pa čeprav je pisec prepričan, da ie
sestavek zanimiv.
ti
— Kuverta? Ne
(Karikatura: Marjan Bregar)
čredno fe
zapi^^*
•••
Usoda petnajstega ustavnega dopolnila se nikakor ne sme ponoviti. Medobčinski svet ZK Novo mesto je zato trden v svojem stališču, ki pravi, da bo deležno nezaupnice vsako vodstvo delovne organizacije, ki ne bo pravočasno, to je do konca junija letos, priredilo notranje organizacije lani sprejetim ustavnim spremembam in dopolnilom. Temeljne organizacije združenega dela morajo biti sprejete in vpisane v register do poteka tega časa.
Zakaj tako hiteti na vrat in na nos z organizacijskimi spremembami, bo najbrž spraševal tisti, kdor je v dosedanjih prizadevanjih, da bi poglobili in razširili neposredno upravljanje delavcev, neprizadeto opazoval spremembe, ki se dogajajo v naši deželi.
Hiti počasi!
In vendar ne gre za pretirano naglico. O ustavnih spremembah je bilo povedano in napisano že toliko, da je besedovanja že dovolj in da je treba zavestno uveljaviti v življenju novosti naše ustave, ker so bile demokratično sprejete in ker poglabljajo samoupravljanje. Kdor tega ne zmore ali noče narediti, se bo pač moral posloviti od vodilnega položaja, saj ravna proti temeljni razvojni usmeritvi našć družbe. Tako je stališče Zveze komunistov.
Časa resda ni na pretek. Vodilo pri tem delu naj bo, kot je dejal Roman Albreht: hiti počasi! Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ni nobena formal-nou, pač pa zahteva resno preučitev dosedanje orgam-zac.ie, notranjih odnosov, deli. ve dohodka itd., to je celo vrsto pretanjenih odločitev in ukrepov, ki jih morajo t. T referendumu potrditi delavL Da bo vse narejeno pravoi 'sno, je treba s tem delom občinah in delovnih organizacijah začeti takoj. Spremembe m novosti, Ici pomenijo spodbudo v ustvarjalnem delu posameznika, je treba uveljavitivsebini, in ne po imenu. Če kdo misli, da gre samo za formalnost, bo prej ali slej prišel na dan s svojo barvo.
M. L.
\ >
Na kratko
PECICE - V nedeljo ob 10. uri bo tukaj občinsko prvenstvo v smučanju. Prijave sprejema občinski sindikalni svet. Na prvenstvu bodo izbrali ekipo, ki bo zastopala brežiško občino na tekmovanju za Albertov memorial.
BRESTANICA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v soboto popoldne v galeriji samorastnikov otvoritev razstave krškega likovnega kluba. V posebnem sporedu bodo nastopili recitatorji in moški pevski zbor iz Brestanice.
ČRNOMELJ - V torek je zasedala občinska skupščina. Med drugim so obravnavali poročilo komisije za družbeni nadzor, ki je pregledala delo v podjetju KOVINAR.
KOCEVJE - Včeraj je imela občinska konferenca ZMS Kočevje razgovor s sekretarjem izvršnega odbora Počitniške zveze Slovenije Ernestom Jazbinškom o ustanovitvi občin^e počitniške zveze in mladinske politične poslovalnice.
SEVNICA - V torek je sekcija za kmetnstvo pri občinski konferenci SZDL priredila za
člane političnem aktiva predava-)redsednika zakonod^no--pravne komisije pri republi^em
nje predsedi -pravne komi „ ^	^
izvršnem svetu d r. Emila Ceferina.
KOCEVJE - Ponedeljkove razprave aktiva mladih komunistov o uresničevanju resolucije konference ZKJ o mladini, se je udeležila tudi Blanka Le^ovec iz Vrhnike, delegatka na konferenci ZKJ.
BREŽICE - V soboto bo v domu JLA redna letna skupščina ZZB NOV. Za 34etno mandatno obdobje so udeleženci prejeli obsežno poročilo o reševanju stanovanjskih vprašanj*
KOCEVJE — Razstavo del vojakov - slikarjev iz vojaških enot v Ribnici bodo odprU v soboto ob 18. uri v likovnem salonu v Kočevju.
Še dva gresta skupaj
Po dobrem nedeljskem kosilu so se spravili na prijetno toplo krušno peč v Sdih pri Ratežu. Babica in vnuk, mati in sin — s^o in mlado se je zatopflo v kraljevno i^o. Kaj bi bilo bolje: skočiti s konjem, napasti z lovcem ali zamenjati kmeta. Počakaj, velja premisliti! (Foto: Z. Šeruga)
Bo denar za šole ostal doma?
,J4eupravičen je očitek, da strokovna služba Zavoda za šolstvo podpira monop(^te,“ je pred dnevi dejal ob ogledu zemljišč za 5 novih šol v sevniški občini inž. Milivoj Lapuh. „Montažne šole mariborskega MARLESA so predrage, IIUMO se je uspaval na zastarelih rešitvah,^ je bila njegova n^ednja ugotovitev. Bo montažne šole ddala krmeljska METALNA?
2^akaj ne! Nedavno je bila sklenje-	šol s samoprispevkom ponovriži
na pogodba o sodelovanju METAL-	spodbuda za montažne šole? Kot
NE z ZENICO, v okviru METALNE	meni inž. Milovoj Lapuh, bo razvoj
novih učnih metod narekoval hitre spremembe šolskih prostorov. Kjer je npr. še danes primeren prezidek, čez 5 ali 10 let ne bo več, tega pa ni mogoče spremiiijati, če so stene nosilne. Zeniški profili po angleški licenci pa omogočajo razpone od 8 do 36 metrov; vmesne stene torej lahko poljubno spreminjajo. Sb bi za tipizirane šole, od 4 do 32 ali več učilnic. Investitorjem pri tem vedno manjka denarja. Ljubomir Galič, glavni direktor ZENICE, pa zagotavlja še možnost najmanj lOodst. posojila investitorju pri sarajevski poslovni banki.
Montažne šole za kovinsko industrijo niso bile kaj posebno vabljive, račun dajo namreč tone vgrajenega železja in površinski metri, tega pa je več pri industrijskih dvoranah. Do zamisli o sodelovanju METALNE je prišlo pravzaprav na nenavaden način: ob ogledu avtobusne postaje, ki jo gradi krmeljska krajevna Scuo-
nost.
ŽELEZNIK
pa tudi že sicer deluje inženirin|, ki zagotavlja poleg železnih ogrodij še vse drugo od betonskih temeljev do strehe. Bosanski partnerji so se namreč povezali z angleško tvrdko SAN-DERS, kovinske Konstrukcije te firme pa omogočajo nad 1600 enačic. Bo torej sevniški primer gradnje
Nov žiro račun!
m
Vse poslovne prijatelje obveščamo, da smo v januarju 1973 postali časopisno založniško podjetje. S tem v zvezi nam je SDK, podružnica v Novem mestu, dodelila novo številko rednega žiro računa:
52100 - 601 - 10558
Prosimo vse poslovne prijatelje ter naročnike našega tednika, da uporabljajo poslej za vse virmane in denarna vplačila gornjo novo številko našega žiro računa.
NAROČNIKE V INOZEMSTVU hkrati obveščamo, daje spremenjena tudi številka deviznega žiro računa Dolenjskega lista, ki jftzdaj naslednja:
52100 - 620 - 107 - 32002 - 009 - 8 - 9
Devizni račun imamo pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, nanj pa nam naročniki iz tujine lahko pošiljajo naročnino, plačila malih oglasov, čestitk in drugih objav.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Inž. Milivoj Lapuh: „Hočemo hitro, dobro in predvsem cene-no!“
V metliški občini se obeta pomembna integracija: prevozno podjetje METLIKATRANS in Obrtno komunalno podjele Metlika sta „ženin in nevesta"*.
KOČEVJE PRED VRSTO PROSLAV
Letos bo v Kočevju veliko proslav. Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje je že sklical .posvetovanje, na katerem so se pogovorili o programu prireditev ob jO-letnici kočevskega zbora, zbora aktivistov OF v Kočevju, ob 5004etnici kmečkega upora, 30-let-nice prvega kongresa PFŽZ v Dobrniču, 3(Kletnici zbora mladine v Kočevski Reki itd. Na posvetovanju so bili tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij, društev in drugih. Za vsako izmed proslav bo treba organizirati več prireditev, kar bo teij^o veliko dela sodelujočih. Zahteven program bomo uresničili le, če ne bomo ponavljali stare kočevske navade, da so v vseh odborih in komisijah vedno isti ljudje. Treba je poiskati vse dela voljne občane, ki bodo hoteli krepko poprijeti in dovolj zgodaj začeti s pripravami.
ŠENTJANŽ: ZADOVOLJNI Z MONTAŽNO TELOVADNICO
Trebanjski TRIMO je v tei vasi
g>stavil prvo montažno telovadnico, eprav so jo odprli komaj pred dobrim mesecem dni, je že s^aj tako zasedena, da komaj najdejo čas za redno čiščenje. Prostor uporabljajo vsi od šole do mladinskega aktiva, celo krmeljski športniki zahajajo vanjo. Šentjanžani so z delom TRIMA izredno zadovoljni, saj so v ta objekt vložili mnogo truda. A. Z.
KRUH PRINOVOTEHNI
Mizarsko podjetje iz Mirne peči se je pripojilo k Novotehni po uspešnem referendumu, ki so ga hkrati izvedli te dni v obeh delovnih kolektivih. Novotehna bo v Mirni peči dogradila mizarski obrat, ki bo še naprej opravljal storitve za potrebe kraja in okoUce, na novo pa bodo izdelovali stavbno pohištvo.
Kolektiva se bosta odločala 24. februaija.
Pogovori med predstavniki teh dveh metliških podjetij so privedli k sklepu: če bosta kolektiva za to, se združimo. V petek, 9., in v soboto, 10. februarja, bodo imeli zbore to-lektivov, kjer bodo zaposlenim dodobra razložili možnosti in pogoje za združitev, predvsem pa posledice te samoupravne odločitve. Takoj nato bosta zasedala delavska sveta in predlagala referendum v obeh podjetjih, ki bo predvidoma 24. februarja.
Prevozno podjetje Metlikatrans s 160 zaposlenimi in 135-čIanski kolektiv obrtnega komunalnega podjetja se odločata za integracijo zato, da bi imela združena močnejše sklade in tako več možnosti za nadaljnji razvoj. Obe podjetji izkazujeta v letu 1972 donosno poslovanje, sta enakovredna partnerja, imata pa celo vrsto skupnih ali podobnih nalog, zato računajo, da bo združitev privedla tudi k dobremu finančnemu učinku.
Ce bo referendum uspel, bo pravna združitev nastopila 1. juiija letos. Do konca leta bi predvidoma usvari-li za 45 milijonov din prometa, poslovni sklad pa bi znašal že okrog 6 milijonov dinarjev.
R. baCer
KMEČKE POKOJNINE
Kmetje iz Brežic in okolice, ki izpolnjujejo pogoje za pokojninsko zavarovanje, jutri lahko vložijo zahtevke za pokojnine na brežiški izpostavi komunalne^ zavoda za socialno zavarovanje. Strokovnjak skupnosti invalidskega in ^kojninskega zavarovanja iz Celja bo sprejemal vloge zavarovancev iz BreiUc, Brezine, Bukoška, Crnca, Trnja, Zakot^ Gor. Lenarta, Šentlenarta in Cundrovca.
Razveseljiva trma Ivana Lampeta
„Salamiada 73“ je bila letos bolj skromna - razstavljal je le mesarski mojster Ivan Lampe - vendar si je razstavo njegovih izdelkov ogledalo v primerjavi s prejšnjimi podobnimi razstavami največ ljudi.
Razstavljal je nekatere y)lošno znane izdelke, kot so salame, klobase, mesne torte in šunke in nekatere stvari, ki jih je sam „izumil“ in že
prej razstavljal, kot so kočevski pršut in zarebrnice v posebnih lesenih, praktičnih modelih. Novost letošnje razstave pa je bila Lampetova prešana Sunka in posebni kotel za parno kuhanje mesa, klobas in hrenovk.
Ivan Lampe je bil posebno ponosen prav na ta kotel na plin, ki je njegov izum. Izdelati so mu ga po-
Kdo obdrži, kdo izgubi?
Kaj je z otroškim dodatkom letos, kdo ga bo obdržal in kdo izgubil? Po z^onu morajo zavodi za socialno zavarovame to ugotoviti do 1. aprila. Novome^i zavod je razposlal te dni posebno obvestilo, s katerim naroča, naj upravičenci, ki že prejemajo dodatek, do 28. februarja na novo vložno zahtevke in dokazila.
Upravičenost do otroškega dodatka bodo ugotavljali na podlagi skupnega dohodka gospodinjstva od 1. januarja do 31. decembra lani. Kdor bo presegel mejo za dodatek, ga bodo črtali s seznama. Izplačevanje
otroškega dodatka bodo ustavili tudi vsem tistim upravičencem, ki ne bodo predložili zahtevane izjave do roka.
Po zakonu, objavljenemu lani v 54. številki Uradnega lista SRS, bodo otroški dodatek odmerjali letos
merilih, ki so veliala v letu 1972. o pomeni, da se načeloma ne bosta
spremenili višina otroškega dodatka in višina denarne pomoči za novorojence, enaka pa bo tudi stopnja za povečanje dodatka telesnim in du-tevno prizadetim otrokom in otrokom samohranilk.	I.	Z.
m^ali KOVINAR iz Kočevja, kovaški mojster Anton Osterman, zastopnik GORENJA Milan Trope, preizkusil pa ga je tudi Jože Pirman, strokovnjak za plin. Po razlagi Ivana Lampeta je kotel posebno primeren za kuhanje na raznih vrtnih vescli-cah, zabavah, proslavah in prireditvah na prostem, pa tudi za planinske domove in drugo.
Hvale vredna je Lampetova vztrajnost ne le zaraai vsakoletnega organiziranja ,3alamiade“, ampak tudi ker na vseh „Salamiadah“ preseneti obiskovalce s kakšnim svojim izumom oziroma novostjo.
J. PRIMC
ZDRAVSTVENI DOM ŠE VEDNO BREZ DIREKTORJA
Svet zdravstvenega doma v Novem mestu je 30. januarja na svoji skoraj štiri ure trajajoči seji poslušal poročila o delu š^anjeg^ sveta in njegovih odborov, nato pa je večino časa posvetil volitvam organov zavoda. Za predsednika sveta so izvolili zobozdravnika dr. Dragana Zatežića, njegova namestnica v tej mandatni dobi pa bo vi^a medicinska sestra Dr^ca Petrič; Kljub vsestranskemu pojasnjevanju, da ustanova nujno potrebuje novega direktorj'a, do izvolitve in imenovanja ni prišlo. Kandidacijska komisija zavoda je izmed 5 prijavljenih kandidatov predlagala v ožji izbor tri kandidate, vendar nihče izmed njih ni dobil potrebne dvotretjinske večine.
Ves volilni postopek, od javnega razpisa daiye, bodo morali zdaj ponoviti.
Mesarski mojster Ivan Lampe razkazuje obiskovalcem razstave mesnih izdelkov svoje stvaritve. Novost letošnje razstave sta bila prešana šunka In kotel na plin, primeren za kuhanje večjih količin mesa, klobas in hrenovk. (Foto: J. Primc)
Po novem nas bodo zastopali delegati
Drugo razdobje ali tudi druga faza ustavnih sprememb globoko posega v vse temeljne družbene odnose, še posebno pa v skupščin-siu sistem. Gre za nov korak v razvoju socialistične samoupravne demokracije, ko se delovni ljudje v združenem delu, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in drugih oblikah družl^nega ži^jenja v občini pojavljajo v občinski skupščini kot nosilci interesov družbenih sredin, ki so jih tja poslale.
Ker gre v skupščinskem sistemu za novo vlogo delovnega človeka in občana, ki raste iz njegovega položaja v zdraženem delu, krajevni skupnosti in samoupravni interesni skupnosti, je jasno, da je pogoj za njegovo resnično samoupravno vlogo v skupščini, njegov samoupravni položaj v teh skupnostih.
Temeljni element samoupravne demokrac^e v občini je delegatski sistem, ki skozi delegate v občinski skupščini povezuje, usklajuje in enoti interese delovni ljudi in občanov. Delegatski sistem je poskus preraščanja parlamentarne demokracije, je izraz novih samoupravnih odnosov v občini.
Delegata ali deleracijo predlagajo in volijo delovni ljudje in občani, organizirani v svojih samoupravnih
skupnostih in je njihov pristen zastopnik. Je pooblaščen, da jih zastopa pri dogovarjanju in odločanju o zadovoljevanju njihovih neposrednih interesov. Stalno je povezan s svojim okoljem in ga mora seveda tudi zelo dobro poznati. Prav zato bo lahko spoznal širino posameznih interesov in jih vključeval v interese širše skupnosti, uelegat je nekak povezovalec med samoupravljalci m med središči dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja na vseh višjih ravneh. Prav z njegovo pomočjo bodo samoupravljalci dosegli usklajeno delovanje vseh samoupravnih organizmov družbenega življenja.
Osnova za izbor delegata ali delegacije so potrebe, interesi posameznih skupnosti, ki jih te l^ko za-
dovoljujejo le skupaj z drugimi skupnostmi. Delegat ali delegacija sc lahko pooblasti za določeno mandatno dobo, ko bo iniciativno, samostojno in ustvarjalno delovala na svojem področju, saj vemo, da mora biti zadovoljevanje večine neposrednih človekovih potreb neprekinjeno, stalno. Lahko pa pooblastimo delegata ali delegacijo s časovno krajšim pooblastilom, s tem da ga pofljemo v skupščino za izvršitev ene same naloge ali določenega števila nalog, in to takih, za katere je določeni delept strokovnjak oz. ^a smatramo najsposobnejšega, da jih bo izvršil.
Tri bistvene sestavine delegatskega razmerja so vsebina, obseg in časovno trajanje pooblastila, ki ga je delegat prejel od svoje sredine, zato tu ni vprašanja, komu je najprej tudi odgovoren: v prvi vrsti skupnosti, ki ga je delegirala, poleg tep pa preko skupščine, v kateri deluje, tudi širši dn^beni skupnosti.
Ce naj občinska skupščina služi delovnim ljudem in občanom iz samoupravnih skupnosti, da bi sc s pomočjo svojih delegatov in delegacij
čim laže povezovali, dogovarjali in sporazumevali ob vprašanjih, ki so vsem skupna in ki jih lahko le s skupnimi močmi in kupnimi sredstvi uspešno rešujejo, potem je seveda treba organizacijo te skupščine ter oblike njenega delovanja prilagoditi zahtevam in potrebam samoupravnih skupnosti.
Iz delegatov in delegacij samoupravnih skupnosti se oblikuje občinska skupščina in se konstituirajo tudi njeni zbori. Pri tem seveda nastopi vprašanje, v katerih zborih naj se delegati združujejo. Gotovo je, da bo morala imeti vsaka samoupravna skupnost neposredno ali posredno enega ali več delegatov v ustreznih zborih občinske skupščine, tako da bi sc ti iz vseh skupnosti na ustrezen način srečevali v skupščini. S tem bi delegati in delegacije zagotovili povezanost samoupravnih skupnosti na vseh ravneh, do izraza bi prišel sleherni samoupravni tvorec naše družbe.
Koliko naj bi bilo zborov občinske skupščine in kakšni naj bi bili, o tem pa priliodnjič.
JOŽI- I LORIJANClC
Zmaga v Vietnamu je tudi naša zmaga!
„Kam naj nakažem prispevek za Vietnam? “ glasi pogosto vprašanje naših organizacij in posameznikov, ki hočejo pomagati junaškemu ljudstvu, ki praznuje svojo veliko zmago. Majhno in slabo oboroženo, toda pogumno in odločeno boriti se za svojo svobodo, praznuje zgodovinsko zmago nad šte-vilično močnejšim in najmo-demeje oboroženim sovražnikom, nad vojsko gospodarsko najmočnejše države na svetu - ZDA. Ob zgodovinskem podpisu mirovne pogodbe se republiški koo^i-nacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pridružuje čestitkam vsega naprednega človeštva in hkrati obljublja, da se bo trudil seznanjati naše državljane z razvojem dogodkov v Vietnamu in obnovo porušenega, opustošenega Vietnama, kakor tudi zbirati sredstva za nabavo tistega, kar je junaškemu ljudstvu najbolj potrebno.
Pot za to je že pokazala Gorenjska predilnica, ko je podarila 50.000 novih dinarjev in pozvala druge delovne kolektive, naj prispevajo po svojih močeh. Priznanja vreden zgled prav gotovo ne bo ostal osamljen. Trenutno še
ne razpolagamo s podatki, koliko delovnih kolektivov se je odzvalo tej humani pobudi. Znano je, da je tovarna Lek namenila za 10.000 Ndin svojih izdelkov za Vietnam.
Tudi se cer se je nabralo na tekočem računu RKO 50103-746-183-51579 že nekaj sredstev. Zlasti aktivni so bili pioniiji in dijaki raznih, vključno strokovnih šol, ki so v solidarnostni akciji s svojimi'vietnamskimi vrstniki zbrali čez 20 milijonov starih dinaijev.
Jasno pa je, da so potrebe znatno večje in da so sredstva premajhna za nabavo kake pomembnejše opreme, ambulante ali celo majhne bolnice. Število žrtev — ranjenih in poškodovanih — je ogromno. Na žalost pa po zadnjih vesteh še raste. Zato RKO prosi vse delovne kolektive in posameznike, da v mejah svojih možnosti prispevajo k blažitvi ran neuklonljivega vietnamske^ ljudstva. Njihova zmaga je tudi naša zmaga, njihov boj za obstanek je tudi boj našega in drugih malih narodov!
Za RKO: Mara Rupena-Osolnik, sekretarka
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
UTRINKI IZ MATIČNIH LISTOV
Veliko je ostrih besed na račun prosvetnih delavcev, čaš da se borijo samo za plače, na vzgojo pa pozabljajo in temu sledijo slabi učni in vzgojni uspehi. Dovolite, da navedem samo nekaj utrinkov iz matičnih listov, ki jih te dni, ob pričetku šolskega leta, bolj pogosto prijemamo v roke in iščemo vzroke za neuspehe:
.. Oče pogosto pije. Ne hodi po gostilnah, ker imajo doma dovolj žganja. Čeprav je še mlad, ga je alkohol uničil. Ne mara delati. Na veliki kmetiji je mati sama za vse. V družini‘SO štirje otroci in je deček edini, ki ji lahko pomaga pri delu ...“	'
Kaj naj pripišem letos? „Oče še vedno pije.“
Oče je kroničen alkoholik. Otroci so vsi živčni. Mati 'je v obupu pustila moža in otroke ter odšla. Otroci so često lačni. Učenec postaja dvoličnež. Oče mu ne pove nič dobrega o materi, a mati, ki se je vrnila, ga hujska proti očetu. Otrok se noče nobenemu od njiju zameriti..Naslednje leto: „Učenec ima znižano oceno iz vedenja, ker si je v šoli prilastil tuje predmete .Oče še vedno pije in podi družino od hiše ...“
„... domače razmere so težke. V družini je alkohol. ..“ Čez dve leti poleg podobnega še: „... mati je vdova in deček kmetuje. Zaradi tega v šoli ne uspeva.“
„Učenka je do ... razreda živela v normalnih družinskih razmerah. Te so se začele krhati. Mati pijančuje, a oče se zaradi nereda družini izmika. Mati zapravi za pijačo vse, kar ima. Zanjo proda ali zamenja celo hrano. Ko se oče in hčerka vrneta iz službe oz. šole, ni kosila, čeprav mati ni zaposlena. Mati je nagovarjala hčerko k pitju. Ta se je nekaj časa branila, a končno klonila, ker je na mater zelo navezana. Mati naj bi šla na zdravljenje . . .“
K lanskim ugotovitvam pripišem: „Mati je bila nekaj časa na zdravljenju. Ko se je vrnila, se je stanje povrnilo.“
To je le nekaj podatkov iz enega samega razreda podeželske šole. Živimo v enem izmed revnejših delov naše republike. Tako in podobno karakteristiko ima 45 % učencev v razredu. Za skoraj polovico otrok lahko trdim, da.ne živijo v mejenih družinskih razmerah in večina teh ne bo končala osmega razreda. Tisti, ki učimo na srednji in višji stopnji osemletke, ugotavljamo, da imajo ti učenci vsako leto slabše možnosti za šolanje. Te posledice bodo čutili vse življenje.
Kaj delajo učitelji? Marsikaj, le da je naše delo na videz malenkostno, neopazno, celo neopazno, a vendar veliko, ki pravemu učitelju pomeni več kot le golo borbo za denar.
Velikokrat govorimo o neučinkovitosti naše vzgoje, vendar bi poudaril, da učenci prebijejo v šoli le četrtino dneva. OstaU čas so prepuščeni sami sebi, slabim vplivom staršev, okolja, tiska in drugih občil, ki ga ves dan zasipavajo z negativnimi zgledi. Pravzaprav smo Te učitelji tisti, ki moramo preprečevati in popravljati vse, kar so drugi za^ešili. Tudi naši sodelavci naletijo na ovire. Na primer: ko je miličnik okrog polnoči opozoril šolarja v gostilni, da zanj nista primerna kartanje in pozna ura, ampak da mora oditi domov, ga je oče surovo napadel, naj se ne vmešava v to zadevo, kar mu je on dovolil...
Večkrat starši prepustijo breme vzgoje le šoli, sami pa se izgovarjajo na nemoč, ko jih otroci ne ubogajo ali se potepajo. Tald učenci običajno kvarno vplivajo na součence, kar ima lahko dolgotrajne posledici, zlasti če ni pravočasne rešitve. Imeli smo vzgojno zanemarjenega učenca, ki je več kot eno leto čakal na mesto v vzgojnem domu (odstranitev iz kvarnega okolja mu je koristila), vendar je v tem času tako vplival na ostale, da še danes čutimo posledice. Brezupen je primer učenke, ki se potepa in je zašla v prostitucijo. Starši so brez moči in nočejo plačati oskrbnine za prevzgojo, občina je brez sredstev, a dekle nadaljuje svoje početje.
Vse to, kar sem nanizal, je le delček učiteljevega dela oz. vzgoje. Ki naj osvetli naše delo tistim, ki ga ne cenijo, ga ne poznajo in najbolj glasno očitajo nedelavnost. Želel bi poudariti, da vzgoja otrok ni le stvar učiteljev, temveč nas -vseh. Sodelovanje med učitelji, starši in ostalimi občani naj bo enotno. Ce bomo valili krivdo drug na drugega, bo vsako delo prav gotovo brez uspeha.
Rešitev iz teh težav je možna, l^ajprej je potrebno daljše bivanje v šoli, čeprav velik del staršev ne bi zmogel plačila stroškov niti za prehrano. Le na tak način bomo lahko uspešneje preprečevali kvarne vplive okolja in dali možnost, da vsi učenci res uspešno dokončajo osemletno šolanje.
Vendar to ni vse. Socialni delavec, kolikor obiskuje take družin^ vse te pojave samo beleži, rešitve ali druge pomoči pa ni. Življenje teče svojo pot in družine propadajo. Propadajo tudi otroci in iz tega jili bo teže dvigniti, kot bi jili prej.
Zakaj zasluge le enemu človeku?
dokler niso klonili.
L. MOROSTAR
Janeza Bizjaka ni več
Komaj 48 let star je pred kratkim podlegel zahrbtni bolezni na Odrgi pri Trebnjem naš soboreć Janez Bizjak. 1-6 let je štel, ko je v železniškem kamnolomu pri Ponikvah spoznaval težko življenje delavca. Ko se je začela vojna, je po zgledu svojih vrstnikov - železničarjev začel delati v OF. Niegov oče j^’odfel v partizane in 1944 je padel nekje na Kočevskem. Ob italijanski kat se je pr
di. Ob razformiranju brigade se je v
Crmošnjicah prijavil v sestav CT KPS, dodelili pa so ga v partizansko tiskarno „Trimv“, ki ]e imela sedež pod GoteniSkun Snežnikom.
Takoj po vojni je odšel domov in se vključil v železniško službo na trebanjski postaji, kjer je delal kot kretničar.	^
Janez Bizjak je vseskozi sodeloval v železniškem smdikatu in se vedno zavzemal za večje pravice tovarišev. Pred pol leta je bil zdravstveno upokojen, na svoje dolo pa ni nikoli pozabil.
Lep pogreb je imel Lahko pohvalimo njegove stanovske tovariše -
železničarje, ki so mu izkazali vso čast, ob odprtem grobu pa je gv,voril tovariš Majcen. Tudi njegovi „Trigla-« vani“ iz vojnih let so sc ga spomnili in pokazali, da ga bodo prav tako kot njegova številna družinica in železničarji močno pogrešali.
M. TRATAR-UCO
MED STARE BAJTE
2c nekaj mesecev „poni“ zvoiicc tudi prvim novomeškim študeritom pedagoške akademije na osnovni šoli . „Katja Rupena“. So prav tako študentje, kot vsi ostali Novomeščani, ki študirajo na ljubljanskih visokošolskih zavodih ali pa v M;mbora. Zato bi se tudi oni radi vključili v delo novomeškega Študentovskega kluba, žal pa jih niso Se povabili v svojo srellino, pravzaprav na njihove sestanke. Res da so sestanki v Ljubljani, vendar bi sc njihov predstavnik prav gotovo udcleiOl tistih, ki bi bili za življenje novomeSkih Študentov važnej^.
Smo v času živahne politične dejavnosti pri poglablanju ustavnih amandmajev na vseh področjih družbenega življenja. Samoupravljanje naj bi se poglobilo tudi v krajevnih skupnostih, predvsem v tistih, kjer je bilo to zanemarjeno in združeno v eni osebi.
Ne morem mimo tega, da se ne bi v tem sestavku dotaknil samoupravljanja v krajevni skupnosti Škocjan glede na portret tedna, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu. Že iz vsebine tega članka se da ugotoviti, da se pripisujejo zasluge za dejavnosti te krajevne skupnosti samo enemu
	
Večno vprašanje, kakšno naj bo razmerje med ceno živali in mesa, da bodo zadovoljni rejec, mesar in kupec, je ob sedanjih predlogih za sprostitev cen mesa spet v ospredju. Na sliki: prizor z zadnjega govejega sejma v Novem mestu, ko so bili voli po 11,50 din, krave po 7 do 10,50 din, junci in telice pa po 10,50 do 12,50 din kilogram žive teže. (Foto: S. Mikulan)
Kje naj iščemo pomoč?
v mesecu novembru lanskega leta ste v vašem listu objavili članek „Povsod gluha ušesa“, ker pa na na-^ vprašanja nismo dobili odgovora,. ponovno prosimo, da javnost seznanite s tem, kako smo zapostavljeni in se za nas nihče ne zmeni.
Minilo je šest mesecev, kar smo ostali brez mostu. Vodovodna cev je še vedno pritrjena na kolih in speljana skozi vodo; smo tudi še vedno brez redne dostave pošte. Prišla je zima, grozi nevarnost, da v viseči nezaščiteni vodovodni cevi voda zamrzne. Kaj bo potem? Ali bomo uporabljali umazano vodo iz Dobli-čice, v katero se izteka nesnaga iz tovJune Belsad? Minevajo dnevi, hodimo na občino - prosimo, a vse zaman. Odgovor je vedno isti: kriva je zima (letos je bila zelo blaga in bi lahko popravljali), drugič pravijo, da manjka finančnili sredstev.
Tudi pri Gozdnem obratu Črnomelj smo prosili za pomoč, da bi nam dali nekaj lesa za zasilno brv. Ljudje, odgovorni za tako gradnjo, pa so nas prepričali, da je to nesmiselno. Rekli so, da bo prišla komisija iz Ljubljane in da bodo še ocenili stroške.
Iz vsega m nič. CJe hočemo do stanovanjskega bloka, kjer stanuje več družin, moramo po poti, ki je v resnici njiva. l*ripeljali smo si čoln, ga navezali na vrv za obešanje perila, imamo pa se priložnost okopati, ker ie dohod do čolna nevaren. Kdo bo Icriv morebitne nesreče? Na občini se celo norčujejo, da ne potrebujemo mosta, ker imamo čoln, slišali pa smo še več naumestnih šal na naš račun.
Iz naših blokov mora vsak dan 11 ljudi v služ^ ali v šolo. Imamo tudi šest let staro deklico, ki bo morala
PRI NAJSTAREJŠEM OBČANU
Pionirji osnovne šole iz Dolenje vasi smo prejšnji teden obiskali ny-starejšcju vaičana v Rakitnici. 2^ njegov 99. rojstni dan smo mu učenci in tovariši.a učiteljica kupili darilo in mu izročili čestitko. Našega obiska se je starček zelo razveselil in v njegovi družbi je čas hitro mineval. Pript^vedoval je, kako je bilo med obema svetovnima vojnama. Spominjal sc je predvsem žalostnih zgodb, omenil pa je tudi Vietnam.
Z zanimanjem smo ga poslušali, toda napočil le čas, ko smo se morali posloviti. Obljubili smo mu, da se ga bomo spomnili tudi ob stoletnici, nato pa smo mu drug za drugim segali v roke. Stisk njegove roke me še vedno greje, pri srcu pa mi je toplo, ker vem, da smo ga z obiskom zelo razveselili. JANEZ LRVSTEK OS DOLENJA VAS
februarja v malo šolo. Ali naj njena mati pusti službo in spremlja otroka do šole in nazaj? Čakali smo dovolj dolgo, odpravljali so nas z izgovori, zdaj nam je tega resnično dovolj. Prosimo javno za pomoč in odgovor.
OGORČENI STANOVALCI IZ BLOKA 26 in 28 KOČEVJE - Črnomelj
človeku, to je predsedniku krajevne skupnosti Pavletu Zupetu. Ne samo meni, ampak tudi drugim občanom se vsiljuje vprašanje, ali je prav, da se te zaduge pripisujejo samo enemu človeku.
Ne morem tudi mimo dejstva, da ne bi p>ohvalno ocenili dejavnosti krajevne skupnosti Škocjan za izvršene naloge, vendar menim, daje to zasluga vseh občanov krajevne skupnosti, nikakor pa ne samo enega človeka.
Marsikaj je bilo slišati od občanov, ko so se izvajala razna komunalna dela, kot je asfaltiranje ceste in urejanje kanalizacije v naselju Škocjan, da so obremenitve posameznih občanov bile zelo krivične. Zato bi bilo prav, da občane o resničnosti tega pravilno informirajo.
Že mnogokrat sem slišal pripombe glede odločanja o posameznih pomembnih vprašanjih v krajevni skupnosti Škocjan. Poudarjeno je bi-
lo,	da gre za samovoljo enega samega človeka, kar prav gotovo ni sprejemljivo za našo socialistično samoupravno družbo. To potrjuje že samo dejstvo, da v kr^evni skupnosti Škocjan ni bilo čutiti nobene aktivnosti družbenopolitičnih sil, to pa zato, ker je bilo odločanje skoncentrirano v enem samem človeku v kr^evni skupnosti.
ftav bi bilo, da bi družbenopolitične organizacije spričo tega dejstva le pravilno ocenile dosedanje delovanje krajevne skupnosti in s svojo dnižbenbpolitično dejavnostjo utrdile odločanje v samoupravnem duhu s tem, da bi se pri odločanju o vseh vprašanjih, ki se tičejo dela in življenja občanov, pritegnile čim večje število občanov in onemogočilo samovoljno odločanje posameznika.
Kot borec - i»'alid NOV se čutim prizadetega, ker je bilo v članku tudi opisano delo Pavleta Zupeta v času NOB. Menim, da je pri svoji izpovedi zamolčal pomembno dejstvo svojega udejstvovanja v času od druge polovice leta 1943 pa do 1945.
Namen mojega sestavka je v tem, da bi delo družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Škocjan zaživelo in da bi odločanje resnično prišlo v roke samih občanov kot nosilcev pravic in dolžnosti v krajevni samoupravi.
VINKO ROBEK
Dobruška vas 29 p. Škocjan
PRIPIS UREDNIŠTVA
Piscu in drugim, ki mislijo enako kot on, samo vprašanje: kaj so ves ta čas - od osvo^ditve dalje, naredile družbeno-politične organizacije (ZKS, SZDL, ZB, ZRVS in druge) za to, da bi v krajevno skupnost, za odbornika občinske skupščine, v skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in v druge organe ne volili človeka s sumljivo preteklostjo med NOB, kot o tem piše Vinko Robek ^ede Pavleta Zupeta?
NI NUJNO
tla sc nrcilništvo Dolenjskega lista strinja i. vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. K prispevkom. ki jih pošiliate /a objavo v našc’m letiniku, pripišite svoj celi naslov, sicer iic pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njciiovo pravo ime za javnost tajno Tpoil-pivili j:a bomo s kraticami ali kako ilriiuače), vsekakt)r pa |e preil sotiiščem /a resničnost na-pisaneua oclirovoren predvsem sam.
NI TEKSTILA
Tudi mi iz Fare in okolice imamo precej novoletnih želja. Predvsem naj omenim glavni:
- da bi bila kmalu zgrajena cesta od Kočevja do Broda in
- da bi perje po nas rastlo, zakaj zima je tu in trgovina je prazna. No, pijač je na pretek, tekstila je pa samo še nekaj kosov, in še to je ostalo od podjetnega prejšnjega poslovođe.
Šel sem pretekli teden v trgovino, da bi kupil obleko za družino. Za kar sem vprašal, ničesar niso imeli. Pošteno sem se razjezil.
J.M.
PLANINA - BROD
Pripomba uredništva: Obiskali smo direktorja podjetja MERCA-TOR-TRCK)PROMET Kočevje Jožeta Berlana in ga vprašali, zakaj je zdaj trgovina v Vasi-Fari slabše zložena. Zvedeli smo, da je imel prejšnji poslovodja v primerjavi s prometom trgovine prevelike zaloge. V tej trgovini je bil letni količnik obračanja S do 6 (se pravi, da so na leto prodali 5 ali 6-krat toliko, kolikor je znašala povprečna zaloga trgovine), medtem ko znaša sicer količnik obračanja za podobne trgovine 10 do 11. Ukrep za znižanje zalog je bil potreben tudi zaradi novega zaJcona o zagotavljanju obratnih sredstev.
Morda pa je zaloga v Vasi-Fara res nekoliko preskromna in bo treba nekaj narediti za njeno popestritev. Vendar podeželske trgovine ne bodo nikoli imele zelo velike izbire industrijskega blaga, ker pač to blago ne gre v promet. V teh trgovinah imajo predvsem posteljno platno, flanelo, nogavice, sukanec in podobno, kar gre na podeželju najbolj v promet. Boljšć vrste blaga in oblek v takih krajih nimajo.
V	podjetju velja tudi pravilo, da ni nobena trgovina na podeželju bolj založena z industrijskim blagom, ker bi imele sicer vse zgubo zato, ker banka zaračunava zelo visoke obresti: a posojila za kratkoročna obratna sredstva.
»Dolenjski listu tribuna bralcev
Zagotoviti delo doma, ne v tujini!
Komunisti z območja Strug so na zadnjem sestanku osnovne organizacije med drugim obravnavali tudi zaposlovanje in množično odhajanje ljudi na delo v tujino.
Struška dolina ima okrog sedemsto prebivalcev, ki so večinoma kmetje. Zaradi shibega dohodka od kmetij so se nekateri zaposlili v Ljubljani. Njihov delovni dan traja
O	MIHELIČEVI MAMI
Vas Dol. Suhor leži ob česti in je v bližini turističnega kraja Vinice. Šteje samo sedemnajst hiš, v katerili prebivajo ljudje srednjih let. Starčkov je mdo, med najstarejše pa spada prav gotovo Miheličeva mama. Rodila se je 9. februarja 1889 v vasi Belčji vrh. Oče* je bil kovač, mati pa gospodinja. Bila je najmlajši otrok.
Z 21 leti se je poročila v sosednjo vas Dol. Suhor z ubožnim fantom Štefanom. Ker nista imela premoženja, je mož odšel v Ameriko, da bi si prislužil denar za kmetijo in zidavo hiše. Ko se je vrnil, sta pričela rsno delati.
Rodila je tri hčerke: Marijo, Olgo in Matildo. Za zabavo ni bilo časa. Z možem sta se ubijala po njivah in zvečer zgarana prihajala domov. Ker sta imela malo lepe zemlje, sta morala okopavati tudi „kamenje*‘, da sta si zaslužila vsakdanji kruh.
Nato je hčerka Olga prevzela posestvo in se omožila. Sedaj vsi, razen očeta, ki je že umrl, živijo na kmetiji in se „pripravljajo** na mamin 84. rojstni dan.
ANI ŠPEHAR Dol.Suhor 16
MOJ ZVESTI PRIJATELJ
Ko sem odšla v tujino, je z mano odpotoval tudi moj zvesti prijatelj „Dolenjski list**. Dobivam ga redno vsak petek, večkrat pa ga preberem tudi po dvakrat. Se najraje prebiram zgodbo „Silvester**, ki jo je spisal Fran Šaleški Finžgar, zato upam, da se ne bo prekmalu končala
NADICA K.
Repelen
zaradi prevažanja na delo in domov kar dvanajst ur. Čeprav spadamo pod kočevsko občino, tej še do danes ni u.spelo najti rešitev, kako zaposliti ljudi v domači občini. Mladi gredo za starejšimi in ni ' čudno, če ni danes v vsej vasi niti enega mladinca. Na zaposlitev čaka 160 občanov in vrsta otrok, ki vsako leto konča osnovno šolo v Strugah.
Zaradi nezaposlenosti odhaja iz dneva v dan več ljudi za kruhom v tujino. Pojavile so sc tudi razne špe-
kulacije. Delavci, ki so že dalj časa v tujini, zbirajo brez vednosti Zavoda za zaposlovanje domače delavce in jih s turističnimi vizami zaposlujejo za določen čas kar brez socialnega zavarovanja. V zadnjem času je po tej poti odšlo v tujino sedem delavcev. Razočaranja so pogosto velika, vendar želja po zaslužku premaga vse.
Zadnji čas je, da začnemo mi in vsi odgovorni prizadevneje iskati rešitev, kako doma zaposliti prebivalce naše doline. Zdaj se zaposlujejo v tujini tudi otroci, stari komaj sedemnajst let, ki bi morali biti gonilna sila naše ^žbe, ne pa tujine!
M. HABJAN
Spet bo veselo v Ptuju
31. avgusta, 1. in 2. septembra 1973 bo v Ptuju peti ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Od organizatorjev te prireditve smo prejeli razpis, v katerem je rečeno naslednje:
„Na festivalu lahko sodelujejo narodno-zabavni ansambli iz Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva. Vsak lahko nastopi z dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na petem ptujskem festivalu. Zaželena so tudi besedila v narečjih. Skladbe in njihovo izvedbo bo ocenjevalo občinstvo ter strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki RTV Ljubljana, RTB in Radia Ptuj. Najboljše skladbe (po lastni presoji) bo posnela RTB na posebno festivalsko ploščo, kasetna produkcija RTV Ljubljana pa na kaseto.
Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
a)	nagrade občinstva: 1. na-
grada 2.500 din, 2. nagrada
1.500 din in 3. nagrada 1.000 din;
b)	napade strokovne žirije: l-Q()P_din najboljšemu debitantu, UOO din avtorju za najboljše besedilo, .'^.000 din avtorju za najboljšo melodijo, 2.500 din za vsestransko naitoljšo izvedbo in posebna nagrada prireditelja bronasti kipec - ORFEJ Z LIRO.
Pogoj za sodelovanje je tudi pristanek, da ansambU in pevci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke plošč RTB in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem gredo vse pravice, ki jih predvideva zakon, razen za prvo izvedbo, kar bo posebej določeno.
Ansambli, ki želijo nastopiti, morajo poslati prijave za sodelovanje do 15. marca 1973, notni material z besedili pa do 15. aprila 1973 na naslov prireditelja: RADIO PTUJ. Vse drugo bo podrobno dočeno v posebni pogodbi.**
RADIO PTUJ
žt. 6 (11931 - 8. februarla 1973
DOLENJSKI LIST
Njim, ki so v posilstvu spočeti, iz rojstva že pahnjeni v zlo; njim, ki so jim materine prsi zorali z minami in topovi; njim, ki v prvi jim jok je pozdrav rjovenje avionov;
njim, ki ne morejo šepetati svojih sanj cvetovom po poljih, vetrovom in daljnim zvezdam; njim, ki jim je murnovo žgolenje pokanje strojnic in klic mater kletev pijanih bajonetov
njim - bratom po soncu, zvezdah in luni,
zemlji, bratom po kopmenju in sreči,
bolečini in kipenju strasti,
pojem, da bi kaj kmalu
ne bili več klavna živina,
darovana na oltarju pijanih poganov,
'svečenikov boga - Kapitala...
Vietnamčeva pesem trpljenja
1.
Glejte mojo podobo: otrok ... sam ... razvaline Obraz, ki ne more več jokati, pa imam morda le pet let.
Jama topovska pred njim, zadaj ruševine, mati ob strani — mrtva ...
Mislim, da moj je otrok ...
In nemočen, kot da sem v krsti, gledam in kolnem
z verigo: sem le človeček — kolnem te, ki so si prilastili pravico biti ljudje ...
2.
Sovraštvo sadi zdaj naš riž, naše krave zdaj molzejo kri, naš poljub je gadji zdaj strup.
Osramotili so vero človeka.
Sadili smo riž tudi za goste, pa so nam dete zaklali.
Naše krave so molzle tudi za goste, pa so nam ženo zaklali...
Našo zemljo smo blagoslavljali, da bi rodila tudi za goste, da bi rodila tudi za goste, pa so očeta in mater zaklali...
Jaz — oplojen s to vero zaklel sem džunglo, jaz — panter, naj skoti tisoč in tisoč modrasov, tisoč in tisoč podgan, ki naj zglojejo vse, s tega sveta vse - bolj gnusne od kač in podgan
3.
Zaklana žena kraj poti, črvi razžirajo njeno obličje, nihče je ne more pokopati — moja je mati...
Odtrgana roka otroka obešena na vejo kot cvet, veter se vanjo zaganja, da bi jo pokopal, roka je mojega otroka ...
Dom je požgan, goli zidovi...
V	moje njive kot v slepa ouesa granate so vdolble svoj radostni krik ...
Moje je, kar je prokleto____
O	Vietnam, Vietnam, Vietnam, kako me je sram, da sem še človek ...
4.
V	nas se je uprlo ponižanje, v nas je ljubezen prešla v gadji strup .. Nagnali so nas v rove kakor podgane. Zdaj govori pravica sovraštva ...
To sovraštvo, ki ljubi.. .
Kako so se ponižali, da so nas prisilili ljubiti v iovraštvu ...
5.
Oni sede nekje tam daleč, pa blebečejo prazne besede, podajajo si roke, pijo šampanjec in podpisujejo prazne papirje ...
Oni pišejo našo usodo, oni, ki ne vedo, kako je puško nositi na rami življenja ...
Nekoč bom šampanjec razlil na gnojnico in vem, od strupa, ker so ga zastrupili najbolj nagnusni, bodo pokrepale še naše podgane ...
Mati, ki me je rodila v neki ječi -
-	moj oče je bil bogve kdo -- * mi je v džungli pod grmi, kjer bila je moja zibelka — pela o pticah ...
Da letajo proste pod nebom, da žgoie oračem in spremljajo naše poti po poljih, gozdovih kot napev človekove duše ...
Jaz nisem še videl ptice ..« pa bi jo rad, da bi kdaj tudi meni priletela na okno in mi zapela še v jutranjo zoro ...
Tudi za ptice zdaj v tej džungli prežim kot tiger, da bodo pele tudi za nas — če smo še ljudje ...
7.
^ Neki star mož, ki v džungli živ je že gnil,
mi je v zahvalo, ker sem ga izpral, pravljice pravil...
Da bil nekoč je vrtnar in zemljo rahljal je, gnojil in zalival, da gledal je v popje, kako je odpiralo soncu svojo lepoto ...
In preden zatisnil sem mu oči, umri je čudno, ni ga granata raznesla, je prosil, češ morda bo kdaj le dočakal, prinesi na grob mi vrtnice smeh ...
Bil star je in gnil in malo gotovo je bledel..
Pri nas le ene rože cveto — ^ rdeče: razkosani udje, bele: stekleno oko ...
8.
Morda je nebo le kje jasno »	in morda res ptice kje še pojo, ^
morda pa rože res kje drugačne gojijo, a vse je morda, o tem nam pred bitkami tu govore...
Pravijo, da bomo nekoč otroke rodili v veselju, da jim bomo dajali v radosti riž in peli uspavanke pesmi, da bomo z ženami vsak večer skupaj kdaj spali in da nas bodo nekoč pokopali med jokom predragih . Pravijo, da tako bi morali živeti -• češ da smo Ijudje*! ..
Ne morem umeti vsega, pa morda resnice kaj je le v tem, morda. ^i.
9.
Prav zdajle je pala bomba kraj mene in moj jaz je morda že uteien .
O	meni na zemlji ni več sledu ..
Šel sem za letom ptic, i pod mračnim nebom letim kot razcvelo cvetje ...
A tebi, ki poslušaš zvoke tišine, bolj jasno kot človek — zdaj govorim . i
Vietnam sem bil bil jaz.*^ Vietnam si ti in Vietnam je ves svet... Naše ruševine padajo na vaš svet, naši mrliči zavdajajo vašemu življenju ...
Zdaj iščem ptice, da se vrnejo v našo deželo ^ in kosi telesa padajo na zemljo kot seme za novo
življenje.
Zdaj mrtev ne dvomim, zdaj mrtev le verujem v ptice in rože in celo, da človek se lahko v sreči za srečo rodi,..
JANEZ KOLENC
DOLENJSKI LIST
NAJHUJE JE BILO NA RABU
Veronika Turk iz Štalceijev pri Kočevju je 2; januaija 1972 praznovala sedemdesetletnico. Šele zdaj smo se spomnili nanjo. Rojena je bila v Trslju nad Čabrom. Ko ji je bilo 19 let, se je omožila z Antonom Turkom iz Majeija v Bajtah. Rodila mu je devet otrok, od katerih jih živi še šest. Najstarejša, Tončka, je invalid in živi pri materi, Srečko je bil komandir postaje LM in je že v pokoju, Vlado in France sia ključavničaija v podjetju INKOP Kočevje, Zdravko je zidar pri komunalnem podjetju, Ivanka pa prodajalka v kočevski pekami.
;	Veronikin mož je bil gaterist
na veliki parni žagi na Milano-I vem vrhu pri Čabru, blizu te-]■ danje državne meje. Od njego-vega zaslužka je živela vsa druži-na, ki jo je zajela vojna vihra I prav tedaj, ko je potrebovala j n^več miru, šolskih klopi in ■ kruha.
Prisluhnimo utrinkom njenih j spominov.
!	„Ko so 16. aprila 1942 parti-
I zani v Tatinski dragi med Prezi-i dom in Čabrom pobili italijan-; sko patruljo, čez tri dni pa uni-I čili še vojaško kolono in štiri j tovornjake, je bila v Bajtah in i okolici splošna ljudska vstaja, ki je dvignila tudi vso našo družino. Starejši sin Srečko je odšel
v	partizane. Z možem in otroki sem živela v gozdu, kjer je bilo še veliko starega snega, za prvi maj pa je zapadlo še za pol metra novega. Zmrzovali smo in bili lačni. Na srečo smo imeli s seboj kozo, da smo bili oskrbljeni vsaj z mlekom, saj drugega, razen strahu, nismo imeli,
V	juniju 1942 smo se po dogovoru med slovenskimi in I 'hrvaškimi partizani selili na Ko--^čevsko. Okoli 150 nas je vodil skozi Drago in Medvedjek na komando, ki je bila pri Rudiju Cvaru v Ravnah, naš vodič, par-! tizan Filip Rigler iz Čabra. Na-i seljevali so nas v izpraznjene kočevske hiše na osvobojenem I partizanskem ozem^u. Razporedili so nas in jaz sem šla z več dmgimi bajtarji Čabranci in Cerovci v Nove Laze, kjer so nas ^ razporedili in nam ddi jesti iz skupnega partizanskega kotla. Živeža je povsod primanjkovalo. Jaz pa sem obiskala sestro Ivanko Troha iz Rogatega hriba in jo prosila, da bi mi pomagala. Domenili sva se, da se naselimo
v	Rogatem hribu. Šli smo. Hodila sem pred svojo družino. Lezli smo kot veliki reveži, brez
I	doma in vsega, s praznimi želodci in culami v rokah. Zdajci pa je na Štalcerskem vrhu silno zagrmelo in vnel se je boj med Itidijani in partizani. Obrnili smo se in med streljanjem bežali. Dospeli smo v Mokri potok, kjer se je nagnetlo še veliko ljudi iz bolj ogroženih vasi. Tega dne, 19. junija, je pokalo ves dan in vso noč.
J
KOZA NAS REŠUJE
Iz Mokrega potoka so nas partizani usmerili na Sadni vrt, kjer je bilo nekoliko višje in pri-
kladnejše za umik. Bili smo lačni in nismo videli, da bi se kje kadilo dimnikov in da bi kdo kaj kuhal. Ko smo se 23. junija umaknili v Borovec, je bila tam partizanska kuhinja in obetalo se nam je, da bomo dobili nekaj jesti. V Borovcu je bilo tedaj nekaj partizanov in veliko civilnega prebivalstva, ki je še kar naprej prihajalo iz smeri Kočevska Reka, Mokri potok, Gornja in Dolnja Briga. Praznile pa so se tudi vasi Pleše, Indlauf, Borovec in Ravne, ki so jih naslednji dan dobili Italijani popolnoma prazne. Kmetje so g^i s seboj v Borovško goro živino. Nosili so nahrbtnike, koše in cule, vodili in nosili otroke, za katere so se najbolj bah.
Z jedjo ni bilo nič, kajti nekje od Stalcerjev in Morave so zagrmeli topovi. Granate so žvižgale nad Borovcem in se razle tavale okoli Cvarove parne žage in domačije v Ravnah, kjer sta bila partizanski štab in politično vodstvo. Tisti, ki so šteU eksplozije, so pravili, da jih je bilo 120, Z družino sem bežala med zbeganimi, žalostnimi in preplašenimi ljudmi v smeri Raven in Borovške gore, kajti večina nas, ki smo bili priseljeni iz Hrvaške, se je odločila za vrnitev v domači kraj, kjer smo se bolje znašli, S seboj sem še vedno vodila kozo, ki se je bila že kar privadila na streljanje. Najhuje pa mi je bilo ob pogledu na triletno hčerko Bosiljko, ki je najbolj pešala in ji nisem mc^a privoščiti dn'gega kot skodelico presnega kozjega mleka.
Iz Borovca smo dospeU v Ravne, kjer nas je čakala topla jed, da smo se malo okrepčali in zatem vzdržali na dolgi in naporni poti proti Medvedjeku in Dragi. Tam pa smo našli spet nekaj partizanov, med njimi Velikega Martina z mavzerico in dolgim bajonetom, ki se je hehetal, da ima njegova Micka na vesti že nad sto Italijanov. Partizani so nam dali spet nekaj jesti. Svetovali so nam, naj se ne vrnemo nazaj na Hrvaško, dasi-ravno smo bili že blizu znanih krajev. Zatrjevali so, da bo kmalu, čez štirinajst dni, tako konec vojne, zato naj se damo v kako dolino v gori, kjer bomo dočakali srečni konec vojne. Nas pa je neznana sila vlekla naprej. V domačem kraju se bomo počutili bolj varne.
Na našem pohodu iz Bajt na
Kočevsko in nazaj se je v tem gozdu zgodila še ena nepozabna pripetija. Med nami so bile tudi visoko noseče ženske. Prva je rodila Zora Strgarjeva s Kozjega vrha, druga pa Marija Troha z Milanovega vrha. Prva je neutolažljivo jokala, ker ji je otrok ob porodu umrl; druga pa je jokala, ker ga je mučila na prsih v tem ostrem gorskem zraku in je morala z njim kar naprej bežati.
Vrnili smo se v domači kraj in se namestili v gori Prezidarski Beriček (1160). V moji družini je bila še vedno nepogrešljiv član koza, brez katere bi nam bilo veliko teže.
Že v začetku italijanske ofenzive so nas Italijani lovili in preganjali po Beričku. Razdelili smo se v skupine. Jaz sem se prebijala v skupini šestih družin. Prehodi v gori so bili zasedeni. Premikali smo se proti Smrekovi Dragi, dokler nismo padli v sovražno past. Nenadoma so nas stisnili s treh strani in polovili. Ujeli so tudi našo dobro kozo, medtem ko jim je sosedova krava ušla.
Tedaj so odkriU tudi neko partizansko taborišče, kajti s seboj so pripeljali izdajalko Marijo. Prignali so dva para konj, prinesli partizansko harmoniko in več druge ropotije. Tako je bil sv. Jakob, 26. julija 1942, za nas zelo nesrečen dan. Naslednjega dne so nas prignali v Čabar. V njem se je zgrinjala velika človeška žalost. Čez nekaj dni so tu in v Plešcih z nami napolnili kolono, dolgo natanko osemdeset kamionov. Tu sem našla v zadržanem velikem strahu Ožboltovo mamo iz Belice.
PODGANE SMO JEDLI
V	Bakru so nas naložili na razgreto ladjo, ki se je pripekala na vročem poletnem soncu. Videla sem, ko so nanjo na nosilih prinesle hčere svojo nezavestno mater Julijano Zbašnikovo iz Papežev, ki se ji je bilo že 21. julija pred lastno gorečo domačijo ob aretaciji družine zmeša-
lo.	Ob njej sem videla tudi Štefko in Ivanko, ki sta zaposleni sedaj v občinskem bifeju v Kočevju. Vlažili sta materi slabotne, že modre in razpokane ustnice. Nezavestno so jo prinesle tudi pod šotor v taborišču Rab, kjer je še vedno na nosilih, brez pomoči čez mesec dni dotrpela.
8 dkg kruha, ki smo ga dobili na dan. Izčrpani mož je začel jesti in si nabasal polna usta,
Od vsega, kar sem v svojem življenju slišala, videla in prestala, mi je bilo najhuje v taborišču na,Rabu, kjer sem videla in občutila neizprosen boj za življenje, boj proti smrti od gladu. Preživela sem strahovito neurje, ki je odnašalo ljudi in šotore in s svojo tročadjo vred jedla podgane, ki so se spekle v gorečem skladišču. Pa še s slastjo smo jih pojedli, kajti neusmiljeni glad ne izbira.
Bližala se je zima, mi reveži pa smo bili brez vsega, saj so nas Italijani prignali skoraj docela gole io bose, kakor so nas našli in polovili. Stiskali smo se do kraja oslabljeni pod šotori v strahu pred smrtjo, ki je tako naglo in neusmiljeno redčila naše vrste. Kakor nam je bilo v teh naših bivališčih čez leto na smrt vroče, nas je v jeseni in na zimo hudo zeblo. Italijani pa so nam razdelili le tanke vojaške odejice.
V skladiščnih barakah in na smetišču za njimi je bilo veliko podgan. Podgane pa so bile zelo nadležne, saj so sem in tja napadale tudi speče ljudi in slabotne otroke ter jih žive načele. Ljudje so jih lovili in pobijali ter jedh. Nekoč, koje prišlo do požara v skladišču inje zgorelo, se je v njem speklo tudi veliko podgan. Sin France je z veliko osmojeno podgano ves srečen pridrvel pod šotor in mi jo ponujal:
„Mama! Polhe smo ujeU in spekli. Ta je za vas. Jejte!“ S Tončko sva si razdelili „polha“ in ga še kar slastno pojedli. Nihče ne ve, kako strašno je počasno umiranje od gladu.
V sosednjem šotoru je bila neka moja znanka. Mož, ki je bil tudi na Rabu, jo je, sama ne vem, na kakšen način, prišel skrivaj obiskat. Mati je vzela otrokov obrok hrane in štručko
Veronika Turk (Foto: T. Ožbolt)
vojno. Predvidevala je partrzan-vendar jedi ni mogel pogoltniti. Mahoma se je začel tresti in umirati pri jedi. Otrok je jokal, pobiral drobtine kruha, ki so umirajočemu očetu padali od ust, ko pa se je v nekaj minutah oče umiril, je otrok skopal s prstkom hrano, ki je bila mrtvemu očetu še v ustih, in jo pojedel.
Ne vem od kod je Ožboltova mama iz Belice imela toliko upanja, hrabrosti in poguma. Moram priznati, da sem se jaz veliko bolj bala. Tolažila nas je, da bodo Italijani kmalu izgubili
sko zmago. Videla je, kako se bomo srečno vrnili v domovino, čeprav na požgane domove, le če se bomo ubranili smrti in vzdržali. Nikdar pa nam ni zaupala, da ima moža in sinove pri partizanih. To smo od nje zvedele šele, ko smo se vračale iz T revisa.
Ko mi je na Rabu umrla triletna hčerka Bosiljka, sem se najhuje bala za moža, kajti pomrlo je največ moških. Vendar je vzdržal. Toda ni se mogel več opomoči in mi je po vrnitvi v domovino umrl v Muhi vasi.“ TONE OŽBOLT
VAS
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krekem, Metliki,Novem mestu in Trebnjem
# KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
0	OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
DBH
Skupina delavcev iz Milanovega vrha 1937. leta. Desno od harmonikaija z otrokom v naročju Jože Mohorič, predsednik sindikata HRS. Vsi ti in drugi delavci in kmetje so bili partizani ali pa so na dmg način sodelovali v NOB. Spredaj desni Srečko Turk, kasnejši komandir postaje LM.*
NoniiEno
-	8. iebiuatia 1973
DOLENJSKI UST
■
0
s
\
5
N
s
!
S
s
I
5
5
Kaplja krvi
Hodimo drug mimo drugega, živimo vsak zase. Edina vrednost, ki jo še poznamo. so kvadratni metri pločevine. Hladne, gladke. Nimamo časa. da bi se ustavili, si segli v toplo dlan in si povedali nekaj človeških besed. Tujci smo si: žena možu. mož njej, otroci obema. Priložnostni znanci . . .
Nesreče pa nas združujejo vsaj za hip in takrat pomislimo, da je razen nas še kdo drug na svetu. Takrat nam je žal, da tega ali onega nismo bolje poznali.
Bilo je neke novembrske nedelje, na podelitvi značk krvodajalcem, ko sem spoznal vrsto ljudi, ki že leta hodijo mimo mene, a jih nisem opazil. Ne narede nič slabega, zato ljudje o njih ne govorijo. Živijo v mestu med štirimi stenami aii na vasi, kjer še za balkonom puhti gnoj ob jutrih. Opravljajo svoja vsakdanja dela, preživljajo svoj čas, kujejo načrte, skrivajo prevelike želje. Enkrat na leto je njihov dan* V domu Partizana, na Pungar-tu. Dajejo kri ljudem, ki jih ne poznajo, a vedo, da obstajajo.
Dvesto petdeset je takih v
naši občini; mladih in starih, rdečih lic in uvelega obraza, kmetic žuljavih rok in študentov. Prav je. da so se jih spomnili in prav bi bilo, če bi se spominjali vseh, ki to ali ono narede zastonj, lakih je vse manj. Stric Ružič je dal kri že petindvajsetkrat. Ne zaradi priznanja, ampak zaradi srca. In jo bo še dal. To mu veijamem. Pa ona teta iz Radoviče, pa fant iz Gribelj in oni iz Gradca, ženica iz Kloštra, z Železnikov. Njihovih imen se ne spominjam, vem pa, da so mi obrazi ostali v spominu. Ti ljudje so mnogo več vredni kot hladilniki, razkošni avtomobili in mehki naslanjali. Pa smo jim dovolj hvaležni? Jih znamo ceniti?
Dobili so značke s številkami 5, 10, 15, 20 in 25. Ponosno jih bodo nosili in jih kazali naokrog. Prav imajo. Darovali so kapljo svoje krvi nam, ki pritiskamo na plin, ki imamo računske stroje namesto oči in ki pozabljamo, da kri priteče iz srca.
Tisto nedeljo mi je bilo po dolgem času nerodno.
TONI GAŠPERIČ
Po "Vezilu"
4
4
4
#
4
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4.
4
4
4
j
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Vsak četrti Slovenec
Letos praznujemo v Sloveniji jubilej prostovoljnega krvodajalstva (proslava je bila 2. februarja v Ljubljani); pred 20 leti smo uvedli brezplačno in anonimno dajanje krvi. Temelji, na katerili smo začeli razvijati prostovoljno krvodajalstvo in zbirati darovalce v Rdečem križu, sloni na globokem humanizmu in človeški solidarnosti do sočloveka, ki mu je kri'potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rešitev življenja.
Številke v razvoju prostovoljnega krvodajalstva so zgovorne in omembe vredne. Medtem ko je bilo leta 1953 skupno 20.210 krvodajalcev, jih je lani prišlo na odvzem kWi že 84.875. Med krvodajalci je od leta 1953 vpisanih preko 400.000 ljudi, kar pomeni, da je vsak četrti Slovenec dal vsaj enkrat kri.
Razvito krvodajalstvo pa je zasluga predvsem nmogih aktivistov Rdečega križa, sindikatov. Socialistične zveze. Zveze mladine, samoupravnih skupnosti, društev in strokovnih služb
Doseči tako stopnjo solidarnostnega osveščanja, da bi vsak zdrav občan vsaj nekajkrat v življenju daroval svojo kri, to naj bo naš skupen cilj, želja in delovni program ob 20. obletnici prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem.
REFERENDUM NA BIZELJSKEM
Na torkovi seji delovne skupnosti Kovinske galanterije so seznanili kolektiv z izidom sobotnega referenduma. Zaposleni so 100-odstotno glasovali za združitev s Kooperativo iz Garešnice, v okviru katere bodo dobili položaj TOZD,
Načrtovanje v gozdovih nuja
„Gozdarski študijski dnevi 1973“, ki so vsakoletna prireditev slovenskih gozdaijev, so bili 23. in 24. januarja v Kočevju. O temi »»Cilji, modeli in načrtovanje pri oblikovanju gozdov“ je razpravljalo nad 200 gozdaijev.
Na posvetovanju so pregledali delo na področju gojenja gozdov v zadnjih letih, ugotavljali so vzroke za različno izvajanje tega dela v f>o-sameznih delovnih organizacijah in izmenjavali izkušnje pri načrtovanju gojenja gozdov. Tako bodo tudi letošnji „Gozdarski študijski dnevi“ pripomogli k hitrejšemu uvajanju znanstvenih dosežkov v praktično delo.
Trije znani strokovnjaki-praktiki, udeleženci podiplomskega študija na biotehniški fakulteti, dr. inž. France Gašperšič, inž. Marjan Kotar in inž. Silvij Blaj so podali glavne refe-
rate na tem posvetu. V razpravi, ki je potekala v skupini za načrtovanje v družbenili gozdovih in v skupini za načrtovanje v zasebnih gozdovih, so ugotovili, da je načrtovanje za vse slovenske gozdove nujnost, čeprav za nekatera območja podrobnejše, za druga pa okvirnejše. Poudarili so, da mora biti načrtovanje tako, da bo upoštevalo biološke (življenje-slovske), tehnološke, gospodarske in družbene cilje. Sestavili so tudi skupino, ki bo izdelala metodo za ugotavljanje dolgoročnih ciljev pri go-si^daijenju z gozdovi. Pri načrtovanju v zasebnUi gozdovih pa bodo
Plin uhajal iz bombe
„Halo, tovariš Irimc! Skoraj bi se zgodila nesreča. Priključila sem novo steklenico plina, vendar je iz nje plin uhajal. To sem ugotovila tako, da sem s prižgano vžigalico šla okoli bombe, pa je nenadoma začelo goreti pri glavnem (gornjem) ventilu,** mi je 1. februarja sporočila Radmila Struna iz Bračičeve ulice v Kočevju.
Radmila Struna se je seveda ustrašila in Ana Opačič, ki je bila pri njej na obisku, tudi. Hitro je pogasila ogenj in zanesla steklenico veri ter jo še enkrat „preizkusila**. Tokrat je tako zagorelo, da je ogenj komaj pogasila.
Nato je klicala Jožeta Pirmana, ker pa je bilo dopoldne, ga ni dobila doma, v službi pa ga tudi ni mogla priklicati, ker ni bilo zveze. Poklica-
KONEČNIK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU DESETI
Na 10. državnem prvenstvu v biatlonu v Dra^ošah, ki jc veljal za prvo tekmo 3. jugoslovanskega smučarskega memorialnega tekmovanja in 9. prvenstvo SRS, je lepo mesto dosegel tudi Maks Konečnik iz Kočevja. Za letošnjega državnega prvaka se je potegovalo 55 tekmovalcev iz številnih slovenskih smučarskih klubov.
Zmagal je Vinko Lotrič (Triglav) z 1:22,00 sekunde, Konečnik pa je z 1:32,55 deseti in je premagal vrsto znanih smučarjev - tekačev.
Lep uspeh na prireditvah „Po stezah partizanske Jelovice** so dosegli v razredu članov „brez razreda -patrulje**, smučarji TVD Kočevja Na 8 kilometrov dolgi pro^i so bil najboljši, za ekipo Kočevja pa so tekli: M. Konečnik, Prelesnik in J. Konečnik. V razredih partizanski}) enot Slovenije so nastopili na 14 km dolgi progi tudi novomeški smučarji, ki so se uvrstili na deseto mesto.
la je še PLINARNO v Ljubljani, kjer so ji rekli, da sama ne bi semela tako kontrolirati. Gospodinja pa pravi: „Ce ne bi kontrolirala, bi bili zdaj lahko že vsi v hiši mrtvi.**
upoštevali posebnosti posameznega kmeta - proizvajalca.
Posvetovanje v Kočevju so organizirali Združeno KGP Kočevje, Poslovno združenje gozdno-gospodar-skih organizacij in gozdarski oddelek biotehniške fakultete. Gozdarji so izbrali Kočevje za svoje letošnje srečanje zato, ker imajo prav kočevski gozdarji dobro zastavljeno načrtovanje v gozdarstvu.
J. P.
PRVA LETNA SKUPŠČINA
V ponedeljek popoldne je imel medobčinski svet zdravljenih alkoholikov v Novem mestu v dvorani doma JLA letno skupščino kluba. Razpravljali so o delu kluba, razre-ših upravni in nadzorni odbor ter izvolili novo vodstvo. Med skupščino je bila kulturno zabavna prireditev, na kateri je nastopila s petjem in recitacijami skupina matičnega kluba zdravljenih alkoholikov iz Centra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici.
„Tukaj, pri vijaku zgornjega ventila, je uhajal piin m je zagorelo, ko sem preizkusila,** je pokazala gospodinja Radmila Struna iz Kočevja. Poleg je Ana Opačič, ki je bila navzoča pri preizkusu. (Foto: Primc)
Vera Nikolič je bila iiaa spre^mom v Novem mestu navdušena. Ko je (^govaijala na vprašanja, je bila zelo iskrena. Tako je povedala, da je včasih na fotoreporteije jezna, če preveč slikajo njene tekmice, in da ji je prav taka jeza verjetno pomagala pri rekordnem teku v Londonu. Na sliki: Vera Nikolič v pogovoru. (Foto: S. Mikulan)
Atleti smo garači!
V prvih dneh januarja je Novo mesto obiskala Vera Nikolič, naša znana atletinja. V kratkem pogovoru pred njenim nastopom v Domu JLA’ sva se pogovarjala o delu in življenju vrhunskih atletov.
„Trenirati sem začela z 12. leti, 1. 1962, štiri leta kasneje pa sem postala v Budimpešti evropska prvakinja. To mi je dalo še več moči, trenirala sem pospešeno in že dve leti kasneje sem v Londonu postavila tudi svetovni rekord. K temu je verjetno pripomogla tudi moja ljubosumnost. Fotoreporterji so kamere preveč obračali za mojimi nasprotnicami in sama pri sebi sem obljubila, da moram vse premagati.“
,.Kolikokrat treniram? Dvakrat na dan. Od 8.30 do 9.30 in popoldan od 14. do 16. ure. Mislim, da vam je jasno, da se moram odpovedati mnogim stvarem, vendar mi ni žal. Ce pomislim, da sem bila 1705 dni svetovna rekorderka, mi to precej odtehta. Ko mi je telonica naslov prevzela, sem bila žalostna. Zato sedaj delam na vso moč in vem, da lahko naslov najboljše ponovno osvojim, to pa je tudi moja edina želja.**
„Kako prenesem poraz? Najprej: vesela sem prav vsake zmage. Poraz težko prenesem, a športno. Zato tudi sem športnica. Kaj svetujem mladim dekletom? Najprej se naj zahvalim vsem mladim Novomeščan-kam za številna pisma. Vsem ne morem odgovoriti, zato je kar prav, da ste me povabili na razgovor. Vsem pravim: volja, volja, volja! Vsaka deklica pa naj bo majhna ali velika, debela ali suha, prav vsaka lahko postane s trdim delom odlična atletinja.**
„Kdaj vas bomo spet videli v Novem mestu? “
„Kmalu, prav kmalu. No, vsaj upam, da bodo mojega fanta poslali k vojakom prav v vaše mesto.**
Za ligo
Kaj menijo košarkarji iz treh dolenjskih ,,središč** o zimskih košarkarskih prvenstvih in dolenjski košarki:
JOŽE COLARIČ, KK Gimnazija Novo mesto: ,,Najboljša ekipa na Dolenjskem je KK Novo-teks, ki bo letos v vrhu slovenske košarke. Metličani bi morali graditi na domačih fantih. Kočevje se je letos poslabšalo, gimnazijci pa smo že od nekdaj igrali solidno košarko.**
DRAGO ŠTERK, KK Kočevje: „V Kočevju se veliko mladih zanima za košarko. Mladinska ekipa je še kar dobro igrala v republiški ligi, lahko pa bi organizirali tudi dolenjsko košarkarsko ligo, ki se naj ne bi zaključila v enem dnevu, pač pa na primer v treh mesecih. Le tako se bo košarka na Dolenjskem še bolj razmahnila.**
CEDO POPOVIČ, KK Beti, Metlika: „Le mladinci so vir članskih vrst. Zato je nerazumljivo, da še vedno nimate mladinske ali vsaj pionirske lige, saj tekmovanje v teh konkurencah ni tako drago.
BREŽICE - Na četrtkovi seji upravnega odbora nogometnega kluba iz Brežic so ocenili letno skupščino, ki je nakazala naloge za delo klubske uprave v tem letu. Vsa prizadevanja igralcev in uprave bodo usmerjena za uvrstitev ekipe v višji razred tekmovanja. Zato je upravni odbor zadolžil posameznike za konkretne naloge ter zamenjal neaktivne člane z novomi močmi. Med pomembnimi sklepi je tudi oživitev občinske komisije za ureditev stadiona ter predlog občinski zvezi za telesno kulture za ustanovitev športne ambulante v Brežicah.
(V. P.)
SEVNICA - Prvo javno rokometno tribuno v Sevnici so zaključili s predvajanjem filma „Naprej, plavi**. Ki ga je zrežiral Franc Paukovič. Številni ljubitelji rokometa so tako lahko videli elemente treninga domače ekipe in prizore s tekem v republiški ligi. Sevničani in prijatelji rokometa si podobnih prireditev še želijo.
(E. R.)
VAVTA VAS - PSSD „Jožica Venturini** je izvedlo v decembru in januarja ligaško tekmovanje v košarki. V medrazrednem tekmovanju je pri fantih sodelovalo 7 ekip, pri dekletih pa šest. Vrstni red: fantje -1. 8. a; 2. 8. b; 3. 7. b; 4. 6. b; 5, 6. a; 6. 7. a; 7. 5. a. dekleta: 1. 8. b; 2. 7.a;3. 8.a;4. 7.b;5.6.a;6. 6.b.
(D. B.)
LJUBLJANA — Na lestvici najboljših skakalcev, metalcev in mno-gobojcev za leto 197 2 v Sloveniji sta tudi dva atleta novomeškega atletskega kluba: Milan Simunič je v troskoku na drugem mestu z rezultatom 14,80 metrra in zaostaja za najboljšim, Prezljem iz Kranja, samo za 10 centimetrov; v metu kopja je Marjan Spilar prepričljivo na prvem mestu z metom 71,30 m.
(I. P.)
Letos: 1. KRKA, 2. IMV!
Na letošnjem novomeškem občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo prvič v lepem vremenu pod Gačami v Crmošnjicah, je v osmih ekipah od 73 prijavljenih nastopilo 55 tekmovalcev. Skozi cilj jih je pripeljalo 41.
Ta „novomeška .smučarska olim
piada**, kot so jo krstili samt tekmovalci, res zbere na startu vse, ki znajo pri nas kaj .smučati, in je hkrati napet derby med našimi največjimi kolektivi. Lanski ekipni zmagovalec IMV je morala tokrat prepu.sti-ti najvišjo lovoriko KRKI, nevarno pa se jima je približal PIONIR, ki ima vrsto dobrih smučarjev. KRKA je imela razmeroma lahko pot do zmage, .saj je edina nastopila s kompletnimi ekipami. Tekmovanje jc razdeljeno v starostne kategorije, tako da pridejo na svoj račun tudi starejši tekmovalci.
Resno tekmovanje je bilo obenem prijetno razvedrilo in družabno srečanje športnikov novomeških kolektivov, ki se je v črmošnjiškem gostišču nadaljevalo še pozno popoldne. Največ zabave je bilo s podelitvijo kolajne za zadnje mesto, pristne domače klobase na rdečem traku, ki jo je zaslužil Vinko Opalk iz NOVO-TEKSA. Uspehi na tem tekmovanju bodo izhodišče za republiško prvenstvo občinskih .sindikalnih reprezentanc, ki bo 10. in 11. marca v Kranj-•ski gori.
Izidi: MOSKI A - 1. Peter Turk (KRKA) 1:05,537; 2. Peter Henčič (KRKA) 1:06,466; 3. Anton Vesel (PIONIR) 1:09,522;
MOSKI b - 1. Jože Turk (IMV) 1:06,250; 2. Andrej Kovačič (iMV) 1:11,023; 3. Marjan Sonc (KRKA) 1:15,427;
MOSKI c - 1. Alojz Serini (GG) 1:02,875;	2.	Dražen Antešić
(KRKA) 1:08,426;
ZENSKE A - 1. Tatjana Golob (KRKA) 1:08,311; 2. Majda Zupančič (KRKA) 1:16,979;
2ENSKE B - 1. Meta Wachter (KRKA) 1:15,896; 2. Cirila Sašek
(KRKA) 1:23,395; 3. Meta Globokar (KRKA) 1:23,698;
EKIPE: KRKA 34 točk, IMV 26, PIONIR 23, NOVOTEKS 13, NO-VOLES 11, Komunalno nodjetje 9, BOR (Dol. Toplice) 8 in GG Novo mesto 2.
Tekmovanje je p.iredil občinski smdikalni svet Novo mesto, organizator je bilo Smučar.sko društvo ROG, čase pa je merila z elektronsko uro ekipa AMD Novo mesto.
M.MOSKON
PUCELJ : SITAR 1 : O
Na kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo Dolenjske šahovske pod-zveze v Novem mestu je po 12. kolu še vedno zanesljivo v vodstvu Milič z 11 točkami in prekinjeno partijo. Sledijo: Penko 10, Poredoš 8 (1), Istenič in Sitar 8, Škerlj 7,5, Petrič 7 (1) in drugi. V derbiju 11. kola je Pe^o s precej sreče premagal Poredoša, Pucelj pa je presenetil z zmago nad Sitarjem. Prav tako je z zmago ^esenetU Petrič, ki je odpravil Jen-
11. kolo: Petrič-Kitanovič 1 : O, Jenko—Kostelec 1 : O, Jakljevič— Podrebarac remi, Penko-Poredoš 1 : O, Istenič-Škerlj remi, Komelj-Hrovatič 0:1, hicelj-Sitar 1:0, * -Sčap 0:1, Balkovec-Milič
12. kolo: Kitanovič-Milič prekinjena, Sčap-Balkovec 1 : O, Sitar-Avsec 1 : O, Hrovatič-Pucelj 1:0, Škerlj—Komelj odločena, Poredoš— Istenič remi, Podrebarac-Penko O : 1, Kostelec-Jakljevič odložena in Petric-Jenko 1 : 0.
J. UDIR
itm^eseše vi leteti!
Tečaj za začetnike:
Prijave sprejemamo vsak dan od 10. do 13. ure na letaliiiču. Telefon: 21-107
na novomeškem Športnem letaliSču
V LETALSKI SOU DOLENJSKEGA LETALSKEGA CENTRA Prečna 46 pri Novem mestu
OTROŠKI DODATEK!
REPUBLIŠKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA
OTROŠKI DODATEK V LETU 1973
Skupščina SR Slovenije je sprejela zakon o podaljšanju veljavnosti in dopolnitvi zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 54/72). Po tem zakonu bodo v letu 1973 prejemali otroški dodatek upravičenci, katerih dohodek iz delovnega razmerja v letu 1972 na člana gospodinjstva ne presega 900 dinarjev mesečno.
Upravičenci, ki so že v prejšnjem letu prejemali otroški dodatek morajo predložiti dokazila o celotnem dohodku gospodinjstva v letu 1972 najpozneje do 28. februarja letos, sicer se jim s 1. aprilom ustavi izplačevanje otroškega dodatka. Tudi tisti upravičenci, ki bodo letos na novo uveljavljali pravico do otroškega dodatka naj pohitijo z vložitvijo zahtevka, ker se pravica do otroškega dodatka lahko uveljavlja največ za tri mesece za nazaj.
Upravičenci do otroškega dodatka, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, vložijo zahtevek v svoji delovni organizaciji, ostali upravičenci (začasno nezaposleni, zaposleni pri zasebnikih, uživalci pokojnin in invalidnin, upravičenci, ki služijo vojaški rok) pa pri komunalnih zavodih za socialno zavarovanje (v Ljubljani skupnost zdravstvenega zavarovanja).
Ljubljana, dne 31. 1. 1973
8
DOLEHISM UST
>1. 6 (1193)8. («hni(it|a 1973
LONČARSTVO IZUMIRA, LONČARIJA NAPREDUJE
Štedilniki in kovin^i lonci uničili lončarstvo — S trebuhom za kruhom v Ameriko — Danes vse več Lončaijev dela v domačem obratu INLES, v Ribnici, Kočevju in Ljubljani — Nova cesta Kočevje-Delnice-Reka bo odprla Lončarijo svetu in turizmu — Lanska proslava združila vedno sprte Lončaije — Najstarejši Lončar so 99-letni „Zogaijev ata“ — Za veselje derbi ,ySončna uprava“
,JLončarija“ je del ribniške občine, ki obsega vasi Dolenja vas (610 prebivalcev po popisu leta 1972), Prigorica (427 prebivalcev), Rakitnica (284 preb^cev), Blata (41 prebivalcev). Lipovec (101), Makoša (10) in Kot (11 prebivalcev).
Ribniška himna, ki poje:
VRE, VRE, VRE, Ml SMO RIBNČANJE!
CEU KEJDN SMO OKUL HODIL,
U NEDAJLO SMO BOGA PROSIL,
DE 8 LONCU NE POBIL ...
je pravzaprav pesem „Lončarije".
„Včas^, §e pred prvo svetovno vojno, so delali lonce iz gline skoraj pri vsaki hiši v Lončariji, danes pa premoremo v vsej Lončariji le še tri lončarje: Toneta Nosana in Ignaca Nosana iz Prigorice in Poldeta Bojca-Jurkov^a iz Dolenje vasi. Vendar imamo zato pev^ zbor ,4-ončar“, trgovino ,4^nčar“, košarkarski klub „Lončar" pa tudi bivši nogometni klub je bil, kot se lobi, „Lončar". To mi je poveza uvod France Grivec, setoetar občinske konference SZDL Ribnica, ,JLončar" iz Dolenje vasi.
„Glavna Lončarija je bila tukaj!" mi je zatrdil 754etni Franc Henigman iz Rakitnice. „Tam dol u Rakitne zdelavajo se piskrc" poje „Ribniška". Se pred prvo vojno le ^ treh hišah niso delali loncev. Meni je oče rekel, da se z lonci ne bom matral, in me ni hotel izučiti lončarstva. Po prvi svetovni vojni je le še 5 vaščanov izdelovalo lonce, danes pa nobeden več. Lončarstvo je začelo propadati, ko so se pojavili štedilniki, ki so zahtevali drugačne lonce kot peči, v katerih smo prej kuhali."
Tudi 99-letni „Zogaijev ata“ Anton Henigman iz Rakitnice se radi spominjajo, kako so ,JPo svejt okul furi^ in lonce tam ponujali, pa kulkr moč dragu“. Po Dolenjskem so tudi furali, bili so še ledik in punce so jih imele rade. Še danes se radi spo-
K Francu Henigmanu sem zašel pomotoma, ker so me k njemu na-
e)tili, češ da je najstarejši vaščan, apaka je nast^a, ker se „Zogarjev oče" Anton tudi pišejo Henigman. 21. januarja so imeli natanko 99 let. Med ženskami pa jih imajo največ na plečih, verjetno preko 80, še Uršula Debeljak-Tomaževa in Marija Omerza-Kovačeva, so povedali Ra-kitničanje, ki so verjetno nekatere starejše tudi pozabili omeniti.
Danes slavi Rakitnica daleč naokoli kot vas, kjer dobiš odprto gostilno tudi pozno v noč. Ko v bližnjem motelu „lasnica" odslove goste, se ti običa^o zatečejo v Rakitnico in potem je lep direndaj. Pijani šoferji kar naprej podirajo rakitniški most. Ograja na mostu je že vsa s „trto zvezana in s klinci zbita."
,,^pak Rakitnica je lepa vas," sem jo moral pohvaliti.
„To je naredila pa Amerika!" je zatrdil spet Franc Henigman. „Med
Ervo in drugo vojno menda le iz treh iš ni bilo nikogar v Ameriki. Tudi
:ogi
jaz sem bil v Kanadi 9 let. Danes šteje naša vas prav toliko hiš, če ne več, a je v Nemčiji le 10 do 12 fantov in mož. Ostali so zaposleni v j^rastu" v Prigorici (obrat INLES Ribnica op.pis.), Kočevju in Ribnici. Je dobro, ko je toliko novih podjetij."
Potem pa mi je kar brez vprašanja odkril: „Glino za lončarstvo smo pa takrat vozili iz kočevskega rudnika. Je bila boljša kot naša, ki sploh ni bila dobra za lonce."
Zdai sem šele razumel tisto kitico „Ribmške";
Anton Henigman, po domače „Zogaijev ata“, imajo na grbi 99 let in so najstarejši Lončar. Kljub poznim letom preberejo vse od Dolenjskega lista do Dela in Komunista.
minjajo, da so v neki hiši na Dvoru ali v Soteski vedno dobili pijačo. Spominjajo se, ko sta jim ravbarja skočila zadaj na voz, oni pa so hitro pognali, da sta razbojnika padla na cesto. Potem se je začel dir za življenje in smrt. Ravbarja sta namreč tekla za vozom. In konja, čeprav sta bila na novo podkovana, sta imela od tega dira vse podkve zbrušene ...
Spominjajo se, kako so vasovali in se tepli s f^ti iz Dolenje vasi in Ribnice pa kako so najmočnejšega rakitniškega fanta sami Rakitničanje zapili doma v svinjak. To so napravili zato, ker je povsod, kamor so šli, vedno zgago delal, nato pa pobegnil, tepeni so bili potem pa ostali rakitniški fan^e.
Oče so bili trikrat v Ameriki in so prislužili za hišo. Spominjajo se, da so včasih rake lovili v tej vodi, kjer zdaj ni več ra-
U KOČJEVSKM GLINO KRADEMO, DE LONČKE IZDELAVAMO ZE DEVJETE DEŽELJE.
kov, ampak le še ribe. Takrat pa rib ni bilo.
Z rajnko sta imela 14 otrok in 10 je še živih.
V mašnih bukvicah imajo oče zapisane naslove; Marija Ličen, Podgorska ulica, Kočevje; Kati Vrhovec, Zgornja Šiš^; Čurk Jozefina, Koče>je. S temi sta bila skupaj z rajnico v internaciji...
Tone Nosan iz Prigorice 101, star 52 let, eden poslednjih treh lončaijev, se spominja, da se je izučil lončarstva s 14 leti,koje končal šolo. In tudi on je začel učiti svojega sina Toneta te obrti takoj, ko je dokončal osnovno šolo.
Tone Nosan se spominja, kako sta z očetom „okul fura-la“, doma pa so delali lonce tudi priložnostni delavci. Lonce sta prodajala največ ob moiju, na Trsatu, v Crikvenici, Kastvu, Bakru, Bribiru, Novem ...
Zdaj več ne vozi okoli. Dela le po naročilu trgovin, in sicer največ za TABOR Grosuplje pa tudi za MERCATORJA in druge. Največ izdela lončkov za rože, ki jim rečejo še rožniki, kahlice ali tegelni, pa sklede po naročilu.
Sin Tone se še ni dokončno odločil, če bo lončar, kmet ali šofer, saj ima izpit za vožnjo vseh vozil, razen avtobusa. ,3olje, da imaš več poklicev, pa lahko izbiraš, kje je bolje,“ pravi Tone, ki bo šel kmalu k vojakom. Oče pravi, da se sin še nekaj „punta** (upira), češ da ni nikoli prost, kot oni^ ki delajo 7 ali 8 ur v tovarni.
iiiii
France Grivec, družbeni delavec, publicist in pisec ,4*raznika Lončarije“, je tudi Lončar.
'S:;	:	:Y-.:v/' :V<-: ^ iv
Take proslave kot lani ob 1004etnici gasilstva Dolenja vas še ni doživela in je kmalu ne bo. Se dolgo bo ostala v spominu domačinom in vsem, ki so se je udeležili. Ob tej priložnosti so počastili tudi spomin na domačina Ignacija Meriiaija, ki je prvi v Sloveniji poveljeval ga^cem v slovendeem jeziku.
Brat, Janez Nosan, ki je bil 44 let v rudnikih v Kanadi, se spominja, da je bilo včasih v I^gorici 25 lončaijev, zdaj pa sta le še dva. Tudi on se je najprej izučil za lončaija.
75-letni France Henigman iz Rakitnice je povedal, kako so štedilniki pravzaprav unicui loncaije.
France Trdan je duša Dolenje vasi, središča Lončarije.
SIJAJ SIJAJ, SONČECE,
OJ SONCE RUMENO ...
, je himna „Sončne uprave" iz Dolenje vasi, katere predsednik Janez Pogorelc pravi, da je to društvo prijateljev lepega vremena. „Sončna uprava" skrbi, da življenje ni preveč pusto, žalostno, težko. „Letos je poskrbela lepo zimo brez snega in z .veliko sonca," se pohvali predsed-'nik. Na vprašaje, z^aj je pa vse poletje deževalo, se pa izmuzne, češ da /je takrat „Sončna uprava*' delala za tovarno dežnikov. (Žvedeli pa smo, da ie prvi predsednik „Sončne uprave* , zdaj njen častni predsednik Milw Bojc, neupravičeno obogatel in ga bo dobila v roke občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Sumljiv je postal zato, ker prejema le skromno invalidnino, pa je kljub temu kupil - bicUcel!)
Lončarijo je včasih preživljalo lončarstvo, nato Amerika in kmetovanje, zdaj pa vedno bolj domača industrija. V „Hrastu" je nad 100 zaposlenih. Mnogi delajo v Ribnici, Kočevju, Sodražici, Ljubljani. V tujino odhaja za kruhom precej manj ljudi kot pred vojno.
Čeprav lončarstvo propada, pa Lončarija napreduje. Najlepše se to vidi,'ker v Lončariji rastejo nove hiše. Za Dolenjo vas izdelujejo zazidalne načrte za ,4^umec" in ,JCo-stevc", kjer bo zgrajenih novih 35 do 40 hiš.
Franceta Trdana, občinskega odbornika, predsednika krajevne skupnosti Dolenjk vas, predsednika odbora za ^adnjo dioižbenega središča v Dolenji vasi in predsednOca pevskega društva „Lončar", smo vprašali, kakšna bo po njegovem Lončarija čez 10, 20, 30 let? Odgovoril je:
„Prepričan sem, da bo Lončarija napredovala, da ne bo nikoli propadla. Zgradili bomo družbeno središče s telovadnico, prizidkom za varstvo otrok in prostori za delo mladine in drugih. Dograditev ceste Kočevje-Reka m še nekaterih cest bo vplivala tudi na večji promet skozi Lončarijo in na njen napredek. Dobili bomo nov obrat, kjer se bodo zaposlovale ženske, in obnovili destilarno. Tako bo še več domačinov dobilo delo doma. Izvedeno bo združevanje (komasacija) zemljišč. Zdaj vse preveč ljudi obdeluje premalo zemlje ..."
LONČARJI NEJSMO ŽLEHT LDJE
PROU DOBRU IMAMO SRCJE, JEZIČKE PA DOUGJE...
V Lončariji so imeli lani najlepšo in največjo proslavo doslej, posvečeno 100-letnici ga-
silskega društva in 304etnici prvih žrtev, ki so jih Italijani ustrdili avgusta 1942; njihovega groba še zdaj niso na^. Take lepe proslave ni zmožno organizirati marsikatero mesto. France Grivec jo je opisal v svojem delu „Praaiik Lončarije“, ki je še v rokopisu.
Vendar ta proslava ni pomembna le zar^i uspelih prireditev, ampak zato, ker so jo pri-pra'djali vsi ljudje, od mladine do gasilcev, borcev, lončaijev, invalidov, SZDL, krajevne skupnosti, teritorialne obrambe do ,končne uprave”, skradca, vsi prebivalci Lončarije.
,JPriprave na proslavo in proslava so spet zbližale vse prebi-
valce. Značilno za Lončarijo je namreč bilo strankarstvo, spori in sovraštvo med sosedi, pa celo tudi med sorodniki. 2^aj so ljudje pozabili na predvojne, medvojne in povojne razprtije. Vsi živijo in delajo le za to, da bi se imeli radi, da bi se razumeli in tako lahko kar največ prispevali za napredek kiraja, gospodarstva in posamezne dni-žine. Značihio je, da si ljudje pri gradnjah pomagajo drug drugemu, ne da bi pričakovali ali zahtevali plačilo. Skratka: vsi Lončarji želimo složno delati za napredek Lončarijeje zatrdil Franc Trdan, duša Lončarije.
J. PRIMC
mmmm
■m
i :
Tone Nosan iz Prigorice je eden posletinjiii irtsn iuncaijev Lončarije. Lončarice obrti je izučil tudi sina, ki pa se nekaj kuja.
m
DELO NA POSTI
PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA Delovna enota Ljubljana 2 Trg OF 5
zaposli:
VEČ DELAVCEV ZA IZMENJAVO SKLEPOV POGOJI:
Da je kandidat zdrav in fizično sposoben za težja dela.
Prednost imajo kandidati s končano osemletko.
Kandidati se sprejemajo na delo s polnim delovnim časom ?a ^ nedoločen čas.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Interesenti naj se zglase osebno v kadrovski službi pri Delovni enoti Ljubljana 2, Trg O F 5, Ljubljana, v dopoldanskem času.
St. 6 (1193) “ 8. februarja 1973
Strdn uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
>
kultura
in
ževanje
Sodobnost 1
Prva številka XXI. letnika Sodobnosti prinaša vrsto kvalitetnih prispevkov, kar je očitno zagotovilo, da bo branje naslednjih številk te osrednje slovenske literarne revije zanimivo in po svoje tudi zahtevno.
Neprimerno bi bilo na tem mestu enostavno prepisati kazalo, zakaj vsak od objavljenih prispevkov zahteva podroben pregled, tega pa tu ni mogoče storiti, zato naj bo povedano naslednje:
Uvodoma je postavljen do zdaj neobjavljen prozni tekst Ivana Cankarja Realka, ki je bil najden pred leti v Pragi, osrednji del revije pa zaključuje študija Jožeta Pogačnika o Kopitarjevi zamisli o kulturnozgodovinskem razvoju pri južnih Slovanih. Omenim naj še razmišljanje Janka Kosa o slovenski kulturi in njenih nagradah, izčrpno kritiko Mirka Zupančiča o Romeu in Juliji v Drami SNG in pa Antona Podbev-ška biografsko skico iz zapiskov o' največjem pesniku slovenske Koro-Sce ob stoletnici njegovega rojstva, tj. o dr. Franu Ellerju.
Prozo v omenjeni številki Sodobnosti objavljajo Saša Vuga, Norbert Javšovec in Ceh Josef Strnadel (prev. Oton Berkopec), poezijo pa Gregor Strniša, Nevin Birsa in Darko Komac.
V	kronističnem de'u revije pritegneta pozornost, ob recenzijah o novih slovenskih skladbah in knjižnih novitetah, predvsem glosi Cirila Zlobca o premikih v slovenskem kulturnem prostoru in o Mestecu Peyton (ta zadnja naj bi bila |>oduk vsem malomeščanom, ki jim je TV nadaljevanka edina „duhovna Hrana").
D. Rustja
KOMU LETOS NAGRADO?
Upravni odbor sklada „Jože Šeško “ je v petletnem obdobju svojega delovanja prejel 27 predlogov za podelitev plaket in nagrad. Od tega je bilo podeljenih 11 plaket in napad. Na izrečene pripombe o podeljevanju priznanj in nagrad v minulem letu, ko sta bili plaketi in nagradi podeljeni delovnima kolektivoma, so člani odbora na nedavni seji ugotovili, da tudi oni niso imeli lahke naloge. Nekateri predlogi sd bili pomanjkljivi in celo nereni - z ozirom na pomembnost teh nagrad. Ne glede na to ugotovitev bodo leios vsi stari in novi predlogi temeljito preučeni in šele nato bodo podeljena priznanja. Popolnoma prav pa bi bilo, da vsi predlagatelji temeljito preučijo svoje predloge in vanje vnesejo čimveč podrobnih podatkov.
■•••■■•M ••••••
Kolikor jezikov...
Miro Ku^er: MOSTEC V NOČI — linorez, 5. 7. 1972
Kako bomo počastili Prešerna?
Na Dolenjskem, v Bdi krajini in Spodnjem Posavju so pripravili v počastitev ^ešemovega dne, slovenskega k?dtumega praznika, ki ga slavimo danes, številne kulturne prireditve. V praznovanje so se še posebej vključile šole in marsikje so za praznik izdali slavnostno številko šolskega gjasila.
V Novem mestu je gostovalo včeraj Šentjakobsko ^edališče iz Ljubljane z žaloigro „Tugo-mer“. Študijska knjižnica je pripravila dve razstavi, ki bosta odprti danes: v osnovni šoli Bršlin razstava o Prešernu, v knjižnični avli pa "razstava knjižnih ilustracij Maksima Gasparija, s čimer bo počaščena tudi 90-let-nica rojstva tega umetnika.
V Dolenjski galeriji bodo dre-
vi	ob 18. uri odprli razstavo o’ pokojnem dramskem igralcu, rojaku s Težke vode Janezu Cesarju. Razstavo je pripravil Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane posebej za Novo mesto in bo tu tudi prvič predstavljena javnosti. O življenjski in umetniški poti tega velikega igralca bo predvidoma govoril prof. Mirko Mahnič. Za obiskovalce so pripravili tudi presenečenje: na otvoritvi bodo predvajali nekaj značilnih Cesarjevih igralskih vlog, posnetih na magnetofonski trak.
V Ribnici bedo Prešerna slavili le učenci osemletke, ki se imenuje po tem velikem pesniku. Slavnost bo skromnejša kot običajno, ker pripravljajo večjo proslavo, š katero bodo predvidoma v marcu počastili
PRESERNOSLOVCI, NJIHOVA DELA IN PODOBE - Tak naslov so dali razstavi, ki so jo včeraj odprli v Kranju v sodelovanju z osrednjo knjižnico v Kranju ir nsko knjižnico v Ljubljani.
Gledališki »vrtiljak«
Od 10. do 19. aprila bodo priredili v Spodnjem Posavju področno srečanje najboljših domačih dramskih skupin. Nastopi bodo v krajih, kjer imajo zadovoljivo urejene dvorane in opremljene odre. Predvidevajo, da se to revije udeležilo Sest do osem amaterskih družin. Najboljšo bodo poslali na osrednjo republiško prireditev.
To, o čemer smo že nekajkrat poročali, so dokončno sklenili na seji področnega odbora Združenja ^edaliških skupin za Po-
savje prejšnji teden. Dogovorili i,di ravili pi
uiplome, ki jih bo predvidoma
90 se tudi, da bodo za sodelujoče pripravili priznanja - lične
izdelal akademski kipar in meda-Uer Vladimir Stoviček. Za srečanje bodo izdali tudi skupni gledališki Ust, ki naj bi mu pomaga-
lo	na svetlo eno izmed večjih posavskih podjetij.
Denarni načrt za leto 1973 predvideva, da bo imela blagajna področnega odbora 20.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Denar naj *>i dale vse tri spodnjcposavske kulturne skupnosti, občinski sveti ZKPO ui delovne organizacije. Področni odbor se bo v kratkem še enkrat sestal in med drugim oblikoval pravilnik o nagnjcvanju amaterskih kulturnih dclavcev.
pa bi teksu so uvedli.
500-letnico kmečkih uporov. V šolski telovadnici v Loškem potoku so pripravili recital Prešernovih in Debeljakovih pesmi, predstavili pa bodo tudi pesmi domačega pesnika Rudija Moharja. Na proslavi bodo podelili bralne značke.
V	Kočevju bo proslava v gimnaziji in osnovni šoli. V gimnaziji bodo šolsko KUD Matej Bor, pevski zbor in učenci glasbene šole izvedli recital „Slovenska poezija od Vodnika do Kosovela“. Podelili bodo nagrade za najboljša dela učencev, poslana na Prešernov nagradni natečaj za literarno, likovno in glasbeno ustvarjanje.
Sevničani bodo letošnji slo-
SPACALOVI MOZAIKI - Do
11.	februarja bo v Ateljeju 73 Modeme galerije v Ljubljani odprta razstava mozaikov Jožeta Spacala. Na otvoritvi prejšnji četrtek je Boris Šurbek prvič predstavil skladbo Iva Petriča z naslovom „Mozaiki".
NA SPOREDU KOZINOVA SKLADBA - Na koncertu solo spevov in opernih arij v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju so prejšnji petek izvedli tudi skladbo Marjana Kozine „V dno srca“. Ob klavirski spremljavi Zdenke Lukec sta pela sopranistka Vanda Gerlovič in tenorist Rudolf Francelj.
IZMENJAVA RAZSTAV - V Kranju so prejšnji teden odprli razstavo del skupine pomurskih umetnikov. Predstavili so sc slikarji: Nikolaj Beer, Stefan Galič, Zdenko Huzjan, Vladimir Potočnik in Vlado Sagadin. Predvčerajšnjim pa so v Murski Soboti odprli razstavo, s katero se je prekmurskemu občinstvu predstavila skupina gorenjskih umetnikov: Herman Gvardjančič, Boris Jesili, Kamilo Legat, Hernik Marc-hel, Franc Novine in Vinko Tušek.
PREŠERNOVA RAZSTAVA V BRSLINU - v bršlinski osnovni Šoli bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli danes razstavo o Prešernu. Prireditev je omogočila Studijska knjižnica Mirana Jarca.
SEVNISKI likovniki SPET RAZSTAVLJAJO - V počastitev Prešernovega dne so pripravili likovni ustvarjalci iz Sevnice samostojno razstavo, ki so jo včeraj odprli v svojem salonu v gradu.
Sola za samoupravljavce- Na pobudo novomeških sindikatov boao letos odprli več šol za samoupravljavce. Občinski sindikalni svet si prizadeva, da bi tako izobraževanje uvedli v delovnih o»'gani-zacijah z več kot 200 zaposlenih, samoupravljavci iz manjših organizacij imeli skupno Šolo. V Novo-
tovrstno izobraževanje že
„Tu je voda, ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemamo. Tu je obnebje, ki se zemlje nikjer nc dotika, ampak nam zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaže. Tu je vijolica, ki nikdar duha nc izgubi, marveč nam kakor staro vino zmeraj žlahtnejši diši, kolikor dalje jo duhamo. Tu je godba, ki nam zmeraj nove ^ase daje in naše srce v vedno novih harmonijah guglje. Tu je z eno besedo večni pesnik, čigar poezije so iz srca kali pognale, iz katerih je drevo zrastlo, ki bo s svojim sladkim sadjem tudi še pozne vnuke radovalo."
Tako o našem pesniku Prešernu bard naših Gorjancev Janez Trdina - nekako pred devetdesetimi leti v svojem „Pretresu slovenskih pesnikov."
Lani je odgovorila pisateljica Mira Mihelič na javni tribuni ob mednarodni razstavi knjig v Berlinu, kjer so morali udeleženci odgovoriti tudi na vprašanje, katera je vaša najljubii knjiga, tole:
\
O Prešernu
„Moja najljubša knjiga je drobna knjiga poezij vam neznanega pesnika, ki je pisal v vam neznanem jeziku, slovenščini. Povedala sem vam že, da je moj narod eden najmanjšili v Evropi, vendar ima tako razvito kulturo in književnost, da sc lahko postavi ob stran večjim in bo|atej-šim naroddom sveta. Da hočemo obstajati in ohraniti svojo samobitnost, smo dokazali v dolgih stoletjih naše težke zgodovine, ko smo bili brezpravni podložniki in žrtve raznarodovanja. Pesniku, ki nas je potrdil v naSi veri v življenjih je bilo ime France Prešeren. Ce bi ga znali brati, bi spoznali, da moč njegove poezije ne zaostaja za umetniško vrednostjo največjih pesnikov tedanje Evrope. Umrl je pred več kot sto dvajsetimi leti, a živi še danes v mojem narodu, in tudi v meni.“
J. JUST
venski kultumi praznik vsekakor dostojno proslavili. V petek bodo prišli na svoj račun ljubitelji zborovske pesmi: gostoval bo priznani Slovenski oktet. V Likovni galeriji v sevniškem gradu bodo odprli razstavo del iz Narodne galerije „Od baroka do impresinoizma“. Drevi pa naj bi se predstavili domači kultumi ustvarjalci z recitalom Prešernovih del. Tudi šole v vsej občini so pripravile bogate proslave. Osnovno šolo Savo Kladnik v Sevnici bosta obiskala prevajalec Severin Šali in pesnik Ivan Minatti. Razgovor s književniki z učenci bo v šoli danes ob 9. uri.
V	Trebnjem so za drevi pripravili proslavo v kulturnem domu, kjer bodo sodelovali recitatorji, pevci in godbeniki. Jutri pa bo v osnovni šoli tradicionalno srečanje kultumih delavcev iz občine. Poleg tega bodo te dni počastili Prešernov spomin še v več drugih krajih trebanjske občine.
Krčani bodo priredili jutri literarni večer v Valvasorjevi knjižnici. Predstavili se bodo domači ustvarjalci In pisci iz nekaterih dolenjskih krajev.
1.	ZORAN
V	novomeškem Zavodu za izobraževanje bodo do 15. februarja zbirali prijave za nov tečaj tujih jezikov: za angleščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Po-uCmjejo po sobodnih avdiovizualnih metodah. Tečaj obsega 100 učnih ur, predavanja so dvakrat na teden v popoldanskem in večernem času. Tečaj se konča v štirih mesecih.
„Trenutno gostujemo na Grmu, sicer pa so naše učilnice v sindikalnem domu,'* pravi Marjana Ahlin, ki skrbi pri zavodu za tovrstno izobraževanje.
Po avdiovizualni metodi poučujejo tuje jezike že sedem let; prej, ko je tečaje prirejala delavska univerza, so dobivali tečajniki znanje po šolski oziroma klasični metodi.
Česa se tečajnik nauči? „Osvoji pogovorni jezik," pravi Ahlinova, ki sama zelo dobro obvlada angleščino. „Kdor konča vse stopnje, ga ne bo nihče prodal. Sicer pa se je treba nenehno izpopolnjevati - najbolje v ,deželi, kjer ta ali oni tuji jezik govore. Vsakdo si lahko pomaga tudi z literaturo, filmi. “ Torej še vedno velja tisti pregovor. . . .?
„Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. “
Kdo pa dandanes mora znati poleg domačega vsaj en tuj jezik?
„Poslovni ljudje. Pri tem je treba omeniti praktični razlog, saj so neposredni pogovori uspešnejši kot tisti prek prevajalcev. “
Ali smo Slovenci nadarjeni za jezike?
„Smo, poleg tega pa bolj prilagodljivi kot nekateri drugi narodi. “
Kdo pošilja ljudi na tečaje?
,JHekateri se sami odločijo, mnoge pošljejo podjetja. Iz IMV se jih je prijavilo toliko, da smo priredili po en angleški in nemški tečaj samo zanje. “
Ali je za vse jezike enako zanimanje?
„Kje pa! Največ se jih javi za angleščino, nekaj manj za nemščino. Italijanskih tečajev je bilo malo, francoskega pa še nismo imeli, čeprav smo ga vsako leto razpisali. Vselej se jih je premalo prijavilo. “
Zakaj je avdiovizualna metoda boljša?
„Osnovni namen je, da tečajnik^ osvoji pogovorni jezik. Le-tega se nauči v stavkih in frazah, uporabljenih v najrazličnejših okoliščinah. Uporaba A V sredstev spremeni delovno ozračje. Že samo to, da velik del učnega procesa poteka v zamrače-nem prostoru, da učeči se sliši originalno izgovorjavo, ki izraža prizore na ekranu, ustvarja okoliščine, ki so precej drugačne od tistih v običajnih urah šolskega pouka. Gradivo (diafilmi, magnetofonski posnetki, teksti) je tesno povezano v nedeljivo celoto. Obravnava se v petih stopnjah. “
In uspeh?
„Pričakovala sem tako vprašanje. V minulem šolskem letu je končalo tečaj več kot tri četrt vpisanih. Uspešni so bili zlasti tisti, ki so se udeležili vseh ur, ki so vseskozi z zanimanjem spremljali pouk in lekcij niso prespali. Do zdaj je bilo že okoli 100 tečajev oziroma po osem v vsaki sezoni. “
/. ZORAN
•■••■•■■■••••■•■MM
»Igralcev ni težko dobiti!«
Ludvik Bizjak iz Mrzle Luže: kmet in režiser, najverjetneje edini v pokrajini! Nenavadno? Za kultumo-prosvetno društvo Ivan Cankar Velika Loka pravzaprav ne: predsednik društva je sekretar komiteja občinske konference ZK, aktivno delujejo še komercialisti, dijaki, študentje, delavci, od kmetov pa je Ludv^ že skoro edini.
„To je zadnja igra, ki sem jo učil, 35 jih je bilo doslej, zadosti je! “je pribil, predenje razložil začetke povojnega igranja v vasi Velika Loka v trebanjski občini. „Pretežko je bilo, da bi človek pozabil!“
Uprizoritev ljudske igre je za Veliko Loko praznik. Dvorana je vedno nabito polna, tako je bilo tudi ob januarski uprizorit-
vi	Miklove Zale. Zato so jo morali že ponoviti. V to delo vložijo vse sile: slikar-samouk Viktor Magyar jim je narisal pokrajinske slike za kulise, čevljar in kmet Anton Hren iz Benečije je vedno masker. Tudi tega opravila je vešč, podobno kot Ludvik
,JCoristni so bili ti tečaji, vse premalo takih danes,*' meni Ludvik.
—	Kako, da ste se odločili postaviti na odtfr Miklovo Zalo, ki terja veliko število igralcev?
„Okrog 40 jih je treba, ni jih te^o zbrati. Sicer pa smo jo igrali že pred 25. leti, Cerarjevo priredbo, ki ne terja folklorne skupine, ker je nbnamo. Igramo jo zato, ker prikazuje boj koro-
škega človeka, ki, kot so žal pokazali lanski dogodki, še vedno ni svoboden. Kaj lahko bolje pokaže naša čustva za Korošce kot velika udeležba gledalcev na tej igri? “
Trubadurstvo igralcev iz Velike Loke bp trajno vse zimske. Mimo peč, krmelj in še marsikateri kraj, le da ima dvorano. In za sklep: ob koncu priredijo za igralce izlet, tako so bili nazadnje v Beli krajini in na Kočevskem, letos, če bo šlo, bi radi obiskali Koroško. Koliko vneme in narodnega ponosa še vedno vlivajo ljudje igre po tolikem času! A. ŽELEZNIK
»Šasta«- Gutmanov prvenec
LUDVIK BIZJAkT režiser in Serajnik v Miklovi Zali.
izhaja še iz predvojnih tečajev za „telovadbo, režijo in masker* stvo“. Ludvik ima še vedno v svežem spominu predvojnega vnetega vodjo takih tečajev, sedanjega profesorje novomeške gimnazije Marjana Dobovška.
„Razprostrt sem med izvirom in žejo, osiromašen za en sam obrat in za nedorečeno besedo bogatejši..." šako se začne ena izmed šestdesetih pemi novomeškega študent? pedagoške akademije Mira Gutmana. Pesmi bodo objavljene v njegovi prvi pesniški zbirki, ki bo izšla sredi februarja. Kako je do tega prišlo, pa mladi pesnik pravi;
„Pred dvema letoma, ko sem bil še gimnazijec, je nekdo na šoli zbir^ člane za Kultumi atelje Slovenije iz Ljubljane. Naša skupina se jim je pridružila in nato smo pričeli sodelovati z drugimi mladimi kulturoiki. Do izida moje zbirke, ki sem jo naslovil SASTA, je prišlo skoraj slučajno. Zbral sem nekaj novih, nekaj starih pesmi, pojejo pa predvsem o ljubezni. Nekaj pesmi je razmišljajočih. nekatere imajo tudi protestne elemente, pa niso prave protestne pesmi. Knjigo bo izdal Kulturni atelje Slovenije, imela pa bo sedem ilustracij, ki jih je prispeval prijatelj Toni Vovko."
„Kako se bom počutil ob izidu? 2e sedaj sem vesel, da je moje delo našlo odziv v družbi. Kako bodo pesmi sprejeli, ne vem, jasno pa, da pričakujem kritiko. Želim le, da moje delo ne bodo ocenjevali kot
celoto, kar to nekateri delajo. Nasploh bi morali umetnike oceiUe-vati po njihovih najboljših delih. Zavedam se, da so v mojem prvencu napake, nekaters nerodno oblikovane misli, saj še dolro ne bom izoblikovan. Kako bo, do pokazal čas."
''Si'H
„Kje bomo knjigo lahko dobili? ** „V Mladinski knjigi, nekaj izvodov pa bom prodajal sam. Mislim, da bodo nati.snili okoli 1000 izvodov.
J. PEZELJ
Sevnica živi za rokomet!
Vodstvo rokometnega kluba pri TVD Partizan v Sevnici je pripravilo pred kratkim občni zbor z javno ro-Kometno tribuno, na kateri so udeleženci zvedeli za številne zanimive TOdatke. Rokomet so v Sevnici pričeli igrati jeseni 1958, ko je Božo Zupančič okoli sebe zbral fante. Šele leto kasneje, za občinski praznik, je mlada ekipa premagala rokometaše Mirne in s tem zabeležila prvo registrirano zmago. Vsa leta nato, do 1969, so igr^ v zasavski ligi in dosegali drugo do četrto mesto. 1970 so postali prvaki zasavske lige, naslednje leto ljubljanske - conske lige in takoj nato se republi-•/ ške.
Vsi ti uspehi so rezultat načrtnega dela in sposobnosti trenerja ra igralca Jožeta Šilca. K uspehu je praktično pripomogla vsa Sevnica: navijači, Jutranjka, Lisca, občinski . forumi in občinska zveza za telesno kulturo.
Tako bodo naslednja leta še uspešnejša. Urejeno igrišče z električno razsvetljavo, tribuna za gledalce, ki sprejme 700 ljudi, potrebni sanitarni prostori in slačilnica, vse to je pogoj, da bodo fantje še naprej igr^ tako dobro, kot znajo.
Sedaj vsa Sevnica lavi z rokometom. Vsi si žele, da bi ekipi uspelo nabrati v spomladanskem delu prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi potrebno števno točk za obstanek v drugi ligi. To bi bil velik uspeh. Kot če bi ^ enkrat osvojili republiško ^ prvenstvo. S pripravami so pričeli že lani novembra v dvorani. Sedaj sodelujejo na zimskem republiškem prvenstvu, 7. marca pa bodo igrali na tumiiju za pokal radia Brežice.
Ker so Sevničani doslej vedno bolje zaigrali v spomladanskem delu ligaških tekmovanj, vsi privrženci rokometu upamo, da se bo tudi letos ponovila „zgodba", ko so zaostajali J v prvem delu že za šest točk, pa so > na koncu v republiški ligi le postali prvaki.
Ob koncu tribune je v imenu občinske skupščine tovariš Knez razdelil najstarejšim igralcem in fui^cionarjem priznanja, v imenu občinske zveze za telesno kulturo pa je spregovoril Lado Kozamernik. Vodstvo kluba ni pozabilo na igralce, ki so prenehali igrati: v spomin
VVACHTER IN PERIC II. KATEGORNIKA
V soboto in nedeljo je bilo v Ravnah na Koroškem republiško prvenstvo v veleslalomu in slalomu za mlajše pionirje. Nastopili so tudi trije pionirji novomeškega smučarskega društva Rog. Najuspešnejši je bil Aleš Wachter, Ki je bil v prvi vožnji peti, v drugi pa nekoliko slabši in je Tiasedel 11. mesto. Robi Peric je zasedel 16. mesto, Matjaž Serini pa je bil 35. S to uvrsttvijo sta oba Novo-meščana dosegla II. kvaliteni razred.
V slalomu so NovomešČani štarta-li z visokimi štartnimi številkami. Wachter ie bil 13. in se je tako uvrstil v n. Kvalitetni razred, šestnajsto mesto pa je Perica uvrstilo v IIL kva-
šo dobili diplome. Tudi drugi igralci so za uspehe dobili diplome, čestital
E a jim Je predsednik Partizana •rago Bizjak.
E. RAUTER
litetni razred.
V. M.
Izenačenost
Novomeški rokomet iz leta v leto niha. Nekaj časa fantje igrajo dobro, leto kasneje slabo. Za to nestalnost so se imravičeno izgovarjali na nemogoče delovne pogoje pozimi. K^o je letos, smo v pogovoru z vratarjem Tonetom Ojsterškom zvedeli naslednje:
„Sedaj redno treniramo in nabiramo moči za bližnje prvenstvo. V drugem delu treningov se bomo uigravali in vadili nekatere sisteme. V telovadnici osnovne šole v Bršlinu se zberemo dvakrat na teden, vodi pa nas trener Štukelj."
„Koliko igralcev prihaja na treninge in kako je s pionirsko vrsto? “ „Mislim, da toliko izenačenih in dobrih igralcev rokometa v Novem mestu še ni bilo. Na vsakem treningu se nas zbere okoli 20, pionirje pa vodijo nekateri naši igralci. Sam sem prevzel vrsto pionirk, ki lepo napreduje. Tako se po enem letu vidi, kako prav smo naredili, ko smo pričeli s pionirsko ligo."
„Kakšna je sedaj najmočnejša postava in katere stvari vam delajo težave? “
„Težav nimamo veliko. Vsi želimo, da bi občinska zveza za telesno kulturo gledala na nas bolj očetovsko. Ker sem po Mamovem odhodu ostal edini vratar, bi bila najmočnejša postava naslednja: Ojsteršek, Pun-gerčič, Jaklič, Goršek, Stojišin, Turk in Cvelbar."
„Načrti? “
„Da bi spomladi zaigrali tako, kot znamo. S tako igro moramo postati prvaki v drugi ligi in se uvrstiti v prvo.“
Tone Ojsteršek:	novimi
telovadnicami smo NovomešČani veliko pridobili. Še naprej bomo skibeli za pionir* dce vrste.“
Skoki na Mimi uspeli
Tako je pač, če je treba prireditev V prestaviti: namesto običajnih nekaj tisoč gledalcev je minulo soboto bodrilo pogumne fante na 40-metr-ski skakalnici le kakih 500. Sele v četrtek so namreč izvedeli za obvestilo Smučarske zveze Slovenije; prestaviti prireditev od nedelje na soboto zaradi slavja v Dražgošah! Mirenski prireditelji so se vseeno potrudili: obvestili so vse ekipe, vendar jih je to precej stalo. Meddruštvene tekme so vseeno lepo uspele; od pomembnejših slovensldh klubov niso prišli le Logatčani (doma so imeli otvoritev 80-metrske skakalnice), ni pa bilo tudi Hrvatov, najbrž zaradi prestavitve. Prišlo je 56 skakalcev. Vseh pet sodn^ov je bilo z Mirne, o sojenju in poteku so bile same pp6hvale. Zaradi južnega snega so skalcali z najvišjega zaletišca.
PIONIRJI: 1. Marko Lovko, TVD Partizan Kočevje (109,7 točke, skoka: 25 in 24 metrov), 2. Marjan Vi-
dic, ,Apnar“, Kresnice (96,5 točke, ob skoka po 23 m), 3. Dušan No-však, TVD Partizan Boštanj (95,5 točke, oba skoka po 23 m). MLAJŠI MLADINCI: 1. Ivan Tomažič, SK Ilirja (145,6 toočke, skoka: 28 in 29,5 m), 2. Dušan Justin, SK Je senice (140,2 točke, skoka 28 in 28,5m), 3. Dušan Majnik, SK Jesenice (118,6 točke, skoka 27 in 25,5,m). STAREJŠI MLADINCI: najbolj se je izkazal Anton Borlak, SK Izletmk, Celje (144,2 točke, skoka: 28,5 in 30,5 m), 2. Darko Pogačar, SK Jesenice (139,8 točke, oba skoka po 31,5 m), 3. Teodor Regali, SD „Šentjernej" (133,1 točke, skoka 27 in 28 m), ČLANI: 1. Marjan Kopprivšek, SK Ilirija (199,8 točke, skoka 35 in 35,5 m), 2. Viktor Kunstelj, SK Partizan Vrhnika (188 točk, skoka: 34,5 in 36 m, kar je bil tudi najdaljši skok v konkurenci), tretji pa je bil Oskar Žnidar, SK Ilirija (182,4 točke, skoka 34,5 in 35 m).
To je sicer skok Vrhničana, kako pa je bilo z domačini? Boris Škufca ie bil S. med starejšimi mladinci,, čeprav bi po letih sodil med mlajše, Stane Bukovec pa med pioniiji 5., Čeprav bi ravno t^o sodil med mlajše. Kdo je kdo med Dolenjci, pa bo mogoče videti prihodnji teden na Dolenjskem prvenstvu, če bo seveda sneg! (Foto: Alfred Železnik)
Šolske počitnice so se končale in za vse male smučaije se bo spet pričel pouk v šolskih klopeh. Na sliki: vsepovsod po Dolenjskem tečajniki neradi snemajo štartne številke, s katerimi so se počutili še boljše smučaije (Foto: S. Mikulan)
Š M IS
v Kočevju velikokrat slišimo kritiko, da šport propada, da ga ni, da mladina zapušča športne objekte, jih nadomešča s kavarnami in gostilnami. Nekateri pravijo, da to zato, ker je za Koče\je šport predrag, drugi valijo krivdo na občinsko zvezo za telesno kulturo, nekateri zopet na mladino. Poslušajmo kaj o tem meni sedem občanov:
JOŽE RADE, dijak: „V Kočevju imamo nekaj odličnih športnikov in ekip, ki pa vseh svojih sposobnosti ne morejo pokazati. Kdo je temu kriv? Ne vem! Mislim pa, da zanje nimajo denarja. Vem, da ga za smučarje ni, saj so smučišča neurejena, prepuščena dobri volji smučarjev.
Sedaj je v Kočevju najbolj popiUar-na košarka. Imamo kar pet elup, in kadar so tekme, pride fante ali dekleta bodrit vedno veliko mešča-
menjen športu, prav gotovo ne bi šel v i^ubo."
STERK PETER, uslužbenec: „Rad zaidem na športna igrišča, predvsem na košarkarsko. Pri nas nekateri govorijo, da smo ^skoraj vsi športniki, toda ti se upirajo le na številke. Te lažejo. Se premalo mladine vadi, zato se zagrevam za mno-
žičnost in v njej gledam tudi kvaliteto. V Kočevju premalo skrbijo za „stare kosti", ki bi prav tako rade kdaj pa kdaj potelovadile. Ce ne drugače, v obliki plesnih vaj. In ta oblika rekreacije se mi zdi še najbolj koristna. Naj o tem na občinski zvezi za telesno kulturo razmislijo."
EZELJ
ilSUJi
J. P
BETI
KARLOVAC 67 88: 53
JANEZ RUSTJA, študent: „Sam sem košarkar in mislim, da je pri nas ta dinamična igra še najbolj čislana. Na igrišča zahaja vse več mladih in tudi starejših, tako da se za košarko v Kočevju ne smemo bati. Mislim, da bi morali za Dolenjsko ustanoviti člansko in mladinsko ligo, v kateri bi se iffalci pripravljaU za zahtevnejša srecaiua. Prav bi bilo, ko bi zgradili vsaj % eno asfaltno košarkarsko igrišče."
EMIL FILIPiC, ključavničar: ,4^inža vsako leto zamrzne. Letos je je zamrznilo kar 4 kilometre in odgovorni bi na to lahko pomislili. Lahko bi ustanovili drsalni klub, saj ta šport ni prav nič drag, spominjam pa se, da so v Kočevju nekoč že poskušali z umetnim ledom in da jim je uspelo."
ZDRAVKO MOHORiC, dijak: „V Kočevju smo doma šahisti. Sam sicer nisem član šahovskega kluba, rad pa ga igram. Zakaj v kavami? Ne vem, morda zaradi veselejše družbe. Mislim pa, da bi morala občinska zveza za telesno kulturo finančno podpreti vse športnike. Verjetno se sama ubada s finančnimi problemi, zato ne bi bilo slabo ,ko bi na pomoč priskočile posamezne delovne organizacije, saj denar, na-
Ko^karska ekipa metliške Beti je prejšnji teden gostovala pri zveznem drugoligašu Karlovcu 67. V pri-jateljsi tekmi so zmagali novi člani I.B slovenske lige z 88:53 (44:23).
SREČANJE DESETIH
V nedeljo, 11. februarja, se bo v telovadnici osnovne šole ,JKat-ja Rupena" pomerilo deset najboljših i^alcev namiznega tenisa v Novem mestu. Srečanja se bodo pričela ob 8.30, vabljeni pa so vsi ljubitelji namiznega tenisa. Organizator srečanja, novomeški namiznoteniški klub, obvešča vse gledalce, da morajo s seboj prinesti copate, kajti drugače ne bodo smeli v telovadnico.
Novomeščanke druge
V nedeljo dopoldan je bil v telovadnici osnovne šole na Grmu ženski turnir v odbojki, na katerem so nastopile igralke Fužinaija, Jesenic in Novega mesta. Pred okoli 20 gled^ci je vse tekme vodil sodnik Kapš iz Novega mesta, najboljšo igro pa so pokazale Fužinaijeve odbojkarice.
NOVO MESTO: JESENICE 3:2 (-11, 15:8, 15:4,-9,17:15)
V prvi tekmi turnirja so vodile gostje, naslednji set pa je pripadel Novomeščankam. V tretjem nizu so igralke Jesenic močno popust^ in domače igralke so ta set osvojile v
desetih minutah. Z dobro igro so tudi nadaljevale, sredi seta pa so popustile in dovolile, da so Jeseničanke rezultat v setih izenačile na dva:dva. V odločilnem, zadnjem setu so domače igralke ves čas vodile, tik pred koncem pa so vodstvo izpustile in zmagale šele po ogorčenem boju s 17:15.
ŠPORTNI KOMENTAR
Kovati vroče železo
Dvajset košarkarskih dvanajsteric iz praktično vseh dolenjskih občin se je prijavilo na četrto zimsko košarkarsko prvenstvo za pokal Dolenjskega lista. Vsekakor je to številka, fiod katero bi se morali organizatorji športnih tekmovanj zamisliti. Razen treh ekip, ki igrajo v slovenskih konkurencah, so namreč vse druge ekipe tako samorastniške, da nastopcgo zgolj priložnostno.
To je torej testo, iz katerega bi lahko naredili pogačo, če bi ga znali dobro mesiti. Kot kaže, tega Dolenjci nismo sposobni. Na športni strani našega tednika smo že pred tremi leti opozorili: kazalo bi pripraviti ligaško tekmovanje, nekakšno dolenjsko ligo. Najboljši bi tako dobivali izkušnje in se laže spopadali na kvalifikacijah’ za drugo slovensko ligo, ligaške dvanajsterice bi imele dovolj široko zaledje, neprestan izvor mladih in nadarjenih igralcev.
Vsega tega zdaj ne moremo ali ne znamo izkoristiti.
Nimamo dobrih organizatorjev, občinske zveze pa tudi preslabo sodelujejo med seboj, da bi se lahko dogovorile za tako tekmovanje.
Kljub temu vse govori v prid ustanovitve dolenjske košarkarske lige: tekmovanje bi bilo sorazmerno poceni, zagelo bi širok krog mladine, Dolenjska pa je zadnje čase tudi s sodniškim kadrom toliko napredovala, da v tem pogledu ne bi bilo prevelikih težav.
-Potrebno bi bilo zgolj to, da bi se ena izmed dolenjskih občinskih zvez odločila in tako ligo razpisala. Casa do spomladanskega tekmovanja ni preveč, ni pa ga niti premalo, da tega načrta ne bi mogli uresničiti. Morebiti bi to lahko storili NovomešČani.
Bati se je samo, da bo vse ostalo po starem: da se bodo vsi ubrali z visokimi načrti in pozabili, da bi veliko ekip rado igralo v ceneni ligi. Zavedajmo se: le tekme privlačijo mladino!
J. SPUCHAL
Na karikaturi, ki jo je za Dde-njski list prispeval karikaturist Sportskih Novosti Rudi Stipko-vič, Franc Pučko, trener novomeških odbojkaric.
V drugem srečanju sta se pomerili ekipi Jesenic in Fužinarja. Igralke z Raven so zaigrale nepričakovano dobro, kar kaže tudi rezultat: 3:0 (15:3,15:12,15:3).
NOVO MESTO: FUŽINAR 1:3 (-8,15:6,12,-9)
Le malokdo je verjel, da bo tudi tekma s Fužina^em zanimiva in izenačena. Novomeščanke so se „zbudile" šele v drugem setu, ko z odlično igro na mren in v polju Fužinar-kam niso dovolile, da bi se razigrale. S podobno igro so nadaljevale tudi v tretjem nizu, saj so vodile že s 6:2. Ob tem rezultatu so popustile in izkušene gostje so iz^bljeni set na koncu dobile. Novomeščanke so se trudile tudi v zadnjem nizu. Vodile so s 4:2, do konca igre pa so osvojile samo Še štiri točke in tako pristale na drugem mestu.
Za ekipo Novega mesta so nastopile: Dokl, Ščuka, Pučko, Gostiša, Fila, Pilič, Boh in Fabjančič.
BRONASTA PUŠČICA ZA PAVLINA
Prizadevni delavec v trebanjskem strelstvu, Jernej Pavlin, je j^ejel bronasto puščico kot priznanje izvršnega odbora strelske zveze Jugoslavije za uspešno in požrtvovalno delo in dosežene rezultate pri napredku strelskega športa v Ju^slaviji.
i $ i A ^
rili II
KROPA - V nedeljo so se šent-' jemejski smučaiji-skakalci udeležili meddruštvenih skokov na 45-metrski skakalnici v Kropi. Prireditev je bila v okviru tekmovanj „Po stezah partizanske Jelovice". Nastopilo je 94 tekmovalcev iz 19 slovenskih klubov, Sentjemejčana pa sta dosegla naslednja mesta: 11. Janez Selak (dvakrat 29 metrov), 19. Stefan Vinšek (25 in 28 metrov).
VAVTA VAS - PSSD „Jožica Venturini" je pripravilo na 15-metr-ski skakalnici prvenstvo osnovne šole Vavta vas. Skoke mladincev in pionirjev si je ogledalo 75 gledalcev. V skupini niladincev je nastopilo 14 tekmovalcev, zmagal pa je Zvone Majer s 133, 5 točke. Sledita Jože Počrvina s 130 in Stane Nose s 124 točkami. V skupini mlajših pioniijev ie sodelovalo šest tekmovalcev, naj-bo^ša mesta pa so zavzeli: Marjan Gril, ki je osvojil 115,5 tičke, Janez Jerič s 107,5 in Mi^a Buhovec s 106,5.
B. DULAR
STARI TRG OB KOLPI: Končalo se je prvenstvo Poljanske doline v šahu, ki ga je pripravil mladinski aktiv. Srečanja so potekala brez večjih presenečenj, zanesljivo pa je zmagal Vinko Kobe, ki je zbral 10 točk. Sledijo: 2.-3. Pavel Perše in Peter Sterk 9 točk ter Antič, M. Kobe, Mestnik in drugi.
(K. V.)
TRBOVLJE: Na sobotnem plavalnem mitingu v zim^em bazenu trboveljske Cementarne so sodelovali tudi mladi plavalci Celulozarja iz Krškega. Se najbolj se je odrezala Škafarjeva, ki je dosegla naslednja rezultat« 50 metrov prosto: A in B starostna skupina - 1. Škafar 36,9; 50 metrov hrbtno: A in B - 2. Škafar 48,5.
KOCEVJE — Letošnjega odprtega člansk^a državn^a prvenstva v šahu se bosta udeležfla tudi i^^ca šahovskega kluba iz Kočevja Osterman in Baznik. Prvenstvo bo v Cmi gori.
130 SMUČARJEV
V organizaciji OS Grm iz Novega mesta so se dončali šestdnevni smučarski tečaji za učence od L do 5. razreda. 130 malih smučarav se je pod vodstvom Vojka Oklema, Mar-jaiu Spilaija, Vojka Skrabla, Vesne Saje, Markia in Andreja Sventa ter Rajka Sarmana naučilo prvih smučarskih spretnosti. Tečaj je za posameznika veljal 30 dinarjev.
Ob koncu tečaja so vaditelji pripravili še tekmovanja. Pri n^jših pionirjih je zmagal Dušan Spilar pred Milanom Modicem in Tonetom Springarjem, pri pionirkah Tanja Lukane, pri cicibanih Tomaž Bračko, pri cicibankah pa Darja Hrovatič.
P. M.
TREBANJCI NAJBOLJŠI
Smučarski klub Trebnje je prejšnji petek priredil nočni velesMom. Tekmovanja se je udeležilo 63 tekmovalcev, veljalo pa je za občinsko in sindik^o prvenstvo. Čase so merili z elektronsko naravo podjetja Transturist iz Škofje Loke.
V članski konkurenci je bil najuspešnejši Sila, ki je tako osvojil prehodni pokal predsednika občinske skupščine.
Rezultati: cicibanke - A. Gole (Trebnje) 52,40; cicibani - Grandovec (Trebnje) 45,17; ml. pionirke -Hren (Trebnje) 66,55; pionirji -Strajnar (Trebnje) 46,41; St. pionirke - V. Gole (Trebnje) 75, 03; st. pioniiji - Pungertnik (Trebnje) 41, 93; mladinke - Mihevc (Trebnje) 98, 69; mladinci - Jan (Trebnje)
40, 54. Vrstni red za pokal: 1. Sila 40, 10, 2. Jan 41,93 in drugi.
3 za po ,54, 3.
Pungertnik
Sindikalno prvenstvo, člani do 25 let: Kolenc (KPD Dob) 51,34; do 35 let: inž. Kersnik (Trimo) 46,85; nad 35 let: Lazar (Dana) 48,17. Ekipni vrstni red: 1. Dana (Krhin, Lazar) 97,43, 2. Trimo (Kersnik, Kravcar) 111,96, 3. KPD Dob (K-olenc, Gorenc) 112,37 in druge eki-pe.
Zmagovalec nočnega slaloma Nace Sfla. (Foto: S. Dokl)
m
.. Možiček, zares je imel priporočeno pismo zame!!‘
 Ha, ha — pa sem vas: saj nimam več slepega črevesa! ‘
pred 20 leti
Nevzgiedno mrharstvo
,JLOVEC“ JOŽE VRTAČNIK, član lovske družine Dol pri Litiji, občina Gabrovka, se je na svojevrsten mrharski način lotil uničevanja divjih prašičev: na stečinah jim nastavlja zanke iz močne žice. Tako je ob neki priliki to zimo ujel velikega prašiča, ki se je močne žice zastonj otepal celo noč in mučil toliko časa, da je končno prišel lagodni lovec in ga s strelom rešil nadaljnjih muk. Ta nevzgledni primer mrharstva pa ni ostal osamljen!
NOVOIZVOLJENI OBCINSKI UUDSKI ODBOR v Adle-šičih je predvidel komunalno, gradbeno in kultumo-prosvetno dejavnost, ki bo vsaj delno dvignila življenjsko raven tega pasivnega, in lahko rečemo, zaostalega kraja. Med večjimi investicijami je gradnja zadružnega doma v Adlešičih; zanj bo prispeval občinski ljudski odbor milijon dinarjev. Druga v načrtu predvidena naloga je elektrifikacija vasi Gorenci, Vrhovci, Velika in Mills sclft
ŽE LANI IN PREDLANSKIM je Dolenjski list pograjal pristojne v Mirenski dolini, kako to, daje večina železniških postaj na progi Trebnje — Sevnica takih, kakor da še vedno divjajo boji okrog njih. Na Mimi in v Mokronogu so se sicer nekoliko zganili, potem pa spet lepo zadremali in pustili neometane stene, da javno kažejo svoja rebra.
ZA PREDSEDNIKA OBČINE KOČVJE je bil ponovno izvoljen tov. Janez Rigler, za podpredsednika pa Anton Sovre, ki je tudi predsednik sveta za gospodarstvo. Predsednik sveta za ko-mun^e zadeve je Marko Osredkar, predsednik sveta za kulturo in prosveto Ivan Brečko, predsednik sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo pa Ignac Kamšek.
LETOŠNJE MLADINSKO ŠAHOVSKO prvenstvo LRS bo v Novem mestu, in sicer meseca julija. Od Novomeščanov bo verjetno igral stalni udeleženec mladinskih prvenstev Mitja Sila in mogoče še Tone Škerlj.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 6. februarja 1953)
KOT NEKDAJ POMPEJI - Iz Reykjavika poročajo, da bruhanje ognjenika HelgafeU na Westman-skem otočju pojema, vendar pa je večina kraja Vestmannnejyar izginila pod debelo odejo pepela in lave. Medtem ko je bila ta odeja v starodavnih Pompejih debela 360 cm, je nad tem mestom debela štiri metre. 5.000 prebivalcev so evakuirali. Zemlja se vedno izdaja svoje skrivnosti ...
JE TA BOSA? - Dva zdravnika, ki nočeta biti imenovana, sta povzročila s svojo zgodbo osuplost, začudenje in tudi nekaj preplaha. V Peruju zdaj govorijo samo o tem, kako sta srečala čudno bitje, ki je prišlo iz prozornega avtomobila in jima po špansko povedalo, da prihaja iz daljne zvezde. Bitje je dodalo, da se je rodilo v Cilu, potem pa so ga neznana bitja odneda v vesolje.. Nato je vozilo s čudnim gostom izginilo. Raje bi šel gledat, kot bi verjel!
SPOTIK OB ZLATO - Otrok se je podil po trati v okolici avstralskega Melbourna, ko je nenadoma zagledal, kako iz zemlje moli za ped ddolga svetleča palica. Palico so potegnili iz zemlje: zlato, ki so ga našli, je bilo vredno tisoč dolarjev. Človek nikoli ne ve, kje ga čaka bogastvo ...
ZARADI ZOB - V Buffalu je možak ugriznil zobozdravnika v roko, potem pa je ves besen vrgel vanj še Wjuč za konzerve. Sodišče ni imelo razumevanja za njegov odpor do zobozdravnika: obsodilo ga je na 50 dolarjev kazni. Le kdo mu bo zdaj izdiral zobe?
NATANČNO PREUČEVANJE -Ameriška antropologinja Wyn Sar-gent je tako temeljito preučevala spolno življenje primitivnih plemen v Zahodnem Iranu, da se je poročila s plemenskim poglavarjem - ki že ima nekaj žena. Poglavar je novi izvoljenki podaril 11 prašičev in več kosov tkanine, Američanka pa bo odslej nosila le nekaj bananovih listov okrog pasu. Lahko bi zapisali: skoraj malce pretiravanja pri preučevanju spolnosti...
ZA REŠETKAMI - 22-letno palestinsko dekle, ki je bilo v gverilsld lupini, je izraelsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Mariam Šakšir se bo v zaporu zdaj poročila z jordanskim inženirjem Semirom al Masrijem. Pravijo, da bodo dekle po poroki morebiti izpustili in nagnali v Jordanijo. Ljubezen ne pozna ovir!
KRONE ČAKAJO - Švedska policija še čaka neznance, ki so zahtevali od bogatega Curta Nicolina in njegove družine 1,25 milijona kron - ^ pa snut. Nicolin je o tem obvestil policijo, del denarja odnesel po navodilih tistih, ki mu groze, v dva predala razbitega avtomobila, kot so mu ukazali, vendar pa ni bilo nikogar po denar. Izsiljevalci se še skrivajo ...
NAJBOLJŠI TRNEK - Če bodo izbirali najuspešnejšega ribiča, po-' tem to nagrado gotovo zasluži danski ribič Nils Laurin. S trnkom je mojstrsko ujel otroka, ki je padel s čolna. Na varno ga je potegnil - z razdalje 200 metrov. Najvažnejša je spretnost!
PREVEC OTROK - Odkar je v Veliki Britaniji dovoljena prekinitev nosečnosti, se za tak poseg odloči vsak teden več kot 50 deklet, mlajših od 16 let. Starši so zaskrbljeni, predstavnik združer\ja za zaščito nerojenih otrok pa je bolj umirjen: priporoča zastonj tablete za kontracepcijo ...
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
arašaeiije ali upadek ljudstva?
(Kako) je bilo v pretečenem letu z naraščanjem ali upadkom ljudstva v Novem Mestu in okolici? V Novem Mestu je bilo rojenih 42, umrlih 60 — torej 18 več; porok je bilo 5. — V Šmihelu je bilo rojenih 144, porok 17, mrličev 119; mrli so večinoma otroci. Druga leta je bilo okoli 80 mrličev. Ljudstvo se je pomnožilo za 25. — V Prečni je bilo 80 krstov, štirje mrtvorojeni, mrličev 84; mrli so večinoma otroci za grižo in davico. Ljudstvo se je zmanjšalo za 4. Oklicev je bilo 19, porok 13. - V Stopičah je bilo rojenih 71 otrok, med temi 5 mrtvorojenih, umrlo 40 — najstarejši mrlič je bil čez 79 let, oklicanih je bilo 26 parov, poročenih pa 21. V tekočem letu se sklicuje 8 parov, krstov je 6, mrličev pa 5, katerih skupna starost znaša 359 let. — V Brusnicah je bilo rojenih 56 in sicer 33 možkih in 23 ženskih. Nezakonska sta bila dva, mrtvorojeni eden, umrlo 46 in sicer 24 možkih ter 22 ženskih. Najstarejši je bil 80 let. Poročenih 15 parov, najmlajši ženin 23, nevesta 17; najstareji pa ženin 39, nevesta 35 let. Pod-
i
I
■
a
Zlato »Poganskega mlinarja«
V soboto sta v Novem mestu, na domu v Kristanovi ulici, praznovala zlato poroko Jože in Marija Novak. „Tri otroke imava, vsi trije imajo spet po enega otroka — in same punce!“ se zasmeje Marija, stara 82 let. Jože, štiri leta mlajši, se spomni na prvo svetovno vojno, ko ga je iz Mirne peči in pozneje iz mirnega mlinarskega ži^ijenja vr^o v vUiro streljanja.
Kot dobrodušen muc ^eda v obj^tiv fotografskega aparata.
Avstrijski vojak je bil, pet let je preživel v Rusiji, peš in z vlakom je prekrižaril Sibirijo in se potem iz Vladivostoka z ladjo „Himalaja“ vrnil domov. Se zdaj se spominja: „Ladja je bila *ako velika, da se je morda zasidrati pred dubrovniškim pristaniščem, potem pa so nas z manjšo ladjo pripeljali v pristanišče . ..“
Spet se je Novak vrnil v Dularjev mlin v Straži, kjer je bila Marija za kuharico. Po poroki, 4. februarja pred 50 leti, sta šla v Belo krajino. Njuno življenje je bilo v mlinih in usodno sta bila povezana z Dularjevim mlinom. Kot na nevidni nitki ju je življenje vračalo v ta mlin na valjčke ob zeleni Krki. 10 let po odhcdu v Belo krajino sta bila spet pri Dularju ...
1942 sta se preselila v ro-gance, spet v mlin. Med vojno sta sodelovala s partizani, v ^i-nu je bila javka. „Saj sem bila venomer na straži! “ se spominja Marija, ki danes še stopi v trgovino. Oba dobivata borčevsko pokojnino. „Veliko se jih še spominja poganškega mlinarja,“ se vrača v tiste čase Jože in slike se mu zvrste pred očmi: hči Mimi je bila aktivistka, Jože je šel v partije in je še danes v redni vojski kot podpolkovnik,. najmlajši, Dane, pri katerem zdaj živita, je bil pa še otrok. „Je šel pa ticoj po vojni v brigado, na progo Brčko — Bano-vići,“ dopolni spomine mati. ftav posebno dobro se jima v
življenju ni nikoli godilo. „Zdaj je boljše kot kdaj prej!“ soglasno ugotovita. ,i)a bi bilo le zdrayje,“ dopolni Jože, Marija pa doda: ,Jn da bi biU otroci srečni. Srečni vse življenje ...“
J. S.
TRENERSKA
Trener metliških košarkarjev Pšeničnik je bil na dolenjskem košarkarskem zimskem prvenstvu tako živčen, ko so njegovi fantje izgubljali z NOVOTEK-SOM, da je najprej na ves glas kričal na sodnika. Ko to ni pomagalo in ko je bil poraz že neizogiben, se je vdal v usodo.
Prižgal je cigareto v telovadnici bršlinske osnovne šole in tako metliški BETI zagotovil vsaj eno prvo mesto: bil je prvi, ki je v to telovadnico uvedel kajenje ...
Šest lepih muc |fo 70 letih spet v Rogu
Karel VVeber, švicarski bogataš iz Zuericha, sicer pa zaljubljen v roške gozdove in vsakoletno hojo na Triglav, je odpri svojo deRami-co in potegnil iz nje za 100 tisoč dinaijev svojih frankov. Ta poteza 704etnega ljubitelja narave, ki se odlikuje s samosvojos^'o: vsako leto vsaj enkrat teče maraton, se pravi več kot 42 km, vsako leto vsaj enkrat pleza na Triglav in vsako leto vsaj enkrat pride na lov v ro^e gozdove; ta poteza je torej zagotovila gojitvenemu lovišču Rog šest risov.
Ce na zemljevidu potegnemo črto, ki gre od tihomorske obale Seveme Amerike proti vzhodu vzdolž južne kanadske meje do Atlantika in potem v Evropi od južne francoske meje prek Švice, Avstrije, Balkana do Kavkaza in od ondod južno od Kaspijskega morja do Himalaje in dalje do kitajske tihomorske obie, smo potegnili črto - južno mejo velikanskega ozemlja, kjer so nekoč bili risi ali pa so še.
Pri nas živijo risi danes le še na Kosmetu in v Makedoniji. V južni Evropi, v Mali Aziji, Perziji in na Kavkazu živi manjši, močneje pegasti in z daljšimi čopiči o^ašen južnoevropski ris (lynx pardellus).
,Jmamo*tri samce in tri samice,** pripoveduje upravnik lovišča Lado Švigelj, „Ulovljeni so bili v naravi v slovaških Be-
skidih, predgorju Karpatov. Stari so leto ali dve, zdaj jih imamo v karanteni.”
Trije pari risov so Dili cepljeni proti steklini in zdaj v žična-tih ogradah čakajo, da se bodo po najhujši zimi, ko se bo začela paritev, spustili v 40.000 hektarov gojitvenega lovišča. „Mislim, da so gojitvena lovišča zametki nacionalnih parkov,“ nadaljuje upravnik. „Torej je naša naloga, da ohranimo vse vrste divjadi, tudi tiste, ki so živele pred 100 leti. Risi, kakršne smo zdaj kupili, so bili iztrebljeni v roških gozdovih pred okroglo 70 leti.
Lovci smo prepričahi, da je bil nakup izredno koristen za našo divjad. Ris bo v lovišču boljši paznik kot najbolj izurjen lovec. Hranijo se največ z mišmi, vevericami, polhi, zajci in kajpak srnjadjo. V Sloveniji
gradom je bilo rojenih 28, umrlih 11, porbčeni štiije pari. — V Valti Vasi je bilo rojenih 37, umrlih 21, poročena dva para. — V Mirni Peči je bilo rojenih 117 in sicer dva mrtva in 10 nezakonskih, umrlo 137 med tem na griži 57. Čez 80 let doživeli so štirje, dva blizu 88 let. Poročenih je bilo 19 parov, med njimi dva udovca. — V Toplicah je bilo rojenih 85 in sicer 39 možkih ter 46 ženskih, med njimi 3 mrtvorojeni. Umrlo jih je 65 in sicer 37 možkih ter 28 ženskih. Poročenih 13 parov. — V Soteski je bilo rojenih 3 možki in 4 ženske med njimi 1 mrtvorojen. Umrlo jih je 7 možkih in 11 žensk; med mrtvimi sta iz tujih far en možki in ena ženska. Smrt je razvezala 6 zakonov in sklenila sta se dva. — V Beli Cerkvi je bilo rojenih 37 otrok in sicer 15 možkih in 22 ženskih; med temi je bil en mrtvorojen otrok ženskega spola. V enem slučaju sta bila dvojčka. Mrličev je bilo 49 In sicer 19 možkih in 30 ženskih.
(iz DOLENJSKIH NOVIC.
3. februaija 1892)
Iščem nevesto
Oni dan sem mastito koračil po Mišjem dolu, kar me pocuka za rokav Jakobov France pa pravi: ,Martin, čaki no! Kam se ti pa mudi? “
„I, kaj pa je takega, da si se obregnil vame? '* ga nejevoljen vprašam, kajti imel sem še obilo opravkov.
„Takole ti povem: od starih ljudi sem slišal, da vsi ljudje vse vedo, na vsem svetu se pa vse dobi; zakaj ne bi tudi jaz dobil neveste za svoj dom? Predpust je, pa se ne morem ženiti. Martin, ti veliko sveta obhodiš, daj, poišči mi jo!”
„Svarim te! Nikar šale ne uganjaj iz starega človeka!” ga opomnim.
„Martin, daj si dopovedati! Resno mislim. Ti si zadnje upanje moje in drugih dolenjskih fantov, ki še niso ušli s kmetij v mesto ali na tuje za boljšim kruhom. Saj sem šel snubit, ali kaj pomaga, kakor ena, tako druga. Vsaka se mi umakne s pota ali mi pa podplate pokaže.
ko že mislim, da sem pravo zadel. “
,J, no, ako te pogledam, si še kar čeden. Kaj si jim nahudil, da bežijo od tebe? ” ga dalje vprašam.
„Kaj? Nič”, mi pravi. „Le-to je, da imam največjo kmetijo, kar jih je daleč naokoli. Vsega imam obilo, a vendar ne najdem gospodinje, ki bi z mano živela na tej zemlji, da bi me osrečila in mi dala zarod, da bi na stara leta kdo imel skrbeti za naju.”
„Lepo si povedal,” sem mu pokimal. ,Mcni je lahko dopovedati, ki sem te reči skusil. Veš kaj? Kar v Dolenjski list bova poslala pisanje, pa se bo katera oglasila.”
Kdo bi mu bolj ustregel kakor te besede? Brž me je povabil v hišo. Kajpak, kmečki človek mora pri skledi podpreti se, akoravno ne do sitega, in vsako dobro kupčijo zaliti, da bolje drži.
MARTIN KRPAN
pogine skoraj 5.000 srn letno. Roparice, med katere sodi tudi ris, hitreje dobijo stare in bolne živali, in bodo zato risi odločiiL selektorji. Rod srnjadi se bo tem izboljšal!“
V gojitvenem lovišču se ne boje, da bi se risi preveč razmnožili. Samica ima dva do tri mladiče na leto, vendar pa je rise izredno lahko upleniti. Pred psi se namreč žival umakne na drevo. Edina bojazen je, da bi risi ne izumrli. Če bodo lovci brezobzirno streljali na sicer zaščitene živali, potem se lahko poskus s ponovno naselitvijo ri- ’ sov ponesreči. Kajti žival ne pozna občinskih meja in se lahko zgodi, da bo šla v druga lovišča.
Ris se boji človeka, torej mu ni nevaren. Ljudje bodo lahko brez skrbi še naprej hodili nahi-rat gobe, tudi če bodo slučajno kdaj zagledali žival, visoko približno 50 cm, težko 20 do 25 kg, sivo-rjavkaste barve s črnimi pikami. Kajpak je malo verjetno, da bi si na 40.000 ha velikem zemljišču človek in rs pogledala iz oči v oči. Sicer pa ima gojitveno lovišče še 2.000 ha v dveh ograjenih oborah, kjer goje divje prašiče, muflone in damjake (jelene lo-patarje). Z iztr^om, ki ga puste lovci za svoje streljanje v te ^ dveh oborah, lahko gospodarijo v lovišču. Vse več ljudi je namreč, ki imajo dosti denarja in
PRIJATELJICI - Z letalom se je smrtno ponesrečil Aleksander Onassis, sin znamenitega ladjaria in moža Jacqueline Kennedy. Svoje življenje je zavaroval za 50 milijonov dol^jev, bogastvo pa je zapustil prijateljici Fiioni von Thyssen. Se zmeraj velja izbirati prijatelje!
malo časa: v obori je znatno več divjadi na majhnem prostoru in zato so tudi možnosti za odstrel precej večje. Prav paradi tekega načina dela se je medvedu, jelenu, srnjaku, prašiču, velikemu petelinu pa kajpak še jerebom, zajcem, lisicam, kunam, jazbecem in drugim živalim pridružil še - ris.
J.SPLICHAL
Zlatoporočenca Jože in Marija Novak
FOSFOR
KDOR
AGITIRA
BUZINIAK
FRANCIJA
LOPAR
AMINO-
KISLINA
BUDIMPES
STADION
VLADAR
prTRIT
^ENONOVE
FILOZOF-
SttlOLt
KONICA
ZAČIMBA
TV-SPRE
JEMNIK
PLIN
AROMA
AV-
DOLOCENA
MESTA
SEBIČNEŽ
BOMBAZN«
TKAKINA
CISTA
TEŽA
TKANINA
ZA
ZAVESE
PRIPRAVA! ZA PRETAKANJE
MlRASTl
iŽELATINA IZ ALG
RADIJ
AN.KONS.
STRANKA
PIJACA
NOVAKOVI
USLOČEN
STROP
LETNI
GOZDNI
POSEK
IGRA Z ŽOGO
KUTINA
DEL UST
DL
MORSKI
RAK
PLES
DL
DL
BOLG.
GORA
PREMICA
ZA VES STRUP!
V Hrastarjevi gostilni v Šmihelu se kaj rado zgodi, da gostu, ki bi rad kupil le cigarete, vljudno pojasnijo, da mora najprej kaj naročili, preden bo lahko kupil še nikotin.
Možnosti za tako ravnanje sta le dve: ali so v Hrastarjevi gostilniško načelno proti nikotinu in bi radi s sveta pregnali vse kadilce ali pa menijo, da je potrebno zastrupljati popolno: torej z alkoholom in s cigaretami.
Trikrat lahko ugibate...
KDO NOSI JAJCA?
V trgovini „Sadje zelenjava” v Kočevju je zgovorni poslovodja Uzunovič ponujal:
- Gospodinje, kupite jajčka! Imamo, dobra, sveža, nebeška jajčka!
Pa se oglasi majhen fantiček, ki je komaj videl na prodajalno mizo:
- Pri nas pa imamo jajca. >
- Kdo jih pa nese? je zanimalo poslovodjo Uzanoviča.
-Naša stara mama! se je odrezal pobič, ki je verjetno hotel povedati, da jim jajca prinaša oz. nosi stara mama.
PRVIČ - ZORKO
V prvi januar^ številki smo povabili bralce, naj s predlog pomagajo oblikovati sredino Dolenjskega lista, da bo bolj zanimiva. Dobili smo več pisem, nekatere predloge smo uresničili, druge še bomo. Pisali so nam med dhigim Marija Starc iz Leskovca, Slavica Korbar iz. Male Bučne vasi, Jožef Lipovšek iz Imolce, Novome-ščan Maijan Tratar, Tone Željko s Suhoija.
Prvih 100 dinaijev sije za več svojih zanimi^ predlogov zaslužil Karel Zorko iz Zavratca, ki nam je sporočil nekaj naslovov n^starej^ prebivalcev v občini in nekty imen humoristov, domačih originalov.
Sodelujte še n^rej, februaija spet ponujamo 400 dinaijev!
Rešitev križanke iz prejšnje števil
NAJVIARS
f-: ■ -
			IS.'			p;	S!?		-4S'		
		s?	S	?		E.	M	s.	M	%	h
		i«.	0	R.		h		T>	1 \^		N
		i?«		L			N	t	c	A	DL
			0	B	HIT		.....	ss	e	L	DL
*		v	T	0	M	0		1	L		
—i ? 1 L U.				L			0	L	1	k	
	C. A s				V	h	Sj		7	s	T
		E.	K		L-' 1		T	*		1	H
m!	S :lc| 1	N	a	•sr	0	X.	0		1	L	0
!a'	t’e. N	'i		M		E	N	0	T	1	P
	A«, la,	L	N			N		N	0	T	K
18. Toliko da nista zamudila aa svečano podelitev!
Korakala sta k veličastnemu poslopju univerze skozi obširen park. Ni manjkalo«y njem cvetja iz polo-ščenega papiija in na grmovju iz perlona so se oglašali pločevinasti ptički.
Na pragu ju je sprejel sam rektor in ju povedel v slavnostno dvorano. Paradižnik je dobil lasuljo in di-
plomo, rektor pa je v-kratkem nagovoru opisal Paradižnikove neponovyive zasluge za marsovski promet.
Med učenimi glavami, ki so ostale v ozadju s ceremonijo, pa bomo spoznali dve: dr. Čujevo in dr. Mujevo!
Da! Satansko so se svetile oči obeh doktoijev, ko sta spet gledala pred seboj svoj laboratorijski mateirial.
Odlična roba! je zasikal skozi gnile zobe doktor Ču, ko je stisnil Paradižnikovo roko. Krasne eksperimente bova napravila z njima! je pristavil in pomežiknil dr. Muju.
Ne bo dolgo in padla nam bosta v pest, ptička! je odgovoril z očmi doktor Mu.
g g 11^ PETER CHEYNEY
IN GANGSTERJI
Jaz sem Abbie Finkelstein in delam za Rudyja Scrautav njegovi delikatesi v trgovini na vogalu 45. ulice in uUce Myrtle,
Morda poznate fante, ki so bili žrtve gangsterjev, pa tudi take, ki so bili žrtve policajev, mene pa so si sposodili eni in drugi.
Ce vprašate zakaj, vam bom povedal, da zato, ker sem ognjevit mladenič in so biU drugi fan^e ljubosumni na moje uspehe pri ženskah.
V pravico v tem mestu bom začel veijeti šele tedaj, ko bodo gangsterji ujeli policijskega kapetana Doolyja O Hagana in ga v vreči odnesli do jezera. Verjel bom tudi v boga očeta, v katerega sedaj ne vemjem, če se bo našla kakšna gorila, kot je bil Dilingaer, da bo ubil tisto plavolaso damo, ki je izkoristila mojo privlačnost in me prevarala.
Sicer pa ne skrbite preveč za Abbieja Finkelsteina, lepa hvala za pozornost. Že spet sem pri sebi in sem začel veliko igro z Lilly Scapalensi, ki ni ravno najlepša, ima pa nekatere kvalitete, čeprav je njen oče izjavil, da jo raje vidi živo zakopano skupaj s kačami, kot pa poročeno z menoj. Celo on je bil ljubosumen na mojo privlačnost.
Nekega lepega večera sem se vračal domov in se počutil, kot da imam ii^ilijon dolarjev. Bil sem toplo oblečen — obleka za 20 dolarjev — dva para rokavic, podložen plašč, bel klobuk in palica, katere ročaj je bil iz slonovine.
Vedel sem, da dobro izgledam, zato sem bil popolnoma ravnodušen za izpade uličnega prodajalca časnikov. Znano mije bilo, daje tudi on ljubosumen name in na moje uspehe.
Nenadoma sem opazil neko plavolasko, ki je stopila v delikatesno trgovino, da bi kupila kaviar za sobotni večer. Plavolasa punčka je takoj, ko me je zagledala, obstala kot ukopana, kot da je nenadoma ohromela. Ugotovil sem, da je podobna filmski zvezdi, da pa ni tako domišljava kot one. Takoj sem videl, da je prima ženska. Zanimalo me je samo še, ali je perspektivna, kajti ženska brez prespektive pri Abbieju ne velja nič.
Nenadoma je stopila k meni in priznala, daje v veliki zadregi in da ji veijetno lahko pomagam, ker sem podoben ognjevitim mladeničem, ki zmorejo vse. Ce ji pomagam, mi bo dala sto dolarjev ter izpolnila vsako željo.
Ko sem privolil v pomoč, mi je rekla, da moram odnesti veliko črno škatlo za violino v Jickelsov bar in jo dati nekemu Gattyiu, ki mi bo dal sto dolaijev.
Rekel sem ji, da se strinjam, in šel k Jickelsu. Po poti sem razmišljal, kaj neki je v tej Šcatli, ker je bila težka, kot da nosim mrliča v njej. Zato sem odšel v svojo sobo in škatlo odpri. V njej je bila brzostrelka in šest dobro nabitih pištol.
Kazalo je, da me želi dama izigrati. Zato sem odšel do Krimpsove prodajalne orožja, napravil nekatere izmenjave in šel šele potem na označeni kraj, da bi počakal tistega Gattyia.
Kmalu je res prišel. Videti je bilo, da je trd oreh. Dal sem mu škatlo in zahteval denar. On pa mi je zaril eno od pištol med rebra in ukazal, naj brez besed stopim v avto, kije stal v bližini, če seveda ne želim, da mi prerešeta možgane.
Ubogal sem ga in kmalu sva prišla do nekega pritličnega skladišča, v katerem je sedelo kup razbojnikov pri kozarcih hude pijače. Ko so odprli škatlo in vzeli oročje ven, je nastalo vprašanje, kaj naj stote z mano, saj bi jih lahko izdd kifeljcem. Ko so se tako pogovarjali, kdo me bo pospravil, sem Švignil skozi zadnja vrata in s tekom polnokrvnega konja izginil.
Ko sem se malce zavedel, sem videl, da se je plavolaska potrudila, da bi me izigrala z zelo bednim trikom. Kmalu so moji možgani spet začeli delati, in ko sem si sposodil denar od nekega mimoidočega prijatelja, sem se odpeljal s taksijem do 13. policijske postaje h kapetanu Doolyju 0‘Haganu. Ko sem mu vse povedal, mi je vznemirjeno dejal, da je to Stripeyeva banda in da je moje obvestilo prava bomba, zaradi katere zasluzim, da me nastavi kot detektiva, policijskera komisarja ali kaj podobn^a. Nato sem malo razmišljal in mu predlagal, naj osebno polovi Stripeyevo bando. Povedal sem mu, Icako sem olajšal njihovo orožje, ko sem ga napolnil s praznimi naboji, ki sem jih kupil pri Krimpsu.
Ko mi je kapetan obljubil kup ugodnosti, me je poslal domov, kjer
naj i^čakam nadaljnji razvoj dogodkov. Uro kasneje sem v posebni izdaji časopisa že bral o velikem uspehu kapetana Doolyja CH^anu, o aretaciji sedmih članov Stripeyeve bande, ki so bili oboroženi z
brzostrelkami. Slavili so ga kot najboljšega moža po Krištofu Kolumbu.
Vse to je kazalo zelo ugodno zame, zato sem odšel na policijsko postajo, da bi od kapjetana zahteval nagrado. Ogovoril mi je, naj se mu izgubim izpred oči in da me bo dal zapreti, ce se še kdaj pojavim s to zgodbo. V razburjenju sem mu rekel, da je velik podlež in da ne bi nikoli ujel gangsterjev, če mu ne bi jaz povedal, da je njihovo orožje prazno. ZapretU sem mu, da bom obvestil novinarje o pravem razpletu dogodkov. Toda to ^ ni vznemirilo. Odšel je k telefonu in obvestil redakcije vseh časopisov, da morajo, če se pojavi neki Abbie Finkelstein, takoj javiti policij|i. Nato so me zaprli. Naslednje jutro so
me spu-^'*' ■---------------------' J—•--------------------!-------------!-
sik
odše! je oblju
Naslednji dan šeni v posebnih izdajah časnikovjirebral, da Jb kapetan 0‘Hagan napravil veliko napako in polovil elane nekega kluba trgovskih potnikov za prodajo orožja. Bil sem zek> zadovoljen, saj sem kapetanu dokazal, da se ne more delati norca iz Abbieja Finkelsteina.^Ko pa sem odšel po denar^ se je ponovil stari prizor: vrgli so me ven in zapretili, da me bodo, ce se spet pojavim, privezali na balo sena in seno zažgali.
Bil sem izigran na vseh koncih. Vendar nisem odnehal. Se bolj sem se potrudil, še enkrat sem odšel k skladišču, kjer so bili gangsterji. Pojasnil sem jim, da so se izmazali po moji zaslugi, ker sem vedel, da jih kapetan išče, pa sem zato pobral krogle iz oroj^a. Velika gorila je tedaj priznala, da nisem tako slab. Dal mi je sto dolaijev in mi ponudil viski.
Sele tedaj sem bil zadovoljen. Maščeval sem se kapetanu. Mimo sem lahko šel domov. Ko sem šel po stopnicah, sem slišal v svoji sobi dekle, ki je pelo „Lahko ti nudim ^ubezen, deklica ...“
Pomislil sem, da ni dvoma, da je tu neka dama. Pa sem se zmotil. Bila je ista plavolaska, ki me je prevarala. Z revolverjem v roki je zahteval sto dolaijev, ki sem jih dobil od gangsteija. Kaj da si mislim, kdo da sem, da lahko nekaznovano delim informacije na vse strani, mi je rekla. Imenovala me je izsiljevalca in me klicala s podobnimi duhovitimi naslovi. Ko je zagrabila denar, me je z enim samim udarcem vrgla na tla in odšla ter si pela „Življenje je kot skleda češenj...“, kar je morda tudi res, če gre za to damo.
Po vsem tem sem se kljub vsemu dobro počutil. Vsa stvar me končno le ni nič stala, in komaj sem začel premišljati o Lilly, se je pojavil kapetan O Hagan in mi dejal, da me mora aretirati, in da naj se ne upiram. Čeprav sem obljubil, da se ne bom upiral, je le poklical patrolni avto, mi nadel lisice in me odvlekel na policijsko postajo.
Obdolžili so me zaradi nedovoljene posesti streliva. Čeprav sem kapetana opomnil, da mu je vendar znano, odkod imam strelivo, se je delal nevednega. Poudaril je, da me bo, če mu bom še naprej delal težave, obtožil umorov, ki jih policija še ni rešila, in da bi mi napravil celo zločin, ki se je pripetil minulo noč, pa je na žalost kraj, kjer so truplo našli, pred^eč od mojega stanovanja. Nato so me spet zaprli v celico. V njej sem ostal tri dni. Četrto jutro so me le peljali pred sodnika. Svečano mi je izjavil, da sem nevaren za mesto, in da meje treba kaznovati z desetimi do dvanajstimi leti zapora, da pa me bo kaznoval samo s sto dolarji oziroma tremi meseci zapora, za kar naj se zahvalim kapetanu Doolyju o Haganu, ki se je zavzel zame.
Kot vidite, prijatelji moji, je nemogoče delati dobra dela v tem mestu. Odločil sem se, da plačam kazen. Sposodil sem si sto dolarjev od Lilly Scapalensi, ki jih je vzela iz blagajne svojega očeta, ko ga ni bilo v trgovini.
Ni ravno pošteno, da je stari Scapalensi izgubil sto dolarjev zaradi nekega policijskega kapetana, ki ni nič drugega kot navaden ničvrednež, ter zaradi kupa gangsterjev, ki so v breme civilizaciji. Toda ...
Kot vidite, se mije vse to zgodilo samo zato, ker pripadam kategoriji prebrisanih in finih fantov, Ce ne bi bilo tako, zakaj je potem plavolaska izbrala prav mene? To dokazuje, da ni vedno dobro imeti preveč privlačnosti, jih imam na primer jaz. Prav tako ni zaželeno imeti posla s finimi damami, razen kadar gre za Lilly Scapalensi. Res, da ni ravno najlepša, je pa zelo perspektivna in ima ključ od blagajne starega očka Scapalensija.
POTA li\ STIt^
Zdrav odšel, prinesli mrtvega ; Največ voženj brez izpita
Dežurni
poročajo
CIGANI NADLEŽNI - 3. februarja so sc v bifeju „Gadova peč“ v Bršlinu Cigani napili. Med potjo domov proti Žabjeku so nadlegovali stražarja pri garniziji, eden od Ciganov pa je celo ustrelil iz pištole. Nato so jo jadrno odkurili. Novomeški miličniki so takoj odšli za njimi in prijeli Bojana, Marka in Vinka. Vsi trije so priprti.
UKRADENIH 22 KUR - V noči na 4. februar so Jožetu Repšetu iz Prečne ukradli iz kokošnjaka 12 kur. Tatovi so obiskali še kokošnjak Franca Goleta iz Velike Bučne vasi, kjer je izginilo 10 kokoši.
KRAJA V DELAVNICI - V noči na 23. januar je iz mahanične delavnice podjetja METLIKATRANS v Metliki izginil električni vrtalni stroj, vreden nad 2.300 din.
KDO SE BO GREL? - Antonu Ivanetiču in Regerče vasi je neznanec ukradel iz kleti 120 litrov kurilnega olja.
VLOM V OMARICO - 29. januarja je novomeškim miličnikom prijavil Stane Murgelj iz Gornjega Karteljevega, ki stanuje v Pionirjevem samskem domu v Bršlinu, da mu je nekdo vlomil v garderobno omarico in odnesel pulover, nogavice in fotoaparat. Oškodovan je za 600 din.
DOLARJEV NI - Ana Marenče iz Regerče vasi je prijavila, da njen sin in mož v Regerči vasi nista prejela pisma z 10 in 15 dolarji, ki ju je poslala iz Kanade tik pred novim letom. Izginili sta pismi z dolarji vred.
Vzorni voznik
Minilo je že dobrih deset let,' odkar je nekdanja republiška komisija za varnost v prometu sprejela sklep o ustanovitvi in podeljevanju plakete „Vzorni voznik“. To priznanje ima sedaj 2.522 voznikov, v večini tistih, ki se z avtoprevozništvom ukvarjajo poklicno.
Plaketo so dobili kot priznanje za neoporečno vožnjo, za spoštovanje prometne discipline na javnih cestah, obenem pa so jo podeljevali še zato, da bi utrdili disciplino na javnih cestah. Vsak imetnik je moral plaketo pritrditi na prednjem delu vozila. Zato je sprejel republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sklep, da izdela samolepilno nalepko in da jo ponovno podeli vsem, ki so jo že dobili. Zato naj vsi tisti vozniki, ki so se od-seliU in republiški svet nima njihovega novega naslova, oglasijo pri občinskem svetu ali komisji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da bodo nalepke hitro dobili. Te naj nalepijo z notranje strani avtomobila v levi zgornji kot vetrobranskega stekla, da bo dovolj vidna.
DRAGO SUHI
Na slovenskih cestah je bilo lani 36.180 prometnih nesreč, ki so teijale 625 življenj, blizu 8.500 ljudi pa je bilo ranjenih. Žrtev ceste je bilo tudi kar 1429 otrok!
Čeprav za leto 1972 no moremo reči, da je bilo po številu prometnih nesreč s smrtnim izidom grozljivo, saj je bilo prvič po več letih takili nesreč malo manj, smo motorizaciji plačali velik davek. V 625 družinah so imeli mrtveca, ki je maloprej odšel zdoma zdrav, nič hudega sluteč. Morda samo na obisk, na poslovno pot, na zabavo, po cigarete ... in nikdar več ga ni bilo med svojce.
Koliko življenjskih tragedij pa se skriva v 3992 primerih huje pošKO-dovanih ljudi? Ti bodo nosili posle-
dice enega samega usodnega trenutka vse življenje. Z njimi vred trpijo tudi njihovi najbližji. Razen teh je bilo poškodovanih še 7.165 ljudi, vendar večjih posledic na srečo ne bodo čutili.
Kot je pred kratkim izračunal elektronski stroj, je lani največ hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami zakrivila prevelika naglica pri vožnji. Takih primerov je bilo 1975. Zaradi izsiljevanja prednosti je bilo 1348 nesreč, zaradi nepravilne hoje je bilo 1240
nesreč, medtem ko je prišlo v 1010 primerih do trčenja zaradi alkohola.
Krivdo za nastale hujše prometne nesreče v lanskem letu nosijo predvsem vozniki osebnih avtomobilov - 3962, sledijo pešci 1375, na zadnjem mestu so kolesarji 1162.
Edina dobra vest v tej tragični bilanci je, da je bilo lani manj hujšili nesreč zaradi vinjenih voznikov. Se pravi, da je nenehno opozarjanje le zaleglo. In kakšno bo glede karam-bolov leto 1973? Začeli smo slabo, kajti že v prvih tednili je bilo na naših cestah 27 mrtvih. r BACER
Novega komandirja postaje milice v Ribnici Eda Ku-covana, ki je to dolžnost prevzel z novim letom, smo vprašali, kateri prekrški oziroma prestopki so za ribniško občino značilni in kako bi jih bilo mogoče zmanjšati. Odgovoril je:
„Na področju prometa so najpomembnejše vožnje brez izpita: lani smo jih zabeležili 390. Posebno vozi brez izpita veUko mladih. Še naprej bomo v rednih kontrolah in akcijah ustavljali' avtomobile.
Značilna je tudi prehitra vožnja v naseljenih krajih. Pritožbe prihajajo iz vseh območij obline. Nekateri predlagajo, da bi kupili radar, ki stane 20.000 din. To bi bila res dobra rešitev, vprašanje pa je, kje dobiti denar zanj.“
Na področju javnega reda in miru je treba preprečiti točenje alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnikom, kar je močno v navadi v Rakitnici in delno Ribnici ter Loškem potoku. Pri tem nam bo v pomoč občinski odlok o obratovalnem času gostišč, ki je bil sprejet konec lanskega leta.
Lani smo porabili okoli 100 alkotestov in vsi vozniki, ki smo jih preizkusili, so bili vinjeni. Izjema so bili le nekateri vozniki, ki smo jih zaradi povzročene hujše nesreče že po službeni
Edo 'Kucovan, komandir postaje milice v Ribnici
dolžnosti morali preizkušati z alkotestom. Pri vinjenih vozni-kDi najbolj zaleže odvzem vozniškega dovoljenja za enega do treh mesecev. Zaradi tega ukrepa je vedno manj vinjenih voznikov na naših cestah.“
J. PRIMC
Prometni miličnik ima dostikrat opravka z razburjenimi ljudmi. Tudi prizor na sliki to dokazuje., Jaz da sem vozil po levi? Me imate za neumnega ali kaj? Jaz da bi pil? Še svoj živi dan nisem pred vožnjo poskusil kaplje alkohola ..Podobne izgovore imajo mnogi, toda navadno ne zaležejo. (Foto. J. Teppey)
Kot v teksaškem saloonu
Osem moških se je neke septembrske noči v letu 1971 pri Ra-kaijevi gostilni v Gradcu spoprijelo kar tako, čeprav se niso poznali. Dva sta celo streljala, trije so bili ranjeni, od teh je bil eden zadet smrtno nevarno. Pretekli teden so pretepačem izrekli kazni.
Prav taki prizori in za las isti prijemi, kot jih vidimo v vsaki kavbojki na filmskem platnu, so se odigrali pri nas, na domačih tleh. Pri Stefa-niču, v gostilni, so se zvečer sešli Gradčani: Leopold Zibert, Franjo Hrlec in Jože Kočevar, pridruži! pa se jim je še Jože Zvonkovič. Caz čas je Zvonkovič vso družbo o^eljal proti Metliki, kjer bi moral Zibert nastopiti službo nočnega čuvaja. Pot se jim je zdela predolga, zato so se pri Rakarju ustavili, a je bilo že zaprto. Družba je bila jezna, ker so v lokalu videli sedeti štiri go.ste. To so bili: Mujo Beg, Josip Druškovič, Jure Brklje in Jurc Zvonkovič, vsi iz Ribnika.
Gradčani so hoteli noter za vsako ceno, zato so se razdelili: dva na glavni vhod, dva k stranskemu. Natakarica je morala odkleniti. Na izhodu, pri vctrotovu, so se nato zgrabili: Hrlec, ki je stal zunaj in Jure Zvonkovič, eden od „notranjih". Vmes je posegel še Leopold Žibert, za njim pa so so udeležili pretepa Kočevar, Brklje in Druškovič.
Najprej so letele brce in udarjale pesti kot v vsakem teksaškem salonu, potem je Leopold Žibert potegnil pištolo in meril skupini pod noge. Zadel je Druškoviča, mu prestrelil trebuh in debelo fcrevo, kar jo smrtno nevarna poškodba. Jureta Zvonkoviča je zadel v desno podlaket, Jureta Brkljeta pa v levo golo-no.
Žibert se je nato odmaknil od skupine, medtem pa je iz stranskega vhoda pritekel kolega Kočevar. V temi ni vedel, kdo je pred njim, zato je za vsak primor s pištolo mahnil „sovražnika" po glavi. Tedaj se je izkazalo, da to ni sovražnik, ampak prijatelj. Žibert je dal Kočevarju še dva naboja, potem je Kočevar streljal za skupino, ki je bežala po cesti.
Pretep je imel hude posledice, nastal je brez vzroka, ker se obe skupini sploh nista sovražili, niti se nista poznali. Pretepači so konec ja-nujfl-ja sedeli na zatožni klopi okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer jim je senat pod predsedstvom Janeza Pirnata izrekel kazni: Leopoldu Žibcrtu iz Gradca 3 leta in 6 me-seccv strogega zapora, Franju Hrlecu in Jožetu Kočevarju pa po 6 mesecev zapora Druškovič in Jure Zvonkovič sta bila obsojena na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Žibertu in Kočevarju so tudi odvzeli orožje, ker sta ga imela brez dovoljenja.
Sodba še ni pravnomočna.
VOZNIK JE BIL TREZEN
13. januarja ob 18.45 se je na cesti pri Zgornjih Ložinah pri Kočevju zgodUa huda prometna nesreča: Anton Kersnič iz Kočevja, kije vozil osebni avto pravilno po desni strani, je kljub zaviranju trčil v Jožeta Rajnoviča iz Željn, ki je kolovratil po cesti. Rajnoviča so zaradi zlomljene noge in poškodovane gla-\ z odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik je bil trezen. Rajnoviču so vzeli vzorec krvi, zaradi suma, če ni morda vinjen. Čudno je namreč, da je zgrešil avtobus za Željne in sc je zato odpeljal do Ložin, pa tudi njegovo kolovratenje po cesti ni čisto običajno.
NOVO MESTO:	TRK PRI
BIFEJU - 29. januarja okoli poldne je Novomeščan Miroslav Pavlič s tovornjakom pripeljal iz Ločne proti Novemu mestu, ko sta se pri bifeju srečala z osebnim avtom z Darkom Golobičem iz Bršlina. Med srečanjem sta vozili trčili in imata gmotne škode za 4.000 din.
VAVTA VAS: NI IMEL PREDNOSTI - 30. januarja zjutraj je Stane Kolenc iz Rumanje vasi z avtom vozil proti Straži, ko je v križišču Vavta vas zapeljal na prednostno cesto in trčil v osebni avto Julija Travižana iz Novega mesta. Škode je za 2.000 din.
NOVO MESTO:	TRCIL V
OGRAJO - Stane Jakopin iz Novega mesta je 31. januarja dopoldne vozil z osebnim avtom po cesti Komandanta Staneta, ko je pri hiši št. 24 avtomobil zaneslo in je trčil v kamnito ograjo. Jakopin ima škode za 6.000 din.
NOVO MESTO: NA RAGOVSKI GA JE ZANESLO - Novomeščan Boštjan Japelj je z osebnim avtom 1. februarja peljal po Ragovski cesti iz zavil proti vrtcu, tedaj pa je avtomobil na zasneženi cesti zaneslo, da je trčil v nasproti vozeči avto Novome-ščana Boža Kočevarja. Gmotne škode je za 2.500 din.
BUCNA VAS: ZASNEŽENA CESTA - Franc Kukman iz Dol Kamene je l. februarja zjutraj z avtom vozil proti Novem mestu, ko je v Bučni vasi njegovo vozilo zaneslo v
Najbolj mi dan za družino
30. junij 1972 je bil za Jančevo družino iz Studenca pri Sevnici grozljiv: pod kolesi traktorja je našel smrt 8-Ietni sinček. Oče, ki je ob strašni nesreči domala izgubil pamet, pa se je moral te dni še zagovarjati pred sodiščem.
Koliko je narkomanov?
Pri nas nimamo niti približnih podatkov o razširjenosti narkomanije. Obstajajo samo neodgovorna ugibanja o številu narkomanov, razne službe pa dajejo povsem različne podatke. Nimamo niti natančnih podatkov o številu zdravljenih narkomanov v zdravstvenih ustanovi. Znano je, da so med 170 šolskimi ustanovami v Beogradu vsaj 4 znani mladi narkomani, medtem ko za Slovenijo podatkov ni.
Ni pa dvoma, da se število narkomanov veča, predvsem med mladimi ljudmi od .4. do 25. leta. Narkomani uporabljajo razne mešanice različnili mamil, povsem nestrokovno pripravljenih, in so že dosti nesrečnikov spravili v grob. Redki so, ki jemljejo samo eno mamilo. Najpogosteje uporabljajo še vedno. alkohol, sledijo hašiš, marihuana in LSD, medtem ko morflnomanske narkomanijo pri nas skoraj ni.
Narkomanij^ se predvsem v večjih mestnih središčih vdaja tisti del mladine, ki je odklonilen do družt>e, staršev, učiteljev, torej do vsega, kar predstavlja obveznost in odgovornost. Iz takih ljudi sc rekjnitirajo iztirjenci in kriminalci.
Razvoj narkomanije je počasen, toda neusmiljen. Možnost ozdravitve je zelo majhna, ker sc narkoman bolj upira zdravljenju kot alkoholik. Zdravljenje v bolnišnici traja od 6 do 12 tednov, nadaljevanje zdravljenja pa do tri Ic ta.
Potrebno pa jc raziskati, zakaj so mamila privlačna za nekatere osebe in družbene skupine. Celotni problematiki narkomanije pa bomo morali posvetiti kar največjo pozornost, kajti znano je, da narkomani vpeljujejo v svoj krog nove ljudi.
Zakon pravi: „V tovornih motornih vozilih so ne smejo vozili psobo, ki niso stare 14 lot, čo niso v spremstvu polnoletnika“. Gostilničar Kristijan Janc iz Studenca pri Sevnici jo ta zakon kršil, čeprav nenamerno. Kaj so je zgodilo?
Bilo je 30. junija 1972 proti večeru, ko je oče Kristijan Janc z neregistriranim traktorjem s prikolico peljal v trgovino prodal črni ribez. Sinova, 12-letni Kristijan in 11-letni Darko, sta šla z njim, da bi pomagala, mali Danilo pa je milo prosil, da bi smel zraven. Oče ni dovolil, ko pa se je sinek na vsako vižo hotel peljati čez vas, jo popustil ...
V Dolenjkini trgovini, kakih 600 metrov stran od hišo, so riboz zložili, nazaj grede pa so se otroci peljali
TRČENJE TOVORNJAKOV
1.februarja dopoldne sejo peljal s tovornjakom proti Tržišču voznik Ivan Sivec iz Rateža. V nepreglednem levem ovinku jc zaradi zasnežene in preozke ceste trčil z nasproti vozečim tovornjakom, ki ga je vozil Ivan Zagrajšek iz Dola pri Boštaj-nu. škode na obeh tovornjakih je za 10.000 dinarjev.
HUDO POŠKODOVAN SOPOTNIK
4. februarja sc je inž. Boris Bore iz Ljubljane peljal z osebnim avtomobilom proti Bizeljskemu. V nepreglednom levem ovinku jo zaradi hitrosti zapeljal preko coste in se trikrat prevrnil. Hudo ranjen je bil njegov sopotnik Ivan Požar iz Slogon-skega in so f.a prepeljali v brežiško bolnišnico.
v prikolici na obrnjenih zabojčkih ribeza. Od veselja so bili glasni. Očt jim je še zabičal, naj so dobro držijo in so jc večkrat ozrl. Naenkrat pa jo Danilo izgubil ravnotežje, zdrknil pod kolesa traktorja in kolo prikolice mu je šlo čez glavo. Oče jo takoj ustavil, skočil k otroku, ki sc je še sam pobral na cesti, nato pa omahnil v naročje. Sinka je nesel domov, mu poskušal pomagati z umetnim dihanjem, poklical zdravnika, toda ta je lahko ugotovil le takojšnjo smrt.
Nesreča je družino strašno prizadela, zlasti očeta. Otroke ima silno rad. Poleg vsega je moral še na sodišče, ker je „iz malomarnosti tako ogrožal promet na javni cesti in spravljal v nevarnost življenje ljudi, da je to imelo za posledico smrt lastnega osemletnega sina".
Ko je .senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Ja neza Kramariča izrekal sodbo obtoženemu Jancu, je upošteval vrsto močnih olajševalnih okoliščin. Pred-
VOZNIKI IN RDEČI KRIŽ
Za kritje vseh potreb po krvi bi moralo priti v letu dni k odvzemu krvi 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 krvodajalcev. Vemo. da samo kri lahko nadomesti kri. Razumljivo je torej, da jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi, svojim najbližjim, če bi jo potrebovali, in drugim državljanom. Kri potrebujejo v bolnišnicah predvsem za žrtve prometnih ne.sreč, ki jih je iz dneva v dan več. Zato o naslednjem stavku razmislite vsi vozniki: „Ne bi smelo hiti zdravega voznika, ki ne bi postal krvodajalec!"
vsem to, da jo bil kot oče ob smrti otroka hudo prizadet in da je sicer njegovo življenje naoporečeno. Sledila je kazen: 4 mesece zapora, pogojno za dobo enoga leta.
Sodba še ni pravomočna.
R. B.
Lažni advokat
V prejšnji številki našega lista smo poročali o prebrisanem goljufu, ki v Beli krajini in na hrvaški strani Kolpe od ljudi izvablja denar, češ da je odvetnik. Jezik ima res namazan, odvetnik pa še daleč ni, temveč lahkoživec, ki je imel že opravka z miličniki.
Danes predstavljamo lažnega odvokata-J ožeta Pirnata iz Stare cerkve pri Kočevju, če ga bo kdo prepoznal, medtem ko mu bo tvezel laži. Na tej fotografiji je močno kosmat, slikan je namreč v zaporu, koje pred kratkim „sedel“ prav tako zaradi goljufanja občanov.
levo in je trčilo v osebni avto Ivana Gazvode iz Jedinščice. Pri trčenju sta se voznika laže poškodovala, škode pa je za 5.000 din.
PLUSKA: ITALIJAN V ŠKARJAH - Goričan Mario Bensa je 1. februarja zjutraj s tovornjakom italijanske registracije vozil proti Zagrebu, pri Pluski dohitel tovornjak in ga začel prehitevati, ko je nasproti pripeljala kolona vozil. Ti vozniki so zapeljali v desno stran, da so omogočili Italijanu prehitevanje, pri tem pa je tovornjak iz Mostarja zaneslo čez bankino, da se je prekucnil pod nasip. Italijan, ki je vozil škarje je odpeljal naprej, prometni miličniki pa so ga dobili šele pri Čatežu. Na mostarskem tovornjaku je za 2.000 din škode.
VRANOViCl: USODNO SREČANJE - V Vranovičih se je 2. februarja zjutraj pripetila prometna nesreča, v kateri sta trčila Silvo Željko s Sel pri Semiču in Mijo Dido-vič iz Lipovca pri Semiču. Ko sta se v tej vasi srečevala z vozili, je Dido-viča zaneslo v levo, da je trčil v Željkov avto. V nesreči je bila laže poškodovana Milka Željko, škode je za
4.000 din.
MACKOVEC: tovornjak V SKALE - Andrej Rebec iz Postojne je 2. februarja zjutraj s tovornjakom vozil iz Zagreba proti Ljubljani, ko je v Mačkovcu videl stati ob cesti dva avtomobila. Rebec je močno zavrl, na zasneženi cesti pa je njegov tovornjak zaneslo v skalni usek. Škode ima za 4.500 din.
ŽABJA VAS: OSEBNI AVTO V AVTOBUS - 2. februarja popoldne je Polde Božič iz Smolenje vasi z osebnim avtom vozil po zasneženi cesti, ko mo je v Žabji vasi pripreljal naproti avtobus s šoferjem Ivanom Plankom iz Šentjurja. Med srečanjem je osebni avto zaneslo v avtobus, škode je za 2.000 din.
MEDVEDJEK: TOVOR RAZSUT - Ko je 2. februarja Slobodan Rogulič iz Novih Banovcev vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, je v Medvedjeku tovornjak na poledenelem cestišču zaneslo čez cesto. Prikolica se je prevrnila, tovor pa se je razsul. Dobrih 20 ton časopisnega papirja v vredno.sti 20.000 din je uničenih.
DOBRUŠKA VAS: PREVRNJEN KOMBI - Novomeščan Radojica Negovanovič je 2. februarja vozil kombi s prikolico mimo Dobruške vasi proti Novemu mestu, ko jc dohitel tovornjak in ga začel prehitevati. Tedaj je nasproti pripeljal tovornjak, voznik kombija je zavrl, vtem pa ga je zaneslo na bankino. Prekucnil se je kombi s prikolico in ima za
3.000 din škode.
KARTELJEVO: NEMEC V TOVORNJAK - Berhnčan Ali Musa je 2. februarja zvečer z osebnim avtom vozil iz Zagreba proti Ljubljani, ko je pri Karteljevem naletel na tovornjak, ki je stal ob cesti. Musa je sicer zavrl, vendar je avtomobil zaneslo v zadnji del tovornjaka, škode je za
4.000 din.
GMAJNA: AVTO PO NASIPU -Zagrebčan Vjekoslav Kulaš je 3. februarja zjutraj z osebnim avtom potoval proti Ljubljani, ko je pri Gmajni zagledal kolono vozil, kije prihajala naproti. Ker je Kulaš zmanjšal itrost, je avto na zasneženi cesti zaneslo, da je vzvratno drsel po nasipu navzdol. Ima za 3.000 din škode.
GRADIŠČE: VELIKA SKODA -Jože Kump je 2. februarja popoldne vozil avtobus ljubljanske registracije iz Straže proti Dolenjskim Toplicam, ko mu je v Gradišču pripeljal nasproti osebni avto s Francem Ma-cedonijem iz Vel. Bučne vasi. Pred srečanjem je Maccdoni zavrl, tedaj pa je njegov avto zaneslo v avtobus. Pri trčenju so je Maccdoni laže poškodoval, škode pa je kar za 30.000 din.
K
!
I
1
I
Zadnji dan - norija
Stara navada je železna srajca. Tako pregovor. Kako ta železna srajca žuli, so prejšnji teden na novomeški davkariji še posebej občutili. Od ponedeljka do srede je bila prava norija. V tem času so sprejeli največ ljudi, ki so prišli napovedat dohodke za odmero davka. Najhuje je bilo 31. januarja - zadnji dan za vložitev davčne napovedi. ,J)eset ur je bila nepretrgana vrsta, za našimi pulti se je zgnetlo vsaj 800 ljudi, mi pa ves čas na nogah, “ so potarnali nekateri referenti.
Koliko občanov je prijavilo osebni dohodek do roka, v petek - dva dni po izteku le-tega - še niso vedeli povedati. „Samo sprejemali smo in svetovali ljudem, kako se obrazci pravilno izpolnijo, zato za tako evidenco ni bilo časa, “ so pojasnili. Predvidevajo pa, da je prišlo v roku več tisoč napovedi: mnogi so jih prinesli osebno, iz oddaljenih krajev in nekaterih podje tij pa so jih poslali kar po pošti.
Da je prišla obilica dela na davkariji na zadnje dni, je razlog tudi v tem, da so obrazci za davčne napovedi prispeli šele 20. januarja, poziv za vložitev pa je prišel na svetlo le nekaj dni zatem. Davčna služba na navale, ki so bili zavoljo tega in navade ljudi, da radi izpolnjujejo obveznosti zadnji dan, ni bila povsem pripravljena. Med drugim se ji je maščevalo pomanjkanje kadrov in neprimerna razporeditev prostorov.
Ker je na dlani, da tolikšnega dela v nekaj dneh peščica davčnih uslužbencev ne zmore, menijo v Novem mestu, da bi moral republiški sekretariat za finance ali drug pristojen organ predvideti oblike, s i^terimi bi davkarijo ob „špicah'" delno razbremenili. Načelnik davčne uprave Uroš Dular meni, da bi bila davčna služba delovnim organizacijam zelo hvaležna, če bi ji poslale izpolnjene obrazce za davčne napovedi, ne pa pošUjale ljudi in s tem povečevale gnečo, kije pred pulti na davkariji sicer velika vse mesece v prvi polovici leta. Seveda bi moral tako možnost predpisati višji, republiški organ.
Odločbe o odmeri davka od osebnih dohodkov bo davkarija letos razposlala nekaj mesecev prej, kot je bilo do zdaj v navadi. Podatke bodo letos prvič v celoti obdelali v enem izmed večjih mehanografskih centrov, kar bo celoten postopek znatno pospešilo. Tako lahko zavezanci pričakujejo, da bodo dobili odločbe o davku v roke že aprila.
Davčne napovedi sprejemajo v Novem mestu kajpak tudi po roku, vendar menijo, da bodo v tem mesecu oddali prijave tudi zadnji zamudniki. Kazni bodo ušli samo „upravičeni zamudniki", pozabljivost in druge podobne razloge pa bodo kaznovali s 5-odstotnimi zamudnimi obrestmi.
I. ZORAN
865 litrov krvi
Na zadn^ seji krvodajalske komisije so sprejeli sklep, da se komisija razširi na koordinacijski odbor, v katerem bi moralo biti čim več predstavnikov delovnih in družbenih or-
letu pa pričakujejo, da se bo število krvodajalcev še povečalo.
n' zacij. Le tako bi se lahko število dajalcev po organizacijah pc čalo. Zato so na seji pregledau spi-
sek krvodajalcev po posameznih podjetjih in ugotovili, daje samo 16 organizacij doseglo plan, 48 pa jih je pod planom. Zmenili so sc, da bodo ta podjetja obiskali in se s predstav-nila krvodajalcev dogovorili o nadaljnjem delu.
Plan so krepko predli v Novo-teksu, „Krki" in Boru iz Dolenjskih Toplic. Med krvodajalci so v prvi vrsti delavci, gospodinje, dijaki, kmetje in manjfe Število upokojencev in samostojnih obrtnikov. Skupno je bilo v novomeški občini lansko leto na transfuzijski postaji in zavodu vpisanih 3.813 krvodajalcev, zabeleženih pa 3.215 odvzemov krvi; 598 ljudi, ki so hoteli dati kri, so odslovili. Tako so zbrali 865 litrov krvi in 1.004 litre konzervirane krvi.
Od skupnega števila prebivalcev v občini je 3.435 krvodajalcev, kar predstavlja 7 odstotkov, v leto^jem
ROJSTVO V KOMISIJI
Na seji koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu so se pogovarjali tudi o letnem stažu v krvodajalski komisiji. Nekdo je povprašal.
kdo je po teh letih nustarejši, predsednik koordinacijskega odbora Danilo Kovačič pa je odgo-
voril: „Milica, jasno! Saj se je v tej komisiji menda celo rodila.“ S tem je mislil tajnico RK tovarišico Milico Šali.
V___________________________________
ŠTIRI ZVEZNA PRIZNANJA KS
V novomeško občino so prišla štiri zvezna prizivmja za uspehe krajevne skupnosti. Dobili so jih: krajevna skupnost Dolenjske Toplice, krajevna skupnost Žužemberk, tajnik novomeške krajevne skupnosti Franc Avsec in predsednik krajevne skupnosti Otočec Franc Kirn.
SKUPNA KOTLARNA
Kaže, da bo stanovalce ob Ragov-ski cesti in v Našemu Majde ŠUc v Novem mestu ogreval skupen ogenj. Skupno centralno ogrevanje v tem delu predlaga Dominvest, vendar mora za to dobiti soglasje zborov stanovalcev in širšega delavskega sveta. S pristankom obeh bodo začeli kotlarno za centralno ogrevanje urejati letos.
1 uai tokrat meja — vsaj 3000 krvodajalcev in seveda čim več odvzemov.
Suhokrajinski
drobiž
SKODA ZARADI DIVJADI NA POLJŠČINAH je bila lani v Suhi, krajini velika. Lovci še niso poravnali vse škode. Še posebej se pritožujejo oškodovanci z območja Hinj in okolice, kjer jim lovska družina „La-zina“ in gojitveno lovišče „2itna go-ra“ počasi poravnavata ^odo. Nekoliko bolj^ je v tem pogledu na območju žužembcrške lovske družine.
DVODNEVNI SEMINAR O SA-MOUPRAVUANJU IN MARKSISTIČNI VZGOJI V ŠOLI so imeU prosvetni delavci z območja žužem-berške in prevolske šole. Seminar je bil v Žužemberku, predavatelji pa so bili iz Novega mesta.
96 DOLŽNIKOV ZA PRISPE-VEK NA MESTNO ZEMUlSCE imajo zabeleženih v Žužemberku. Med njimi je precej takšnih, ki terjajo ureditev prostorov okoli svojih stanovanj in se sklicujejo prav na plačevanje tega prispevka. Da bo javnost obveščena o dejanskem stanju, bodo seznam dolžnikov izobesili na oglasni deski v Žužemberku, prebrali ga bodo tudi na zboru volivcev v Žužemberku.
KANALIZACIJA ob cesti z levega brega Žužemberka, ki pelje k mostu, je bila dolgo predmet obravnave in kritike. Nezadovoljstvo so izražali predvsem lastniki stanovanjskih hiš, ki imajo v to kanalizacijo speljane odpadne vode. Voda je včasih tekla kar na cesto. Sedaj je kanalizacija urejena in cesta tod ne bo več nevarna zaradi poledice. Istočasno z ureditvijo kanalizacije je krajevna skupnost pozidala oporni zid ob poti pod gradom, kamor bodo spomladi namestili ograjo.	M.	S.
Tri dni se je pomikala vrsta ,4nilljonaijev“ na novomeSd davkariji prejšnji teden, ko so ljudje lovili rok za prijavo osebnega dohodka. Najhuje je bilo zadnji dan — v sredo: uslužbenci zatijujejo, da več kot deset ur niso imeU počitka. Natančnejši podatid o davčnih napovedih bodo znani šele ta teden. (Foto: Zvone Šeruga)
V januaiju so se v Novem mestu na lastno pobudo sestali predsedniki delavskih svetov in direktoiji OMP INSTALATER, Elektrotehničnega podjela, NOVOGRADA in Zavoda ROG skupaj s predstavniki ObS, komiteja in ObSS. Pomenili so se o težavah z delovnimi prostori, tehnično opremljenos^o, .obratnimi sredstvi, vprašanji financiranja, kadrovsko zasedbo in konkurenco in ugotovili, da jih te skupne težave spodbujajo k razmišljanju o združevanju. Ugotovili so, da se zato te štiri delovne organizacije zavzemajo za tesnejšo medsebojno povezavo in združitev, upoštevaje pri tem vse dejavnosti, ki so jih opravljale doslej.
V okviru TOZD je mogoče izvesti razumno združitev posameznih dejavnosti znotraj združenega podjetja in hkrati ustrezno opredeliti njihov medsebojni odnos.
Komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za združitev, so imenovali na posvetu, sestavljajo pa jo direktorji. Komisija je morala do konec januarja pripraviti predlog organizacije bodočega združenega podjetja in pri tem upoštevati organizacijo dejavno-
sti po TOZD. Nato se bo treba lotiti podrobnejše obdelave organizacije, vse do posameznih delovnih mest, opredeliti finančne odnose, tehnološka vprašanja in najti prostorske in lokacij^e rešitve. Komisijo vodi kot predsednik direktor NOVOGRADA Vinko Bele. Dogovorili so se tudi, da morajo člani ZK, vodilni delavci, člani samoupravnih organov in sindikata v vseh štirih delovnih organizacijah z objektivnim obveščanjem o pripravah na združeva-
Novoles: roki obvezujejo
Komunisti Novolesa so se na letni konferenci prejšnji teden zavzeli za to, da bi do konca junija uresničili v kombinatu vsa delavska ustavna dopolnila in še posebej, da bi v tem roku oblikovali temeljne organizacije združenega dela. Dokončni predlog mora izdelati komisija za uresničitev ustavnih dopolnil, medtem ko so strokovnemu kolegiju naložili preučitev zakonodaje.
Do konca aprila bodo izdelali načrt stanovanjske graditve, saj je anketa pokazala, da imajo v podjetju 200 zelo perečih primerov. Nadalje so se zavzeli za to, da bi ocenili osebne dohodke vseh zaposlenih -zlasti glede analitske ocene delovnih mest. Hkrati bodo do 15. aprila preučili oblikovanje mase osebnih dohodkov, kar bodo potrebovali pri samoupravnem sporazumu.
Komunisti so na konferenci podprli tudi vse predvidene ukrepe za izboljšanje storilnosti, kadrovanja in drugo, s čimer bodo uresničili naročilo o stabilizaciji. Pozdravili so tudi uvedbo samoupravne delavske kontrole in menili, da bo imela le-ta največ nalog na področju preverjanja zakonitosti.
Novost je socialno delo z ljudmi, s čimer bodo po predhodnem posvetu s sociologom poizkusili v tovarni vezanih plošč. Na partijski konferenci so poudarili, da je tako delo z ljudmi potrebno in da ga bodo, Če se bo obneslo v za to določeni tovarni, uvedli tudi v drugih tovarnah in obratih Novolesa.
Na tej konferenci so v Zvezo komunistov sprejeli pet novih članov. V letni delovni načrt so zapisali, da se bodo poslej bolj posvetili spreje-
ŠE ENA PODPORA
Samoupravno delavsko kontrolo je treba v sleherni delovni organizaciji uvesti do 15. aprila. Tako so sklenili prejšnji teden na posvetu v Novem mestu predsedniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij iz občine. Poudarili so, da zamišljeno nadzorstvo ni nekaj vsiljenega, ampak pomoč samoupravljanju, glavna nalop pa bo preventivno delovati pri izvajanju zakonitosti. V razpravi so se zavzeli za to, da bi zakon predpisal okvirne pravice in dolžnosti komisij, ki bodo izvajale tako kontrolo, poleg tega pa še ni jasno, čigav organ bodo te komisije: ali jih bodo imenovali delavski sveti ali delovne skupnosti.
manju delavcev, saj ugotavljajo, da je v ZK zelo malo ljudi iz neposredne proizvodnje.
Kupček za šole nenehno raste
v skladu za zidanje, obnovo in opremljanje šol, ki so ga ustanovili lani po uspešnem referendumu v trinajstih krajevnih skupnostih v novomeški občini, so ob koncu decembra našteli 2,412.068 din. Zaposleni, kmetje, obrtniki, upokojenci in drugi plačniki so v devetih krajevnih skupnostih prispevali 1,289.700 din, delovne organizacije pa so vplačale 1,122.368 din. V štirih krajevnih skupnostih, ki so tudi uspešno izvedle referendum, tega samoprispevka še niso začeli zbirati, Ker imajo še „starega".
Največ denarja so vplačali zavezanci v novomeški krajevni skupnosti - 933.126 din. V drugih krajevnih skupnostih pa so nabrali: v Straži 111.040 din, v Šentjerneju 91.496, Žužemter-ku 68.263, Stopičah 27.615, Brusnicah 22.251, Bučni vasi 20.314, Orehovici 8.740 in v Prečni 6.855 din. Pri tem je upoštevan samo tisti del, ki so ga krajevne skupnosti namenile za šolstvo, saj je znano, da so v več krajevnih skupnostih na referendumu glasovali tako rekoč za dva samoprispevka hkrati: za šolstvo in komunalno ureditev krajev.
Z januarskimi vplačili sc je znesek v skladu znatno povečid, vendar jih zdaj še ne moremo navesti, ker še niso uredili evidence. Pričakovati je tudi večja vplačila delovnih organizacij, zlasti nekaterih večjih, ki do zdaj še niso začutile potrebe, da bi začele spoštovati sporazum, sklenjen v občinskem merilu. Na tovrstni dolg so delovne organi-zacye, ki zancmaijajo obvenosti do družbe, v zadnjem času večkrat opozorili oblastni in politični organi. Prejšnji teden so to povedali tudi predsednikom delavskih svetov in sindikalnih organizacij na novomeškem posvetu o uvajanju delavske kontrole.
nje ustvariti med zaposlenimi vzdu^e in razpoloženje, ki bo naklonjeno združevanju.
Komite ZKS in sindikabii svet bosta s člani ZK in s člani sindikalnih odborov iz vseh štirih podjetij sklicala posebne razgovore o združevanju. Občinska skupščina bo vsem štirim podjetjem pomagala pri združevanju in ustvarjanju njihovih razvojnih zasnov, še zlasti pa pri iskanju lokacije za nove proizvodne prostore in pri iskanju ustreznih finančnih sredstev.
Sorodne dejavnosti, ki opravljajo vsa štiri podjetja, nudijo pri združevanju, kot so ugotovili na posvetu, veliko prednosti. Dosegi bodo boljšo izrabo prostorov in proizvodnih naprav, lahko bodo razvili boljšo tehnologijo, učinek se bo povečal tudi z združevanjem in boljšo izrabo obstoječega strokovnega kadra itd. Zmanjšala se bo režija, združili bodo doslej razdrobljena finančna sredstva, z bolj kompletnimi ponudbami bodo lahko nastopni na tržišču in laže našli naročila in delo, hkrati pa bodo lahko posamezne dejavnosti bolj specializirali.
M. J.
MlMANKErTA:
Kako se pripravljajo oziroma so se že pripravili za akcijo znotraj delovnih organizacij, da bi preprečili razne družbi škodljive F«jave, so v telefonskih pogovorih povedali:
jo ŽE HODNIK, Iskr. Šentjernej: „O delavskem nadi.oru pri nas še nismo razpravljali. Zakaj? Vse, kar ta nadzor zajema in zahteva, omenja naš pravilnik o temeljni organizaciji združenega dela. Moje mnenje je, da poseben nadzor v nafem podjetju ni potreben, saj ga že od nekdaj izvajamo na vseh sestankih. Lahko rečem, da do sed^ uspešno."
NACE KOVAČIČ, Ela, Novo mesto: „Vsaka stvar mora dozoreti, mora priti med ljudi, da se z njo seznanijo, pogovorijo in izmenjajo misli. Tako je tudi z delavsko kontrolo. Pri nas smo se o njej že pogovarjali, veliko pa se še bomo. Na seminarju medobčinskih sekretarjev v Semiču smo o kontroli zvedeli precej, pred nami pa je, da jo organiziramo. Tu bomo morali biti previdni in v kontrolo izbrati res prave in sposobne delavce. ‘
ŠTEFAN FIFOLT, Bor (Indu strija obutve), Dolenjske Toplice: ,3e ta teden se bomo na se Stanku zbrali vsi predstavniki or ganizacij v podjetju in o delavski kontroli temeljito razpravljali. Mislim, da je kontrola za nekate ra podjetja koristna in dobrodošla, za tista, ki se ravnajo po pravilnikih in statutih, pa ni potrebna. Predstavniki kontrole bodo imeli, če bodo preveč „brihtni težave z vodilnimi delavci. Zakaj? To bo že čas pokazal, Mi slim pa, da bi morala kontrola delovati na vseh delovnih področjih in da ima predvsem preventivne naloge, fteprečevati mora in ne ,zdraviti‘.“
RADE ILiC, Opekama Zalog „O nalogah in organizaciji delavske kontrole bomo pri nas razpravljali v ponedeljek na sestanku osnovne organizacije. Sklepe in predloge bomo posredovali delavskemu svetu, ta pa bo moral nato ustanoviti jdelavsko kontrolo."
Nadzor
DANILO KOVACiC, TT No-voteks: „O tej obliki kontrole smo pri nas razpravljali že pred mesecem dni. Ustanovili smo ko misijo pri delavskem svetu, predsednik te komisije pa je tudi predsednik delavskega sveta. Le tako smo dali še večji poudarek komisiji. V začetku smo mislili, da bomo ocenjevali samo vodilne in vodstvene delavce, nato pa smo se odločili, da bomo „pokukali" tudi v proizvodnjo, To je učinkovito zato, da bodo odslej vsi kadri, ki doslej niso imeli od govornosti, še zavzetejše delali.*
V________________________________
RUŠEVINE SE STOJIJO
Kljub sklepu zbora volilcev, sprejetega ob veliki udeležbi prebivalstva, ruševine cerkve, župnišča in ka-planije na Zafari nad Žužemberkom se niso odstranjene.	g
Novomcšla kronika
AKCIJA ZA SPOMINSKI DOM - Tudi novomeška organizacija Zveze mladine Slovenije bo podprla akcijo za zbiranje flnančnih sredstev, ki jih bodo namenili za postavitev spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kimuovcu.
PUST PRED VRATI - Kot kaže, je v izložbah Mladinjske knjige letos pust zgodnejši, saj razstavljajo vrsto mask, ki si jih obedujejo predvsem otroci. Maske stanejo 8 do 16,20 dinarjev, razen teh pa prodajajo še pustne nosove, očala, Mobučke in nekatere druge pustne „pripomočke".
ZIMSKI ŠOLSKI TEČAJI - Pričele so se zimske šolske počitnice in kot nalašč je ta čas zapadlo veliko snega. Na vseh strminah okoli mesta je postalo živahno, saj so se pričeli smučarski tečaji, na katerih se uči smučati več kot 30 vrst malih smučarjev. Za prvo skupino se bodo za-ključUi tečaji še te dni, takoj nato pa sc bodo začeli še za drugo skupino.
KRVODAJALSKE AKCIJE - V pisarni Rdečega križa pravijo, da so krvodajalske akcijc zaenkrat dobro obiskane. Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 45 krvodajalcev, največ (15) pa jih je ponovno prišlo iz TT Novoteks.
TRŽNICA - Kljub snegu in mrazu je bila v petek tržnica dobro založena. Cene se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile, le jajčka so bila za 10 par dražja. Liter meda je še vedno veljal 25 dinarjev, kilogram suhih sliv 8 dinarjev, mandarine 10 din, zelene solate je bilo tudi tokrat manj, veljala je 8 din, poma-, ranče 7, limone 10 din, kilogram cvetače 7 do 9 dinarjev, smetana 4
do 5 din, kilogram kisle repe 16 dinarjev, merica kisle repe 4 din, kislo zelje 6 dinarjev, kilogram orehovih jedrc 30 dinarjev, kilogram jabolk 5 do 7 dinarjev in jajčka 1,40 din.
ROJSTVA — Prejšnji teden so rodile: Vida Sadek iz Ljubljanske 16 -Uroša, Silva Strajnar iz Olice na Loko 1 - Petra, Marija Staniša iz Ulice Ivana Roba 3 - deklic«^ Son^ Jo-vandič, Nad Mlini 3 - Crtomira in Anica Tkalec, Nad Mlini 42 - Branimira.
POGREBI -' Umrla sta: Slavka Cemas, gospodinja, v 41. letu starosti, iz Detelove 4 in Mihael Čolnar, upokojenec, v 70. letu starosti, iz Trdinove 14.
— tna gospa je vprašala, zakaj po vitrinah obeh kino dvoran zadnje čase visijo napisi, ki otrokom predstave prepovedujejo. Druga je od^-. vorila, da je to uspešen trik, kajti le tako si predstave ogleda več meščanov in tudi otrok.
Hočejo kontrolo nad uporabo
Urejanju delavske kontrole in uresničevanju pisma je bila posvečena razprava prvega sestanka aktiva komunistov — delavcev kočevske občine, kije bil 31. januarja. Na njem so izvolili za sekretarja aktiva Staneta Kovačeča iz IT^.
Komunisti - delavci, ki so sodelovali v razpravi, so zelo sproščeno in odkrito spregovorili o vsem, kar jih teži. Posebno so poudarili, da so zelo slabo obveščeni o porabi sredstev, ki jih oni ustvarijo. Pri tem so omenili dnevnice, kUometrino, reprezentančne stroške, posojila za gradnjo stanovanj in dnigo. Tudi splošna obveščenost v podjetjih šepa. Komunisti - delavci zato ne morejo uspešno sodelovati pri reševanju zadev, ko pa se kaj „zakuha“, vsi zakličejo: ,Ja kje pa so komunisti, da t^a ne rešijo! “
Komunist iz ITXS je opozoril, da ponekod delavci stanujejo še v barakah ali celo garažah in da je malo možnosti, da bi delavec dobU stanovanje, oziroma si ga zgradil sam prej kotdesetih letih. D<^al je, da imajo pravilnik o dodeljevanju stanovanjskih posojil za zasebno ^adnjo, vendar je na primer prejšnji v. d. direktor dobil še enkrat več ^so-jik, kot ga pravilnik dovoljuje. Zaradi takih in podobnih primerov pri-
Mala anketa:
o uvajanju delavske kontrole v delovnih organizacijah je vedno več razprav v občinah in podjetij. Berimo, kaj menijo o delavski kontroli nekateri kočevski delavci-komunisti:
RUDI OREL, ITAS: „Kontrola mora biti ^rotna, ker bo le potem učinkovita. Ni prav, če le na koncu leta pr^edamo, koliko smo porabili za dnevnice, kilometrino, reprezentanco in drugo, nato rečemo: ,Prihodnje leto bomo bolj varčevali*, potem pa delamo spet po starem.
BORIS LICEN, SNEŽNIK: „Prevelika kolegialnost, družinsko vodstvo podjetij, daba kontrola, slaba povezava med delavci in vodilnimi, vse to omogoča večjo lagodnost vodilnih. Zaradi t^a je potrebna večja delavska kontrola, sicer bo pismo zvodenelo, kot je gospodarska reforma."
dejo delavci kasneje do stanovanj, kot bi sicer.
REKLI SO...
MIRO HEGLER, predsednik občinske skupščine Kočevje: V časopisih so včasih objavl^ne popačene ali neresnične vesti, ki razburjajo javnost. Tudi pisanje o načrtu plovne poti Kolpa-Jadran je razburilo naše ljudi ob Kolpi. Zato naj ne bi pis^ o takih načrtih, ampak o stvareh, ki so se že zgodile.
TONE OŽBOLT, predsednik komisije za informativno dejavnost pri občinskem odboru ZRVS Kočevje: V Dolenjskem listu, pa tudi dru^ časopisih bi morali imeti stalni ali vsaj občasni kotiček za objavljanje spominov iz NOV, saj je treba tradicije NOV obujati in prenašati na mlajše.
Delavska
kontrola
JOŽE MIKLIC, ZKGP: „Prepričan sem, da s sekanjem v prebiralnih gozdovih delamo veliko škodo, ker debla, ki jih vlačimo ven, poškodujejo ali uničijo mlado drevje. Vodilni pravijo, da so za tako delo oni odgovorni. Da ne bo odgovornost spet padla na vse nas, ampak res le nanje, če se motijo! “
STANE KOVACEC, ITAS-RUDNIK:	„Bivšo	rudniško
upravno stavbo smo prodali, čeprav bi v Qjej lahko uredili najmanj 12 stanovanj, hkrati pa se nam stanovanja na Trdnjavi podirajo in nam manjka stanovanj. Celo dobra stanovanja propadajo, ker ni denarja za nj^ovo vzdrževanj. Delavci želimo vedeti, zakaj tako in kam ae tistih 6 odstotkov stanovanjskega prispevka! “
JANEZ VERES, SNEŽNIK: ,J)elavci, posebno pa komunisti, se moramo izobraziti, če hočemo odločati, kritizirati, govoriti o stvareh in sploh kontrolirati porabo denarja, ki ga ustvarja-mo.“
Nakratko
PREMALO VARČUJEMO -„Varčevanje smo zanemarjali", so ugotovili člani posameznih sindikalni organizacij na minulih občnih zborih. Zavzeli so se, naj bi v prihodnje v delovnih kolektivih z boljšo organizacijo dela in vrsto ostalih ulurepov prihranili čimveč denarja in materiala. O uporabi proračunskih sredstev pa so menili, da bi morali pri dodeljevanju tega denarja pristojni organi temeljito proučiti dejavnost posameznih uporabnikov. Nekateri so izrazili prepričanje; da je mnogokrat proračunski denar podeljen na podlagi podatkov iz prejšnjih let, namesto da bi plačali dejansko opravljeno delo.
DVOJNO ZA KMETE-BORCE -Vodstva krajevnih organizacij ZZB NOV kočev^e občine bodo te dni obvestile kmete, udeležence NOV, naj vložijo predloge za priznanje udeležbe v NOV. Ta akcija je potrebna, ker je še precej kmetov, ki nimajo z odločbo priznane dvojne dobe zaoideležbo v NOV. Za priznanje udeležbe v NOV veljajo enaka merila kot za ostale udeležence NOV. Priznanje je pomembno zaradi pridobitve pravic v zvezi s starostnim zavarovanjem kmetov.
PIJANI ŠOFERJI - V kočevski občini so preicrški s področja prometne varnosti na javnih cestah na prvem mestu. Pregled storjenih prekrškov pa kaže, da se je povečalo število storilcev, ki upravljajo vozila pod vplivom alkohola. V minulem letu je bilo zaradi storjenih prekrškov izrečenih v domači občini kar 105 varstvenih ukrepov odvzema vozniških dovoljenj. V to število niso všteti prekrški naših občanov, storjeni na območju drugih občin in rednih sodišč, ki tudi izrekajo posebne varstvene ukrepe.
VEC tovarištva - Člani organizacije ZZB NOV v Cmem potoku pri Kočevju so na redni letni konferenci kritično ocenili svoje delo. Ugotovili so, da širša družbena skupnost zadovoljivo podpira bivše borce. Imeli so nekaj pripomb glede
podeljevanja posojil iz občinskega sklada za reWanje stanovanjskih zadev borcev. Zavzeli so se, da je
potrebno več storiti za prenašanje tradicij NOB na mlaai rod in vlagati več naporov za krepitev medsebojnega tovarištva.
DROBNE IZ KOČEVJA
MUHASTA ZIMA je zagodla tudi trgovinam, ki prodajajo opremo in obutev za zimske športe. Druga leta so bile v tem času že skoraj prazne, letos pa so zelo malo iztržile, ker ni pravega sn^a. Trgovci so bili primorani preiti na razprodajo zimske opreme ponekod tudi z wč kot 10-odstotnim popustom. Čim je bilo ugodne razprodaje konec, je zapadel v naši dolmi sneg. Snega je dovolj in smuka je ugodna.
SKI BAR .je pričel poslovati. To je prijeten lokalček za topla okrepčila smučarjem ob vzno^u Sojne pri Livoldu, kjer so smučišča in vlečnica. Ta okoliš namerava Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje postopoma urediti v zimskošportno rekreacMsko središče. Vlečnica je dolga 360 m in ima višinsko razliko 80 m. OkoU nje je vse dni vrvež mladine in tudi starejših. Posebno so te okoliščine dobro izkoristila šolska športna društva za počitniške smučarske tečaje. Ugodno je, da je smučišče oddaljeno od mesta komaj 3 km in je dostopno tudi z avtomobili.
SREČA zopet ni Sla mimo Ko-
čevja. V S. kolu žrebanja tednika JANA sta dobUi dve gospodinji iz Kočevja Janina gospodinjska kompleta. Od 120 izžrebanih nagrad žvečilnega gumija „Koloy,s avioni" je bilo za Kočevje izžrebano motorno kolo Ponny-Ekspres (Marjan Troha, Podgorska ul.) in kar 6 dirkalnih koles „Tempo". S tem pa še ni izčrpana bira zadetkov: trije so bili izžrebani tudi pri JAKOBS KAVI in so prejeli zlato kavino zrno. Zanimivo je ne le, da se naši občani za taka žrebanja zanimajo, temveč tudi, da imajoj)ri tem še kar precej sreče.
SETOMBRA RAKTAVA - Na sestanku predstavnikov Filatelistične zveze Slovenije, Zveze prijateljev mladine (ZPM) Slovenije, Občin^e 2TM in Filatelističn^a društva Kočevje so se dogovorili, da bo republiška fllatelisti^Hia razstava septembra v Kočevju. Razstava bo ena izmed prireditev v okviru proslav ob 30-let-nici Zbora odposlancev. Hkrati bo velj^a tudi za tekmovuije „Pionirske igre 73". Organizacijo je prevzela občinska ZPM Kočevje, strokovno izvedbo pa domače filatelistično društvo.
Delavci — komunisti iz Združenega KOP so poudarili, da bi bilo treba premestiti tiste, ki so že dolgo na istem delovnem mestu. V nasprotnem se lahko zgodi, da se nekje nabere samo sorodstvo in vodi podjetje. Že pozabljeno načelo rotacije in reelekcije je treba torej spet uveljaviti. Tudi kjer sta v vrhu podjetja dva tabora in vlada nesloga, bi bilo treba stolčke premenjati, so menili.
Komunisti - delavci so v razpravi spregovorili še o sprejemanju v ZK in izstopanju, o primerih zapostavljanja samoupravi^ organov, o neizpolnjevanju sklepov, nevsklajenih odkupnih cenah živine, škodljivem načinu sekanja v prebiralnih gozdovih itd.
Enotne osnove kadrovske politike
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 30. januarja, so razpravljali o resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije ter ne^srednih nalogi za letos, o dogovoru o skupnih nalogah občin z ozirom na poutiko razvoja letos in sprejeli predlog okvirnega programa dela občinske skupščine Ribnica in njenih organov do 31. julija letos.
Sprejeli so tudi družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini. Pri tem so sklenil, da bodo organizirali skupno podpisovanje dogovora; za njegovo izvajanje je še posebno zadolžena komisija za volitve in imenovanja. Kasneje bodo imenovali še posebno komisijo, ki ■ bo obravnavala morebitne laštve dogovora.
Sprejetih je bilo tudi več odlokov
Kočevska razglednica: skromen prispevek R onesnaženju okolja. (Foto: J. Primc)
Zemlja ogrožena in mi z njo
Človekov obstoj je v sovražnem vesolju usodno povezan s tenko plastjo zraka, vode in zelenila na našem planetu. Kljub temu pa je ta „biosfera" zaradi brezobzirnega in izkoriščevalskega človekovega vedenja že tako onesnažena, da je nadaljnji razvoj civilizacije in življenja močno ogrožen. Vzrok vseh težav je v prevelikem številu ljudi na zei^ji in v nečistih izvorih energije. Prenaseljenost je tista, ki r edči gozdove in zelene površine, na zemlji je preveč strojev in avtomobilov, v zraku je preveč letal in preveč ladij onesnažuje moija. Človeštvo je pred najveČ-jim problemom v vsej svoji zgodovini: kako ograniti čisto okolje in v prihodnjih desetletjih občutno zmanjšati število rojstev?
V Kočevju in Ribnici smo priče obratnemu dogajanju. Ste^o 'prebivalstva se zmanjšuje, širijo se gozdne površine in kljub one-sn^nju to še ni tolikšno, da bi morali udariti plat zvona. Zakaj torej na našem območju usta-navlj^o skupnost za varstvo okolja?
Ob vsesplošnem onesnaženju planeta je vrednost neonesna^-nih predelov tako porastla, da je ni mogoče izraziti z nobeno denarno vrednostjo. Obe občini pa teritorialno predstavljata kar lep del Slovenije, ki se ne more pohvaliti, da sodi med čiste dežele. Če bi torej tudi na tem območju po vsej sili pretirano pospeševali v kakršnokoli oziroma vsakršno industrijo, bi se v onesnaženosti kaj kmalu izenačili z ostalimi, hkrati pa uničili dobršen del prvobitnega naravnega bogastva. Neoskrunjena narava pomeni torej danes velikansko vrednost in upravljanje z njo velikansko odgovornost. Odgovorni namreč nismo le pred današnjo generacijo, ampak tudi pred l^očimi pokolenji, ki bodo naše življenje in delo še kako vrednotili tudi po tem, kakšne pogoje za zdravo življenje smo jim zapustili. PREDPISI VARUJEJO NARAVO, ČLOVEK PA NE
Prvega in drugega februarja so v Beogradu pod pokroviteljstvom predsednika Tita ustanovili jugoslovansko skupnost za varstvo okolja. SlovensKa skupnost že dalj časa uspešno dela, prav tako nekaj področnih skupnosti. Državna skupnost bo sodelovala pri reševanju problemov dko^a pri nas, med državami in celinami; slovenska rešuje pereča vprašanja v Sloveniji; področne skupnosti morajo predvsem bdeti nad
vsemi, tudi najmanjšimi posegi v naravo na svojem območju in reševati in opozarjati na onesnaženja. Navsezadnje je tako prav, kajti kdo bolj p^zna pokrajino kot tisti, ki v njej živi?
Tako ima kljub stanju, kakršno je, tudi skupnost za varstvo okolja Kočevje-Ribnica pred seboj dovolj dela. Predvsem bomo najprej skušali obuditi veljavne zakonske predpise, ki ščitijo okolje, a jih ne izvajamo. Naia oblast je namreč sprejela že veliko takih predpisov in zakonov, ki pa jih v praksi, žal, izigravajo. Z uveljavitvijo takih predpisov bomo skušali razreševati sedanja onesnaženja, ki jih tudi pri nas ni malo. Pri vseh nadaljnjih načrtnih posegih v naravo bomo skušali svetovati po najboljšem znanju in z vso potrebno odgovornostjo. Zagotovila načrtovalcev ne bodo smela pomeniti zadnjega strokovnega mnenja, kajti razumljivo je, da vsak načrtovalec podcenjuje posledice na okolju, za kar imamo vsepovsod dovolj žalostnih dokazov in tragičnih izkušenj. Prav te izkušnje, in seveda narava sama, nam bodo vodilo pri našem delu.
V borbi za ohranitev čistega okolja v naših občinah je nujno, da ljudi opozarjamo na lepoto narave in jih kar najtesneje povezujemo z njo. Človek, ki izgubi stik z naravo, je ne ceni več in zato vsekakor ni srečnejši. Zato bodi vzgoja mladih src v ljubezni do narave ena glavnih nalog>bo-doče skupnosti. Tako sodelovanje s šolo je nujno za uspešno v^ojo. Enako pomembno je namreč naučiti otroke, da se ne sme odmetavati smeti v gozd, Bistrico ali Rinžo, kot naučiti jih, kaj je to fotosinteza (nastajanje kemičnih spojin pod vplivom svetlobe, zlasti: v zelenih rastlinah nastajanje ogljikovih hidratov iz ogljikovega dioksida in vode). Mišljenje o^aslih o teh stvareh je treba spreminjati z javnimi akcijami, osebnim zgledom in, če ne gre drugače, tudi s kaznovanjem.
n-av gotovo je ^ obeh občinah veliko ljudi, ki Ijub^ naravo in jim ni vseeno, kako se z njo dela. Viibimo jih vse, delavce in izobražence, šolsko mladino, mladinske organizacije, jamarje, tabornike, ribiče, lovce, planince, družbene organizacije in podjetja, skratka vse ljudi dobre volje: pridružite se nam v borbi za zdravo in čisto okolje!
Iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti za varstvo okolja Kočevje-Ribnica
s področja stanovanjskega gospodarstva. O volitvah, imenovanjih in razrešitvah bomo poročali posebej
Teden dni v Moskvi
France Bregar, zastopnik zavarovalnice SAVA, ja za novoletne praznike prebU teden dni v Moskvi.
Nabral si je nepozabnih vtisov, ki kar vro iz njega. Verjetno bo trajalo še precej časa, da jih bo povsem uredil.
Stanoval in silvestroval je v hotelu, ki je pravo mesto, saj ima 6.000 ležišč, kot jih ima skoraj pol prebi^^cev ribniške občine. V njem se je celo zgubil.
Vsak dan je obiskal skupaj z drugimi veliko muzejev in dragih zsmimivosti, zvičer pa so jih vo-^ na razne prireditve. Za vse to in pot je plačal 2.400 din. Nepozabni izlet si je privoščil tik pred upokojitvijo.
Za ženo je kupil ogrlice iz jantarja, za sina značke in uro, zase pa kučmo iz marmonta, krzna živ^, ki živi v žitu. Vendar se je vse zasukalo tako, da mu je ostala zbirka značk vredna okoli 1.000 din in ura, sin pa mu je „zaplenil" lepo kučmo. Seveda pa so mu ostali tudi nepozabni spomini, na Moskvo in njene zanimivosti, kar je največ vredno ...
: Hsv _
France Bregar: „lele lej^ značke, vr^ne 1.000 din sem kupil za sina, vendar se je raje odločil za kučmo iz marmonta“ (Foto; J. Primc)
Nadalje so odborniki razpravljali še o poročilu o delu veterinarske postaje, o predvideni obnovitvi ceste So(^ažica-Nova vas, (pri čemer so dali prednost inačici preko Runar-skega in ne oni preko LoScega potoka), pogovorili pa so se še o nekaterih drugih zadevah.
STAB ZA REFERENDUM
Na seji občinske konference SZDL Ribnica so imenovali občinski politični štab za izvedbo referen--« duma za pod^šanje krajevnega sa\vt moprispevka. Člani štaba sc vsi od-' govorni predstavniki družbenopolitičnih oi^anizacij, občinske skupščine ter vsi predsedniki sindikalnih organizacij in krajevnih skupnosti. Za predsednika št^a je bil izvoljen France Grivec, za namestnika pa Karel Oražem. Predvideno je, da bodo imenovani krajevni politični štabi tudi v vseh večjih krajevnDi skupnostih.
SPORAZUM PODPISAN
18. januajqa so v prostorih občinske skupščine Ribnica podpisali družbeni sporazum o izločanju 6 odstotkov sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Podpisniki so bili: občinska skupščina in občinski sindikalni svet na eni ter 22 delovnih organizacij in ustanov na drugi strani. Podpis tega akta pomeni za tretjino več denarja za stanovanjsko gradnjo, kot jo je bilo doslej. Sporazum določa tudi odvajanje 30 odstotkov sredstev iz stanovanjskega prispevka za občinski solidarnostni sklad. Vsekakor bo v bodoče precej več denarja za družbeno gradnjo, kot ga je bilo doslej.
občan
vprašuje
PRVA SEJA ODBORA
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica je na prvi seji razpravljal o nalogah v zvezi z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti. Najvažnejša, so ugotovili na seji, je ustMovitev solidarnostnega sklada. Najprej bo potrebno sprejeti statut solidarnostnega sklada. O osnutku statuta so na seji razpravljali, sprejeli pa ga bodo na prihodnji seji. Razčistiti bo treba še nekatere stvari v zvezi z namenom in delovanjem samoupravnih organov (upravni odbor, skupščina) tako v solidarnostnem skladu kot v bodoči samoupravni stanovanjski skupnosti.
medved odgov.arja
- Kdo je dolžan zakrpati tisti dve luknji na glavni cesti skozi Ribnico pred foto^afom, iz katerih brizgajo avtomobilisti brozgo visoko po fasadi hiše?
- Slišal sem, ko je predstavnik Cestnega podjetja dejal, da bo o teh luknjah razpravljala še republika. Oni bodo odločih, če sta to republiški luknji in jih bo l^alo Cestno podjetje ali lokalni in jih bo morala domača KOMUNALA.
Rekli so:
Danilo Mohar, sekretar občinske konference ZK Ribnica: menim, da je glavna naloga tiska, da mobilizira ljudi. Zato bi morali bolj pisati o stvareh, ki so pred nami, o načrtih.
FRANCE GRIVEC, sekretar občinske konference SZDL: Ko sem bil jaz še poklicni novinar, so me učili, naj si pridobim vsak dan enega prijatelja. Iz izkušenj pa vem, da si novinar ali celo dopisnik pridobi vsak dan enega sovražnika.
Potoške Iveri
SLABA CESTA - Proti Loškemu potoku je slaba cesta. Potočani sklepajo po sledeh, da je proti Travni gori oral buldožer (ali kakšna podobna naprava), proti Loškemu potoku pa plug, zato se čutijo zapostavljene.
HUD MRAZ — 27. jar.uarja so v Loškem potoku namerili 22 stopinj pod ničlo, v pisarni ravnateljice šole pa 2 stopinje C. Komisija, ki raziskuje, zakaj je šola tako mrzla, je ugotovila, da ne bo pomagalo samo podaljšanje grelcev (ra^atorjev), ampak bo treba bolje izolirati tla in strope.
Sola v naravi - Sola smučanja za učence petih razredov se bo začela 12. februarja. Tečaj, ki bo trajal za vsako izmed dveh skupin teden dni, bo vodil študent Prvin Lavrič, kije opravil tečaj za smučarske vaditelje. Računajo, da bo zaradi bolezni in drugih vzrokov obiskovalo tečaj 34 izmed 40 učencev.
PRENOSNA VLEČNICA - Gostilničar Barto^ je kupil prenosno vlečnico in jo namestil od Moharje-vega skednja do Podtabora. Tu je zdaj zelo živahno. Smučarjev in sankačev ne manjka niti po cestah, zaradi česar lahko kakšen otrok zgubi življenje. Sankač ali smučar se na snegu ali ledu ne more hitro ustaviti, avto pa tudi ne in lahko se zgodi huda nesreča.
ŽUPANOVA MICKA - Potoška mladina je 27. in 28. januarja zaigrala za ml^e in odrasle skupno 3-^at igro „Županova Micka", 29. januar-
ja pa so organizirali ples. Mladinska crganizac^a, ki zdaj uspešno dela, namerava z izkupičkom opremiti kulturno dvorano.
VEČ Sporta — Osnovna šola je prejela vlogo športnega društva „Tabor", n^' bi dovolila vadbo nogometa in rokometa v telovadnici v novi šoli. Vodstvo šole je zahtevalo seznam mladincev, ki bodo vadili, in ime mentorja, pod vodstvom katerega bodo vadUi. Dalo bi se namreč urediti, da bi mladi vadili ob sobotah in nedeljah, vendar se želi vodstvo šole zavMovati, da ne bi kdo delal Škode. Sola in telovadnica sta bili zgrajeni s samoprispevkom vseh vaščanov, zato je skrb za ohranitev pridobljenega razumljiva. Razveseljivo pa je tudi, da bi se mladi raje shajali pri športu kot v gostilni.
občan
vprašuje
nnedved odgovarja ^
- Te je zelena bratovščina že obvestila, da bodo spustili v naše gozdove rise?
- Zakaj bi nas, medvede, če še vas občanov niso.	;
Za samostojnost roke kvišku
Poslovna eneta podjetja VIATOR v Črnomlju je pretekli teden na zboru delovnih ljudi ustanovila temeljno organizacijo združenega dela — Pri uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil so med prvimi v Beli krajini.
Pol leta je minilo, kar je oua ustanovljena poslovna enota VIATOR iz prejšnjih gostinskih podjetij v Metli-b in Črnomlju, in prve ocene njenega poslovanja so na dlani. Lani zastavljeni plan je bil po izjavi direkto-
Delati tako, kot govorimo
Na enodnevnem seminarju za vodstva mladinskih aktivov iz vse črnomaljske občine, ki je bilo 28. januarja v Semiču, je Jure Perko, eden izmed predavateljev, med drugim dejal:
„Zveza komunistov je najza-vestnejši del delavskega razreda, ki se je pripravljen boriti. Delati moramo tako, kot govorimo. Zveza komunistov se mora upreti težnjam po karierizmu. Vera
je res svobodna, nuna pa pravice vmešavati se v družbo .. .‘ Na osnovi teh misli se je razvila živahna razprava, za nas mlade poučna in zanimiva.
FOTO: Branko Jurman TEKST: Nataša Kajin
rja Karla Vardijana za 3 odstotke presežen, osebni dohodki so se v poprečju popravili za okrog 250 din, zaposlenih je 12 ljudi več, toda zaradi velikih finančnih obremenitev (obresti in anuitete) za novi se-miški hoteljbilanca ne bo izkazovala donosnega poslovanja.
Na srečo izguba, kolikor je bo, nikomur v Beli krajini ne bo delala sivih las. Solidarnostno bo krilo primanjkljaj 12 drugih poslovnih enot podjetja VIATOR. V polletnem obdobju je VIATOR dobro razpre-
25 PREDAVANJ
Februarja in marca bo na območju črnomaljske občine 25 zdravstvenih predavanj v vseh večjih krajih. Predavanja bodo različna, kakor si jih želijo v posameznih krajevnih organizacijah Rdečega križa. Ob tej priložnosti bodo tudi občni zbori organizacij RK, na katerih bodo podelili priznanja najzaslužnejšim krvodajalcem.
del potniški promet na vsem belokranjskem ozemlju, zasidral pa seje tudi v tovornem prometu. Največja sprememba in prelomnica je ustanovitev temeljne organizacije združenega dela, za katero se je kolektiv odločil 24. januarja. S tem si je zagotovil samostojnost v vseh pogledih, odnose do združenega podjetja pa bo urejal samoupravni sporazum. V dveh mesecili bo tudi statut nared, medtem ko poslovanje po načelih in predpisih o TOZD že teče.
Ob dejstvu, da leto 1972 za kolektiv ni bUo donosno, pa se takoj zastavlja vprašanje: kaj pa obljubljene investicije? Bodo zavoljo izgube padle v vodo?
V vodstvu podjetja v Črnomlju zatrjujejo, da se ni bati odstopa od zastavljenDi načrtov. Letos bo predvidoma 12 milijonov din namenjenih investicijam. Všteta so preure-ditvena dela v restavraciji „Grad“, gradnja mehaničnih delavnic, nabava novih avtobusov in tovornjakov ter notranja oprema v gostinskih lokalih. Predvidenih 12 milijonov din zajema tudi investicije, s katerimi bi morali začeti že prvo leto delovanja, toda zaradi zakasnelih načrtov se niso mogli gradenj lotiti na zimo.
R. B.
V internatu je tesno
Vodstvo internata v Črnomlju se iz dneva v dan srečuje s težavami, kot kaže, pa bodo letos le malo na boljšem. O delu in življenju tega kolektiva je povedal prof. Janez Kambič, upravnik internata, tole:
,Jmamo 65 gojencev: 34 otrok iz posebne šole, 4 dijake iz poklicne kovinarske šole, 10 gimnazijcev in 17 otrok iz redne osnovne šole. Že to pove, da enotnega programa za gojence ni mogoče uvesti. Z gojenci delamo po skupinah. Naslednja težava so tesni prostori.
Opreme imamo dovolj, ramestili pa smo jo še v bolniško sobo, ki bi morala biti sicer vedno :prosta, prav tako smo nekaj gojencev namestili v skladišče, nekaj gojenk pa v vzgoji-
ZA KULTURNI PRAZNIK - Danes bodo na gimnaziji, v osnovni šoli ter na poklicni šoli v Črnomlju počastili slovenski kulturni praznik. Povsod bodo imeli proslave z izbranim sporedom.
KOLIKO NAREJENEGA? Pretekli četrtek so se sestali člani komisije za ustavna vprašanja in pretresali, kako daleč so v podjetjih z uresničevanjem ustavnih dopolnil, zlasti s temeljnimi organizacijami združenega dela.
OMEJITI HITROST - Svet za preventivo in vzgojo v prometu je med drugim obravnaval tudi vožnjo skozi večja naselja. Svet predlaga, naj bi voznikom motornih vozil omejili hitrost skozi Vranoviče, Gradac. Semič.
SPET BO KVIZ - Učenci osnovne šole pripravljajo v počastitev občinskega praznika, ki ga bodo letos spet praznovali 19. februarja, tekmovanje iz znanja o NOB. Kviz tekmovanja so priljubljena oblika dela tudi za širši krog poslušalcev
ZA VIETNAM! - Ker je vojna v Vietnamu prenehala prav med šolskimi počitnicami, črnomaljski šolarji t^a dogodka niso mogli počastiti, l^ko pa se pohvalijo, da so revolucionarnim Vietnamcem po svojih močeh pomagali. Zbirali s^ denar, prodajali razglednice in znamke ter tako samo na črnomaljski šoli zbrali več kot 3.000 din.
UMRLA STA: Matija Pezdirc iz Črnomlja, star 81 let in Uršula Ma*o-rič iz Vojne vasi, stara 86 let.
Mesnica nasproti Dolenjkine blagovnic v Črnomlju je stara bolj kot mesaiji, ki v njej prodajajo. Lokal je zastarel, neprimeren za današnji čas, toda meso imajo. Govedino in teletino prodajajo običajno vsak dan, le svinine ni dobiti. In je tudi ne bo, dokler ne bodo odobrene višje cene. (Foto: R. Bačer)
ČRNOMALJSKI DROBIR
teljevo garsonjero. Pred kratkim nam je odpovedala gostoljubje posebna osnovna šola. V času, ko je njihdva stavba prosta, morajo biti njihovi otroci v naši stavbi. Težko čakamo, kdaj se bo izselila knjižnica, ker ^mo tam spet pridobili prostor za naše gojence.“
- Koliko vzgojiteljev imate in kakšni so vaši načrti?
,4niamo tri vzgojiteljice, potrebovali pa bi tudi ortopedagoga, ker bomo drugo leto dobili še več otrok iz posebne šole. Pridobitev je tudi nov inventar. Kupili smo dva pralna stroja (prej so naše ženske prale na roke), električni štedilnik in veliko pomivalno korito. Lahko pohvalim 8-članski kolektiv dijaškega doma. Marsičemu se je odrekel, tudi osebnemu dohodku, da smo napredovali.
Omenim naj še kuhinjo ni šolsko jedilnico, ki jo bomo tudi preuredili. Ker lani nismo imeli dovolj kuharic, nismo kuhali za vozače. Zdaj bo tudi zanje poskrbljeno. Zlasti za tiste, ki morajo določene dneve ostati v šoli še popoldne."
J. PEZELJ
^ DANES PROSLAVA ^
V prosvetnem domu v Črnomlju bo danes, ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna, ob 20. uri proslava slovensk^a kulturnega praznika. Vabljeni!
V_______________________________/
CE DROBIŠ,
NIČ NE OSTANE
V Črnomlju se zbere na leto ok rog 200.000 din prispevka za uporabo mestnega zemljišča, od tega plačajo zasebniki približno 80.000 din, ostalo pa je prispevek delovnih organizacij. Večkrat se zgodi, da hoče kateri od občanov uiti plačilu tega davka, ker pravi, da v svoji ulici tako ni nič noveg”. S tako zbranim denarjem nikakor ne bi mogli opravljati del po ulicah, temveč skupna sredstva usmerjajo eno leto v to ulico, drugo leto drugam. Koliko pa lahko danes naredimo za 200.000 din v vsem mestu, si tudi lahko vsak predstavlja.
MESNICA IN KRUH
V Zuničih so na zadnjem sestanku Socialistične zveze med obravnavo krajevnih problemov znova poudarili potrebo po mesnici in prodaji kruha. Ce ni mogoče v domači vasi, naj bi taki prodajalni dobili vsaj Adlešiči. Ljudje so rekli, da ima v mestu vsaka ulica tak lokal, tu pa več vasi skupaj nima nobenega. Že v tem vidijo socialno razlikovanje, ki bi ga brez težav opravili, če bi bilo za želje vaščanov malo več razumevanja.
Spet 19. februar!
Občani črnomaljske občine bodo letos spet 19. februarja, na obletnico zasedanja SNOS v Črnomlju, praznovali svoj občinski praznik, medtem ko ostane 12. avgust praznik krajevne skupnosti.
Odbor za proslave pripravlja bogat spored prireditev še pred slavnostnim dnem in po njem. Organizirali bodo vrsto kulturnih in športnih srečanj ter prikazov gospodarskih uspehov občine. Podrobneje bomo še poročali.
Na tem izpitu ne bomo padli
V dobrih dveh mesecih je bila PISMU dokaj ostro razpravljali in začeti drugače.
„Kakšne spremembe so na vašem območju že vidne, kje so komunisti še prepočasni in ali je ost Titovega pisma ostala neskrhana? “ - so bUa vprašanja, na katera so odgovarjali vidni metiiški komunisti:
TONE KRALJ: „V prvem navalu razprav po pismu smo marsikaj postavljali na ostrino, ne bi pa mogel reči, da so napake že povsem odpravljene. Čutimo pa spremembe na vsakem koraku: komunisti so postali bolj odgovorni, več si upajo, vendar je bUo v naših vrstah še premalo samokritičnosti. Vsak je doslej pri slabostih videl bolj drugega kot sebe. Slabo je, da trenja med nekaterimi komunisti še ni konec. ZK ne bi smela dopustiti, da posamezniki
tudi na območju metliške občine cela vrsta sestankov, kjer so po kazali na napake. Toda enoje ^asno odobravati — drugo pa pri sebi
na odgovornih položajih v delovnih organizacyah vsiljujejo svoje mnenje javnosti, zlasti še če je to povsem nasprotno smernicam pisma.“
JOŽICA CIGiC: ,,Po mojem ostrina pisma nikakor ne otopeva, ampak narobe. Pač pa zdaj delamo bolj premišljeno, medtem ko smo se sprva malo zaletavali, misleč, da bomo vse uredili čez noč. Pri nas v BETI so spremembe vidne. Naj navedem samo primer: za samoupravljanje so se začeli delavci živo zanimati, prej pa jim je bUo to tako rekoč deveta skrb. Na nas komuniste gledajo zdaj drugače: kaj kdo dela, kako se izraža in komentira razne dogodke. Partija dobiva resnično
Ali eno ali drugo
o tem, da potrebuje občinska mladinska organizacija v Metliki poklicnega predsednika, ni dvoma. Sedanji je obudil k delu vaške aktive, o katerih vrsto let ni b lo slišati besede. Nemalo zaslug ima tudi pri ponovni oživitvi mestnega mladinskega aktiva ter pri boljšem delu mladih v kolektivi. Vpliv mladine je v zadnjem času čutiti tako v druž-beno-ptolitičnih organizacijah kot v kolektivih, mladi tako rekoč vodijo kulturno politiko v občini itd.
Druga plat medalje uspešnega mladinskega dela s plačanim predsednikom pa je, da gre približno tri četrtine mladinskega proračuna za njegove osebne dohodke. Tako ostane za celoletno dejavnost pičlih 15.000 dinarjev ali 1.200 din na mesec. S tem lahko naredimo malo več kot nič. Ce vse to upoštevamo, potem moramo priznati, da je metliška mladina v preteklem letu precej naredila. Najbolj delavna skupina „Osip Šest“ ni dobila niti dinarja, a je pripravila vrsto uspelih nastopov.
Pri občinski konferenci ZMS pa deluje nekaj komisij, ki dobivajo za svoje akcije skromna sredstva, zato je smiselnost takih komisij sporna. Nadalje se ponuja vprašanje, če je smiselno urejati sicer prepotrebne klubske prostore, ko vemo, da zahteva organizirano delo v klubu veliko sredstev.
Za nekaj se bomo morali odločiti: ali povečati mladinski organizaciji sredstva ali pa sc sprijazniti s tem, da bodo mladi tostran Gorjancev še naprej životarili. Lahko bi delo opravljal tudi honorarni pred-
sednik, da bi ostalo več za dejavnost mladine. Toda ali ni to korak nazaj?
TONI GAŠPERiC
veljavo, medtem ko za preteklost na moremo reči, da je drž^a vse niti v rokah. “
MILAN VAJDA: „Zadnji čas čutimo, da komunisti dobivajo vlogo in veljavo, ki bi jo morali vselej imeti. Upreti pa se moramo težnjam posameznikov zunaj naših vrst, ki nam mešajo štrene. Pismo ni dobilo odziva samo med komunisti, ampak pri vseh ljudeh. Tudi taki, ki se niso zat^ali za politično življenje, a so poštenjaki, se zdaj oglašajo in dajejo komunistom podporo.“
REGINA FIR: „Precej sc je obrnilo na boljše, zlasti kar zadeva utrjevanje v našDi vrstali. To se pozna v osnovnih organizacijah na terenu. Pismo je marsikoga streznilo. Zdaj je disciplina boljša, čutimo več odgovornosti do sprejetih nalog, ni pa še vse tako, kot bi želeli. Razen komunistov je pismo vzelo za resno zadevo še veliko občanov. Toliko bolj smo zato moralno odgovorni, da jih pri odpravljanju napak ne bomo razočarali. S posamezr^i, ki nalog iz pisma niso vzeli zares in mislijo, da bodo še lahko šarili po svoje, pa bomo morali obračunati.
R.B.
Čez 5 tednov poročilo
Občinska konferenca Zveze komunistov v Metliki je na zadnjem zasedanju konec januarja imenovala 5-člansko komisijo, ki bo raziskala krivdo in ponašanje vsakega posameznega komunista iz BETI glede zadeve Vujčič. Prevladalo je mnenje, ;iaj ne iščejo podatkov za daljše obdobje za nazaj, ker bi to pripeljalo do novih nepotrebnih zapletov, pač pa naj bo julij 1972 mejna črta, ob kateri se je že lahko vsak opredelil. Komisijo sestavljajo člani občinske konference, med katerimi ni nikogar iz prizadetega kolektiva. V komisiji so: Janez Videtič, Anton Kralj, Vlado Marentič, Slobodan Udovičič in Regina Fir.
Komisiji so naložili, naj v roli 5 tednov pripravi poročilo, ki ga bo obravnavala tudi občinska konferenca ZK.
GASILCI ZBORUJEJO
Ves januar in februar sc ob nedeljah vrste občni zbori gasilskih društev v metliški občini, na katerih člani pregledujejo svoje uspehe, pa tudi pomanjkljivosti v preteklem le-tu.
Posebna skrb v prihodnje jim bo, da se bodo podrobno seznanili s požarnovarnostnim načrtom, s pripravami za spomladanske gasilske vaje in tekmovanja, da bodo vključili čimveč žen, posebno pa mladine v gasilske vrste, navezali tesnejše stike z gasilskim muzejem, poskrbeli za društvene izlete, za letovanja gasilskih pionirjev na morju itd. Zbori v redu potekajo, zaključni občni zbor občinske gasilske zveze pa bo prihodnji mesec.
*wnfHMiiihuiiijjtjin
Viatoijev potujoči bife je na vsakem sejmu nepogrešljiv. Ko se sklepajo kupčije, je treba po stari navadi zaliti, nekateri pa tudi zavoljo mraza sežejo po Šilcu kačje sline (Foto; R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
ZA NAJMLAJSE - NIC! Športno življenje se je precej razživelo. Posebno prizadevni so košarkarji, šahisti in člani kegljaškega društva. Skoda pa, da je zanemarjeno delo z najmlajšimi. Te bi lahko vodili starejši mladinci, ki se radi pritožujejo, da se nim^o kam dati.
POMOČ ZA ŽENE - Sekcija za družbeno aktivnost žensk se že pripravlja na praznovanje dneva žena. Za finančno pomoč so prosili delovne kolektive in družbeno-politične organizacije. Na predvečer praznika bo gostovalo mestno gledališče iz Ljubljane, za matere padlih partizanov pa pripravljajo slaomno obdaritev.
ZADNJI DAN GNECA - Na davčni upravi so imeli zadnje dni januarja veliko dela, strank pa na pretek. Veliko občanov je moralo prijaviti osebne dohodke, kaže pa, da so vsi čakali do konca roka. Zadnji dan
v mesecu je bila največja gneča na davkariji.
KURJAVA SE MANJKA Prostori v stari šoli, namenjeni pihalnemu orkestru, so gotovi. Godbeniki bi se iz gradu že lahko preselili, toda čakajo napeljavo centralne kurjave.
POGODBA PODPISANA - le dni je bila s Komunalnim podjetjem podpisana pogodba za preureditev prostorov, kjer bo poslovala mestna knjižnica. Preureditvena dela se bodo v kratkem začela, obljubljajo pa tudi, da bodo kmalu končali. Vsaj malo tolažbe izposojevalcem knjig!
PA DRUGO VODSTVO - Zveza kultumo-prosvetnih organizacij ne dela tako, kot bi morala, zato mora njeno delo opra^ati temeljna kulturna skupnosl. Ce ne gre drugače, je treba vodstvo ZKPO zamenjati.
UMRLA JE Marija Režek z Radoviče, stara 81 let.
- 8. febraaria 1973
Altrun uedilo: BU BIČBB
dolen;
M- ^
v petek, 2. febniaija, se je zbralo na strokovnem predavanju o krndjenju krav in mlade govedi v brežiškem prosvetnem domu več kot 150 kmetov. Prikazali so jim tudi dva poučna ozkotračna filma v barvah. Predsednik občin^e skupščine Vinko Jurkas je nato razdelil nagrade kooperantom. (Foto: J. Teppey)
LETOVATI DRUGAČE
Podjetja, ki so zanemarila skrb za delovnega človeka, se bodo letos morala bolj zavzeti za prehrano, dnevni in letni počitek zaposlenih. Na zahtevo Zveze komunistov in sindikata naj bi letos nikjer več ne izplačevali enake vsote za dopustniški regres. Kdor ima manjše dohodke, bo moral dobiti več od tistih z visokimi prejemki, razlika pa naj ne bi bila samo simbolična.
ČRNE GRADNJE NA SEZNAM
Za prihodnjič, ko bo občinska skupščina razpravljala o poročilu urbanistične inšpekcije, bodo odborniki lahko ^bili tudi seznam črnih gradenj in dosedanjih rušenj, ker prav v zvezi z njimi postavljajo toliko vprašanj. To jim je na zadnji seji obljubil predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas.
KOMISIJA PRI PETROLU
Predstavnik komisije za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela pri komiteju občinske konference ZK v Brežicah in sekretar komiteja sta govoru s svetom poslovne enote ,JPetrol — Brežice“. Ta enota obsega območje osmih občin.
V	razgovoru so sodelovali tudi
predsedniki sindikalnih podružnic. Skupaj so imenovali komisijo, ki bo proučila možnosti za ustanovitev TOZD v Brežicah in uskladila stališča enote s centralno komisijo.
Začela se je inventura v ZK
Komite občinske konference Zveze komunistov se je na zadnji seji enotno odločil, da se bo takoj vključil v akcijo slovenskih komunistov pri popisu članstva ZKS. Popis ni samo i^ministrativ-na akcija, temveč predvsem politična, je bilo poudarjeno ob tej priložnosti. Organizacije in aktivi ZK bodo predhodno razčistili s člani vsa vprašanja in pomisleke ter izločili tiste, ki po svojih lastnostih in delu ne sodijo v Zvezo komunistov.
Ker je delo pri popisovanju na ostarele komuniste, ki se ne
da bi na področju stanovanjske politike ne bilo več zakonito to, kar ni v skladu s socialistično moralo.
S.	K.
zahtevno in predvsem obsežno, so organizacijam predložili časovni program priprav, ki vsebuje tudi seminar za popisovalce, na katerem bodo dobili vsa potrebna navodila za svoje delo. Akcija bo v brežiški občini končana 13. marca, ko bo občinska konferenca poslala gradivo CK.
V	komisijo za popisovanje, ki je štela doslej tri člane, so vključili še dva nova.
V	razpravi so sekretarji nekaterih osnovnih organizacij opozorili na problem komunistov, ki so začasno na delu v tuiini.
LANI TRI MILIJONE LITROV MLEKA
Obiat za kooperacijo pri btežiSki Agrarii je 1. januarja letos postal temeljna organizac^a združenja dela. V minulem letu k ta obrat dosegel izredno lepe uspehe. Pogodbeno dejavnost je razšuil in gojil neposre* dnejše stike s kmetovalci celotnega območja.
Tako je zabeležil lani izredno velik odkup mleka. 829 kmetov ga je oddalo v zbiralnice nad tri milijone litrov. Preusmerjene kmetije so ^a poslale na trg po 20.000 litrov m več.
V	mmulem letu se je dobro izkazalo tudi sodelovanje pri pitanju telet. Dvanajst rejcev je spitalo nad 700 živali.
udeležujejo sestankov zaradi starosti, bolezni ipd., obenem pa tudi na vprašanje pripadnosti članov ZK, ki so bodisi zaposleni v brežiški občini in imajo stalno bivališče v sesednji republiki ali pa obratno. Na vse to bodo popisovalci morali dobiti konl^tne odgovore, kako voditi evidenco, prav tako bo potrebno razčistiti vprašanje, kaj s člani, ki se ne bodo želeli popisati.
Člani komiteja so podprli tudi akcijo za razpis referenduma o podaljšanju krajevnega sa-moprispevl^ za investicije v šolstvu, otroškem varstvu in za gradnjo novega zdravstvenega doma v Brežicah.
V	zvezi s protestnimi pismi članov ZK, katerih imena so prišla na spisek občanov, ki ne izkoriščajo ali pa le delno uporabljajo družbena stanovanja za svoje potrebe ali pa imajo poleg družbenega še lastno stanovanje, pa je komite zavzel stališče, da vztraja pri sklepu, ki ga je sprejela tudi občinska konferenca, naj se dodelijo stanovanja drugim. Obenem bodo CK ZKS znova posredovali zahtevo po spremembi zakonskih predpisov, ki regulirajo ta vprašanja.
NOVO v BREŽICAH
IMENOVANJE. Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala za načeliUco oddelka za družbene službe in občo upravo sodnico občinskega sodišča Spelo Pirnatovo. Mesto načelnika je prazno od tragične smrti Miloša Kovačiča.
veC Štipendistov, po merilih družbenega dogovora o štipendiranju v obdobju 1972-1977 morajo podpisniki štipendirati na fakultetah in drugih šol^ najmanj toliko študentov, kolikor jih predvideva program ludiovske^a razvoja v delovni organizaciji ali mteresni skupnosti.
JAGODE IN MALINE. V predelu Pečic pa tja do Malega vrha so se ljudje z veseljem oprijeli gojitve jagodičevja. Do sedaj je s čmmi ribezom zasajenih 7 ha, z jagodami pa 3,6 ha površin. Jeseni so na pobudo Agrarie za poskus posadili tudi leske in maline. Ce bodo obrodili, potem bosta v prihodnje zavzeli tudi ti dve kulturi večji obseg. Obrat za koope-
racijo bo gojitev jagodičevja poslej načrtno usmerjal.
LETOS DOM AMD. Avto-moto društvo si že nekaj let prizadeva za zgraditev novih prostorov. Letos kaže, da bo napoved lahko uresničilo. Dom je nujno potreben, saj bodo v njem imeli dostojne prostore za društveno delo, pa tudi za teoretični pouk bodočih voznikov motornih vozil. Upravni odbor bo tudi letos organiziral izlete za članstvo in gojil oblike dela z mladino ter se kar najbolj skrbno pripravil na prve mednarodne dirke v motokrosu in Prilipah.
MLADI IN USTAVA. Kolikšen je prispevek mladine pri uveljavljanju ustavnih dopolnU, bo februarja pokazal zbor mladih samoupravljavcev, ki ga namerava sklicati predsedstvo občinske konference Zveze mladine v Brežicah. Na tem zboru bodo sprejeli tudi naloge, ki jih bo morala za dosleno uveljavljanje ustave tudi vnaprej prevzeti na svoja ramena mladina.
Koliko zemlje?
,J)okler bodo naši kmetje na vrvi krave pasli, bodo siromaki.** S temi besedami je posegel v razpravo o osnutku z^ona o kmetijskih zemljiščih Ferdo Šepetave z Bizeljskega. Po njegovem mnenju je deset hektarov obdelovalne zemlje za kmetijo premalo, če hočemo, da bo rentabilna.
V	nasprotnem primeru kmet zlepa ne bo dosegel življenske ravni, kot jo ima delavec v tovarni.*
FRANC PREMEC ,Če bo kmet životaril, bo šel še en rod mladih v Nemčijo.
Enakih misli je bil na seji kmetijske sekcije pri občin»i konferenci SZDL tudi Franc
Premelč. Zatrjeval je, da je zemljiški maksimum premajhen in da bi se morali zavzemati za tako kmetijsko gospodarstvo, ki bo lahko čimbolj mehanizirano. Stroji pa se obrestujejo samo na večjih površinah.
Pripombe so nato izoblikovali iljiški ma simum ne všteje zemljišče, ki ga
npom
v predlog, naj se v zemljiški mak-
kmet vzame v zakup. Kdor ima stroje in možnosti za obdelovanje večje površine, ta naj si pomaga z zakupom. Prednost bo seveda imel tisti, ki bo s kmetijsko organizacijo sklenil pogodbeno sodelovanje.
Večino določil bodočega zakona so v občini sprejeli z odobravanjem. Kmetje so jih temeljito premlevali in ugotovili, da je slaajni čas za zavarovanje kmetijskih zemljišč, saj smo vrsto let delali z njimi kot svinja z mehom.
Sekcija za kmetijstvo je med drugim predlagala, naj zemljišče preide v družbeno lastnino, če ^ lastnik pušča vnemar pet let.
V	osnutku zakona je bilo to predvideno za primer, ko lastnik v desetih letih ničesar ne napravi, s čimer bi uveljavljal svojo lastninsko pravico.
Kmetje pozdravljajo tudi nove možnosti za z ložbo in zaokro-ževarije zemljišč, saj bodo pri zamenjavanju parcel oproščeni dajatev.
J.TEPPEV
Pismo je dramilo tudi za borce
Nad polovico članov Združenja borcev NOV na Senovem je bilo v minulem mandatnem obdobju deležnih pomoči. Organizacija združužuje okoli 400 borcev, vendar njihovo število hitro upada, saj jih je med dvema občinima zboroma umrlo kar 32. Priznavalnino prejema 22 članov. Njen povprečni znesek je 230 din. Študijsko pomoč je v letu 1971 dobivao 21 otrok borcev, v letu 1972 pa 11. Stanovanjska posojila so odobrili v obdobju 1971-1972 kar 82 borcem, od tega 43 za popravilo stanovanj in 39 za graditev novih stanovanjskih hiš.
Tisti, ki so gradili, so prejeli povprečno po 31.400 din posojila, povprečni znesek kredita za popravilo stanovanj pa je bil
Desna roka
v ^ delovnih kolektivih snujejo novo obliko nadzora
—	organe notranje kontrole. Ponekod so jim sindikati dali napotke za delo, drugod se še sami lovijo in iščejo pravo delovno področje. Dokončno bo te stvari urejal zakon.
Delo kontrolnih organov bo širše, kot si ponekod zamišljajo. Samo nadzor nad dnevnicami in kilometrinami je premalo. Notranja delavska kontrola bo imela širše naloge in bo desna roka samoupravnih organov. Postala bo nadzorni organ, ki bo skrbel med drugim za to, da bo delavski svet pravilno informiran. Zavora bo za nepremišljena investicijska vlaganja in za sklepanje dvomljivih pogodb.
„Veliko si obetamo od nje, vendar samo v primeru, če bodo njeni člani razgledani, sposobni in družbi predani ljudje,“ ugotavlja direktor podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Krškem Ivan Glogovšek. Ta služba je med drugim sklenila, da bo v prihodnje o svojih ugotovitvah obveščala ne le uprave, ampak tudi delavske svete podjetij.
S tem ukrepom namerava preprečiti prikrivanje dejanskega stanja in pravočasno opozoriti na morebitne neugodne posledice za delovno organizacijo. Samoupravni organi so bili doslej ponekod zelo pomanjkljivo informirani in marsikje so jim zamolčali opozorila službe družbenega loijigovodstva. Tako so sklepali v nevednosti in prevzemali nase odgovornost drugih. Posledice je trpel celotni kolektiv.
J. TEPPEV
RAČUNATI BO TREBA
Nihče v Posavju ne ve, koliko denarja bodo občine potrebovale za družbeno pomoč nri stanarinah, zato je toliKo sredstev, ki se bodo zbirala za stano-
vanjsko gospodarstvo. Člani medobčinskega sveta ZK so skupaj s pred-stavnild sindikata predlagali za stanarine enotno družbeno pomoč v vseh treh občinah. Odpor proti predlag^ delitvi šestodstotn^a prispevka je prišel najbolj do izraza v senovskem rudniku, kjer dvomijo, da bodo z denarjem, ki jim bo ostal, lahko vzdrževali stanovanja rudniških delavcev.
ŠTIPENDISTI DRUGAM
V	rudniku na Senovem ugotavljajo, da se v zadnjih petnajstih letih noben štipendist ni odločil za delo v tem kolektivu: diplomanti si raje poiščejo zaposlitev v boU razvij predelih Slovenije, kjer jim nudijo večje ugod.iosti. Da se odhajanje štipendistov ne bi nadaljevalo, so v rudniku sklenili dajati več poudarka gibljivemu delu štipendij, s katerim nagr^ujejo prizadevne študente uspe^n študij.
za
DVAKRAT PRIZADETI
Tone Pleterski s Senovega na medobčinskem posvetu v Krškem 18. januaija; „Zadnji čas je, da bi centi^ni komite ŽKS povedal odločno besedo o kadrih. Nihče iz Celja, Maribora in Ljubljane nikamor ne gre in tako smo nerazviti dvakrat prizadeti. Strokovnjake štipendiramo za bogatejša območja. Kar poglejmo naše občinske uprave, kako malo strokovnjakov imajo. Na razpise ni prijav. Kako bomo potem kos nalogam, ki nas čakaio?
14.500 din, To še niso vse oblike pomoči. Borcem in njihovim svojcem iz senovskega okoliša so podeljevali občasne podpore in jih priložnostno tudi obdarili. Tako ne mine noben 8. marec brez obiskov pri vdovah padlih in pri partizanskih materah, kar je včasih več od skromnega darila, ki jim ga prinesejo s seboj.
Tudi na bolehne ter onemogle člane njihova organizacija ni pozabila. Za oddih in zdravljenje je prispevala 8,800 din 42 borcem,
Ta skrb za člane pa organizacije 'ne ovira pri drugem delu. Združenje se ne zapira vase, ampak vključuje v svoje delovne načrte Zvezo mladine, rezervne vojaške starešine, DPD Svobodo, TVD Partizan, osnovno šolo in lovsko družino. Pri organizaciji proslav, izletov in drugih prireditev sodelujejo z roko v roki. Združenje ima tudi aktiv ZB pri rudniku in ta je pri delavskem svetu podjetja izposloval ustanovitev komisije za borčevska vprašanja. Preko aktiva so borci vključeni v razne odbore in komisije v svoji
delovni organizaciji. Njihovo delo je pestro zlasti sedaj, ko je samoupravljavce razgibalo pismo predsednika Tita.
RADO KOZOLE
PRIJATELJSTVO
Pionirjem osnovne šole na Senovem so borci NOV dali pobudo za sodelovanje s pionirji v Dolnji Stu-bici. Združenji borcev iz obeh krajev sta že organizirali medsebojne obi- , ske in Stubičani so se lani udeležili ‘ proslave ob spominski plošči na Jev-
li	pod Bohorjem. Letos se bodo srečali vsi skupaj v Stubici, kjer bo velika prir«iitev v počastitev štiristoletnice kmečkih uporov. Prijateljstvo, ki ga navezujejo borci med seboj, ima namen utrditi bratske vezi med mladino in ji približati vrednote narodnoosvobodilnega boja.
NEDELJE NA VASI
Občinska konferenca SZDL v Krškem ima delovno kmetijsko sekcijo, ki vsako zimo organizira izobraževanje na vasi. Zimske razgovore s kmetovalci prireja ob nedeljah v raznih predelih občine. Na njih pojasnjujejo davčno politiko, razlagajo prednosti strojnih skupnosti na vasi, pogoje za vinogradniško obnovo ipd. Strokovna navodila bodo posebej dajali živinorejcem in sadjarjem ter vinogradnikom.
TELET ZMANJKA ČEZ NOČ
Agrokombinat l^ško odkupi v občini veliko mleka, za teleta pa se pogosto obriše pod nosom. Direktor Stane Nunčič ve povedati, da veliko telet izgine kar čez noč. Ob tem se vprašuje, kako dolgo bo kombinat	—
lahko mimo gledal tak odnos in "'p podpiral špekulacijo. Bo pa odkupoval mleko samo tam, kjer bodo prodali kombinatu tudi tele.
pomislekov ob delitvi
Nad Formo vivo v Kostanjevici so navdušeni tudi zimski obiskovalci. Belina ji ds^e nove privlačnosti, nove oblike, ki pričarajo pravljično podobo. (Foto: J. Teppey)
KRŠKE NOVICE
RESILI 106 SPOROV - Četudi delo poravnalnih svetov pri nekaterih krajevnih uradih v zadnjih letih
upada, pa so lani le poravnali 106 sporov, Ki bi drugače prišli pred redno sodišče. Tako kot prejsna leta
^gače prišli pred re-ejsr
ie bil tudi tokrat najbolj delaven poravnalni svet pri krajevnem uradu na Senovem.
ZANIMIVO PREDAVANJE! -Jutri popoldne bo v dvorani Svobode na Vidmu (Krško-levi breg) predaval vodja četrte slovenske himalajske odprave, Aleš Kunaver, o vzponu na Makalu. Predavanje, ki ga organizira krška delavska univerza, bo spremljalo več kot 100 barvnih diapozitivov. Znani slovenski alpinist bo zvečer predavanje ponovil še na Senovem.	,
V	NEDELJO SKOKI? - Ce bodo snežne razmere ugodne, bodo v nedeljo ob 14.30 uri na 35-metrski skakalnici v Rorah pri Krškem meddruštvene tekme. Nastopili bodo tudi člani skakailne sekcije krškega smučarskega kluba, ki so skakalnico s prostovoljnim delom delno preure-
dili, tako da bodo skoki varnejši, kot so bili lani.
NA POLOMU VLEČNICA! -Prejšni teden je kostanjeviško turistično društvo postavilo na Polomu v Gorjancih smučarsko vlečnico, last občinskega sindikalnega sveta.
Ker so člani krškega smučarskega kluba pred zimo teren očistili skd in grmičevja, je v sedanjih ugodnih snežnih razmerah smuka skoraj idealna. Cesto do smučišča redno plu-žijo. Vlečnica obratuje ob sobotah in nedeljah ves dan, med tednom pa le za skupine z najmanj 10 smučarji. Celodnevna karta velja 25 dinarjev, ena vožnja 50 par, če pa kupite karto za deset voženj, imate dve zastonj!
KRAJEVNI PRAZNIK - V spomin na legendami pohod XIV. divizije na Štajersko so na Senovem v preteklih dneh slavili krajevni pira- ^ znik. Osrednja praznična prireditev bo današnja slavnostna akademija, na kateri bo imel govor predsednik republiške skupščine, dr. Jože Brilej.
s
f .:ii:.
iv v' ''
oi¥»«3!K
^iii
iS*;;u:.aSK!S¥:Ws-Si
Kaj se je že spremenilo po 3. konferenci ZKJ o mladini? Mladi v LISCI so se odločili ustanoviti dva aktiva, v vsaki izmeni po enega. Med drugimi delovnimi nalogami so predlagali tudi sestanke po obratih. Očitna je pomoč osnovne organizacije ZK. „Mladi pred zaprtimi vrati,“ kot je zapisal TT? ,3ami se moramo bolj siliti/" je dejal predsednik občinske konference ZMS.
Kaj hočejo sindikati danes?
TIP-TOP: obeta ali le obljublja?
Te dni se sestajo osnovne sindikalne organizacije na občnih zborih, do 15. februarja bi se jih naj sestalo vseh 24. Zanimiva anketa komisije za samoupravljanje o izvajanju delav^dh ustavnih dopolnil.
Izpolnjevanje teh vprašalnikov je skupna naloga predsednikov osnovnih sindikalruh organizacij, delavskih svetov in direlrtoijev. Komisije za samoupravne odnose^pri sevni-škem občinskem sindikalnem svetu ne zanimajo le pravne nadrobnosti bodočih temeljni organizacij združenega dela, temveč predvsem tudi širina razprav delavcev o teh vprašanjih. Kjer imajo o čem še kakšne nejasnosti, terjajo od komisij za izvedbo ustavnih dopolnil v podjetjih'in drugih organov, da jih razčistijo. Le tako bodo namreč lahko razprave na zborih delovnih ljudi jasne. Za obrate s sedežem matične^ podjetja izven občine so pripravili posebne vprašalnike, iz obratov morajo izpolnjene vprašalnike vrniti že do 5. februarja, drugi pa do 8. februarja.
- Katera vprašanja so še med pomembnejšimi na obravnavah obč^ zborov? — smo vprašali predsednika občinskega sveta Slavka Vilčnika.
„2e na sestanku predsednikov v začetku januarja smo «e pogovorili o varčevalni akciji. Vsaka delovna skupnost bi morala sestaviti svoj program varčevanja, od družbenih sredstev do surovin, telefonskih pogovorov in potnih stroškov, skratka vsega. Seveda ne v škodo proizvodnih rezultatov! V to spadajo tudi vsi manipulativni stroški, izostanki z dela, zamude, „plavi“, nepotrebne bolniSke ipd. Varčevanje seveda tudi ne sem iti na škodo družbene ravni delavcev, regresov za dopuste ali družbeno prehrano. Ti programi bi morali postati sestavni del samoupravne zavesti vseh delavcev.“
- Zanimivosti nekaterih občnih zborov?
V Stillesu je bila zanimiva razprava o višini proizvodnega načrta, ravno tako tudi glede varčevanja. Na tem, pa tudi na zboru v Lisci šo iz delovskiii vrst prišle pobude za samoupravno izobraževanje. Te pobude so še toliko bolj dragocene, ker zagotavljajo udeležbo na takih oblikah. “
Ne gre torej le za volitve novih vodstev sindikalnih organizacij, po-
maranče ali pogostitve, s čimer se je včasih enačilo sindikalno delo. Pismo tovariša Tita in izvršnega
biroja ZKJ je naložilo vsem organizacijam zahtevne naloge. Dosedanji zbori so trajali marsikje po 4 ure in več, izpričali so torej veliko zanimanje delavcev za vsa pereča vprašanja, od stabilizacije do drobnih vprašanj.
A. ŽELEZNIK
Letos mineva v Sevnici 15 let od pričetkov organiziranega igranja rokometa. Na posebni rokometni tnbuni 26. januarja je predsednik ObS Jože Knez podelil priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem, predsednik občinske zveze za telesno kulturo pa igralcem. Na sliki; dolgoletni predsednik občinske zveze za telesno kdturo Lado Kozamernik prejema priznanje. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
„MUČENIKI" SE PRIPRAVLJAJO - Lani so sevniški „mučeniki“ na tradicionalni salamiadi 8. marca v Petrovi gostilni razvili svoj prapor in druge znake. Prizadevni konkurenti za odličja že lep čas brusijo nože in marsikaj je tudi padlo, zlobneži pravijo, da toliko, da se to vidi že v sevniških mesnicah, ki svinjine sploh nimajo. Kako bo torej s cenami na letošnji salamiadi?
MEDOBČINSKO SODELOVANJE - Pokopališče na Blanci, točneje v krški občini tudi za Blanco, je že lep čas pretesno, podporni zid je razrahljan — bi bilo treba urediti. Seveda tam pokopavajo tudi Krčane, zato se bodo predstavniki Blance obrnili na krškega župana za pomoč pri urejanju pokopališča.
NEfoBOUSLJIV JE - Ivan Do-IcnSek iz Kvedrove 5 v Sevnici je bil zadnje čase kar trikrat pri sodniku za prekrške zaradi odlaganja smeti na obrežje klavniškega potoka ali savsko obalo. V prerekanju z inšpektorjem se je izgovarjal, da to počenjajo drugi, ni jih pa hotel izdati, češ da si noče nakopati smrtnih sovražnikov.
TRHLE ŠKARJE - Pred leti je veljalo občane Blance dosti truda, da so zgradili brod čez Savo. Sedaj so lesene škarje, ki so bile lep čas zasute, že popolnoma preperele, zato lahko vsak trenutek pride do nesreče.
SEVNISKI LESENI MOST: POŽRL BO 500 TISOČAKOV - Ta veteran, še iz grofovskil) časov, je spet hudo zdelan. Kot menijo cestni strokovnjaki, bi to letos stalo, če bi hoteli zamenjati razne dotrajene lesene dele, kar 50 starih milnonov! Cene takih tramov namreč niso nizke, most pa seveda še vedno ne bo kaj prida. Bodo sploh našli toliko denarja?
LEGOJE:	NEKDO	JO	BO
SKUPIL - Tod, na cesti Sevnica-Orehovo, je nezavarovan železniški prelaz. Da je stvar še neprijetnejša, ]e na desni strani proti Bregu še čuvajnica, ki jo je železnica prodala zasebniku. Ko je bib vleka se parna, ie marsikdo lahko vlak vsaj slišal, električni vlaki pa so hitri in tihi. Kaj bi bilo ceneje: podreti čuvajnico ali namestiti zapornice?
lUlOŠKE,
obleke!
Veliko izbiro moikih oblek A/seh velikosti od priznanih tovarn imajo v prodajalnah KONFEKCIJE trgovskega podjetja SEVNICA
MURNICE:
HOČEJO ELEKTRIKO
Tudi Mumice nad Šentjanžem še nimajo elektrike. ' Kljub revščini so posamezniki ponudili začetne prispevke od 5.000 do 7.000 dinarjev.
RAZGOVORI O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
Po krajevnih organizacijah SZDL so se pričeli ra^ovori o osnutkih zakonov o kmetijskih zemljiščih in dedovanju. Teh razgovorov se udeležujejo člani posebnega aktiva, ki so se med drugim udeležili tudi predavanja dr. Emila Ceferina, predsednika zakonodajno-pravne komisije pri izvršnem svetu. Prvi tovrstni razgovor na terenu jc bil v soboto v Loki pri Zidanem mostu, v nedeljo ob 9. uri pa bo podoben razgovor na Bregu.
Sekcija za družbeno aktivnost žen^ pri občini konferenci S2DL Trebnje je prav gotovo med redkimi v republiki, ki si je med drugim zadala za nalogo tudi ^jučitev v izvajanje delavdcih ustavnih dopolnil po obratih, kjer so večinoma zaposlene ženske. Na kaj je njihova pobuda naletela v matičnem podjelu TIP-TOP v Ljubljani?
naj bi delal obrat v Bohinju. Za trebanjski obrat je v načrtu nova stroj-
Dobra beseda pač ne najde vedno dobrega mesta. Na vljudno pismo preds^nice sekcije Drnovškove o tem, da v glavnem edino glede obrata TIP-TOP Trebnje ne vedo kaj več, kako je z ustavnimi dopolnili, so dobili odgovor direktorja splošnega sektorja Cirila Glavana, kjer je med drugim rečeno. „Vaše mnenje, da je prav, da delavci dobijo svoje samoupravne pravice, ki jih predpisuje ustava, mislimo, je neumestno ...“ (!?) To ni edini „ocvirek" bližnje preteklosti! Ob seji aktiva delavcev komunistov se je delavka TIP-TOP opravičila, da ne more priti na sejo, ker je v obratu ne pustijo.
Največ negodovanja v Trebnjem pa je povzročil ukrep v soboto, 27. januarja: ko je bil v obratu le vratar, so odpeljali v Ljubljano stiskalnico za lepljenje. Razmere v obratu so zato obravnavali tudi na seji komiteja občinske konference ZK Trebnje v ponedeljek. Kaj menijo o tem na sedežu podjetja v Ljubljani?
Glavni direktor Dušan Goltez je prepričan, da bi, če bi bile vse TOZD take, kot bodo njihove, lahko imeli že kar raj na zemlji. V združenem podjetju naj bi bilo 8 TOZD, med njimi tudi trebanjski obrat. Splošni samoupravni sporazum je po nje^vi izjavi že pripravljen, marca naj ga bi obravnavali že zbori kolektivov.
Zanimive so izjave tehničnega direktorja Avgusta Zadravca o bodoči usmeritvi sedaj še 240-članskega obrata v Trebnjem. Specializirati g& nameravajo za izdelovanje suknjičev, in sicer kar po 100.000 kosov na leto. Na mesec bi jih torej naredili okrog 10.000; sedaj pa naredijo okrog 5.^0 oblek. V Trebnjem naj bi prenehali izdelovati hlače, le-te
»Med ljudi!«
Ni se še rešil ene funkcije
— predsednika krajevne konference SZDL Veliki Gaber
— že se mu obeta tajništvo sveta krajevne skupnosti. Tak je mladi ravnatelj osnovne šole Peter Podobnik.
Sola je, če se prosvetni delavci vključijo v družbeno in kulturno okolje kraja, pravi družbeni center. Za Veliki Gaber to nedvomno drži: blagajnik je ena od šolskih delavk, glasbeni pedagog Matija Pečnik vodi krajevni mešani pevski zbor. Potemtakem ni prav nič nenavadno, če smo ravnatelja povprašali za nmenje o podaljšanju referenduma za šolstvo. „Menim, da referenduma za šole ne bi smeli drobiti še za druge namene, saj sicer ne bi kaj prida rešili niti v šolstvu niti pri čem drugem. Denarja se namreč zbere vse premalo! “
— - Krajevne izkušnje ob referendumu za modernizacijo ceste?
„Nismo se zadovoljili s sestanki le po volivnih enot^, prirejali smo jih v vsaki vasi. Tega nismo storili le v treh vaseh: tudi sam izid je bil tod slabši. Največ vredni na teh sestankih pa so bili razgovori z ljudmi; marsikatero vprašanje jc bilo razčiščeno. Zato je bilo razumevanje za naš referendum tudi med ljudmi, ki od asfalta ne bodo kaj prida imeli, .so pa znali ceniti pomoč krajevne skupnosti za ureditev vaške poti tako, da po njej laliko vozi šolski avtobus. To je bilo v Ste-hanji vasi in Gombišču.“
- Kakšen odnos uveljavljate med krajevno skupnostjo in SZDL?
„Politični program Socialistične zveze mora prerasti v program krajevne skupnosti. Zaradi tega ne more biti vprašanja o odvečnosti enega ali drugega."
Modernizacija ceste od avtoceste do vasi je za te kraje življenjskega pomena. Veljala bo okrog 1,2 milijona dinarjev. S samoprispevkom bodo v 2 letih zbrali okrog 500 tisočakov. Seveda še vrsta krajevnih težav čaka na rešitev, vendar je bila dozidava novih šolskih prostorov poglavitni motor za pogumnejšo odločitev na krajevnem referendumu. Tako bo tudi vnaprej.
A. Ž.
na oprema. Zakaj vsega ne bi delali v Trebnjem? Poleg tehnoloških ovir, na primer, razen v Ljubljani nimajo Vartrovskih možnosti za kontrolo kakovosti lepljenja podlog ali krojenja. Po mnenju obeh direktorjev pa v Trebnjem že primanjkuje &nske delovne sile, lahko bi imeli zaposlenih 400 ljudi!
DELOVNE SILE DOVOLJ!
Načelnik oddelka za Mspodarst-vo ObS Trebnje Ciril Pungartnik meni, da je vodstvo TIP-TOP pokazalo premalo prizadevnosti za iskanje delovne sile. Tudi preslabo so jo
plačevali, zato se je marsikatera preusmerila v Novo mesto. Obrat ima že kar lepo starost, a nihče iz TIP-TOP ni stopil v osnovno šolo in nudil štipendije, da bi prišli do domačih kadrov. So organizirali prevoze? Zakaj lahko litostrojski avtobus brez težav vsak dan najde v Dobrniški dolini za dve vožnje moških?
Kot proizvajalec težke konfekcije in zaradi malverzacij je bilo podjetje v preteklosti v težavnem položaju. Letos načrtujejo za 14 milijono prometa. Dosti upov vlagajo v nove ljudi, ki naj bi jih pridobUi. Za december in januar omenjajo za Trebnje povprečni osebni dohodek v proizvodnji v znesku okrog 1.550 dinarjev, kar naj bi pritegnilo nove delavke. Trebanjski družbeni dejavniki pa bi radi videli v obratu čim bolj zaključen proizvodni proces in pred-vsicm takšen obračun, da bi se videlo prizadevanje obrata. Ustavna dopolnila dajejo lepo možnost, da se uredi
tudi to.
A.ŽELEZNIK
Konec težav za telefon^o bo pomenila šele nova vozliščna telefonska centrala. Podjetje za PTT Novo mesto je moralo zgraditi najprej prostor poleg poš te v Trebnjem. Trije ISKRINI strokovnjaki že postavljajo centralo, dela in preizkusi naj bi bili končani do 1 maja. (Foto: Železnik)
IZ KRAJA V KRAJ
Se VEDNO: PREMALO V ŠOLSKE KLOPI - Trebanjska delavska univerza bi rada vsaj v sredini februarja pričela z večerno osnovno šolo za tiste, ki nimajo popolne osemletke. V mirnski Dani se je prijavilo 15 delavcev za 6. razred, 19 pa za 7. V obratu IM V na Mirni je med 90 mladimi delavci kar 40 takih, id nimajo popolne osemletke. Marsikje je odziv še pičel. Ali ni prav znanje največ vredno?
VELIKI GABER: CE NIMATE OTROK, NIMATE POSTE - Le dva dni so imeli poštarja, a je že drugi dan rekel, da „te^ za ta denar" ne bo delal. Poštne bisage sedaj ne nosi nihče. Imajo samo poštno uslužbenko v montažni baraki. NajzvestcjŠi „pismonoše" so šolarji, če pa v nekaterih hišah nimajo šolarjev, nimajo niti pošte, ker obleži v uradu tudi več tednov. Zato je marsikdo odpovedal časopis, saj ni slabšega kot star časopis — razen take pošte seveda!
ŽE SEDAJ V PREMISLEK DO PRIHODNJEGA DEDKA MRAZA - Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL je vsem delovnim organizacijam, poslalo pismo tudi tistim, ki letos niso prispevale ničesar v skupno vrečo za obdaritev otrok. 21a slednje veljajo v premislek besede tega pisma, da drugače ravnajo ob koncu leta. Nekaj jih jc sicer že odločno rt^giralo, češ da so pomoč dali. Žal, je pač niso dali v skupni fond, da bi od tega imeli kaj vsi otroci.
MOKRONOG: NEVAREN PREHOD — Štiri nesreče so bile že na nezavarovanem železniškem prehodu pri postaji Mokronog, nazadnje delavski avtobus. Svet krajevne skupnosti je izmenjal z železnico že dosti pisem z zahtevami za drugačno ureditev prehoda, vendar odziva ni bilo. Sedaj so vso pošto odstopili občinski upravi, ki naj bi našla rešitev z železnico.
MOKRONOG: KOT DA JE ZASTONJ! - V zimskem času pripeljejo novomeški peki Jouh včasih šele od II. do 13. ure. Gospodinje morajo seveda čaJcati, če hočejo kaj dobi-
ti. Mokronožani še vedno spogledljivo gledajo mirnskega peka, ki nika kor noče voziti kruha namesto v Trebnje bliže v Mokronog, Novomo-ščani pa, da bi ostali v Trebnjem, kjer imajo prav tako bliže!
STRELCI
DOB:
„MATIJA GUBEC' 180 ČLANOV
Takšen je napredek v članstvu t^ družine: porast kar za 80 članov Poleg tega imajo še sekciji na osnov ni šoli na Mirni in Šentrupertu. Največja težava je v tem, ker nitnaj-' strelišča posebno za malokalibrsko 'in vojaško puško. Želijo pridobiti ustrezen prostor na Mirni. Za vodstvene kadre želijo usposobiti čini več mladih ljudi. Kakžii pa so bili uspehi? Minulo leto so osvojili prehodni pokal predsednika občmskt skupščine in 3. mesto na tekmovanju s Trebnjem in Novim mestom. Tudi nadalje bo družini predsedoval Alojz Stane.	d
PRIZNANJA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
Najverjetneje bodo slavnostni' premiero drugega dela filma „Krajevna skupnost v vojni" sredi februarja na Mimi izkoristili še za drugi svečani dogodek: te dni je namreč na občinsko konference SZDL prišlo še več priznanj mestne skupnosti za družino in zvezne konferenca mest. Priznanje bodo dobili: krajevni skupnosti Šentrupert in Veliki Gaber, posebno prizrumje pa še Ivan Janežič, predsednik mimske krajevne skupnosti, ki je dobila že vrhunsko priznanje.
MOKRONOG:
4 ha ZA GRADNJO
Sprejet je zazidalni načrt za zasebno stanovanjsko in obrtniško gradnjo v Mokronog. Gre za predel med osnovno šolo in cesto Mokro-nog-Trebelno. Tu je prostora za 31 zasebnih hiš, 10 je lahko takih z delavnicami v hiši ali ob njej.
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Žele svoj sindikalni dom
Potoški učenci so nam zatrdili, da se v novi šoli zelo dobro počutijo, čeprav centralna še ne greje, kot bi morala. Na srečo je bila dolgo lepa zima. V tem šolskem letu obiskuje šolo 258 učencev. (Foto: Primc)
Na občnem zboru sindikalne organizacije v obratu INLES Ribnica so se zavzeli za gradnjo sindikalnega doma. V njem bi imeli prostore za družbeno življenje, družbeno prehrano itd. Potrebo po takem domu čutijo že dolgo.
Obširno so razpravljali tudi o drugih zadevah, s katerimi se ukvarjajo v obratu INLES. Eno teh je izobraževanje. Zavzeli so se za organiziranje pošolskega izobraževanja delavcev, predvsem mladih, ki še nimajo dokončane osemletke. Beseda je tekla tudi o športu za vse, med katerimi je najpomembnejši TRIM. Pomembno mesto je zavzela razprava o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v INLES.
Predlagali so, da bi ustanovili solidarnostni sklad, iz katerega bi krili razliko v osebnih dohodkih delavcem, ki so zaradi delovne invalidnosti premeščeni na slabše plačano delovno mesto. Baje je bil tak sklep o solidarnostnem skladu že sprejet.
Slišali smo tudi predlog, da bi bil otroški vrtec v Ribnici (vsaj za del otrok) odprt tudi v popoldanskem času. Na upokojence, bivše člane delovne skupnosti, so lani skoraj pozabili. Letos je treba to pomanjldji-vost odpraviti. Razveseljiva je ugotovitev, da v ribniškem obratu IN^LES
Delavske igre naj krepe zdravje ljudi, ne pa ugled posameznega podjetja
Franca Levstka, znanega, dolgoletnega telesnovzgojnega delavca ribniške občine, smo zaprosili, naj nam odgovori na nekatera vprašanja o delavskem športu v ribnik občini.
-Delo ie 11. 12. 1972obja-
K 11
vilo članek ,3ilanca obeta"', v katerem navaja, da od vseh občin v Sloveniji samo v Ribnici in na Vrhniki ni bilo lani delavskih športnih iger. Zakaj ne?
„Že več kot 8 let se v Občinski zvezi za telesno kulturo (ObZTK) trudimo in iščemo sodelovanja z občinskim sindikalnim svetom in delovnimi organizacijami, da bi tudi v naši občini organizirali delavske športne igre. Zaradi majhn^a števila delovnih organizacij je morda res bilo teže uvesti delavske športne igre, vendar mislim, da je bil glavni vzrok drugje.“
—	Kje je torej tisti pravi vzrok, da vam ni uspelo?
„Ne bi hotel nikogar obtoževati, vendai mislim, da je polproletarstvo (delo v službi in še doma) glavni v/rok, da delavci niso imeli časa za nastope na športnih igrah. Seveda zato tudi sindikalne podružnice iger niso mogle organizirati. Mi smo v dogovoru z očinskim sindikalnim svetom nekajkrat že razpisali delavske športne igre, vendar vedno brez uspeha. Nihče se ni prijavil. Poskušali smo tudi s propagandnimi spisi ’n raznimi reklamami, da bi zaitere-sirali delovne ljudi za to zvrst dejav-nčsti.“
—	Omenili ste propagandne spise in reklame. Kaj ste mislili s tem?
„Prav za vodilne ljudi v aelovnih organizacijah in vodstvene organe sindikalnih organizacij sem napisal daljšo študijo: „Telesna kultura v delovnih organizacijah,*' ki jo je objavil bilten za telesno kulturo v občini leta 1971. V njej je napisano
Erav vse, od predpisov do stvarnih oristi, ki jih prins^ telesna kultura delovnemu človeku. Še posebej sem obdelal športno rekreacijo, kajti ni samo spanje, sedenje ali ležanje počitek, temveč so tudi razvedrilni ^rti, ki oblikujejo tako imenovani aktivni odmor. Imam vtis, da so študijo le rekdi prebrali. Z njo se gotovo niso spoznali tisti, ki bi se morali najprej. Kako bi sicer mogli mimo odstavka: „Pri š^rtnih igrah si človek bistri čutila in izpopolnjuje centralni živčni sistem. Tak bo pri delu spretnejši, znašel se bo v slehernem položaju, kar je pomembno tudi za delovno in borbeno sposobnost."
KMALU TRIM STEZA
—	Nekateri trdijo, da delavske športne igre ne dosegajo svojega pravega namena. Kaj mislite o tem?
„Kakor se vzame. Prave delavske športne igre, na katere mislim, so najprikiadnejša in najprivlačnejša vrsta športne rekreacije aelovnih ljudi. Seveda morajo biti pravilno in dobro organizirane. To so igre, ki nc
Zadnji bodo prvi
V	obratu Modne konfekcije KRIM v Sodražici, ki je bil ustanovljen maja 1971, dela trenutno 60 žensk, in to v dveh izmenah. Vodja obrata Franc Čampa pravi, da trenutno ne nameravajif zaposliti novih, pač pa bodo še utrjevali znanje že zaposlenih.
France Čampa, vodja obrata KRIM v Sodražici, pravi: „Naša trgovina bi imela še večji promet, če bi dali več za reklamo. Zdaj pa mnogi Ijndje v okolici ne vedo, da smo jo odprli, saj smo dali od avgusta lani zanjo le en oglas v časopis.*' (Foto: J. Primc)
Obrat KRIM v Sodražici je bil ustanovljen zadnji, a je kljub temu med boljšimi izmed skupno petih obratov tega podjetja. Prekaša jih le novomeški obrat. Vendar bi lahko dosegali še boljše proizvodne uspehe, če bi bila boljša delovna disciplina, predvsem med mlajšimi delavkami.
Na delo v ta obrat se vozi tudi nekaj delavk iz Ribnice. Obrati KRIM, INLES in DONIT so organizirali za svoje delavce najprej prevoz z avtobusom iz Ribnice. Ker je bilo to predrago, jih vozi zdaj kombi DONIT.
Obrat KRIM je odprl tudi svojo trgovino, v kateri prodajajo vse, od robca do plaščev, se pravi nogavice, rjuhe, moško, žensko in otroško perilo, vse konfekcijske obleke, plašče in drugo. Za trgovino še mnogi ne vedo, a ima kljub temu okoli 30.000 din prometa na mesec. V njej prodajajo ne le izdelke obratov KRIM, ampak tudi drugih podjetij. Ob raznih priložnostih imajo tudi prodaje s popustom.
J. PRIMC
Franc Levstek; „Pri športnih igrah si človek bistri čutila in izpopolnjuje živčni sistem, daje pri delu spretnejši in da se znajde v slehernem položaju, kar je pomembno za delovno in borbeno sposobnost." (Foto: D. Mohar)
potrebujejo mnogo sredstev, ki lahko zajamejo veSko število ljudi, ki se zaradi razvedrila in osebnega zadovoljstva stalno posvečajo tej razgibalni oziroma razvedrilni tehniki raznovrstnih športnih iger in seveda tudi med seboj tekmujejo. S tem postajajo bolj gibčni, vzdržljivi, zdravi in dosegajo boljše delovne uspehe. Tu ne gre za vhunske uspehe niti za ugled posameznih podjetij. Razen tovarištva, prijateljstva in medsebojne pomoči razvijajo s svojo vedrino tudi sodobno samoupravno socialistično osebnost, ki bo imela tudi dovlj telesne vzdržljivo.sti v primeru potrebe splošnega ljudskega odpora. To nam mora biti vsem vedno pred očmi, kajti včasih ima le ena zamujena ali nedosežena sekunda lahko nedogledne posledice za ljudstvo.
Druga vrsta delavskega športnega udejstvovanja pa so ra^ne športne igre posameznih gospodarskih panog, kot so športne i^e gradbincev, kovinarjev, grafičarjev, gozdarjev in lesarjev ter podobne. Vendar to niso nikakršne iae, ampak tekmovanja za vrhunske dosežke, pri
katerih si celo sposojajo vrhunske športnike. Te igre veljajo ogromno denarja, saj gre za ugled posameznih podjetij v isti stroki. Ko so te „iCTe“, recimo jim rajši „delavska tekmovanja", končane, se nihče več ne zmeni zanje in je vse po starem do prihodnjega leta, ko se zopet začno pripravljati za nova tekmovanja. Značilnost teh je ozek krog športnikov, ki ima lahko zelo malo skupnega z delovnimi ljudmi in z vsem, fcar je koristno njim osebno, podjetju, deželi ali armadi. Razliko med enimi in drugimi športnimi igrami lahko ugotovi vsak sam.“
— Pravite, da ni bilo pravega razumevanja pri sindikalnih podružnicaii?
„Ne bi hotel govoriti o tem, kajti lani smo dosegli, da je tudi naš občinski sindikalni svet imenoval posebno rekreacijsko komisijo, v kateri so navdušeni telesnokultumi delavci in ki je že zastavila svoje delo. Ta komisija bo, kakor upamo, mnogo naredila za delavsko rekreacijo, združila vse rekreativne veščine v skupno samoupravno upravljanje in povedla tudi več kot sedemdesetletno tradicionalno telesno kulturo v naši občini iz trenutnega mrtvila. Sporazumeli smo se tudi, da bodo sindikati financirali TRIM stezo v Ribnici, ki je že trasirana in jo bomo
1.	maja letos svečano dali v uporabo. Vse to so stvari, ki nas lahko navdajo z upanjem, da se bo le nekaj premaknilo."
— Bi želeli še kaj povedati?
„O, še mnogo. Vendar pustimo kaj za drugič. Kadri in telesnokultumi objekti sta temi, ki zaslužita posebno obdelavo."
Vprašanja: J. PRIMC Odgovori: F. LEVSTEK
noben zaposlen ne prejema manjšega osebnega dohodi od 1.200 din na mesec. Seznanili so se z uspehi gospodarjenja v lanskem letu, id je bilo uspešno, in tudi bodočnost bo lepa.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o drugih vprašanjih in nalogah za bodoče delo sindikalne organizacije. Kritizirali pa so odsotnost predstavnikov organizacij ZK in mladinske organizacije na zboru. Sindikat želi tesno sodelovati s tema dvema organizacijama v delovni skupnosti, kar je pogoj za dobro politično ozračje v podjetju.
Učitelji brez stanovanj
Sedem družinskih stanovanj za učiteljske družine osnovne šole Sodražica potrebujejo. Zdaj se trije učitelji vozijo iz Ribnice in Jurjeviče, dve učiteljici stanujeta v samski sobici (ena poročena, druga pred poroko), ena v dotrajanem stanovanju, ena pa v zasebnem, a želi v družbeno.
Učitelji predlagajo, da bi povečani prispevek za stanovanjsko gradnjo porabili za gradnjo bloka v Sodražici in da bi imela šola prednost pri dodeljevanju stanovanj. Zdaj ima namreč le en prosvetni delavec družbeno stanovanje, dodeljeno šoli, in še to je enosobno.
V	Sodražico prihajajo mladi, obetajoči učitelji, ki pa si tu žele ustvariti tudi družino. Če ne .dobijo primernega stanovanja, gredo spet drugam. Za zagotovitev stalnosti učiteljskega kadra je torej potrebnih več stanovanj,
J. P.
EDO KUCOVAN, komandir postaje milice Ribnica: Sofeiji prehitro vozijo skozi naselja. Nekateri predlagajo, naj bi kupili za kontrolo ladat. Vprašanje pa je, kje bomo dobili denar, ker stane
20.000	din.
Ošiljeni zobotrebci
UDARNI DIREKTOR - Pravijo, da je v nekem podjetju v Ribnici samoupravljanje že tako razvito, da direlctor „razbija gob-ce“, če se kdo samoupravno oglasi ter pove misli in predloge, ki so nasprotni njegovim.
AMERIŠKA OBOROŽITEV za mlade Ribničane. Ce si ogledujete ribniške trgovske izložbe, boste v neki naleteli na igračke, o katerih je že pisala NAŠA OBRAMBA. Avtomobili z napisom „Police Higway Patrol“ ali „F. D. Frice Chief“ pač dokazuje, da smo nekje na divjem zahodu, a ne v naši zavedni in napredni Ribnici.
SMETARJI BREZ METLE -Polni smetnjaki stoje ob najbolj izpostavljenih javnih mestih, ko jih vsak torek in petek prazni smetarski avto. Smetarji raztresejo toliko smeti, da je prav gnusno. Želodec se ti obrača, ko ^eš mimo takih krajev. Najrazličnejši odpadki leže po pločniku v Seškovi ulici in na asfaltu na Pri^teljevem trgu. Če so že dvignili smetarsko takso, bi morale biti tudi usluge boljše. Se nikoli ni nihče videl, da bi imeli naši smetarji pri sebi „metlo in lopato “, ki- je nujno potrebno za čistočo.
MASILEC LUKENJ - Zadnjič so pri Cenetu nekemu funkcionarju PARTIZANA rekli, da si ne morejo zamišljati PARTIZANA brez njega. Ta je nič hudega sluteč mimo odgovoril, da samo „maši luknje“. Nastal je gromek smeh, kajti vsak si je odgovor razlagal pp svoje.
DONOSNA SLUŽBA - Pravijo, da bodo namestili tudi v Ribnici „mestnega paznika", ki bo z blokom stal pred ribniškimi trgovinami in pobiral kazen od v^ega, ki bo smetil pločnike Šeško ve ulice. Gotovo bo več nabral, kot bo potreboval za svojo plačo.
PREMALO SPOMINKOV
Ribniška prodajalna q>ominkov, ki jo vodi Franjo Matoh, je imela predlanskim 320.000 din prometa, lani pa 440.000 din. Cene spominkov so v letu dni narastle za okoli 20 odstotkov, za približno 20 odstotkov pa je porastel količinski promet. Povpraševanje po spominkih je veliko,'žal pa je premalo izdelovalcev.
Vse je pripravljeno za dobro zimsko službo. Posnetek je napravljen v Žlebiču pri „glavnem štabu“ KO MUNALE Ribnica.
Obsežni načrti partije v INLES
Prva letošnja številka „Naše vezi“, glasila delovne skupnosti INLES Ribnica, je izšla sredi januarja. Razgovor z direktorjem Vinkom Špa-
rovcem pove, da letos sicer ne bo vse rožnato, vendar gre kolektiv lahko v novo leto z dobršno mero optimizma.
Največ prostora je tokrat posvečenega dolgoročnemu, srednjeročnemu in kratkoročnemu programu dela organizacije ZK, katerih cilj je zagotoviti delovni skupnosti nemoten razvoj. Nekoliko manj prostora (nepolni dve strani) pa je posvečenega delu samoupravnih organov.
Če se ue motimo, je tokrat po daljšem času spet skoraj cela stran posvečena delu mladih članov kolektiva. Mladi v INLES so bili včasih zelo prizadevni, potem so popustili, zdaj pa so spet izrazili pripravljenost za delo.
Pozornost delavcev zasluži tudi sestavek „Delavci-kmerie skupno naprej", ki ga je napisal Stane Košir in govori o pomenu združitve skupnosti zdravstvenega varstva delavcev in kmetov. Sestavek „Solidarno reševati skupne potrebe" pa sodi v okvir akcije o podaljšanju samoprispevka, ki sc je v občini žc začela.
V rubriki „Za vedno so nas zapu^ stili" se je kolektiv poslovil od elanov Janeza Hoge, Mirka Debeljaka
Vrtec v Sodražici, ki ga vodi Marija Gašperšič, bi lahko sprejel 20 otrok, pa je v njem največ 16, Starši raje puščajo otroke v varstvu sorodnikov, kar je ceneje. Vendar v Sodražici odpirajo nove obrate in širijo stare, zato bodo z naraščanjem števila zaposlenih tudi potrebe po organiziranem otroškem varstvu vedno večje. (Foto: J. Primc)
in Slavka Debeljaka, ki so umrli v zadnjem obdobju.
\
BOGO ABRAHAMSBERG,
Sredsednik občinske skupščine ibnica: Zdaj, ko imamo v Dolenjskem listu več prostora, bi lahko objavljali tudi prosta delovna mesta v naši občini, saj mnogi zdomci list zelo podrobno berejo, med njimi pa iili je precej, ki se žele zaposliti doma.
PETROL
Trgovsko podjetje „PETROL" Ljubljana Poslovna enota BREŽICE
razglaša več prostih delovnih mest
PRODAJALCEV NA BENCINSKIH SERVISIH
NOVO MESTO, OTOČEC, TREBNJE, VAVTA VAS IN ŠENTJERNEJ
Pogoji:
končana osemletka odslužen vojaški rok prednost imajo trgovski delavci
Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja šest mesecev.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni od dneva objave tega razglasa pri navedeni poslovni enoti.
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV občine Kočevje,
razpisuje delovno mesto
tehničnega sekretarja pri ZZB NOV občinskem odboru v Kočevju.
Pogoji za zgoraj navedeno delovno mesto so:
— poznavanje pravnih zadev za borce in VVI
— strojepis — korespondenca
— najmanj dvo letna praksa v vodenju pisarniških pravnih poslov.
Plača po družbenem dogovoru. Prošnje pošljite na Občinski odbor ZZB NOV Kočevje, Ljubljanska c. 7.
Prijave sprejema Občinski odbor do 1. 3. 1973.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
1
'SN
ya.i/Jć ///(')()
Tobačna tovarna Ljubljana poslovalnica Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
ŠOFER POMOČNIK SKLADIŠČNIKA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
~ opravljen šoferski izpit za voznika B kategorije,
— šola za blagovni promet z zaključnim izpitom,
— nad 2 leti prakse.
Prijave sprejema do 23. februarja poslovainca tobačne tovarne Ljub'jana v Novem mestu.
/Q
ljubljanska banka
Razpisna komisija Ljubljanske banke, PODRUŽNICE KOČEVJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. STROJEPISKA IB
2. VIŠJI LIKVIDATOR
3. LIKVIDATOR
Pogoji:
Pod 1: Obvladanje strojepisja in splošnega pisarniškega poslovanja. Zahteva se dveletna admir\istrativna šola ali najmanj enoletni strojepisni tečaj ter eno leto delovnih izkušenj;
Pod 2: Srednja šolska izobrazba ter nad eno leto delovnih izkušenj v banki ali na podobnih delovnih mestih v drugih organizacijah; Zahteva se tudi pasivno - znanje enega tujega jezika;
Pod 3: Srednja šolska izobrazba. Prednost imajo začetniki s končano srednjo ekonomsko šolo;
Osebni dohodki po pravilniku.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih
pošljejo v 10 dneh od dneva objave na naslov: Ljubljanska
banka, podružnica Kočevje, za razpisno komisijo.
VELETRGOVINA „KURIVO" LJUBLJANA, POSLOVALNICA NOVO MESTO
zaposli za določen čas
BLAGAJNIKA - KALKULANTA
s polnim delovnim časom
Prednost imajo upokojenci s prakso na podobnem delovnem mestu.
Rejci perutnine!
Obveščamo Vas, da boste lahko od 6. februarja dalje vsak torek od 6. do 18. ure In vsako sredo od 6. do 12. ure v Valilnici v Naklem dobili enodneven piščance naslednjih pasem: leghoren, rjavi in beli prelux, rjavo pasmo ter jarčke hysex, obenem pa tudi brojlerske piščance.
Lahko dobite tudi same jarčke, od katerih jamčimo pri pasmi hysex in pri rjavem preluxu 100-odst. zanesljivost spola, pri ostalih pa 97-odst.
Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov:
VALILNICA NAKLO
ali pa na telefon: (064) 72526 ali 72524
Piščance v količini nad 30 kosov pošiljamo tudi po železnici
STIPENDIJE!
„SOP" specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE
RAZPISUJE
naslednje štipendije:
2	ZA TSŠ - STROJNI ODDELEK
1	ZA STROJNO FAKULTETO
1	ZA EKONOMSKO FAKULTETO
1	ZA PRAVNO FAKULTETO
Razpis velja 15 dni po objavi.
„Proizvodno in trgovsko podjetje Agraria export-import Brežice TOZD Kooperacija
razpisuje prosta delo*'na mesta:
1.	1 POSPEŠEVALCA V KMETIJSKI	PROIZVODNJI
2.	1 VETERINARSKEGA TEHNIKA
3.	1 MOLZNEGA KONTROLORJA	ZA	OBMOČJE
BREŽIŠKE OKOLICE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1 — kmetijski tehnik z dvo-letno prakso ali absolvent višje agronomske šole; pod 2 — srednja strokovna izobrazba pod 3 — nižja strokovna izobrazba ali dokončana osnovna šola
Odslužen vojaški rok.
Osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene ponudbe .pošljite najpozneje do 20. 2. 1973 na upravo podjetja — splošni oddelek.
NOVO MESTO
\
vabi nove sodelavce.
Zaradi razširitve obsega poslovanja podjetja sprejmemo v redno delovno razmerje naslednje delavce:
RECEPTORJA
Pogoj: srednješolska izobrazba gostinske ali trgovske smeri ali nižja šola z večletno prakso pri vodenju obračuna in delno obvladanje 2 tujih jezikov.
NAMESTNIKA ŠEFA STREŽBE Pogoj: hotelska šola ali gostinska šola s prakso na podobnemu delovnemu mestu.
NATAKARJA IN TOČAJA
Pogoj: gostinska šola ali kvalifikacija. Prednost imajo moške osebe s prakso.
KUHARICA
Pogoj: gostinska šola ali priučena kuharica, sposobna za samostojno delo.
SOBARICO
Pogoj: starejša oseba, nevezana, ki bi stanovala v hotelu. VZDRŽEVALCA NAPRAV
Pogoj: starejši kvalificiran ali priučen delavec, sposoben vzdrževati stroje in naprave ter da stanuje v bližini hotela.
PERICA
Pogoj: obvladanje strojnega pranja in likanja.
ČISTILKA SANITARIJ V RESTAVRACIJI Pogoj: oseba bo sama pobirala uporabnino MATERIALNEGA KNJIGOVODJO - ADMINISTRATORJA
Pogoj: ekonomska ali njej sorodna šola s prakso, za samostojno delo.
NOČNEGA PORTIRJA
Pogoj: inteligenten mlajši upokojenec ali natančen in prizadeven delavec.
Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja zaradi dogovora. Predložijo naj tudi osebno napisano prošnjo. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki ter hrana in stanovanje v skladu s pravilniki in po dogovoru.
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
lllillllllllllUlllMyilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIMIMilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIilllllllllllllilllllllllllllllllMIIIHIIIilWIIIII»IIIIIIIIIIIIIIIIIH
KAJ VSE DOBITE V
NOV/OTEHNI
NA GLAVNEM TRGU 11 (pri kavarni)
p;
m
VELIKA IZBIRA TEHNIČNEGA BLAGA!
— gospodinjski aparati in pripomočki
— kompletne kuhinje Gorenje
— material za centralne kurjave in vodovodne napeljave
— podne in obložne ploščice ter druge obloge
— sanitarna keramika
— emajlirana posoda, porcelan, steklo, kristal ~ izbira lestencev
— ročno orodje in vijačno blago
— novo: odslej tudi TV in radijski sprejemniki ter drugi akustični aparati
OBIŠČITE NAJBOLJ ZALOŽENO PRODAJALNO S TEHNIČNIM BLAGOM NA DOLENJSKEM! telefon: 21-737 int 15
d
21
il- 6 (1193) - 8. lebruarla 1973
DOLENJSKI UST
TEDENSKiLE
m
Petek, 9. februarja - Polona Sobota, 10. februarja - Silvan Nedelja, 11. februarja - Zvezdana Ponedeljek, 12. februarja - Damijan Torek, 13. februarja - Katarina Sreda, l4. februarja - Ciril Četrtek, 15. februarja - Jovita
ČRNOMELJ:. 9. 2. ameriški barvni film „Dva brez žene“. 11. 2. ameriški barvni film „Poslednja dolina“ 14. 2. ameriški barvni film „Brstični vcncc**«
KOSTANJEVICA: H. 2. ameriški barvni film „Zarotniki**.
KRŠKO: 10. in 11. 2. italijanski barvni film „Neka ljubezenska po-vest“. 14. 2. francoski barvni fibn „Naj pogine zver“.
METLIKA: Od 9. do 11. 2. ameriški barvni film „Mrtvi ne plačajo
doJgov“. Od 9. do 11. 1. ameriški barvni film „Vrnitev sedem veličastnih". 14. in 15. 2. ameriški barvni film ,,Drevo spoznanja**.
MIRNA: 10. in 11. 2. „Tora, tora, tora**.
MOKRONOG: 10. in 11. 2. italijanski barvni film „Z one strani zakona**.
NOVO MESTO: Od 9. do 12. 2. ameriški barvni film „Zdravniki in njihove žene**. 11. 2. ameriška barvna risanka „Podvigi slavnega mornarja Popaja**. Od 13. do 15. 2. madžarsko-francoski barvni film „Kneginja Čardaša**. - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 9. do 13. 2. ameriški barvni film „Mrtvim prehod prepovedan**.
RIBNICA: 10. in IK 2. jugoslovanski'barvni film ,,V gori raste zelen bor**.
ŠENTJERNEJ: 10. in 11. 2. „Heroji Gradal kanala**.
TREBNJE: 10. in 11,2. ameriški barvni vojni fita „Oaza smrti*’. 14. 2. madžarski mladinski fihn „Junaki Pavlove ulice**.
Qg
SLUŽBO DOBI ■prodam
ISCEM gospodinjsko pomočnico za varstvo dveh starejših oseb. Lahko je začetnica. Plača po dogovoru. Oglasite se lahko vsak dan po 14. uri. Naslov v upravi lista (283/73).
VAJENCA vrtnarstva-cvetličarstva sprejmem. Oskrba brezplačna. Pogoj: osemletka.. Niko Pavlin, Ljubljana, Janševa 18.
GOSTILNA „ČRNIVEC** zaposli dekle, ki ima veselje v kuhinji, za priučitev, priučeno ali kvalificirano kuharico. Plača dobra, stanovanje in hrana zagotovljena. Zglasite se pismeno ali osebno na naslov: Gostilna Črnivec, Martin Turk, Brezje na Gorenjskem.
TAKOJ SPREJMEMO pridno in pošteno dekle za pomoč v gostilni. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ponudbe pošljite na naslov: Anton Arvaj, gostilna. Kajuhova 2, 64000 Kranj.
GOSTILNA ŠPRINGER, TREBNJE, zaposli priučeno ali kvalificirano kuharico in priučeno natakarico. Stanovanje in hrana zagotovljena. Gostilna Springer, Treb-nje_.
V SLUŽBO SPREJMEM dva klepar ska pomočnika, dva vajenca in dva fanta za priučitev v stavbno kleparski stroki z nedokončano osemletko. Stanovanje preskrbljeno. Martin Mlakar, splošno kleparstvo, Tacenska 94, Ljubljana.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM otroka v varstvo. Naslov v upravi lista (330/73).
V VARSTVO vzamem dva otroka Naslov v upravi lista ali tclefor 22-370(296/73).
STANOVANJA
TRIČLANSKA DRU2INA nujno potrebuje sobo in kuhinjo ali večjo sobo v okolici Novega mesta. Lahko pazimo otroke ali plačamo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (322/73).
NUJNO potrebujem neopremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
ODDAM sobo v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (331/73).
SOBO s kuhinjo in garažo oddam samcu blizu tovarne. Ponudbe: Franc Derganc, Semič 3.
PRODAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. Avbar, Partizanska 1 a. Novo mesto.
Motorna vozila
NUJNO PRODAM avto NSU tip 110, letnik 1968, s prevoženimi 55.()00 km in vgrajenim avtoradiom. Zvone Bečaj, Kristanova 26, Novo mesto, telefon 21-885 po 15 uri.
PRODAM fiat 750, letnik 1969. Tomaž Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto,
PRODAM avto Skoda, letnik 1970. Anton Strašek, Volčičeva 24, Novo mesto.
PRODAM Fiat 1100 R, letnik 1969, odlično ohranjen. Stranska vas 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM osebni avto Opel Kadett 1100 S, letnik 1968. Nastov v upravi lista (309/73).
žemberku. Hiša je pri cesti na lepem sončnem kraju, primerna za upokojenca ali vikend. Zveze z avtobusom ugodne. Jože Koman, Hinje 37, 68362 Hinje.
PRODAM vinograd v Lubnu pri Birčni vasi. Dražba bo 11. februara 1973 pri zidanici Zdravka Muhiča.
PRODAM eno stanovanjsko hišo na Otočcu pri Novem mestu. Alojz Kink, Otočec 22.
RAZNO
POROCNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane noročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
IZGUBIL SE JE volčjak čmosive barve v okolici Btrčne vasi. Ima izrazito zelene oči. Sliši na ime Pagi. Kdor bi kaj vedel o njem naj sporoči na naslov: Marija Marjanovič, Nad mlini 23, Novo mesto.
s
POCENI prodam 7 mesecev starega psa. Ogrinc, Smolenja vas 7, Novo mesto.
PRODAM štedilnik na drva, električni štedilnik, hladilnik Himo in otroški voziček. Informacije No-votehna, Metlika.
PRODAM rabljen stroj za izdelova-, nje cementnih zidakov. Naslov v upravi lista (320/73).
PRODAM kosilnico BCS diesel motor. Grmovlje 8, Škocjan.
PRODAM 2000 kg sena. Maks Ha-binc. Kremen 20, Krško.
PRODAM traktorsko kosilnico za Ferguson, sadilec krompirja za konjsko vprego in dva starejša voza. Ivan Šifrer, Žabnica 11 pri Kranju.
OBRAČALNI zgrabljalnik Sonce ugodno prodam. Šali, Cešča vas pri Novem mestu.
PRODAM magnetofon Grundig. Naslov v upravi lista (287/73).
PRODAM 4000 do 5000 kg sena. Anton Srebrnjak, Vel. Slatnik 6, Novo mesto.
FRIZERJI! Po ugodni ceni prodam malo rabljene sušilne havbe „Orli**, in dve ročni frizerski ogledali. Naslov: Stanko Galjot, p. p. 96, 64001 Kranj.
PRODAM otroško posteljico. Ogled vsak dan po 14. uri na Zagrebški 16, stanovanje 13, Novo mesto.
PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col). Žitnik, Babna gorica 2, Škofljica.
PRODAM po ugodni ceni peč na olje Lifam. Zagrebška 8, Novo mesto.
PRODAM po ugodni ceni kosilnico Alpina. Alojz Jarc, Mali vrh 2, Mirna peč.
POCENI PROD.A^M dve vzmetnici in sobno omaro. Zofija Bratož, Ljubljanska 16, Novo mesto.
POCENI PRODAM kozolec dvojnik na 8 oken v stoječem stanju. Janez Penca, Mokro polje 13, Šentjernej.
PRODAM bočno prikolico-samo-nakladalko Lanzberg, primerno za silažo (nosilnost 2,2 t), s šestimi noži. Krišttof, Zalog 6, Škoc-ian.
PGD Ponikve pri Trebnjem proda dva dobro ohranjena voza. Platon in paradni voz se lahko preuredi-■ ta. Javna dražba bo 18. februarja 1973 ob 9. uri v gasilskem domu na Ponikvah. Informacije lahko dobite pri Zakrajšku, mlin, Ponikve.
PRODAM cirkular mizo in zidno opeko za hišo BH 8. Jerič, Irča vas 22, Novo mesto.
PRODAM otroški športni voziček in kombiniran štedilnik. Pajk, Mestne njive, blok 6, Novo mesto.
K U
KUPIM Zastavo 750, starejši letnik. Odplačilo na obroke. Naslov v upravi lista (316/73).
KUPIM rabljen betonski mešalnik. Martin Abbar, CJor. Globodol 6, Mirna peč.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v izgradnji (drura faza končana) prodam v KišKem-Resa. Naslov v upravi lista (320/73).
PRODAM vinograd v Ažntalu (7 arov) primeren za vikend. Elektrika zraven, dostop možen z vsemi vozili. Skubic, Grm 18 pri Trebnjem.
PRODAM hišo, njivo, vinograd in nekaj gozda v Hinjah 37 pri 2u-
Ob izgubi dragega očeta MIHAELA ČOLNARJA iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zdravstvenemu osebju novomeške bolnice, ki so njim kakorkoli pomagali ob bolezni oziroma smrti. Posebna zahvala vsem darovalcem cve^a in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči; otroci Draga, Milan, Ada, Jožko in Anči z družinami.
Novo mesto, 5. februaija 1973
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage tete
BARBARE POŽEK iz Vel. Sel pri Adlešičih
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna hvala vsem sosedom, sovaščanom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi častitemu g. župniku za obred. Žalujoči: vsi njeni!
Po hudi in mučni bolezni nas je za vedno zapuslil v 72. letu starosti naš dobri mož, oče, ded in stric JANEZ HOČEVAR upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, nam stali ob strani in v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala-sosedom, sorodnikom, gasilskemu društvu, pcv-cem in častiti duhovščini za poslovilni obred. Hvala tudi govornikom pri odprtem grobu in darovalcem cvetja. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena, sinovi Franci, Janez, Niko, hčerke Tončka, Micka, Jožica z družinami in drugo sorodstvo.
Orešje, Kranj, Ljubljana, Kočevje, Novo mesto, Buenos Aires.
Ob izgubi moža, očeta in starega
\lOJZA METELKA iz Grobelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje mu podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo primariju dr. Adamčiču in zdravni^e-mu osebju dermatološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in nego v času zdravljenja v bolnici, zdravnikom Zdravstvenega doma Šentjernej, dr. Baboriču in dr. Podobniku za večletno zdravlje nje na domu. Zahvaljujemo sc učiteljskemu kolektivu osnovne šole Šentjernej za spremstvo, kolektivu in sodelavcem Iskre za podarjene vence in drugo pomoč, Društvu upokojencev iz Šentjerneja in gospodu župniku za ganljive poslovilne besede ter obred. Hvala tudi vsem sosedom, posebno Lešnjakovim in Lekšetovim za vso pomoč v tem času. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ljudmila, sinovi Lojze, Ivan in Milan z družinami, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
Vsem, ki ste spoštovali in cenili našega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA BARBO iz Dobja pri Mimi peči
sočustvovali z nami ob njegovi smrti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Hmeljčič, kolektivu Pionir Novo mesto, kolektivu Zdravstvenega doma Novo mesto, gospodu župniku za opravljeni obred, vaščanom, ki so nam stali ob strani ter vsem prijateljem in znancem, ki so njegovo poslednjo pot počastili s svojo navzočnostjo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, otroci: Martin, Jože, France, Pepca, Mici in Ani z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage in dobre marne ter stare mame
URŠULE MALERIČ, roj. ABSEC
iz Vojne vasi pri Črnomlju
se. toplo zahvaljujemo vsem, ki so soču^ovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala krajevni org^izaci|ji ZB Cmo-meU, g. župniku in vaščanom. Žalujoči: snaha Micka z družino, hčerke in sin z družinami, vnuk Srečko, vnukinja Maijana z možem ter pravnuk Marko.
M
Dobrima in skrbnima mami in atu Ivanki in Poldetu Pavčkovima, za 25-letnico skupnega življenja iskreno čestitajo hvaležni otroci. Čestitki se pridružujejo šc ata, mama, sestre in bratje Drčarjevi.
Dragima in skrbnima Leopoldu in Ivanki Pavček iz Podgore želimo za 254etnico skupnega življenja obilo srečnih in zdravih dni. Sinova Poldi in Branko ter hčere Jana z družino, Jožica s Stanetom, Marica, Anica in Marjetka.
Dragima mami in atu Otiliji in Štefanu Bartolj iz Grma 15 pri Trebnjem, iskreno čestitamo za 20. obletnico poroke in jima želimo veliko sreče in zadovoljstva med nami, otroci: Franci, Stefan, Darko, Nada in Majdi ter stara mama in teta Ani.
Dragemu stricu Francu Sitarju in ženi Klari iz (ior. Ponikev za 50. letnico skupnega življenja želijo .-e mnogo zadovoljnih in zdravih let. Pangerčevi in Sitarjevi.
Dragi mami, babici in prababici Julijani Avguštin s Podturna št. 70 pri Dol. Toplicah želijo za njeno dvojno praznovanje še mnogo zdravih, predvsem pa srečnih let v krogu svojih domačih hčerka s pravnuč-kom Stankom, sinovi z družinami in vsi, ki jo imajo radi.
Prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku pod Goriško vasjo. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno nre^njal. Jože Hočeevar, Stara vas 9. Škocjan.
it^OBVESTILA I
Enodnevne piščance, bele težke, rjave in črne, srednje težke, dobite lahko od 24. januarja naprej vsako sredo v valilnici na Senovem. Upoštevamo naročila. Priporoča se Mijo Gunilac, valilnica 68281 Senovo.
»Dolenjski list« v vsako družino
(N E)PR OSVETLJENOST
Vaški možje, ki bolj malo vedo o sodobni spolni vzgoji, so se pogovarjali, ali je avto za kmeta ali pa ne.
Pa je eden modroval:
„Avta ne bi kupil. Koliko mi gremo kam, je dovolj avtobus. Televizor, to pa,i to! Človek ga ifjia za samozadovoljevanje."
Možje so resno kimali.
Ivek, glej, da takoj obesiš sliko moje mame tako, kot je bila prej!
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Magda Zupančič, Vinko Bojane, Martina Hrovat, Franc Pangre, Štefka Kranjčič, Justi Damjanovič, Emil Parkelj, Milan Te-ropšič, Anica Župevc, Janez Kastelic, Karolina Barbič, Milena Žitnik, Jože Udovič, Alojz Metelko, Janez Počrvina, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Hrovat, Ivan Turk, Janez Gazvoda in Jože Blažič, člani IMV Novo mesto; Stanka Jerman, Zdenka Blatnik in Branka Pajič, članice Laboda Novo mesto; Slavko Kovačič, član Iskre Novo mesto; Anton Saje, krojač iz Irče vasi; Anton Petje in Vid Golob, člana Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Alojz Novak, član kolektiva Osnovne šole Grm; Marjan Turk, krojač iz Podgrada; Alojz Košir, član Opekarne Zalog; Marija Bukovec in Frančiška Tisov, gospodinji iz Pristave; Ivan Springer, član KZ Krka Novo mesto; Franc Klemenčič, Martin Ajdišek in Alojz Lenarčič, člani G. G. Novo mesto; Marija Jenič, gospodinja iz Podgrada; Janez Cimermančič, član Varnosti Ljubljana; Jože Kralj, upokojenec iz Novega mesta; Ana Forneci, rospodinja iz Mihovca; Ivanka Turk, članica Osnovne šole Stopiče; Marija Kmet, gospodinja iz Mihovca; Jožefa Zupančič, članica Belta Črnomelj; Jože Novak, delavec iz Žabje vasi; A.idrej Šemerl in Stjepan Zrinski, vojaka VP Novo mesto.
4
■tl
Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, konfekcije, pletenin, perila ali preprog vam svetujemo brezobvezen ogled zalog v prodajalni
,\DeleieUsiiV‘ čbnomelj
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
RUDIJA STERNADA iz Rudnika pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence. Posebna hvala sosedom Bizjakovim, Trdinovim, teti Špeličevi, Maričičevim, Koletovim in Rotarjevim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala podjetju Kovinar, Rudniku rjavega premoga. Društvu upokojencev, dr. Tomiču, dr. Vizjaku, rudniški godbi, tovarišu Figarju za poslovilne besede ter častiti duhovščini. Vsem, ki ste ga v tako lepem številu' spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Genovefa, sinova Anton in Manfred z družino, sestre, bra^e in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti moža, očeta, brata in starega očeta
MARTINA ŠPEHARJA iz Dečine pri Starem trgu
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ter darovalcem vencev in cvetja. Posebna hvala Jožetu Makovcu in vaščanom Radenc, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred in za govor tov. Šterbencu.
Žalujoči: žena, sinovi Jože, Karel, Peter, Emil, hčerki Maijana in Julka z družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
TEREZIJE SITAR Vrhpeč 5 pri Mirni peči
sc najtopleje zahvaljujemo vsem, posebno sosedom, k1 ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi kolektivu podjetja „Remont** iz Mirne peči in kolektivu „Mizarstva**, Šiška-Ljubljana, za sožalje in vence ter gospodu župniku in gospodu dekanu iz Trebnjega za pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna zahvala.
Žalujoči: hčerka Rezka s Petrom, Ani z družino, sinova Lojze in Jože z družino.
Vrhpeč, 31. januarja 1973
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Staidohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik]^, Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Račer, Marian Moškon, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Že-Icznik	*
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: ? 2100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 dui. Vsak mal oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalin^ bese^ 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prefelica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, 33-316/72), za katere x ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informaciji- IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1.1973)
TEKOČI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 — Telefon (068) 21-227 — Nenairočenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, fihni in prelom: CZP Doleryski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10,00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spoied od 4.30 do 8.00.
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vilko Stem: Proizvodne skupnosti v prašičereji ob primeru v ZR Nemčiji.
12.40	Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Me-hurčki“. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.30	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 L^ko noč, otrod!
19.15	Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 9. FEBRUARJA; 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasbena
TOREK, 13. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Branko Korbar : Pospeševanje razvoja gorskih kmetij.
12.40	Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom The Spotnics. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 ,,Vrtiljak“. 17.10 Popoldanski simfonični koncert.
18.15	V torek nasvidenje! 19.15 Minute z ansamblom šoneta Kmetca.
20.00 Prodajahia melodij. 22,15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 14. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Tone Zorc: Trgovina s klavno živino v minulem in tem letu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Iz reper-
toarja Komornega zbora RTV Ljubljana 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Naša glasbene galerija. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene ra^e-dnice. 20.00 Glasbena medigra.
22.15	S festivalov jazza.
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - Inž. Aleksander Hržič: Analize vinogradniške zemlje na nematode. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Mladina poje. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željaii poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Koncert ansambla „I mušici".
fravlUca. 10.10 Pri vas doma. 11.00 oročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Korošec. Kako zgo^j smemo sejati deteljo in lucerno v slovenskih razmerah. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Na-
?otki za turiste. 16.00 .^Vrtiljak". 7.10 Operni koncert. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Borisa Kbiračiča. 20.00 Tekmovanje ama-teiduh zborov. 20.30 „To^pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in po-moričakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 10. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Go-dida v ritmu. 10.20 Pri vas doma.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Cilka Anžič: Priprava zakona o semenu in sadikah. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo-in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Gl^be-ni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak*'.
17.10 Z ansamblom Sergio Mendes.
18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.20 Oddaja za naše izseljence.	-■ NEDELJA, 11. FEBRUARJA:
. 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Frane Puntar: Medvedek zleze vase . 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Še pomnite, tovariši... Sistem partizanskih zvez v okupirani Sloveniji. 10.25 Pesmi terbe in dela. 10.45-13.00 Naši po-dOšalci čestitajo in i^zdravljajo.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.350 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - Nasredinove anekdote.
15.05 Nedeljsko športno popoldne.
17.05 Radijska igra - Smiljan Rozman: „Poseben poklic". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer"
22.20	Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 12. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Tine Krisper: O predelavi čebeljih pridelkov. 12.40 S tujimi pihahiimi godbami. 13.30 Priporočajo vam .... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak".
17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Beneškimi fanti. 20.00 Ti in opera. 22.15 Za ljubitelje jazza.
e
0SLOVENIJALES
UUBLJANA
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMLJEVA 68
VIZMARJE,
GOSR RAZSTAVIŠČE, DOMŽALE,
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
OKNA, VRATA. LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566, 51-881 GOSP. RAZSTAVIŠČE: 312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
RADIO BRE2ICE
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila in turistični napotki. 16.15-16.30 Nove plošče RTB. 16,30-17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 10. FEBRUARJA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo z ansamblom Memoria. 16.30-17.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
17.00-17.10 Kuhajte z mano. 17.10-17.30 Obvestila in reklaihe ter melodija za vas. 17.30-18.00 Za naše najmlajše.
NEDELJA, 11. FEBRUARJA:
10.30	Domače zanimivosti - Kaj smo - s pomočjo samoprisjpevka občanov - zgladili na področjUs šolstva v občini v zadnjih petih letih
-	Za naše kmetovalce: Dipl. veterinar Janko Vizjak: „Se o jwrodu pri kravah" — Nedeljski zapis z letne skupščine ZZB NOV Brežice — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 13. FEBRUARJA:
16.00-16,15 Napoved progama in melodije z ansamblom Vilija Petriča, 16.15-17.15 Poročila, Jugo-ton vam predstavlja, Kaj prinaša nova števiD^ Dolenjskega lista. Obvestila in reklame ter filmski pregled. 17.15-17.30 Tedenski športni
MLADIN-
SEVNICA
NEDELJA, 11. FEBRUARJA:
10.30	Reklame in oglasi - Po doma-!ie - Kmetijski nasveti - Zabavna »lasha z uganko — Nedeljski intervju Dogovaij^ smo se s Stanetom Krajem iz Sevnice) - Za' vsakogar ne-aj. i2.30 Poročila - Čestitke in lozdravi naši*! poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 14. FEBRUARJA:
16.00 - Poročila - Reklame in oglasi - Iz diskoteke naših poslušalcev (gost Je Brane Filipič) - Mladinska oddaja (Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo) - Kotiček za šoferje. 17.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 17. FEBRUARJA:
16.00 Sobotni vrtiljak (oddaja zabavne, narodno—zabavne in revijske glasbe z EPP in naslednjimi rednimi rubrikami: 16.15 Pet minut za Jožeta Šilca. 16.30 Poročila. 16.45 Mini anketa (Poznate jpredstavnike našega javnega življenja? ) 17.00 Zaključek in napoved programa za nedeljo.
iz NOVOMEŠKE^lr PORODNišNiCEtM
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Maznik iz Brezovice — Miro, Živana Varga iz Broda — Tatjano, Anica Staniša iz Črmošnjic — Damjana, Matilda Štukelj iz izgleda — Natašo, Slavka Brank iz Tacna — Marka, Milena Kovačič s Senovega - Damjana, Dragica Kump iz Uršnih sel — Dušana, Ivanka Murn iz Šmarja - Franca, Neža Pavlin iz Podhoste — Matjaža, Terezija Gačnik iz Sevnega - Romana, Zlata Vrlinič iz Bojancev - Bojana, Marija Lozar iz Črnomlja -Mojco, Jožefa Lukšič iz Gotne vasi
-	Brigito, Djurdjica Podolski iz Žužemberka - Tamaro, Majda Plantan iz Dolnje Težke vode — Aleša, Anica Gorše iz Ručetne vasi — Janeza, Boža Podpadec iz Stefana - Tomaža, Frančiška Bukovec iz Petan — Alojza, Marija Globokar iz Bodganje vasi - Marka, Marija Stangelj iz .Gotne vasi - dečka, Ana Rangus iz Dolnje Brezovice — dečka, Ana Picelj iz Petan - deklico, Stanlp Grabrijan iz Dragošev - dečka in Marija Krevs iz Velikega Kala - deklico. - Čestitamo!
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA: 9.35 TV v šoU (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) - 14.45 TV v šoU -ponovitev (Zg) — 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pre-ded (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.35 P. GoUa: JURČEK -I. in II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) - 18.55 Zadnji vikingj
- barvni fihn (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19,50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 K^ in kako na oddDi (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 Koeln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — tekmovanje moških, barvni prenos (EVR-Lj) — 23.00 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Otroški spored <"Zg) — 18.15 Kronika (Zg) -
18.30	Narodna glasba (Zg) - 19.00 Panorama (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg)
PETEK, 9. FEBRUARJA: 9.30 TV v ŠoU (Zg) ^11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd)
- 16.45 Smuk za ženske - barvni posnetek iz ST. Moritza (Lj) —
17.45 Veseli tobogan - Črentovci (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Risanka (Lj) - 18.40 Vzgojni problemi (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši jez& (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00 Kratek film (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19,45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.30 Dokumentarni film (Lj) — 21.10 Koeln; Evropsko prvenstvo v lunetnostnem drsanju - tekmovame plesnih parov, barvni prenos (EVR-Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
SOBOTA, 10. FEBRUARJA:
9.35 TV v ŠoU (Zg) - 16.30 Košarka Lokomotiva : Železničar — prenos (Zg, Lj) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Kraljevič in berač — serijski film (Lj) — 18.45 Filmska burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) -
19.15	Humoristična oddaja (Bgd) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Arsene Lupin — serijski barvni film (Lj) — 21.25 Koeln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni posnetek tekmovanja žensk (EVR-Lj) - 23.00 TV kažipot (Lj) - 23.20 Poročila (Lj)
NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 8.55 Mestece Peyton (Lj) -
9.45 Kmetijska oddaja (Bgd) -
10.30	Mozaik (Lj) - 10.35 Po domače z dobrimi znanci (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana, dežela voda (barvna filma) (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) -
11.55	TV kažipot (Lj) - 12.55 St. Moritz: Smuk za moške - barvni prenos (EVR—Lj) — 14.00 Ljudje in zemlja (Lj) - 15.00 Koeln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - barvni prenos (do 17.30, 18.00) (EVR-Lj) - 17.45 Za konec tedna (Lj) - 18.00 Poročila (Lj) -
18.05	Velika balonska do^divšči-na, barvni film (Lj) - 18.55 Gonja
-	serijska oddaja (Lj) — 19.45 Ri-
sanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj)
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.3U 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35
pO]
(Zl
Nemščina (Zgb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v ŠoU - ponovitev (Zgb) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb) -
15.55	Nemščina — ponovitev (Zgb)
- 16.10 Osnove sižošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV predeti (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.45 Zvonček Palček —II. del oddaje TV Zagreb (Lj) - 18.10 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18,30 Gvajana, dežela voda - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) — 19.00 Mladi za mlade (Sk) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj)20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) — 20.30 Z. Dimbach: Harmonika - drama TV Zagreb (Lj) - 21.35 Po sledeh napredka (Lj) - 22.25 Po-ročila (Lf) _	_______
TOREK, 13. FEBRUARJA: 9.35 TV v ŠoU (Zgb) - 10.40 Druščina (Zgb) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 14.45 TV v šoU -ponovitev (Zgb) - 15.35 Ruščina -movitev (2^b) — 15.55 TV vrtec ,Zgb) - 16.10 Osnove splošne izobrazb (Bgd) - 16.40 Madžarski TV 'pr^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 DekUca z vžig^cami, barvna oddaja Srečni metulj (Lj) •
18.00	Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Melodije za vse čase: G. Gershwin (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 I^ehrana dojenčkov: bednosti dojenja (Lj) — •
19.25	S kamero po svetu: Ameriška Ljubljana danes (Cleveland) barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj^ — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Diagonale (Lj) - 21.25 SVETOVNI KLASIKI. Stoletje kirurgije (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zgb) — 17.45 MaU svet ^ (Zgb) - 18.15 Kronika (Zgb) -
18.30	Znanost (Bgd) — 19.15 Feljton (Zgb) - 19.45 F^opapandna oddaja (Z^b) - 20.00 TV dnevnik (Zgb) - 20.30 Odprti ekran (Sa) -
21.15	Serijski film (Bgd) - 22.05 TV dnevnik (Zg) - 22.25 400 let slovenske glasbe - oddaja TV Ljubljana (Zgb)
SREDA, 14. FEBRUARJA: 8.20 TV v ŠoU (Zgb) - 11.00 Osnove splošne izobrazb (Bgd) - 16.05 Madžarski TV pr^ed (Pohorje, Plešivec do 16.20) (Bgd) - 17.15 Mačkon in njegov trop, sergska barvna risanka (Lj) — 17.40 Obzornik (Lj)
-	17v55 Košarka Crvena zvezda : Simmenthal - prenos (Bgd) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) -
Šoferji - serijska oddaja (Bgd) -
21.30 Jugoslovanski jazz danes (Zgb) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 Poročila (Lj) -
22.20	Košarka Radnički : Crvena zvezda - posnetek, 2. polčas (Lj)
PONEDELJEK, 12. FE^ BRUARJA: 9.35 TV v šoU (Zgb) -
10.30 Angleščina (Zgb) - 10.45
19.30	Kratek fihn (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.3() Kosiloo v travi: francoski barvni film (Lj) — 21.05 Nogomet Škotska: AngUja, barvni posnetek iz Glasgowa (Lj) — 23.35 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 15. FEBRUARJA:
9.35	TV v ŠoU (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) — 10.45 Nemščina (Zgb) - 11.00 Francoščina (Bgd) -
14.45	TV v ŠoU - ponovitev (Zgb)
- 15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb) — 15.55 Nemščina - ponovitev (Zgb) — 16.10 Francoščina — ponovitev (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 P. GoUa: .JURČEK" - nadaljevanje in konec (Lj) - 18.15 Obzornik (LD - 18.30 Druščina Jehu - serijski film (Lj) -
18.55	Poljudno znanstveni film (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) — 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) — 21.30 Na valovih Mure — film (Lj) — 22,00 Balet (Lj)
- 22.30 Poročila (Lj)
VStMSSmi
Poeleite* kako siuol iskali denarja /a igro! Sedaj ga imamol Razdelimo jagode in takoj zaigrajmo!**
Ko so se jagode, blagoslovljene od vere in materii^ solz, med prsti igralcev točile po mizi, so kap^e jagode bridke bolečine po Silvestrovih licih.
Ko so se naigrali, so polagoma polegli. Nekdo je zastri luč z umazanim papiijem, da je po sobi zavladal mrak. Tudi Silvester je zlezel pod odejo, se zagrnil čez glavo in iskd miru ubogi duši, ki je vsa zbegana blodila po neznanih potih, se ustavila doma pri materi in jo prosila odpuščanja. Km?lu je raskavo hreščanje — celo spanec je razodel te ljudi — napolnilo sobo. Silvester se je veselil, ker se mu je zdelo, kakor da je nenadoma zopet sam.
Toda zmotil se je. Do njegovega ležišča se je priplazila senca. Eden izmed četvorice, najmlajši, se je prikradel do njega in se tiho stisnil k njemu. „Nič se ne boj, fantiček,“ je sladko
pričel. "„Enooki ie hudobec, mi drugi nismo taki. Vidiš, jaz te imam prav rad in sem hud nanj.“
Silvestru je veselo zaplalo srce in skoraj bi bil objel sočutnega tovariša. Toda kmalu je tovariš pokazal, čemu je prišel.
Fanta je stresel gnus, da se je z vso močjo uprl.
Silvester je po tej povesti pomolčal v dolgem presledku. Nato je privzdignil resaste, sive obrvi in razsodil:
„Gospod, takole pravim: Če bi samega angela zaprl v tako šolo, stavim, da se iz nje vrne — satan!“
Za hip je zavladal med nama molk. Jaz sem strmel v Silvestrove oči in iskal v njih, ali je resnica ali je laž, kar mije odgovoril. Toda Silvester je vzdržal moj vprašujoči pogled, zakaj v njegovem ni bilo laži.
„Nisem lagal, gospod! Verjemite, da nisem, dasi v teh letih in pri takem kruhu človek težko govori resnico. Se od-
vadi te stvari, ker ga je taka šola drugače izučila.“
Tako je odgovoril Silvester, koje ujel moj vprašujoči pogled. „Torej tak je začetek vašega konca,“ sem povzel besedo, ko sem videl, da Silveter ni lagal. „In potem? “
„Kakor mi je prerokoval enooki v zaporu, natančno tako se je zgodilo." ,J*ripovedujte, Silvester!**
Osiveli popotnik je pomolčal. Tiha žalost, ki se mu je ob pripovedovanju porodila, kakor da jo je kdo izgrebel izpod ozelenele gomile, je legla takisto nazaj, da je morda ne odkoplje nihče drug kakor bridka ura zapuščenega trpina v samotnem hlevu na pusti stelji, kjer potrka zadnja ura na njegove hropeče prsi in mu poreče: „Dosti, Silvester! Pojdi! ‘ Na lice mu je zopet legla krinka, v očeh mu je zamrl sijaj mladosti in iz njih je zagorel suhi plamen, kakor bi ga bil podedoval po enookem učitelju.
„Da bi pripovedoval? ** Kakor ponevedoma je trenil z vekami in pomežiknil, da so se zazibale košate obrvi. Nasmehnil sem se.
„Le pripovedujte, čeprav ne bo sama resnica, kar boste govorili.**
Silvester se je glasno zasmejal, kakor se zasmeje potepuh, ko nalagani orožnik izgine za vogalom.
Njegova nadaljnja dolga povest je
bila podobna hrupu skale, ki se odtrga v sončnem vrhu gore, se zatoči po strmini, grmi skokoma proti prepadu, se razbija v kose ter drobi in vali s seboj vlak grušča, dokler vse skupaj ne omaga in onemi na dnu.
Med pripovedovanjem se se ozrl v njegove oči, ki so za las na drobno razodevale, kdaj je Silvester pripovedoval, kakor so ga naučili zapori in življenje, in kdaj je privrela čista resnica na dan. Zakaj ob resnici se je zasvetlikal drugačen ogenj v njegovih očeh in besede so izvirale v globočini srca.
„Sedajle vam pa razodenem nekaj, da boste videli, kako tudi tisti enooW ni vsega lagal.**
Ob tem je Silvester že izpremenil glas in pripovedoval z ognjem, a počasneje.
•	,J*o pravici je namreč povedal, da sem med zaznamovanimi in da mi ne pomaga nobena pokora in nobeno poboljšanje več. Poslušajte in sodite!**
Povedal mije tole zgodbo.
Po dolgih letih je Silvestra zvabilo hrepenenje v rodni kraj. Pokazal se je na vasi. Iz vseh hiš so pogledali radovedni obrazi. Mladina ga ni več poznala, starejši so pa naglo uganili: Silvester je! In pri tej priči je vsakdo pogledal po zapahu na vratih, če dobro drži in če ni omrežje v oknih kaj omajano. Nato so gospodarji varno pozaklenili težke skrinje in ključe vtaknili v žep. Družini je
pa vsak naročil: Da mi zaklepate in zapirate! Se ga vse prime!
In še preden je Silvester premeril faro od konca do kraja, je že vsakdo vedel, da se je pritepel Silvester. In kamor koli je prišel, vsepovsod-so ga sprejemali s posebno prijaznostjo in mu kar med vrati ponujali darove, kakor niso bili v navadi tedaj in niso danes ne tam ne drugod za take popotnike. Silvester je dobro vedel, da ga ne obdarja ljubezen — ampak strah, Ali zato ni odmikal roke od darov in se ni jezil, ker se je njegov žep čudovito polnil in mu obetal lepe dni.
Celo župan ga je sprejel brez naukov in očitkov in mu poleg občinske podpore primaknil na svoj račun nekaj dvajsetič.
Le zlepa s takim rokovnjačem! Kaj mu je, če pride ponoči in napravi škode za sto takih darov! Nikdar ga ne boš videl božjaka, če ti izprazni vso skrinjo, sitnosti in pota imaš pa navsezadnje vendarle. Zato kar hitro daj in dobro mero, da ga veselega odpraviš spet na cesto!
Silvester se je pa hudomušno muzal ljudski bojazni, sedel v gostilno ob cesti in se utaboril med pivci, ki so se kosali, kdo mu prej plača za vino. On je pa moževal med njimi in jim pravil storije, kakor jih še niso slišali.
Naslednji, prosim naprej!
Dan je enak dnevu. Na mračnem betonskem stopnišču pred zobno ambulanto v Brežicah je vedno polno čakajočih. Gnetejo se pred vrati, da bi bili ob pozivu sestre čim bliže. Namenjena sem k odgovorni zobozdravnici za brežiško občino, k dr. Nadi Vlaisavljevidevi. Ordinacijo ima v prehodni sobi, kjer je bila nekoč čakalnica. Pacienti odlagajo v njej garderobo in hodijo mimo v sosednjo ordinacijo^^rr »
V tem prostoru ni miru. Pomirjajoča je edinole sugestivna beseda zobozdravnice. Dr. Vlaisavljevićeva ima na stolu plašno deklico, ki še ne hodi v šolo. Prvič je bolelo, zdaj noče in noče odpreti ust. Mama je ne more prepričati. V zadregi čaka, če bo to uspelo zdravnici. Vsekakor, samo časa je treba.
„Kot vidite, delamo v nemogočih razmerah, “ razlaga dr. Vlaisavljevićeva. „ Vztrajamo, ker upamo, da bo v novem zdravstvenem domu bolje za nas in za paciente. Odkar tečejo priprave ne referendum, je upanje bolj otipljivo. Samoprispevek (če bo izglasovan) je zagotovilo, da bodo pričakovanja zdravstvenih delavcev in občanov uresničena. V novem zdravstvenem domu so predvidene za zobozdravstvo tri ordinacije. Za potrebe brežiške občine bo to dovolj, saj bo delo teklo v dveh izmenah. “
„Kako si razlagate, da s^ kar trije zobozdravniid odšli delat na tuje. Najbrž niso bili krivi prostori? “
„Seveda ne. V Nemčiji so se zaposlili zaradi boljših dohodkov. Tam zaslužijo tudi desetkrat več. Pri nas so zobozdravstvene storitve zelo nizko ovrednotene. To vodi v izgubo na vsem celjskem območju. Mi se kljub temu trudimo, kolikor moremo. Prav gotovo pa bi naredili več, če bi nas drugače nagrajevali. Saj že zdaj presegamo normo, toda to delo se ne plačuje. Menim, da bi nam 10-20 ali 30-odstotno prekoračenje norme lahko priznali.
Naši pacienti so nejevoljni tudi zaradi visoke udeležbe, ki jo zahtevamo od njih. Na celjskem območju morajo plačati po 40 odstotkov, največ v Sloveniji in najbrž tildi v Jugoslaviji. To vpliva na odliv pacientov drugam, pa tudi dolgfi čakalna doba. Če ne prej, v novem zdravstvenem domu jo bomo lahko skrajšali. Ljudje nas večkrat po krivem obsojajo. Mislijo, da nočemo delati, toda to ni res. Odkar s<^ zavarovani kmetje, so vrste čakajočih še daljše. Izognili bi se jim lahko s honorarnim delom, to pa je možno samo za nadomeščanje. In kljub vsemu vam lahko povem, da opravljam svoj poklic z veseljem. “
V teh besedah je resnica in moč, s katero premaguje dr. Vlaisavljevićeva težave napornega delavnika. Pacientu pokaže vedno nasmejan obraz in ta nasmeh vedno znova prežene strah pred bolečino.
JOŽICA TEPPEV
„Tatjanca hoče k mamici. Dr. Vlaisavljevićeva mora uporabiti precej diplomatskih sposobnosti, da dobi pristanek pacientke za vrtanje.^ (Foto: J. Teppey)
\
V nedeljo, ko so bile Brežice ves dan v me^, so smučarji uživali na sončnih pobočjih v Pečicah. Ob Sečnici je bUa vse do večera dogla vrsta. F^bivalci iz Osredka in drugih zaselkov so si prišli ogledat beli šport, ki je lani prvič privabil meščane na Kozjansko. Tudi v Pečicah so med mladino navdušeni smučarji in na tekmovanju ob koncu tečaja so se domačini uvrstili med najboljše. (Foto: Jožica Teppey)
Stara gospa ne bo več lovila...
Alojz Avbar, ki lahko potrdi, da je bila to zares „moja*‘ ščuka, moja dolgoletna znanka. Po nekaj mesecih sem tako dobil nazaj blestivko, »trojčke* (mops) št. 5, ki pa so bili že močno načeti od ščukine želodčne kisline ...“
Milan Zorko ni med tistimi ribiči, ki ne jedo ribjega mesa. Pa ne samo to, povedal mi je še tole:
„Vsi Krkaši v blokih na Mestnih
„Bila sva stara znanca, vsa leta sem jo hodil loviti, pa tudi z m£^o sem se spustil v Krko: opazoval sem jo v tolmunu za skalami pod kopališčem v Kronovem. Že v 1967 mije zaradi neizkušenosti uda s trnka. Takrat smo s prijatelji sodili, da ima kakih 10 kilogramov. Kadar sem jo opazoval z brega, je mirovala na dnu reke kot kamen. Bila je prekra^n, napadalec lovec; nič ji ni ušlo, za čimer se je pognala ..
Milanu Zorku, operaterju na električnem račimaLniku IBM v Krki, novomeški tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov, sicer pa ribiču z dušo in srcem, se je samo nasmejalo, ko je začel pripovedovati, kako je potegnil ščuko velikanko iz zelene Krke, blizu katere je preživel tudi, otro^ leta.
,Jles, s tole ščuko sva bila stara znanca. Vedno se mi je umikala. Lani novembra pa je nekega dne nenadoma prijela. Z menoj je bil novomeški ribič Franc '^dic. Pol ure naju je vozila s čolnom po krnici blizu skal za svojim dolgoletnim domovanjem - toda nenadoma nama je spet ušla. Blesttivko je požrla tako globoko, da je zdaj med otepanjem z ostrimi zobmi dobesedno prežagala najlonsko vrvico 0,35. Dva meseca sem bil zaradi tega kar bolan; verjeli boste, da mi ni bilo vseeno ...
Zadnjo jesen sem živel samo še za to ščuko, neprestano sem mislil nanjo. Zanjo pa so vedeli seveda tudi dnigi ribiči, toda menil sem, da pripada meni, saj sva se poznala že več kot pet let ali skoraj sest let! Skoraj zaklel sem se, da jo moram v tej ribolovni sezoni ujeti. Že prej sem prosil Tonija Birsso, da mi je prinesel s svojih potovanj po svetu posebno blestivko. Zadnjo soboto pred novim letom sem se skrbno pripravil in opremil z vsem potrebnim za vijačenje.
Toda medtem ko sem prej vedno lovil iz čolna, ga tokrat nisem dobil.
Metal sem z brega Krke, že po nekaj metih pa sem v tolmunu pod sabo začutil močan trzljaj. Takoj sem vedel: s staro znanko sva spet sprijeta.
Bilo je potrebnih kakih 15 minut hudega otepanja. Nerodno je bilo, ker sem bil med grmovjem na bregu, ščuka pa je vedno znova našla zavetje med koreninami in skalovjem pod menoj. Tja je po vsej sili tudi hotela uiti. Počasi se je utrudila, in ko sem jo končno le imel na bre^, sem videl, kako velika je: častitljiva starost in velika teža sta mi povedali vse ...
Pri čiščenju sem ugotovil, da se ji je jeseni zapela blestivka globoko v gobec; zraven je bil tudi gostilničar
njivah so pohvalili, kako odlično je bilo meso ujete roparice! “
Stara gospa med Otočcem in Belo cerkvijo ne bo več lovila. Toda kdo ve, kaj vse še skrivajo ^oboki, skrivnostni tolmuni Krke, naše zasanjane dolenjske lepotice. TONE GOŠNIK
Nov center
»ozimi šport v Kočevju ne zamie, -uj imajo tudi smučarske discipUne precej privržencev. Se najbolj so aktivni tekači, ki že precej časa marljivo trenirajo, vodi pa jih inž. Tone Prelesnik. Pa tekači niso edini „smučarji", tudi drugih je precej, zlasti sedaj, ko imajo v Dolgi vasi vlečnico, letos pa so ob njej zgradili še brunarico. Nedaleč stran od vl-^^l^-ce so postavili 30-metrsko skakj^ni-co, saj je tudi za skoke vse več zani: manja. Kot kaže, bomo tudi y Hth čevju dobili še eno smučarsko<do> bro opremeljeno središče.
T. K.
Trinajst sekcij
Že pred časom se je v več kot 1500 članskem kolektivu novomeške tovarne zdravil „Krka“ pokazala potreba po bolj organiziranem tortnem življenju. 16. januarja je bil na pobudo mladinske in sindikalne oiganizacije sklican ustanovni ob* čni zbor športnega društva „Krka“. Delovanje društva naj bi bilo pestro, saj so se navzoči predstavniki kolektiva odločili, da bo v društvu vključenih trinajst sekcij, in sicer: atletska, odbojkarska, rokometna, nogometna, kegljaška, namiznoteniška, teniška, šahovska, plavalna, strelska, padalska in jadralska, smučarska in splošno rekreacijska.
Za predsednflca društva so izvolili Cirila Klemenčiča. Obenem bo dobila vsaka sekcija svojega vodjo. Predlagan je bil tudi okvi^ deloypi načrt za tekoče leto, ki pouda^ predvsem utrditev oiganizacije dni^ šttva, vključitev čim večjega števila članov kolektiva, udeležbo na ob^"^ činskih delavskih ^ortnih igrah, in kar je najvažnejše, namero, da izvede ^ortne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije, katerOi organizatorje letos „Krka“. J. UDIR
Zlata košarka v Novem mestir^
Dve leti in pol po nepozabnem uspehu naše košarke v hali Tivoli bo v Novem mestu razstava fotografij, ki nas bodo še enkrat popeljale k zlati medalji. Šestdeset rotografij dveh zagrebških fotoreporterjev' so si ogledi ljubitelji ko^ke v petih mestih, sedaj pa si jih bomo lahko tudi mi. Slike bodo tudi tokrat raz-
stavljene v spodnjih prostorih doma JLA v ponedeljek, 12. februarja.
Razen razstave pa pripravljajo zagrebške „Sportske Novosti" že drugi ustni časopis, na katerem bodo sodelovali košarkar Nikola Plečaš, trener košarkarske reprezentance Mirko Novosel, bivši kapetan „zlatih fantov" Ivo Daneu ali pa Vinko Je-lovac, potem še vaterpolist Roni Lopatny, avtomobilist Joviča Pali-ković in urednik Sportskih Novosti Jovan Kosijer.
Tako kot na prvem ustnem časopisu bo tudi na tem zanimivo. Helfaj več bomo zvedeli o muenchentten košarkarskem nauspehu, o „utM^ nju“ našega vaterpola, Novomescan} pa bomo prvi slišali Palikovičevo „verzijo" o do^dkih na letošt^m burnem reliju Monte Carlo,
Ustni časopis se bo pričel ob 16.30, ob 18. uri pa bo Nikola Plečaš odprl razstavo fotografij „Košarka 70 . Vstop je prost.
V. SUClC
Milan Zorico z ujeto, na sliki že očiščeno ščuko: dolga je bila 108 cm, težka pa 14 kilogramov. Fotografirala ga je žena, razen slike pa ga bo na nenavadni ulov spominjal tudi nagačen ščukin gobec, ki je zdaj še v Ljubljani
Res prva žrtev risov?
i je vel
jen^ zaradi risov, ki jih namerava gojitveno lovišče ROG Združenega KGP Kočevje spustiti v roške gozdove. Kmet Jože Ilc iz Goriče vasi 12, ki je prišel v ponedeljek na obisk k predsedniku občinske skupščine Ribnica Bogu Abrahamsbergu, da se z njim pogovori o škodi ki jo dela divjad, je povedal:
- V soboto, 3. februarja, sem šel s konji po cesti mimo ribniškega
POZABLJENI SOCIALIZEM
Pri sedemindvajsetih letih starosti so pričeli mene, povojno dete, učiti o tem, kaj je to socializem, z namenom, da bi učence v šoli vzgajal v pravem, socialističnem duhu. Ob tem me je popadel strah, da bom to zelo težko dosegel in da bom moral svoj učiteljski poklic obesiti na klin in o^ti kam, kjer moralno-pditična trdnost ni tako nujno potrebna, so pa zato plače vi^e. Do dvodnevnega obveznega se-minaija, ki so ga pripravili za nas učitelje, sem o socializmu zelo malo sUšal.
Ko sem hodil v osnovno šolo, ni socializmu skoraj nihče posvečal prevelike pozornosti. Nihče nam ni pojasnjeval naše družbene ureditve. Učenci smo le videli, da jedo eni pri malici kruh pa še ^amo povr-
hu, drugi .pa smo natepavali suh knDi, ob praznikih pa smo si ga namazali s svinjsko mas^o in posipali s sladkorjem, če ga je hiša premogla. Opa^ smo tudi, da imajo eni dcoraj vsak teden novo obleko, nam drugim pa so se svetile velike zaplate na zadnjicah in na kolenih. In te prve so nam učitelji dajali za vz^ed, češ da bomo tudi mi nekoč jedli kruh pa salamo in da bomo tudi mi imeU nove obleke. To da nam zagotavlja socializem, so obvezno pribili. Mi pa smo rasli in besede socializem ni bilo pogosto slišati v naših razredih...
V srednji šoli so nam tako mimogrede omenili Marxa in Engelsa, tudi Lenina. Od vsega sem si zapomnil le to, da je eden izmed njih napisal Kapi-
tal, videl pa sem, da si nekateri grabijo kapital. O socializmu sem vedel tudi to, da nam ustava zagotavlja enakost, zato sem se vozU v šolo z vlakom, vsak dan ^oraj sto kilometrov, moji sošolci pa so stanovali v garsonjerah, ki so jim jih kupili starši, da bi se laže izšolali. O praskupnosti, suž-njeposestništvu in gnilem ka-pit^mu sem toliko slišal v trinajstih letih svojega šolanja, da bi si upal brez pripomočkov napisati pet deblih knjig a la Vojna in mir. Če bi mi kdo zastavil nalogo, naj napišem kaj o socializmu, bi bila to najtanjša knjiga na svetu. Prisežem. Tisti, ki so nam vbi-jali učenost v glavo, so najbrže menili, da vemo o socializmu že prav vse, ker smo se v njem rodili.
Kaj je socializem, sem slišal govoriti na debelo in široko po gostilnah in pri verouku, dokler sem še ho^. Ljudje so glasno preklinjali vse tiste, ki se pitajo na račun in pod okriljem delavsekga razreda. Odgovorni pa, k^or da bi jih bilo sram govotiti o naši stvarnosti. Ali pa so bili bolj zaposleni z graditvijo lastnega socializma?
Tako je nekaj generacij živelo v socializmu, ne da bi o njem vedeli kaj več. In zdaj se nekateri čudijo, če vrsta delavcev ne ve za samoupravne pravice, če delavka reče, dajo direktor sprejme in odpusti z delovnega m^ta, če direktoiji govore: „To je moja tovarna. Tisoč delavcev imam zaposlenih."" In podobno.
Imam občutek, da je naše začudenje prišlo nekaj let prepozno. Le kdo je tega kriv?
TONI GAŠPERlC
smetišča v Mali gori. Okoli 50 m nad smetiščem so začeli konji prhati. Postal sem pozoren, posebno ker sem videl spredaj zgažen sneg. Stopil sem pred konje in zagledal sredi ceste mrtvo mlado srno, ki je imela obaizen vrat, obžrto pleče in poškodovano glavo. Za menoj je prišel ribniški lovec Andrej Puželj, ki je smo tudi odnesel.
Prevladuje prepričanje, da je smo ubil ris. Nekateri, tudi lovci, dokazujejo, da tako, kot je bila poškodovana sma, ne poškoduje živali ne volk ne medved. V Ribniški dolini je precaj negodovanja zaradi škode po divjadi, zdaj pa še zaradi nemere, da bi gojitveno lovišče ROG spustilo rise. ftebivalci Ribniške doline se sprašujejo, če lovišče res lahko kaj takega naredi brez njihove privolitve. Po njihovem bi morali divjad omejevati in ne povečevati ter tako razburjati občane.
Pripis.Zvedeli smo, da risi še niso izpuščeni in da torej ta sum ni utemeljen. Več o risih berite na sred-njin straneh našega lista.
KAJ PRIPRAVLJA MOKRONOŠKA LARFARIJA?
Nič manj in nič več velemesto in ohcet vseh vetrov sveta! Ce velemesta na Dolenjskem ta čas še ni, bo v Mokronog na pustno nedeljo prav gotovo. 33 parov se kot ie > slisti, že pripravlja, fted tem bodo morali ustoličiti mestnega župana, načrt za izredno veliko „bosonogo", simbol mesta, je že narejen. Iz tabora larfarjev že prihajajo prvi ukazi: Mokronožani in okoličani morajo že sedaj urediti okolico tako, da bodo dostojni velemestne časti. Izkazati se bo morala trgovina, ansambli in seveda tudi lepe maske. Bilo naj bi torej tako, kot še nikoli doslej!
KOČEVJE: JUTRI PRVI MUZIKAL
Jutri, 9. februarja zvečer, Seškovem domu v Kočevju prvi hovski muzikal", zabavno-tekmc na prireditev. V znanju se bosta pomerila mlada kočevska šahista Toni Malnar in Franci Rajsar. Gost večera bo šahovski mojster Jože Šiška iz Ljubljane. Nastopil bo še „New swing kvartet" s pevcem Otom Pestnerjem. Prireditev bo snemala tudi TV, ki bo objavila o njej in o Kočevju reportažo v oddaji „Mladi za mla-
de". Skupno se bo zvrstilo sedem takih prireditev, na katerih bodo nastopali vedno drugi zabavni ansam-bU, pevci in gostje večera.
S filmom o Jarmu v Valden
Konec lanskega leta so Franeta Brusa, učitelja osnovne iole Kočevje, spoznali na Dunaju kot uspešnega amaterskega filmskega ustvarjalca. Letos, komy nekaj tednov po tem dogodi, jc france Brus prejel vabilo, naj se udeleži mednarodnega filmskega festivala amaterskih filmov, la bo od 21. do 27. maja v Valdenu ob Vrbskem jezeru na Koroškem.
Franceta Brusa je vabilo presenetilo, hkrati pa zelo spodbudiln na novo filmsko ustvarj^bst. Povedal mi je, da bo sodeloval na tem festi-v^u z dokumentarnim filmom o delu akademskega kiparja Staneta < Jarma. Trenutno je to ifele zamisel, ki pa bo, kot trdi France Brus, postala resničnost, brž ko mu bo to dopuščal čas. Ce bo potrebno, bo k deui povabU se kaKšnega kolega. Moral bo namreč pohiteti, ker mora
fHm biti že v aprilu predložen ki(^ misiji za ocenjevanje f^ov v Valdenu.
VILKO ILC
France Brus (Foto: Primc)