Naslednja, 372., številka bo izšla v ponedeljek, 31. maja 2010 Rokopise sprejemamo do srede, 19. maja Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVII, 371 številka 26. april 2010 Kronika ob 55-letnici Svetnikom je prekipelo Kakšno vodo p^'emo? Malčki v turizmu Zapojte z nami nocoj! O starem vaškem jedru Uspeh floorbalistov Teden v Kočevju stran 2 do 17 stran 18 do 23 I Pomladanski sejem Zmaga ostala doma ' Pozdrav pomladi Kje je moje mesto? stran 20 do 27^ Največ denarja za turizem Odlok o javnem redu in miru Noč v knjižnici stran 30 do 42 Ob materinskem dnevu Nagrade 18 prostovoljcem Izdelovanje pisanic stran 43 do 50 Očistimo Slovenko - uspelo Vseslovenska čistilna akc^a, ki je bila v soboto, 17. aprila »Očistimo Slovenko v enem dnevu«, je po vseh ocenah uspela. Tega dne je sodelovalo okoli 250.000 prostovoljcev, kateri so nabrali 12.000 ton ali 80.000 kubičnih metrov raznih smeti in odpadkov. Akc^i so se priključile tudi občine, ki jih pokriva Naš časopis. Sodelovalo je okoli 4000 občanov iz vseh petih občin Vrhnika, Log - Dragomer, Borovnica, Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, kar pomeni 15% prebivalcev tega območja. Zato samo, bravo čistilci - prostovoljci, vsem ostalim pa sporočilo: » Vsaka palica ima dva konca, enega tudi za onesnaževalce naše lepe okolice.« Simon Seljak Vrhnika praznuje Podpisana pogodba V torek, 20.04.2010, je župan Občine Borovnica, Andrej Ocepek s Cestnim podjetjem Kranj, slavnostno podpisal Gradbeno pogodbo o izvedbi gradbeno obrtniških in inštalaterskih del za gradnjo Poslovilnega in servisnega objekta na pokopališču v Borovnici. Pogodbo je v odsotnosti direktorja Cestnega podjetja Kranj Branka Žiberna, podpisal vodja komercialnega sektorja Stanislav Remic. Vrednost pogodbenih del znaša 207.317,99 EUR oz. z DDV 248.781,59 EUR. Z deli se bo pričelo takoj po prvomajskih prazniki, zaključilo pa predvidoma do 15.10.2010. V pogodbeni vrednostni je vključena izgradnja poslovilnega objekta z nadstrešnico, servisni objekt, strojne in električne inštalac^'e z opremo in deloma tudi zunanja ureditev. OBČINA BOROVNICA Praznovanje 6. obletnice vstopa v EU OBČINA HORJUL in DOBROVA-POLHOV GRADEC Koreno nad Horjulom petek, 30. april 19.30 MAŠA ZA DOMOVINO 20.30 SLAVNOSTNA PRIREDITEV 22.00 KRESOVANJE Z ANSAMBLOM JURČKI Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatoru, ob 1. maju prazniku dela in ob 9. maju dnevu Evrope. Čestitke pa še posebno veljajo vsem občanom občine Vrhnika za 10. maj, ki ga slavijo kot občinski praznik. Uredništvo NČ Občinski praznik občine Vrhnika je 10. maj. Že vrsto let ga obeležuje s »Cankarjevimi dnevi«, ki bodo letos potekali od 27. aprila do 17. maja. Slavnostna akademja ob prazniku pa bo v ponedeljek 10. maja 2010 ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja. Več o prireditvah na notranjih straneh glasila. Simon Seljak Mali nogometaši 2 v Slovenci Mali nogometaši iz NK Dragomer so v nogometni ligi Rad igram nogomet osvojili 2 mesto. V aprilu jih je na občini gostil župan Mladen Sumina. Vesna Erjavec Vse je v glavah Na vseh mogočih čistilnih akcijah, ki so resnično potekale, sem večkrat slišal izjavo »Vse je v naših glavah.« To je dalo misliti tudi moji glavi. Res se vse dogaja v naših glavah. Kaj bomo delali, kaj mislili, kaj govorili in sploh vse kaj, kaj. Zato je potrebno najprej počistiti v naših glavah, da pride v zavest nas ljudi, da naše narave ne smemo več onesnaževati ter jo tako zlorabljati in jo puščati v nemilosti številnih odpadkov, smeti in nesnage. Prostovoljci in ostali čistilci so samo v enem dnevu odstranili in ločili preko 20.000 ton odpadkov v naši »lepi« Sloveniji. To pomeni, da eni mislijo s »pravo« glavo in so ozaveščeni, drugi pa nimajo nič v glavi in nam delajo preglavice ter onesnažujejo naše okolje. Sreča je, da je več ljudi, ki imajo v glavah vse počiščeno. Mislim in tudi vem, da vsi zadnji dogodki prihajajo iz glav, iz dejanj ljudi. Ni več pravega razumevanja, kaj se lahko naredi in kaj reče. Priča smo številnim obtoževanjem, natolcevanjem in še in še. Kot da se to ponavlja nekako vsaka štiri leta. Saj res! Volitve in referendumi so pred nami. Sedaj pa brez zavor, glavo v pesek in udarimo po naših nasprotnikih. Naj se tudi ob teh dogodkih pokaže, da je vse odvisno, kaj je v naših in vaših glavah. Naj se strasti umirijo, naj deluje trezna glava, saj se gre za nas ljudi, za našo skupno in lepo očiščeno Slovenko. Simon Seljak NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občni zbor gasilske zveze Kronika ob 55-letnici Gasilska zveza Vrhnika je na nedavnem občnem zboru obeležila in proslavila že svoj 55-letni obstoj v tedanji Občini Vrhnika. Sedaj pa združuje vsaprostovoljna gasilska društva, ki so vključena v poveljstvo Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Ob tej priložnosti je bila na koncu občnega zbora tudi slovesnost ob izidu kronike „55 let GZ Vrhnika 1955-2010". Med povabljenimi gosti so bili tudi župani občin Vrhnika dr. Marjan Rihar, Borovnica Andrej Ocepek in Log - Dragomer Mladen Sumina, predsednik Gasilske zveze Slovence Anton Koren in nekdanji predsednik Samoupravne interesne skupnosti za požarno varrnost nekdanje Občine Vrhnika. Občni zbor je bil 26. marca v gasilskem domu PGD Bevke. Delegati so izvolili delovno predsedstvo ter poslušali vsa poročila o delu, aktivnostih in tekmovanjih GZ Vrhnika v minulem letu. Poročila o delu zbora, upravnega odbora ter s sprejetim programom dela in finančnim programom izvajala vse zadane naloge na strokovnem, tehničnem in finančnem delu za gasilska društva, občine, notranjski silcev v Logatcu in mladine v Borovnici, ki so bila izvedena kot trening za tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Zveza je bila tudi organizator reg^skega tekmovanja. Obravnaval je dosežene rezulta- Gostje in delegati občnega zbora GZ Vrhnika mladimi gre zahvala predvsem njihovim mentorjem. V letu, ki je za nami, je bilo opravljenih veliko nalog na or-ganizac^skem, preventivnem in operativnem področju, tako v zvezi kot tudi v posameznih gasilskih društvih v sodelovanju z občinami, drugimi or-ganizac^ami, donatorji in krajani, ki nas še zmeraj podpirajo finančno in moralno. Lahko rečemo, da smo program dela uspešno opravili, kljub dejstvu, da se odgvornost, naloge in delo v gasilskih organiza-c^ah nenehno povečujejo. V zadnjih letih se pojavljajo veliki požari v naravnem okolju, neurja in poplave, kjer redno sodelujejo tudi naše gasilske enote. Posebno pa smo lahko zadovoljni, da so bile naloge javne gasilske službe v primeru intervenc^ opravljene Prva in zadnja stran kronike Ivan Turk, predsednik zveze, predaja poročila o delu v minulem letu. Delovno predsedstvo ni imelo težkega dela. zveze je prebral predsednik Ivan Turk, ki je med drugim poudaril: „ Sodelovali smo na področju požarnega varstva, zaščite in reševanja z občinami Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, župani, štabi CZ, Varnostnim sosvetom Občine Vrhnika, Polic^sko postajo Vrhnika, osnovnimi šolami, vrtci, reg^s-kim centrom za obveščanje, reg^skim svetom, reg^skim poveljstvom, Gasilsko zvezo Slovence, krajevnimi skupnostmi in ostalimi društvi in organizac^ami, ki sodelujejo na organizac^skem, preventivnem in operativnem področju pri reševanju ljudi, živali in premoženja pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Gasilska zveza je v skladu z zakonodajo, statutom zveze, sprejetimi sklepi občnega reg^skih svet in poveljstvo, za reg^ski center za obveščanje, Gasilsko zvezo Slovence in za druge organizac^e s področja požarnega varstva, zaščite in reševanja. Upravni odbor se je sestal na petih rednih sejah. Udeležba članov na sejah je bila zelo dobra. Na vse seje je bil vabljen tudi presednik nadzornega odbora, ki se je sej redno udeleževal. Upravni odbor je v skladu s programom dela sprejetim na lanskem občnem zboru in svojimi pristojnostmi obravnaval in izvajal začrtane naloge. Pripravil je predlog programa dela in finančni plan za leto 2010. Razreševal je problematiko financiranja gasilskih enot v zvezi s pogodbami o opravljanju javne gasilske službe, obravnaval je priprave na tekmovanje za notranjski pokal starejših gasilk in ga- Ivan Koren, predsednik GZ Slovence, je pohvalil delo vrhniške gasilske zveze, še posebno pa vse gasilce, saj so opravili veliko dela in se morali odpovedovati številnim prostim in delovnim uram. Rekel Ljudje, bo :ih časih." bodimo ljudje v teh jel, . težki te na tekmovanjih, program strokovnega izobraževanja, osnovnega in specialnih znanj na Igu in Sežani in opremljanja enot po društvih. Obravnaval je tudi organizac^o zveze, pokrivanje skupnih stroškov zveze iz vseh treh občin. Bolj ali manj aktivne pri zvezi so tudi komisme za mladino, članice in veterane. Priporočilo GZS je tudi vzpodbujanje aktivnejše vloge članic in veteranov v organih društev in zvez. Mladi so zelo aktivni na področju tekmovanj, mladinskih krožkih in delavnicah ter letovanjih. Za aktivno delo z Častni poveljnik Urban Žirov-nik je izročil zastavico za na prapor zveze. stokovno, hitro, učinkovito in brez hujših nezgod." Delegati so vsa poročila soglasno sprejeli, kar je bil dokaz za dobro in uspešno aktivno delo v letu 2009. Nato so zbor pozdravili tudi številni gostje in predstavniki sosednjih gasilskih zvez. S tem se je tudi uradno končal občni zbor zveze. Za lep kulturni program je poskrbel Oktet Raskovec. Predsednik zveze Ivan Turk je ob koncu še slovesno predstavil izid kronike „55 let GZ Vrhnika 19552010". Kronika, ki je na skoraj 200 straneh, je plod dela 55 let obstoja vrhniške gasilske zveze. Vsebuje dokumente od ustanovitve zveze do zdajšnje organiziranosti. Predstavljen je tudi fotografski material, ki predstavlja fotografije vseh predsednikov zveze, prapore in gasilske domove, Florjane na domovih ter številne aktivnosti gašenja, tekmovanj in drugih zanimivih dogodkov, ki so bili pod okriljem zveze. Resnično lahko rečemo, da je kronika lep in vrhunski dokument uspešnega obdobja 55 let Gasilske zveze Vrhnika. Kroniko so prejeli vsi gostje pa tudi vsi delegati zbora in vsa prostovoljna gasilska društva, ki so vključeni v zvezo. Samo kroniko so vsi iskreno pohvalili, kar si tudi zasluži. S. S. Obvestilo o poteku veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listin Prihaja čas dopustov, zato predlagamo, da pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje in ali je veljaven. Da bi zamenjava osebnih dokumentov potekala tekoče, brez čakalnih vrst in v zadovoljstvo državljank in državljanov Republike Slovence kot uporabnikov storitev, vas obveščamo, da pravočasno oziroma tudi pred datumom poteka veljavnosti dokumentov vložite vlogo za izdajo nove osebne izkaznice in/ali novega potnega lista. Pravočasna vložitev vloge za izdajo dokumenta je zagotovilo za zmanjšanje prioritetnih izdelav osebnih dokumentov, ki mot^o procese redne izdelave. V nadaljevanju vas seznanjamo z naslednjimi koristnimi in-formac^'ami. Osebna izkaznica Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana, oziroma drug dokument za identifikac^o in svojo fotografijo. Za novorojenčka je treba predložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu (rojstni list). Osebna izkaznica za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 13,16 evra. Osebna izkaznica za otroka od 3. leta do 18. leta se izda z veljavnostjo 5 let in stane 13,16 evra. Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo 10 let in stane 16,70 evra. Potni list Vlogi za izdajo novega potnega lista morate predložiti star potni list, če je bil izdan, oziroma drug dokument za identifi-kac^o in svojo biometrično fotografijo. Potni list za otroka do 3. leta starosti se izda z veljavnostjo 3 let in stane 28,98 evra. Potni list za otroka od 3. do 18. leta starosti se izda z veljavnostjo 5 let in stane 32,17 evra. Potni list za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo 10 let in stane 37,49 evra. Vlogo za izdajo osebnega dokumenta lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč, da se podpiše na vlogo. Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravi enoti ali na domu s priporočeno pošto. Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vložite tudi na Krajevnem uradu Borovnica vsak četrtek od 8. do 12. ure. S potnim listom in osebno izkaznico (pa tudi ostalimi javnimi listinami) je treba skrbno ravnati in jih primerno hraniti. V primeru pogrešitve, izgube ali kraje potnega lista ali osebne izkaznice je treba to naznaniti čim prej, najpozneje pa v roku 8 dni na kateri koli upravni enoti. Če se to zgodi v tujini, morate dogodek naznaniti takoj oziroma najpozneje v roku 8 dni po prihodu v Republiko Slovenko. Uradne ure UPRAVNE ENOTE VRHNIKA: - v ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00; - v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00; - v petek od 8.00 do 13.00; - v četrtek ni uradnih ur. Upravna enota Vrhnika posluje tudi vsako prvo soboto v mesecu (ali drugo, če pride prva na državni praznik ali drug, z zakonom določen dela prost dan) od 8.00 do 12.00. NAČELNICA GABRIELA MLINAR Obvestilo glede obveščanja o izteku pravice do otroškega dodatka Vse prejemnike otroških dodatkov obveščamo, da bo MDDSZ z aprilom 2010 prenehalo pošiljati obvestila o izteku pravice do otroškega dodatka. Prejemnike otroških dodatkov zato opozarjamo, naj preverijo, kdaj jim poteče pravica do otroškega dodatka, kar je navedeno v odločbi, ki so jo prejeli, da bodo pravočasno vložili novo vlogo. Ministrstvo se je za to določilo zaradi racionalizac^e poslovanja, saj obveščanje o izteku pravice do otroškega dodatka na leto znese okoli 76.500 evrov. Ministrstvo je doslej obveščalo le o izteku pravice do otroškega dodatka, ne pa tudi o izteku pravice do prejemanja drugih transferjev. Center za socialno delo Vrhnika 2 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Občinskim svetnikom je prekipelo CRO Vrhnika ima dva meseca časa za odpravo smradu Vrhnika, 15. april - Na dnevnem redu občinske seje se je med drugim znašla tudi točka o Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika s katerega še vedno veje smrad. Svetniki so bili do te problematike zelo kritični, predvsem pa siti nenehnih praznih obljub o izboljšanju stanja. Zato so sklenili, da mora CRO do konca junya sanirati Takšen razvoj dogodkov so nakazovale že razmere pred aprilsko sejo, saj se je marca s predstavniki Saubermacherja, ki je lastnik CRO Vrhnika, sestala občinska ekipa. Zahtevala je takojšnjo sanac^o razmer in s tem dosledno spoštovanje kupoprodajne pogodbe, nakar so se predstavniki Saubermacherja prvič tudi formalno priznali težave s smradom. Na koncu so se posuli s pepelom in obljubili izboljšanje stanja že do konca jun^a. Temu so sledili končni sklepi sestanka, v katerih se je CRO zavezal, da bo do konca jun^a uredil delovanje kompostarne na način, da iz procesa komopostiranja ne bo več izhajalo smradnih emis^' v okolje. V kolikor smrad do tega roka ne bo odpravljen, bo družba CRO začasno ustavila obrat kompostarne in preusmerila vse količine drugam. Na občinski seji je direktor CRO Marko Kocjančič pojasnil, zakaj s kompo-starne še vedno smrdi, čeprav so vgradili nov filtrirni sistem. Najeta neodvisna av-str^ska družba lUT je namreč ugotovila bistvene tehnološke pomanjkljivosti kupljenega sistema, za kar naj bi bil odgovoren projektant in izvajalec kompostarne. Saubermacher bo zaradi poslovne škode tožil omenjena dva, obenem pa je obljubil, da bo do konca jun^a saniral tudi izhajajoči smrad. Iz slišanega na seji, se zdi, da vsi svetniki niso verjeli besedam Kocjančiča, saj je CRO že večkrat obljubila sanac^o smradu, a se tega ni držala. Franc Mišič iz SNS je Kocjančiču očital, da ima CRO Vrhničane za poskusne zajčke, Igor Nov-ljan iz LDS pa je podvomil, da bo Centru uspelo v dveh mesecih, če mu ni prej v pol leta. Pavle Caserman in Vlado Petek iz SDS sta očitala občinski upravi mlač-nost do vprašanja smradu iz Centra, trenutno angažiranost pa sta razumela kot izkoriščanje predvolilnega časa. Župan dr. Marjan Rihar je to zanikal in dejal, da lahko s kronolog^o sestankov, dopisov in telefonskih pogovorov dokaže, da so aktivnosti v smeri razrešitve problema potekale ves čas. Bolj spravljive tone sta izrazila Irena Oblak (LDS) in Vinko Tomšič (SLS), ki sta pozvala občinski svet naj potrpi še dva meseca in potem reagira glede na razmere. Po dobrih dveh urah razprave je občinski svet sprejel tri sklepe, po katerih mora CRO do konca jun^a sanirati smrad, sicer bo moral začasno zaustaviti obrat. Na predlog Vlada Petka so svetniki sprejeli še dva sklepa. In sicer da Saubermacher 30. jun^a na lastne stroške izvede meritve smradu in da kot v znak resnosti svoje namere položi 100 tisoč evrov bančne garanc^e, katero lahko občina vnovči, v kolikor bo še vedno smrdelo. Gašper Tominc Kresovanje na stari žagi v Verdu V petek, 30. 4. 2010, z začetkom ob 20. uri vabimo krajane Občine Vrhnika ter prebivalce okoliških krajev na najlepši kres Občine Vrhnika. Kresovanje na stari žagi v Verdu, ki je sicer že tradic^a, bo organiziralo novo nastalo Mladinsko športno-kulturno društvo Verd, ki ima velik potencial.Za veselo in pozitivno ozračje bo skrbel ANSAMBEL PROSEN. Kresovanje bo tudi v primeru dežja, saj bo prireditveni prostor pod streho. MŠKD Verd ima velike cilje: pridobiti športni park, ki ga Verd nujno potrebuje. Pomagaj nam doseči naše cilje - danes so sanje dovoljene, jutri je nov dan. MŠKD Verd BRALKAM IN BRALCEM NAŠEGA ČASOPISA ISKRENO ČESTITAMO ob 27. APRILU, dnevu upora proti okupatorju, 1. MAJU, prazniku dela, ter 9. MAJU, dnevu Evrope. Občankam in občanom Občine Vrhnika voščimo za občinski praznik, 10. maj, obhajamo pa tudi 6. maj, dan, ko sta leta 1945 na Vrhniki končno doživela zlom nacizem in fašizem. Območna Organizac^a SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika Bralkam in bralcem Našega časopisa čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in jim želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! Vrhničankam in Vrhničanom čestitamo k občinskemu prazniku! = -6 w LDS CITROEN - HVALA ZA VSE ansm ÇJ. KBBQ irmu nù.4,11^ JV.L|tCmiei|i pii^n |it litim ^ -ta pi^^* ' pa^ F^^M L.vl.jii^ii IKF^M. ^«riT^^^ [HWMHC3nufsa risá^ LIlUl hu l*J jiliiitiiiJ-^nHicw^^T^^nTi ~ ta .hjâ^iiip I li Iti I JI tM^ liflifc kMwm nt¥iib4|i h4 000C £niIllN ÏUIJ.IMLIUI1 accMfi mu Id HI Ud p |JI ifUŮLk^ IB I-Ulyk ■ ■ ■ ■ I >1 i ■ ul lj_|. uî ^ IZKORISTITE 3 DOBRE RňZLOGE ZA NAKUP VOZILA CITKOÉN V APRILU! Avto Merlak d.o.o. Grič 99; 1360 Vrhnika 031/643 597 avto.merlak@qmail.com, Prodaia vozil: 0 Vrhniške novičke Prazgodovinsko kolo z Verda restavrirajo v Nemč^i Leseno kolo z osjo z Ljubljanskega barja so leta 2003, ko so ga v muzeju prevzeli, zaradi ogroženosti razstavili samo za en dan. Ker v Slovenci ni laborator^a za konzerviranje predmetov iz mokrega lesa, je strokovna komis^a odločila, da bodo kolo poslali na restavriranje v nemški Mainz. Kolo so laborator^u predali januarja 2008. Kdaj bo postopek končan pa ni mogoče napovedati, pravdo v muzeju, upajo pa na konec prihodnjega leta. Muzeji in galerie mesta Ljubljane tako za leto 2012 že načrtujejo obsežno razstavo na temo kolesa in koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Žalujejo za ginkom April, 22. - Gre za staro drevo v središču mesta, ki naj bi ga iz Kitajske prinesel lokalni veleposestnik. Ker ga je občina pred dnevi požagala, je to med nekaterimi občani vzbudilo začudenje in ogorčenje. Na občini Vrhnika so pojasnili, je občinski svet že pred tremi leti odločal o njegovi usodi. Tehtal je med splošno varnostjo, škodo ki jo povzroča in nad njegovim negotovim zdravjem. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da noben poseg ne bi mogel dolgoročno ohraniti drevesa. Kot pravi župan dr. Marjan Rihar, bi bilo od njega popolnoma neodgovorno, da bi ob izpolnitvi pogojev za odstranitev drevesa ter ob vedenju o vseh opozorilih glede varnosti človeških življenj in materialne škode v breme občine, preprečil izvršitev sklepa. Občina je v zameno za posek v Parku samostojnosti že posadila dva njegova pod-taknjenjca. Letos bodo menjali Cankarjevo streho Zavod Ivana Cankarja Vrhnika se bo letos lotil obnove dveh kulturnih spomenikov na Vrhniki, to je menjave ostrešja na Cankarjevi spominski hiši ter na galerii Kašča. Kot je pojasnil direktor zavoda Boštjan Koprivec, računajo, da bodo dela stekla med poletjem, potem pa bodo morali doreči tudi vsebino Kašče. Sicer pa na zavodu delajo tudi na projektu obnove športnega parka in Cankarjevega doma. Župan zapustil SDS, kandidiral bo kot neodvisen kandidat Kot je posebej za naše spletne strani dejal dr. Marjan Rihar, je njegovo načelo, da mora kot župan zastopati enako vse občane ne glede na njihovo in lastno politično pripadnost. Tako prepričanje pa včasih vodi v razkorak med lokalnimi in strankarskimi interesi. Kot je pojasnil, si pri odločitvah, za katere je kot župan tudi polno odgovoren, ne pusti ukazovati, pusti pa se prepričati. Če je prvega preveč, za drugo pa ni argumentov, sodelovanje ni mogoče, je še dodal. Glede govoric o njegovem vstopu v novo stranko pred jesenskimi volitvami pa pojasnjuje, da ne držijo in da bo na lokalnih volitvah nastopil kot kandidat za župana s podporo volivcev. Pohodniki so se že desetič podali okoli nekdanje kartuz^e v Bistri Bistra, 4. april - Pohod je organiziralo Športno društvo Žaba - Bistra iz Bistre pri Vrhniki, pohoda pa so se letos udeležili tudi konjeniki iz Vrhnike. »Pot nas je v lepem vremenu vodila iz Bistre na Pokojišče, nato preko Menešje do Rakitne in od tam v Kamnik pod Krimom. Na koncu smo jo mahnili čez barje nazaj v Bistro,« je pojasnil vodja pohoda Miloš Miklošič. Pohodniki so v 12 urah prehodili 44 km poti in ozemlje štirih občin. Na koncu jim je predsednik Krajevne skupnosti Verd Janez Jereb zahvalil za udeležbo in jim izročil priznanja. Med pohodniki sta posebno priznanje prejela Janez Gabrovšek, ki je bil s svojimi sedemdesetimi leti najstarejši pohodnik, in Bojan Miklošič, ki se je udeležil že vseh dosedanjih deset pohodov. Objestnež se je lotil planinske poti na Planino Gorski kolesar je na lastno pest odstranjeval bruna, ki so bila namenjena odvodnjavanju meteornih voda. Pri početju sta ga zalotili planinki, katerima je zabrusil, da bruna odstranjuje ker naj bi bila nevarna za kolesarje. V Planinskem društvu Vrhnika, ki skrbi za omenjene poti, so nad dejanjem ogorčeni. »Imamo opravka z mladim objestnežem, na katerega smo na poti na Planino naleteli že večkrat. To ni bil njegov prvi izpad, se je pa prvič lotil brun oziroma vodenic. Tako se njegovo početje, če že ne neumnosti, kar ponavljajo,« je pojasnil Milan Jerman iz planinskega društva. Na mesto dogodka so sicer prihiteli policisti, ki pa so mladega fanta zaradi področne zakonodaje lahko oglobili le za 40 ev-rov. Tudi zaradi tako mile kazni je mladi kolesar zabrusil, da bo bruna odstranjeval tudi v bodoče. Vrhniškim vezistom se je pridružila tudi ministrica April, 10. - Enajsti bataljon za zveze na Vrhniki je počistil vojaško vadbišče Strmica. Vojakom so se na terenu pridružili tudi ministrica za obrambo, načelnik generalštaba in poveljnik Poveljstva sil Slovenske vojske ter na ta način dali podporo civilno-vojaškemu sodelovanju na področju ekologje. Odstranili so okoli 25 kubičnih metrov odpadkov, čistilna akcja pa je bila predhodnica vseslovenske akcje ''Očistimo Slovenjo v enem dnevu''. Zbral Gašper Tominc NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poročilo o kakovosti __v pitne vode iz vodovodov v upravljanju Krajevne skupnosti PODLIPA SMREČJE za leto 2009 Poročili sta pripravljeni v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Preiskavo vzorcev je opravil Inštitut za varovanje zdravja RS, Oddelek za sanitarno mikrobiologie in kem^o. Upravljavec vodovodnega sistema Podlipa, KS Podlipa - Smrečje, v s kladu z zakono- dajo opravlja notranji nadzor na osnovah sistema HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih ter fizikalnih tveganj, ki pomenijo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. 1. Vodovod Podlipa Na vodovodu Podlipa je bilo v letu 2009 odvzetih devet vzorcev pitne vode, in sicer na zajetju, v vodohranu in pri porabnikih v stanovanjskih hišah na pipi z namenom ugotavljanja skladnosti po Pravilniku o pitni vodi. •Kem^ska kakovost pitne vode Glede na obseg opravljenih fi-zikalno-kem^skih analiz je bil vzorec skladen z določili Pravilnika o pitni vodi. •Mikrobiološka kakovost pitne vode 7 od 9 odvzetih vzorcev na vodovodu Podlipa ni bilo skladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vzorci so bili neskladni zaradi povečanega števila bakter^'. - V 7 vzorcih so bile, sicer v manjših količinah, bakterie Escherichia coli (bakterie, prisotne v človeškem in/ali živalskem blatu) in kažejo na fekal-no onesnaženost). - Skupnih koliformnih bakte-ri (lahko so znamenje fekalne onesnaženosti iz okolja). V devetih vzorcih so bile zaznane koliformne bakterie povečane količine skupnega števila aerobnih bakteri pri 22 °C (morebitno onesnaženje iz okolja, lahko kaže na zastajanje vode, poškodbe ali napake v omrežju) ter skupnega števila aerobnih bakteri pri 36 °C (morebitno onesnaženje iz okolja, lahko kaže na zastajanje vode, poškodbe ali napake v omrežju), vrednosti so bile glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi prekoračene. Uporabniki vode iz vodovoda Podlipa so bili po dokazani mikrobiološki neustreznosti pitne vode zaradi prisotnosti E. coli obveščeni o obveznem preku-havanju vode za pitje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vso vodo, ki se uporablja v proizvodnji in prometu z živili. Vsi uporabniki so prejeli navodila o prekuhavanju vode. Upravljavec vodovoda je glede na onesnaženost pitne vode v letu 2009 ugotavljal morebitne vzroke onesnaženja. Ker je bila dilema, ali je vzrok onesnaženja nad izvirom, zajetje ali omrežje, so bili poleti 2009 od- vzeti vzorci na vseh treh točkah in ugotovljeno je bilo primarno onesnaženje izvira. Rekonstruiran je bil večji del zajetja. Podroben potek sanacie je razviden iz Poročila o sanaci'i zajetja pitne vode za vodovod Podlipa, ki je bil pripravljen po naročilu upravljavca. V drugem poročilu o morebitnih vzrokih onesnaženja v zajetju pitne vode Podlipa je bilo definiranih več možnih onesnaževalcev podzemne vode na vodozbirnem območju. Potencialnim onesnaževalcem so bili poslani dopisi o čim prejšnjem ukrepanju in sanaci'i za zaščito vodnega vira, skladno z ukrepi, navedenimi v omenjenemu poročilu. Tudi vnaprej se bo ustreznost pitne vode v skladu z zakonodajo redno preverjala in v primeru ponovne neskladnosti ter pojava bakteri fekalnega izvora bo treba razmišljati o ukrepu dezinfekcie pitne vode. 2. Vodovod Sam^a Na vodovodu Samia je bil v letu 2009 odvzet en vzorec pitne vode. •Kemiska kakovost pitne vode Glede na obseg opravljenih fi-zikalno-kemiskih analiz je bil odvzet vzorec skladen z določili Pravilnika o pitni vodi. •Mikrobiološka kakovost pitne vode Preiskani vzorci pitne vode, odvzeti na vodovodu Samia, niso bili skladni z zahtevami Pa imamo 120. pomlad Sinjegoriške trojčice so 7. 4. 2010 v krogu svojih priateljev praznovale prvih 40 let. Da bi bile še vsaj nadaljnjih 40 let tako zabavne in zdrave jim želimo pr^atelji. Romana, Teodora in Karmen v maminem naročju 7. 4. 1970 Romana, Karmen in Teodora 7. 4. 2010 Unichem iz Sinje Gorice vabi na Dan odprtih vrat V soboto, 8. maja, podjetje Unichem d.o.o. in Kluba Gaia organizirata tradicionalni Dan odprtih vrat. Vrata bosta odprla ob deseti uri s slavnostno otvoritvio razstave akademske kiparke Andrejke Čufer z na- glasbe, bo poskrbljeno tudi za brezplačno malico, ki jo bomo začinili s poslastico iz direktorjevega kotlička. Na dogodek ste vabljeni vsi ljubitelji rastlin in vrtnarjenja. Poleg tega, da boste na priredit- slovom Vrtnice - moja ljubezen. Sledil bo zabavno - razvedrilni program, na katerem bodo svoje aktivnosti predstavili okoliški vrtci, šole in druge interesne skupnosti. Da se bomo lažje zavrteli v ritmu zabavne vi lahko nakupili Unichemove kakovostne izdelke za vrt in zaščito doma po kar 25 % znižani ceni, boste Gaine strokovnjake tudi lahko povprašali za nasvet, če se pri delu z rastlinami srečujete s kakršnimi koli teža- Utrinek iz sejma Vse za dom in vrt Klub Gaia se je s svojo terensko svetovalnico predstavljal tudi na sejmu Vse za dom in vrt. Poleg brezplačnih nasvetov za ljubitelje rastlin, je poskrbel za zabavno nagradno žrebanje, v katerem je s praktičnim darilom obdaril skoraj sto obiskovalcev. Če ste priložnost za nagrado zamudili, se zanje lahko potegujete tudi na Unichemovem dnevu odprtih vrat. Pravilnika o pitni vodi. Vzorci so bili neskladni zaradi povečanega števila bakteri: - Escherichia coli (bakterie, prisotne v človeškem in/ali živalskem blatu) in kažejo na fe-kalno onesnaženost), - skupnih koliformnih bakte-ri (lahko so znamenje fekalne onesnaženosti iz okolja). V vzorcih so bile zaznane tudi povečane količine skupnega števila aerobnih bakteri pri 22 °C (morebitno onesnaženje iz okolja, lahko kaže na zastajanje vode, poškodbe ali napake v omrežju) ter skupnega števila pitje, pripravo hrane ali druge gospodinjske namene ter vso vodo, ki se uporablja v proizvodnji in prometu z živili. Vsi uporabniki so prejeli navodila o prekuhavanju vode. Zaradi konstantne mikrobiološke neustreznosti pitne vode in zaradi odločbe zdravstvenega inšpektorata s postavljenim rokom za zagotovitev zdrave pitne vod, je bilo na sestanku Sveta Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje z dne 8. 4. 2009 odločeno, da se do konca leta 2009 zagotovi oskrbo z zdravstveno neoporečno pitno vodo. stopki so bili dolgotrajni, tako da je bila izvedba gradbenih in instalaciskih del mogoča šele v decembru. V januarju 2010 sta bila narejena montaža naprav v vodohranu in priklop na javno elektroomrežje, 22. 1. pa je naprava začela obratovati. Prvi odvzeti in preiskani vzorci pitne vode so pokazali skladnost z zahtevami zakonodaje, o čemer so bili obveščeni vsi uporabniki, ukrep obveznega prekuha-vanja vode pa je bil preklican. Vzporedno so potekala tudi redna vzdrževalna dela v vodovodnem omrežju; po načrtu Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kem^ske preiskave Vodovod Število Neskladni vzorci zaradi bakterie Escherichia coli Neskladni vzorci zaradi skupnih koliformnih bakteri Neskladni vzorci zaradi aerobnih bakteri pri 22°C Neskladni vzorci zaradi aerobnih bakteri pri 36°C Število odvzetih vzorcev za fizikalno- kemisko preiskavo Neskladnost PODLIPA 9 6 9 4 4 1 0 SAM^A 1 1 1 1 0 1 0 aerobnih bakteri pri 36 °C (morebitno onesnaženje iz okolja, lahko kaže na zastajanje vode, poškodbe ali napake v omrežju), vrednosti pa glede na za- hteve Pravilni ka o pitni vodi niso bile prekoračene. Uporabniki vode iz vodovoda Samia so bili obveščeni o obveznem prekuhavanju vode za Po posvetovanjih s strokovnjaki je bil izbran način čiščenja vode z UV-žarki v kombina-cii z doziranjem sredstev za kemično dezinfekcio. Pred samo montažo naprav je bilo treba izdelati projekte strojne in elektroinstalacie za rekon-strukcio vodohrana in pridobiti gradbeno dovoljenje. Po- so bili očiščeni in dezinficirani vsi trie razbremenilniki, sanirane okvare pri Zakajncu ter v Kajnem Dolu, popravljen poškodovan hidrant na Samii, izpran sistem skozi hidrante in očiščeni blatniki. Poročilo pripravila: Katarina Železnik Logar, dipl. san. inž. vami. Klub Gaia bo tudi to leto organiziral zabavno vrtnarsko tekmovanje za najmlajše Moja cvetlična greda. V njem se bodo pomerili kratkohlačniki iz šestih slovenskih vrtcev in šol, in sicer v zasajevanju 2 x 2 metra velike gredice. Dogodek bo nadvse zabaven tudi za ostale otroke, saj bo poskrbljeno za zabavne igrice, na voljo pa bodo tudi zanimiva igrala. Skratka, družinska zabava, ki je ne gre zamuditi! Prisrčno vabljeni. ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA v sodelovanju z OBČINO VRHNIKA vas vabi na proslavo ob 65. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašistične okupacie. Proslava s kulturnim programom bo 6. maja 2009 ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik bo član Sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenie in nekdanji predsednik Državnega sveta Republike Slovenie dr. Ivan Kristan. V programu bo nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane! Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položili venec na spomenik padlim v NOB na Drči, ob 18.30 pa bo v mali dvorani Cankarjevega doma odprtje spominske razstave Slike iz vojnih dni z Vrhnike in okolice v letih 1941-1945. Janez Kikelj predsednik ZB NOB Vrhnika Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika vabi članice in člane združenja, da se udeležio tovariškega srečanja na TV-17, ki bo 27. 4. 2010. Zjutraj bomo sprejeli pohodnike po vrhniški planinski poti, zatem bo družabni del. Informacie in priave na tel. št. 750-20-01 oz. (030) 696-818. Vabljeni!!!! 4 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O a i/5 a a BLATNA BREZOVICA v športnem parku V petek 14. maja 2010 Ob 21.00. MAMBO KINGS V soboto 15. maja 2010 Ob 15.00. Tekmovanje za pokal ZLATE ŽABICE v igranju na DIATONIČNO HARMONIKO - FRAJTONARCO Testne vožnje avtohiše INTERCLASS - MAZDA IN VOLVO Ob 19.00. ANSAMBEL SVETLIN IN STANKO PETRIČ TREBUŠNE PLESALKE GOST VEČERA: TANJA ŽAGAR BOGAT SREČELOV Program povezuje FRANC PESTOTNIK PODOKNIČAR V nedeljo 16. maja 2010 Ob 14.00. Slovesni prevzem gasilskega komb^a PGD Blatna Brezovica sledi gasilska veselica: NAVIHANKE ANSAMBEL BITENC GOSTJE VIKENDA NA ZADNJEM NASTOPU PRED ODHODOM NA EVROVIZyO: ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE in KALAMARI - ZMAGOVALCI EME 2010 GOSTINSKA PONUDBA: Gostinstvo Dolinar & co. d.n.o. Kulinarična specialiteta: ŽABJI KRAKI POD VELIKIM ŠOTOROM WWW. PGD-BB.SI PGD BLATNA BREZOVICA Prevzem gasilskega komb^'a V Prostovoljnem gasilskem društvu Blatna Brezovica smo do nedavnega imeli v uporabi gasilki kombi IMV 1600. To ostarelo vozilo je bilo iz leta 1976, ko je kot novo prišli v društvo, od takrat je služilo večinoma za prevoz mladine po raznih gasilskih tekmovanjih in vajah. Ker pa ne le da ni ustrezalo predpisom o prevozu otrok je bilo zaradi dotrajanosti tudi nevarno smo začeli že pred leti razmišljati o zamenjavi le tega. Kaj hitro smo bili postavljeni pred dejstvo, da je nabava novega komb^a za naše društvo prevelik zalogaj. Poleg tega pa se nam je zdel glede na cene rabljenih vozil nakup novega vozila nesmiseln. Tako smo po daljšem iskanju le našli primerno rabljeno vozilo, ki smo ga nekoliko predelali za gasilske namene. Gre za vozilo Peugeot Boxer z devetimi sedeži, dobro opremo in 130 konjskimi silami. V nedeljo 16. maja ob 14.00 bomo to vozilo tudi uradno prevzeli, tako da lepo vabljeni. Predvidoma pa bomo na ogled postavili tudi stari kombi, ki smo ga nekoliko obnovili in ga bomo zaradi svoje bogate zgodovine v društvu tudi ohranili in sicer kot starodobnika. PGD Blatna Brezovica MAROSTARSKA NOČ - Blatna Brezovica plaketo Zlate Žabice. V letošnjem letu tako kot v preteklosti žir^o sestavljajo vrhunska imena: Denis Novato, Brane Klavžar, An- Tretji vikend v mesecu maju bo gotovo vsakemu, ki bo obiskal športni park Blatna Brezovica ostal v lepem spominu. Razlog? Gasilci iz Blatne Brezovice bomo namreč organizirali tradicionalno Marostarsko noč. Obseg letošnje prireditve bo širok in pester, tako da se bo za mlado kot staro nekaj našlo. Prireditev, ki bo potekala pod velikim šotorom se bo odv^ala od petka 14. maja do nedelje 16. maja. V petek bomo začeli bolj z zabavnim programom, ki bo namenjen mladim in mladim po duši, nastopili bodo namreč Mambo Kingsi. Soboto bomo začeli s tradicionalnim tekmovanjem mladih harmonikarjev, prvi bodo nastopili ob 15.00. Tako bo tretjič svoje znanje pomerilo štirideset mladih in nadobudnih harmonikarjev za drej Svetlin, Brane Tičar in Stanko Petrič. Tekmovanju bo sledila veselica z Ansamblom Svetlin in Stankom Petričem. Gostja večera bo Tanja Žagar, dogajanje pa bodo zopet popestrile orientalske plesalke. Program bo povezoval Franc Pestotnik - Podokničar. Seveda bo na veselici potekal tudi bogat srečolov. Zadnji dan prireditve v nedeljo pa bomo dogajanje začeli gasilko obarvano, kajti prevzeli bomo gasilki kombi, ki je pred časom prišel v naše društvo. Takoj po prevzemu nas bodo začele zabavati Navihanke, ter ansambel Bitenc. Vrhunec Marostarske noči pa bo zadnji nastop zmagovalcev letošnje Eme pred odhodom na Evro-viz^o - Ansambel Roka Žlindre ter Kalamarov. Pester program je zagotovljen, vas še enkrat vabimo, da prireditev obiščete, nanjo pa povabite tudi sorodnike, pr^atelje, znance da se skupaj poveselimo. PGD BLATNA BREZOVICA 3. Tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko za plaketo zlate žabice na MAROSTARSKI NOČI V BLATNI BREZOVICI PRI VRHNIKI 15. 5. 2010 ob 15.00 v Športnem parku Blatna Brezovica • kategorija do 12. let • kategorija do 18. let Tekmovalec zaigra skladbo po lastnem izboru pod budnim očesom strokovne komisme: DENIS NOVATO, BRANE KLAVŽAR, ANDREJ SVETLIN, BRANE TIČAR IN PETRIČ STANKO. Vsak tekmovalec prejme praktično nagrado, majico, malico ter priznanje. Prvi tr^e v posamezni kategoriji pa bronasto, srebrno ali zlato žabico. TEKMOVANJE POVEZUJE FRANC PESTOTNIK PODOKNIČAR PRUAVNINA 25 EUR Prgave se sprejemajo na elektronski naslov: maro-starska.noc@gmail.com najkasneje do 5. maja. Prijavnico dobite na http://www.pgd-bb.si/, za vse dodatne informac^e pa pokličete na 041/342-003 ORGANIZATOR PGD BLATNA BREZOVICA Nov športni park v Blatni Brezovici! Starejše generac^e v Blatni Brezovici, večkrat rade pripovedujejo kako so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja z izkupičkom Marostarskih noči, velike donac^e IUV in občine Vrhnika, predvsem pa velike volje takratne mladinske organizac^e zgradili, leta 1974 pa tudi asfaltirali košarkarsko igrišče v Blatni Brezovici. Igrišče je bilo skozi leta središče dogajanja v vasi. Po dobrih 35. letih je igrišče že dodobra načel zob časa, pokazale pa so se tudi nove potrebe. Tako se je v vasi že dlje časa kazala želja po novem parku, po novem ponosu vasi, kotje to bil v prejšnjem tisočletju. Po nekaj letnih bojih s papirji, je le te sredi lanskega leta uspelo premagati. Želje so postale uresničljive, jasno pa je postalo tudi, da lahko če stopimo skupaj premaknemo še tako težak kamen. Športniki, gasilci, mladina in starejši smo stopili skupaj na barko, katero vod^o ravno tiste generac^e, ki so konec šestdesetih let postavile zametke športnega parka. Veliko dela bazira na podlagi prostovoljnega dela, domačini smo tako letošnje leto opravili že preko 1000 prostovoljnih ur. Že lansko jesen pa so na igrišču zabrneli stroji, ki so začeli navažati obremenilni nasip. Le ta nasip je že odstranjen in koristno uporabljen za skoraj 2 kilometra dolgo obvozno pot okoli Blatne Brezovice. Skoraj 2000 kubičnih metrov odvečne jalovine je tako uporabljeno za prvi prevozni obvoz okoli vasi. Takoj, ko so vremenske razmere dopuščale, se _ J „ I je z deli nadaljevalo tudi v letošnjem letu. V gradnji je novo nogometno rUn{13C]j2 îâ spon igrišče, obnovitev obstoječega košarkarskega igrišča, komunalna infra-"^'"'■ri struktura v sklopu parka, parkirni prostori ter srce novega parka - povečana brunarica in novi nadstrešek. Ambiciozni zastavljeni projekt pa ne bi zagledal luči sveta brez pomoči občine Vrhnika. Župan dr. Marjan Ri-har je velikodušno prisluhnil Krajevni Skupnosti, ter našel veliko mero razumevanja za finančno podporo. V lanskem letu smo se pr^avili tudi na razpis Fundac^e za šport Republike Slovence, na katerem je bil naš projekt podprt. Tako bo del sredstev priteklo tudi iz omenjenega naslova. Vsem podpornikom se iskreno zahvaljujemo. Veseli nas, da dela potekajo tako tekoče, da bo osrednji dogodek v vasi sredi maja že potekal na novi asfaltni ploščadi. Upajmo pa, da bo se v novem parku med drugim odvilo še vrsto Marostarskih noči in da bo nekoč »marost ob kavcovih jevšah«, prostor, kjer bo čutiti utrip vasi. Jernej Gostiša f\ VJ ffiterclass 6 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS V vrhniški občini je čistilo okoli tisoč ljudi Takšna je bila prva ocena koordinatorja akcye na vrhniškem koncu Edina Behrića. Komunalni delavci so tiste težje odpadke odvažali še v ponedeljek, končna številka zbranih odpadkov pa je bila 45 ton. Sicer pa se je znova pokazalo, da je med nami še vedno veliko packov, ki meni tebi nič odvržejo v naravo tudi tisto, česar bi se lahko znebili v okviru brezplačnih odvozov kosovnega materiala in podobnih akcy.(gt) Pred Slomškovo šolo se je zbralo okoli sto odraslih in ravno toliko otrok. Tudi tankovska cesta je bila spet tarča čistilcev. Skavte smo ujeli v Verdu na poti proti kamnolomu. Mali Plac v Bevkah pod nadzorom čistilcev Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Čistili smo okolje Vrhnika, 27. marec - Na več koncih Slovence so ta dan potekale čistilne akcye, ena večjih tudi na Ljubljanskem barju - Stop divjim odlagališčem na Barju - v organizacyi društva Barjanski zmaj. V vrhniški občini je bil koordinator akc^e TD Blagajana Vrhnika, ki je poskrbelo za rokavice in vrečke, občina pa za odvoz odpadkov. Akc^'i se je pridružila večina krajevnih skupnosti, pa tudi nekaj posameznih organizac^' ali zaključenih skupin prostovoljcev. Naprej smo naleteli na skupino vrhniških lovcev, ki so čistili ob cesti Lesno Brdo-Zaklanec. Vreče so večinoma polnili "Uradniki" so se podali na čistilno akcjo. Zbor zelene druščine in razdelitev nalog za čiščenje okolice Koordinacja akcje je potekala iz pisarne TD Blagajana Vrhnika. Tudi mladi s Stare Vrhnike so temeljito očistili svojo vas. s plastenkami, pločevinkami in po novem tudi z embalažo kave »coffee to go«. Pridna je bila tudi sorodna zelena bratovščina - ribiči, ki so trebili pri svojem domu v Sinji Gorici in pobirali smeti na obrežju Ljubljanice. Sicer pa jih konec maja čaka še ena večja čistilna akc^'a, ko se bodo skupaj z verdskimi gasilci in še z nekaterimi lotili čiščenja dna Ljubljanice. Naleteli smo tudi na skupino deklet in žena z Vrhnike, ki so se poimenovale glede na mesto zaposlitve kar »uradnice«. Čistile so ob Tankovski cesti in zgroženo ugotavljale, kako ljudje še vedno mečejo skozi okno tisto, kar bi se marsikomu zdelo popolnoma nesprejemljivo. Podobno je razmišljala tudi skupina mlajših s Stare Vrhnike, ki je nedaleč stran čistila pri gasilskem domu. Sicer pa so Starovrhničani (na akc^'i je sodelovalo okoli 40 domačinov) del zbranih smeti vozili kar k domu krajevne skupnosti, kjer se je videlo, da se v gozdu še vedno najdejo gume, velika vedra, jog^'i in podobno. Veliko dela sta imela tudi Ligojnčana, ki sta čistila ob cesti Ligojna-Vrhnika, Na Vrhniki je za koordinacjo čistilne akcje skrbel Edin Behrić, ki je pri Cankarjevi osnovni šoli takole delil napotke in vrečke med prostovoljce. kjer sta iz obcestnih jarkov vlekla na plano »bogastvo« civiliza-c^'e: cedejke, pločevinke, plastenke, vrečke in podobno. Kot sta dejala, je bilo prvo leto čistilne akc^'e na tem mestu obupno stanje, z vsakoletnim čiščenjem pa se je stanje nekoliko normaliziralo. Čistilno akc^o so zaključili v vsaki krajevni skupnosti večinoma na sebi lasten način, čeprav je organizator Barjanski zmaj povabil sodelujoče v Vrbljene na posvet barjanskih županov in nekaterih drugih predstavnikov vladnih in nevladnih organizac^' na temo varovanja okolja. In rezultati akc^'e? Tomaž Toni iz Barjanskega zmaja je povedal, da so v vseh sodelujočih občinah Ljubljansko barje in njegovo ožjo okolico olajšali za 65 ton odpadkov. Polovico odpadkov so zbrali samo v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Gašper Tominc (foto: SS) Vojašnico na Stari Vrhniki so si ogledali tudi poveljnik sil Slovenske vojske Alan Geder, župan dr. Marjan Rihar in podžupan Marjan Leon Možina. Pri ogledu so se ustavili tudi pri vojnih veteranih, ki so čistili in obnavljali pomnik v spomin na odhod zadnjega JLA vojaka iz Vrhnike. Zbirno mesto za vse nabrano je bilo Podčelo pri Vrhniki. Bilo je le nekaj "čistilcev" in drugih občanov Vse je v naših glavah Turistično društvo Blagajana Vrhnika je bilo koordinator čistilne akc^'e 27. marca na območju Občine Vrhnika. Čistilna akc^a, ki poteka že precej let, se je imenovala Stop divjim odlagališčem na Barju 2010. Po vseh analizah je treba napisati, da je akc^a uspela; Barje je bilo vsaj delno očiščeno, če že ne kar popolno. Precej odlagališč je tudi evidentiranih za vseslovensko akc^o Očistimo Slovenko v enem dnevu. Zaključek čistilne akc^'e Barje 2010 so vrhniški turisti pripravili v petek, 9. aprila, v Cankarjevem domu na Vrhniki. V goste so povabili domačina, ekologa in predavatelja Jerneja Feferja, ki je zbranim predstavil sodobno problematiko ekologie pri nas in v svetu. Jernej Fefer je avtor tudi številnih slikanic in knjig za najmlajše o ekologii, čiščenju, sortiranju odpadkov ^ V svojem zanimivem predavanju je spregovoril o onesnaževanju v svetovnem in našem merilu, segrevanju ozračja in njegovih bistvenih posledicah, sodobnem načinu prehranjevanja in z njim tudi onesnaževanja, še posebno pa je izpostavil nevarne odpadke, ki onesnažujejo naše podtalnice. Pri vseh naštetih težavah je nakazoval tudi, kako moramo biti ozaveščeni in kaj moramo vedeti za saniranje in odpravljanje nastalih razmer. Ob koncu in tudi že na začetku predavanja pa je vse opozoril, da so vse težave v celoti ali delno rešljive le, če bomo to počistili najprej v svojih glavah, v naših razmišljanjih in posledično v naših dejanjih. V nazorni predstavitvi, z nakazovanji različnih primerov, so vsi poslušalci uživali in marsikdo si je rekel: "Takih predavanj bi moralo biti več, predvsem pa z več poslušalci." S. S. Jernej Fefer v svojem zanimivem predavateljskem elementu 7 8 NAŠ ČASOPIS Občina Čistilna akc^a Bevke 26. in 27. 3. 2010 Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pod okriljem koordinatorja KS Bevke in v sodelovanju s TD Blagajana ter JP KPV, d. o. o., je stekla akc^'a čiščenja tega dela Ljubljanskega barja in sanaci- samezniki. Na sezname se je vpisalo kar 50 krajanov. Akc^'a je presegla vsa pričakovanja. Poleg bistveno večje udeležbe kot prejšnja delovnega stroja in lastnih prevoznih zmogljivosti, s katerimi smo dostavljali odpadke na zbirno mesto na Tojnicah. SKUPAJ zbranih, odpeljanih in ja divjih odlagališč. Akc^o so podprla vsa tri delujoča društva v kraju in simpatizerji po- V Blatni Brezovici smo čistili Barje V soboto, 27. marca 2010, smo se krajani Blatne Brezovice pridružili očiščevalni akc^'i Barja. Zbrali smo se zjutraj pred prostori krajevne skupnosti, kjer smo si razdelili vreče in rokavice ter se razporedili po posameznih območjih. Zbrane odpadke sta odvažala predsednik KS Branko Skubic in član sveta KS Robert Gostiša s svojima traktorjema. Ob cestah in poljskih poteh smo pobrali razne odpadke, ki ne sod^o tja. Med drugim smo pospravili že kar manjše divje odlagališče »v Dolinci«, kjer je neozaveščeni neljubitelj narave odložil svojo odvečno kramo. Seveda bi jo lahko odložil brezplačno na mestu, ki je mm za to namenjeno. Želeli bi, da v prihodnje take akc^e ne bi bile potrebne, saj je pri tolikem številu kontejnerjev in urejenem odvozu mogoče pričakovati, da bo vsak odvrgel odpadke v za to namenjen zabojnik. Seveda si želimo tudi, da bi ob prihodu v vas obiskovalec dobil vtis, da je prišel v urejen kraj, za kar moramo poskrbeti tudi lastniki objektov, da bo okolica pospravljena. leta je bilo zbrano kar 7700 kg različnih odpadkov. Posebnost letošnje akc^e je bila uporaba stehtanih odpadkov na deponiji Tojnice: 7700 kg. Glede na številno udeležbo smo se lahko organizirali v več skupin. Poleg siceršnjega čiščenja odpadkov ob prometnicah pod okriljem akc^e Barje.net, smo uspeli sočasno očistiti kar 16 potrjenih divjih odlagališč in eno potrjeno odlagališče z nevarnimi odpadki iz Registra divjih odlagališč na spletni strani www.geopedia.si, predvidenih za sanac^o v okviru akc^e Očistimo Slovenko v enem dnevu, ki bo 17. 4. 2010 in še nekatere druge lokac^e. Kot je na ta dan v navadi, smo akc^o razširili še na urejanje javnih površin v kraju in po zaslugi predvsem ženskega dela ekipe uspeli polepšati športni park Bevke. Pri tem smo uporabljali tudi sejani kompost, ki ga je poklonilo podjetje Sau-bermacher, CRO Vrhnika, d. o. o., za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Krajevna skupnost Bevke se zahvaljuje vsem udeležencem za velik in odločen odziv. Ustavile vas niso niti dežne kaplje niti ureznine na rokah. Tudi mladina in otroci ste vztrajali do 16. ure. Zares velika hvala. Za podporo in pomoč se zahvaljujemo članom ŠD Bevke, PGD Bevke in KD Bevke ter vsem udeležencem akc^e, ki ste uporabljali svoje delovne pripomočke, mehanizac^o in vozila, brez katerih ne bi bilo takih rezultatov. Še enkrat se je pokazalo, kaj zmoremo, če sodelujemo skupaj in si pomagamo. Hvala vsem. KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE Zahvala Bližajoči se meseci bodo do nas pr^aznejši, predvsem s temperaturami. Dolga zima se poslavlja in pr^azno sonce nas vabi na plano. Pričeli bomo z različnimi deli na vrtu in zopet bomo lahko poskrbeli za pestro zasaditev okoli naših hiš, blokov in javnih površin. Komis^a za lepše okolje bo imela veliko dela. Pridno bomo opazovali in vas za urejeno okolje nagradili s pri-zanjem Blagajana. Seveda vas vabimo k sodelovanju. V naslednji številki Našega časopisa bomo predstavili kategorie ocenjevanja za letošnje leto. Iskreno se zahvaljujemo: VRTNARSTVU HLEBEC SIMON S.P., JAVNEMU PODJETJU KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA D.O.O., CRO VRHNIKA D.O.O.,VRTNARSTVU BER-LIČ S.P., IN PODJETJU UNICHEM. Komis^a za lepše okolje Sejem bil je živ Razdelili sadike in kompost TD Blagajana Vrhnika že vrsto let v aprilu pripravlja sejem Vse za dom in vrt z namenom približati občanom vse, kar pripomore k urejenosti domačega okolja. V soboto, 10. aprila so obiskovalci sejma lahko nakupili sadike okenskih in vrtnih cvetlic, vlite skulpture in čipke za dom, lahko so preizkusili na kakšni klopi bi sedeli v svojem vrtu, na sejmu pa seveda na sme manjkati suha roba, jabolka, naravni sokovi, zelenjava za v lonec in potaknjenci. V smislu zdravega življenja so na sejmu sodelovale ekološke, pa tudi turistična kmet^a. Podjetje Unichem je tako kot vsako leto pripravilo nagradne igre. Žrebanje nagrad, ki je potekalo vsake pol ure, je srečneže razveselilo z uporabnimi izdelki Plantella in Bio Plantella. Turistično društvo je v sodelovanju z Vrtnarstvom Hlebec obiskovalcem sejma razdelilo 900 cvetličnih sadik. Nekaj sadik je to leto prispevalo tudi Vrtnarstvo Berlič iz Ljublja- ne, ki so zvesti ponudniki našega sejma. Center za ravnanje z odpadki je razdelil 550 vreč komposta. Vsi, ki pripravljate svoj vrt pa lahko vsak delovni dan od 7. do 15. ure in v soboto od 8. do 16. ure po ugodni ceni kompost kupite kar na sedežu podjetja.Le embalažo prinesite s seboj. Družba CRO Vrhnika d.o.o.je del skupine SaubermaAer Slovenca d.o.o., ki je s svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki prisotna na celotnem območju Slo-ven^e, Na čistilni akc^i, kjer smo zbrali 21160 kg odpadkov so sodelovale krajevne skupnosti Bevke, Stara Vrhnika, Blatna Brezovica, Ligojna, Drenov grič, Pokojišče in Podlipa-Smrečje. „Pohvalno in uspešno", bi lahko rekli za Pogled na sodn^ski trg, kjer je bil sejem „Vse za vrt in dom". Foto: S.S. čiščenje. Grozljiva pa je ugotovitev, kako brezbrižno ljudje ravnajo z naravo in stresajo odpadke vsepovsod, da jih le kdo ne vidi. CRO Vrhnika je razdelil skoraj deset palet vreč komposta TD Blagajana Vrhnika in SD Povž Stara Vrhnika vabita na srečanje „Tu smo doma" in tradicinalni tek v Star maln, ki bo v petek, 25. jun^a 2010. Vabimo vse, ki želite predstaviti svojo dejavnost in izdelke priseljenim občanom in seveda tudi domačinom. Pohodniki se boste lahko pridružili članom Planinskega društva Vrhnika, tekači pa seveda pretekli pot od Stare Vrhike do prizorišča celodnevnega dogajanja. Več v naslednji 372 številki Našega časopisa. T.D.B. Vrtnarstvo Hlebec se je predstavilo z lastno proizvodnjo in z nasveti obiskovalcem Članice TD Blagajana Vrhnika pa so brezplačno razdeljevale balkonske okrasne rastline Tudi sadike zelenjave so šle v promet Zanimivo je bilo tudi na stojnici ekološke kmetje Ceglar iz Verda, ki se je letos predstavila prvič 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Viz^'a 20 + 20 "Dvajsetletnica demokracie je dober čas za pogled dvajset let v prihodnost. Dodaten motiv je gospodarska kriza, ki je Slovenko relativno zelo prizadela in sprožila razmišljanja o razvojnih paradigmah in ciljih." Tako začenja VIZ^A 20 + 20, Prispevek k razmišljanju o prihodnosti Slovenije, katere avtorji so dr. Žiga Turk, Drago Jančar, Rado Pezdir, dr. Matej Avbelj itn. Javnosti so jo predstavili 12. aprila pod okriljem Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Tudi Pahorjeva vlada je pred meseci pripravila dva razvojna dokumenta: enega pod vodstvom državnega sekretarja Školča, drugega pa pod vodstvom ministra Gasparia. Dokumenta nista usklajena, saj se prvi vrača v smeri planskega gospodarstva in socialistične uravnilovke, drugi pa sicer govori o zakonitostih tržne ekonomie, a pozablja na to, kar VlZ^A že na prvih straneh opozarja: "V gospodarstvu velja, da formalne strategie, sistemi in okvir k uspešnosti prispevajo zgolj slabo tretjino. Vse drugo je odvisno od ljudi, njihovih ciljev, vrednot, sodelovanja in zaupanja v sodelavce, okolico, voditelje. Isto velja tudi za države." Ker opozicia ni bila povabljena k snovanju vladnih razvojnih dokumentov in ker v njih najdemo številna notranja nasprotja in pomanjkljivosti, smo z VIZ^O 20 + 20 dobili nov dokument, ki ne gradi na jačanju državnega ekonomskega intervencionizma, ampak na jačanju pravne države in spoštovanju posameznika: "Naloga države in sploh celotnega družbenega okolja je, da ljudem odpre priložnosti, da izpoln^o svoje ambic^e in osmislio svoje življenje. Smisel in sreča nista nujno povezana samo z materialnim, ampak tudi z ustvarjalnim, intelektualnim, čustvenim ipd. napredkom. Cilj je družba svobodnih, uspešnih posameznikov, ki so sočutni in solidarni do soljudi ter odgovorni in občutljivi do narave." V ospredju torej ni "socialistična" množica, za katero skrbi (jo nadzira in obvladuje) država, pa tudi ne množica potrošnikov, ki služi surovemu kapitalu. V ospredju VIZ^E je posameznik oziroma dva miliona posameznikov, katerim naj bi država dovoljevala (omogočala) izpolnitev njihovih življenjskih sanj. Srečna družba je namreč lahko le kot vsota srečnih posameznikov. Ob tem se VIZ^A zaveda, da bo "prihodnost težja, ker imamo še dolgove iz preteklih dvajsetih let. Pravna država ne deluje. Na mnogih segmentih gospodarstva ni delujočih trgov, ... del javnega sektorja nima konkurence... To je posledica tranzic^e... (ki bi jo) lahko razumeli kot izhodno strategio stare elite, da bi takratni politični vpliv skozi proces tranzicie preoblikovala v ekonomsko moč, le ta pa bi bila po koncu tranzicye in vzpostavitvi tržnega gospodarstva podlaga trajnega političnega vpliva. V prvem delu 38 strani dolgega dokumenta VIZ^A analizira probleme sedanjega stanja, pri čemer ugotavlja, da je v času tranzicie država ohranjala lastništvo v gospodarstvu, posegala v poslovno politiko podjeti, pod geslom nacionalnega interesa preprečevala tuje investicije itn., s čimer je svojim elitam omogočila "tajkunizacio" Slovence. V drugem delu pa VIZ^A odgovarja na vprašanja, kako iz te krize, ki ni le gospodarske narave, ampak gre tudi in predvsem za krizo vrednot, nespoštovanje človekove ustvarjalnosti, pomanjkanje svobodne konkurence, nedelovanje pravne države itn. Temelj, ki predstavlja trajno povezovalno silo vsake človeške družbe in na katerem mora temeljiti odločanje v kriznih razmerah, so trajne vrednote. To so tiste, ki niso podvržene modnim težnjam, ampak so z nami že od nekdaj in jih je tudi Evropa zapisala v preambulo Lizbonske pogodbe, katere prvi stavek se glasi: "Ob zajemanju navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti pravic človeške osebe, svobode, demokracie, enakosti in pravne države." Nadalje VIZ^A deli lastnike premoženja na tri skupine: "Vprvi so tisti, ki... so se iz upravljavcev družbenega premoženja prelevili v lastnike tega istega premoženja. Drugi lastnik je država in državni skladi. V zadnji skupini so podjetniki, ki so začeli iz nič ali iz majhnih obratov ... in so danes hkrati lastniki in upravljavci podjety. ... Le ti slednji so lastniki v klasičnem pomenu besede." In predvsem na teh lastnikih lahko gradimo gospodarski razvoj in predvsem ti zaslužio našo posebno pozornost. Tudi šolstvo se mora usmeriti v večje spodbujanje otrokove radovednosti, inovativnosti in ustvarjalnosti, institucie znanja pa morajo biti na stalnem prepihu konkurence. Ob tem VIZ^A navaja: "Najpomembnejši gospodarski vir tega stoletja bodo podjetni, ustvarjalni in inovativni ljudje. Naloga držav je, da jih vzgojio, pritegnejo, zadržio in jim omogočyo, da svobodno uveljavyo svoje načrte." Nato pa dodaja: "Vlaganje v ljudi je brez pomena, če ljudem ne damo priložnosti, da izživio svoje talente". Ker vse pogosteje slišimo mnenje, da je socialna država nezdružljiva s tržnim gospodarstvom, VIZ^A poudarja, da tega nasprotja v bistvu ni, zato predlaga postopen prevzem sodobnega skandinavskega eko-nomsko-socialnega modela: "Zanj je značilna visoka svoboda udeležencev na trgu, neovirana podjetnost in majhen vpliv države na poslovne odločitve podjeti. Ni mešanja socialnih in ekonomskih politik. Razvit socialni model ne pači razmer na trgu, ampak je v funkcii ustvarjanja varovalk, da si ljudje pri svojem delovanju na trgu, upajo več tvegati, podjetniki pa neovirano poslujejo." Še najbolj radikalno pa se VIZ^A spopada s pomanjkanjem pravne države: "Uveljavljanje zakonov in drugih pravil je bistveno za delovanje tržnega gospodarstva. Samo če pravila držyo, zmagujejo najboljši." ... Nedelovanje izvršne oblasti (policia, tožilstvo) in sodne oblasti "je največja grožnja slovenski pravni državi in slovenskemu gospodarstvu ter terja takojšnjo re-akcyo." VIZ^A 20 + 20, ki je zorela v Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, je vredna razprave in premisleka. Upam, da ga medii in vladna koalicia ne bodo ignorirali s ceneno pripombo, da "gre samo za nabiranje političnih točk". Gre namreč za veliko več. Gre za vse nas. Gre za Slovenio! France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS Bo kdaj tako? Pred časom sem na vprašanje Kakšna bo po mojem mnenju Slovenia leta 2020? odgovoril, da bo socialno pravična država priaznih in umirjenih ljudi, ki bodo delali in živeli v varnem, zdravem, spodbudnem in dostojnem delovnem, življenjskem in družbenem okolju, ki bo temeljilo na spoštovanju temeljnih človeških in družbenih vrednot in za svoj gospodarski razvoj smotrno izkoriščalo naravne danosti, ki jih skrbno čuva za prihodnje rodove. Bila bo odprto mesto združevanja znanja, strategi in potencialov za njen stalni razvoj in bo zagotavljala potrebne možnosti za vpeljevanje raziskovalnih spoznanj in priaznih tehnologi v zasebno, poslovno ter širše družbeno življenje in okolje. Kakšna pa bo Občina Vrhnika leta 2020? Odgovor je podobno preprost. Občina Vrhnika bo postala evropsko primerljiva občina, v kateri bo bivanje za slehernega občana in občanko priložnost za lokalno ugodje in globalen uspeh. Ne bo več pristajala na povprečnost, razvojno zaostajanje in capljanje za drugimi, ampak bo razvojno kolesje v njej bistveno hitrejše, kar nas bo uvrstilo med najboljše - vodilne občine v re- gii, ki bo zagotavljala boljše možnosti za razvoj in bivanje tod živečih ljudi. Temeljna razvojna usmeritev občine bo osredotočena na pripravo in izvedbo alternativnih programov zaposlovanja, primarno na področju ekološkega turizma, razvoju podeželja in ohranjanja značilne kulturne krajine, združevanjem in usmerjanjem podpore ekološkemu kmetistvu, sistematičnemu povečevanju deleža ekoloških in turističnih kmeti in pridelave eko-živil, pridelanih na območju občine, ter v zagotovitev sodobne komunalne infrastrukture. Ob tem pa bo zagotavljala ohranjanje politike, ki bo občanke in občane stalno vzpodbujala k soob-likovanju kakovostnega bivalnega in življenjskega okolja kot stalne potrebe, ki vpliva na kakovost življenja in bivanja slehernega občana. Ob tem bo na vseh ravneh ves čas prevladovalo zavedanje, da so vsi cilji podrejeni varovanju okolja. Politika varovanja okolja in politika izvajanja gospodarske ter komunalne dejavnosti - predvsem dejavnosti gospodarstva, kmetistva, oskrbe s pitno vodo, ravnanjem z kmetiskimi zemljišči, odpadnimi vodami in odpadki - pa se bosta medsebojno ves čas dopolnjevali. Ob izvajanju naštetih aktivnosti bo ves čas prisotno tudi dejstvo, da je Občina Vrhnika na geološko izredno dinamičnem območju, ki zajema ob- močje vse od barja do kraškega sveta in je naravna danost, ki jo bomo neokrnjeno zagotovili našim zanamcem ter jo smotrno izkoriščali kot stalno priložnost za turistično-gospodarski razvoj naše občine. Da pa bi vse to lahko tudi dosegli, moramo nemudoma začeti oblikovati politiko, ki bo temeljila na potrebah ljudi, lokalnih skupnosti, okolja in naravnih danosti, s katero bo Občini Vrhnika, s tem pa tudi R Slovenii, omogočen stalni gospodarski, družbeni, socialni in vrednosti razvoj. Bo kdaj tako? Smo resnično v gospodarski, finančni in socialni krizi, ali pa je nad tem še večja kriza - kriza vrednot, ki onemogoča uveljavitev in razvoj temeljnih človeških in družbenih načel, ki bi nam omogočala enakomeren in stabilen gospodarski in socialni razvoj? Verjamem, da s pogumom, načelnostjo, strpnostjo in odprtostjo lahko postavimo temelje, na katerih bodo te vrednote postale sestavni in neločljivi del življenja, vzgoje, izobraževanja, dela, razvoja in prepričanja vseh ljudi in ki nas lahko pripeljejo v občino in Slovenio, kot jo vidim in kakršno sem opisal. Verjamem, da bo tako! Mag. Viktor Sladič OO ZARES - nova politika, Vrhnika Nova Slovenca ustanovila Zbor za vrednote Stranka Nova Slovenca je 11. marca 2010 v Ljubljani ustanovila Zbor za vrednote. Ustanovitve so se udeležili tudi člani NSi iz Notranjske. V Novi Slovenii - krščanski ljudski stranki ugotavljamo, da je Slovenia v gospodarski, finančni, politični in moralni krizi, krizi družine, dela in medsebojnih odnosov. Izvor vseh kriz je v krizi vrednot. Državljani se zato čutimo ogrožene in nego- notah, ki smo jih Slovenci vedno visoko spoštovali, sedaj pa izginjajo (družina, domoljubje, državljanska zavest, poštenost, delavnost, pravičnost, zavzemanje za resnico, solidarnost, etično ravnanje v gospodarstvu, politiki katere vrednote so potrebne za obstoj humane družbe in slovenskega naroda. Z vami želimo razpravljati, kakšno državo si želite. Kaj za vas pomenio vrednote? Kaj vas v naši družbi najbolj moti? tove. Mnogi so zaskrbljeni, malodušni in jezni. Nezadovoljstvo v Slovenii narašča iz dneva v dan. Nova Slovenia želi spodbuditi vse državljane k razpravi in premisleku o vred- Zato se je stranka odločila ustanoviti Zbor za vrednote. Zbor ZA vrednote je odgovor in protiutež aktualnemu političnemu in gospodarskemu dogajanju v Slovenii. Zbor je spraševanje o tem, Kje so po vašem mnenju potrebne največje spremembe? Nova Slovenia se zaveda dejstva, da vsaka demokratična država potrebuje vrednote, ki so nujno potrebne za obstoj in uspešen razvoj naroda. Na zborih se bo podpisovala tudi skupna izjava, ki bo posredovana civilni družbi, vladnim in nevladnim orga-nizaciam ter inštituciam. Zbori so bili doslej organizirani v Ljubljani, Vipavi, Novem mestu ^ V Občinskem odboru Nove Slovenie na Vrhniki menimo, da je taka oblika razprave potrebna v tem času tudi za Občino Vrhnika in sosednje občine. Organizirali jo bomo v začetku junia. Želimo si, da bi se razprave udeležili vsi, ki si želio boljšo demokratično družbo, družbo, ki bo spoštovala posameznika in se zavedala, da so moralne vrednote posameznika ključ do moralne in odgovorne družbe. Točen kraj in datum bosta objavljena v vabilu v naslednji številki Našega Časopisa. Občinski odbor Nove Slovence Vrhnika Učimo se na drugačen način Končno je napočil 8. april, ki smo ga učenci in učitelji oddelkov s prilagojenim programom Osnovne šole Ivana Cankarja nestrpno pričakovali, da bi predstavili staršem in drugim obiskovalcem, kaj smo se v letošnjem šolskem letu 2009/10 naučili poleg rednega pouka. Sodelovali smo vsi, od najmlajših do najstarejših. Pripravili smo igrice, recitacie, pevske in plesne točke, lutkovno predstavo, na koncu pa smo skupaj na odru zapeli. Učenci posebnega programa in učenci 6. in 7. razreda so se še posebno potrudili in spekli piškote, s katerimi smo pogostili obiskovalce. Prireditev je bila dobro obiskana, prisotna je bila tudi gospa ravnateljica Polonca Šurca Gerdina, ki nas je v zaključnem nagovoru prav lepo pohvalila in nam dala vzpodbudo za vnaprej. Ker je bila prireditev uspešna, bomo pripravili še nekaj predstav v redni osnovni šoli, knjižnici, domu starejših občanov, pa še kje, kamor nas bodo povabili. Maja Ledinek 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika, kam gre tvoja pot? Javna tribuna na Vrhniki, 14. aprila 2010 o aktualno političnih vprašanjih, gospodarski krizi, pravni državi in družinski politiki Hitro se bliža polovica mandata sedanje vlade. Vlade, ki se bolj kot s problemi malega človeka, ukvarja z lastnimi problemi in lastnimi interesi. Dvoletno obdobje je dovolj dolgo, da lahko ocenimo njen vpliv na stanje naše domovine. Zato je občinski odbor Slovenske demokratske stranke Vrhnika povabil nekdanjega predsednika slovenske vlade, nekdanjega predsedujočega EU in enega najzaslužnejših za osamosvojitev Slovence, gospoda Janeza Janšo. Predsednik SDS je pred polno malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki predstavil zgodbo samostojne Slovence ter trenutno zdravstveno stanje slovenskega gospodarstva. Poleg Janše pa je bil kot gost javne tribune »SLOVENCA, KAM GRE TVOJA POT?« navzoč uspešen vrhniški podjetnik in ekonomist gospod Vlado Petek. Kot dober poznavalec gospodarskih razmer v Slovenci in na Vrhniki je predstavil svoje videnje in rešitve za blažitev posledic gospodarske krize na območju občine Vrhnika. Javna tribuna, ki jo je vodil France Cukjati, predsednik OO SDS Vrhnika in podpredsednik DZ, se je končala z odgovori na zelo zanimiva in konkretna vprašanja poslušalcev. Vrhnika kam gre tvoja pot? Prihajam iz gospodarstva in poznam razmere v marsikateri občini po Slovenci. Vrhnika se zdi, kot da je obstala na mestu. Zato sem se odločil, da bom osebno prispeval k izboljšanju stanja v občini, ki je zelo prizadeta zaradi stečaja IUV in likvidac^'e LIKO. Brezposelnost v občini se je od marca 2009 do marca 2010 povečala za 12%. Število ljudi, ki so prejemali denarno nadomestilo, se je v istem obdobju zmanjšalo za 20%. Vendar stiska ljudi šele prihaja, saj bodo kmalu nekateri prenehali prejemati denarno nadomestilo. Vprašal sem se: "Kaj lahko stori občina v zvezi z novimi delovnimi mesti?" Predvsem lahko zagotovi prostorske in infrastrukturne pogoje za ustanovitev industr^'- Predsednik Slovenske demokratske stranke, gospod Janez Janša, je polni dvorani s pronicljivo jasno besedo podal realno sliko politične situac^'e v Slovenci. Najprej je potegnil rdečo nit od prvih svobodnih volitev izpred dvajsetih let do današnjega stanja, ki je vse prej kot zavidljivo, saj celo po tolikem času vedno znova ugotavljamo, da so se "... ohranila vrednostna izhodišča preteklega sistema, kar dokazuje tudi visoko državno odlikovanje šefu nekdanje tajne policie. To dejanje predsednika države je zelo odmevalo tudi v Evropi, kjer so se eminentni politiki spraševali, kako je mogoče, da ko cela Evropa praznuje padec Berlinskega zidu, je prestolnica ene od članic EU po dvajsetih letih ponovno dobila Titovo ulico? Kako je mogoče, da je država, ki smo jo postavljali za zgled in je kot skih in obrtnih con ter privabi podjetja, ki bodo odprla nova delovna mesta. Nujna bi bila rezervac^a sredstev v proračunu občine Vrhnika za nakup prostora IUV, kjer bi občina lahko razvila obrtno oz. podjetniško cono. Gre za zemljišča površine cca. 42.000 m2. Potrebna je akc^a, saj je prostor že namenjen industr^'ski oz. obrtni dejavnosti in ne potrebujemo sprejemati novih prostorskih aktov ipd. Izkoristiti moramo naravno lego Vrhnike in idealno avtocestno povezavo z Ljubljano pri razvoju na področju turizma. Že nekaj časa se govori o termah na Vrhniki, prisotna naj bi bila tudi termalna voda. Razvoj termalnega/zdraviliškega turizma bi pomenil reden pritok sredstev in kvaliteten in dolgoročen razvoj občine. Istočasno bi se odprla možnost zaposlitve za večje število brezposelnih občanov. V vsakem primeru moramo takoj ugotoviti, ali vir termalne vode obstaja in ali ga je smotrno izkoriščati. Ob slabem gospodarskem stanju na Vrhniki se je v letu 2008 zgodila še NATURA 2000 z razširitv^o področja, ki ga varuje ukrep N2000 in občina Vrhnika je med bolj prizadetimi slovenskimi občinami. V celoti je ukrep prekril bodočo poslovno cono Sinja gorica, bodočo obvoznico in velik del zazidljivih površin, ki še niso pozidana. Bolj bi bilo potrebno ščititi barje na drugi strani avtoceste. Pogrešam pravilen pristop k reševanju omenjene problematike. Če se ugotovi, da je N2000 na omenjenem področju upravičena, bi bilo takoj potrebno začeti iskati nov prostor za postavitev industr^'ske cone. Največje premoženje občine je ravno gospodarjenje s prostorom. V preteklosti se je nekontrolirano spreminjalo namembnost zemljišč, tako da je fond nezazidanih stavbnih zemljišč v občini precej velik. Vrhnika se sooča s prevelikim priseljevanjem glede na obstoječo družbeno in komunalno infrastrukturo. Povečanje števila prebivalcev zahteva visoka potrebna sredstva za izgradno vrtcev, šol, razširitve zdravstvenih kapacitet ipd., to pa posledično pomeni pomanjkanje denarja za vlaganje v komunalno infrastrukturo - potrebujemo čistilno napravo. V teku je postopek sprejema OPN - s strani krajanov je bilo podanih preko 300 vlog za spremembo namembnosti zemljišč. Predlog občinske uprave je bil skoraj v celoti odklonilen do vseh vlog. Gre za vloge domačih ljudi, ki bi radi še naprej živeli v domačem kraju in na ta način spodbujali razvoj podeželja. Moje mnenje je, da se je s prostorom v preteklih letih gospodarilo slabo, stih^'sko in brez viz^'e kraja. V prihodnosti je potrebno zagotoviti zelo smotrno gospodarjenje s prostorom na način, da bo imela občina ključno vl kraja. Torej, če se na koncu še enkrat vprašam: "Vrhnika kam gre tvoja pot in kaj potrebuje Vrhnika?": OPTIMIZEM, SODELOVANJE VSEH KRAJANOV ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE NA TEM PROSTORU, PREDVSEM PA NOV IN SVEŽ ZAGON! Vlado Petek ogo pri samem razvoju Sledil je razmislek o zelo aktualnih vprašanjih, kot je pokojninska reforma: "Glavni problem sedanjega stanja je, da se ne spopadamo z vzroki gospodarske krize in nimamo pravega pristopa glede prioritet. Pokojninsko reformo bomo morali sprejeti, a s podaljševanjem delovne dobe v tem času ne bomo prebrodili gospodarske krize. ... Na vrat na nos siliti s to reformo, je neumnost. To je tako, kot če bi direktor tovarne, ki je izgubila naročila, delavcem podaljšal delovni čas. Podaljševati delovno dobo v trenutku, ko imamo 50 tisoč novih brezposelnih, je absurd." Svoj nagovor pa je zaključil z odgovorom na vprašanje, kako naj bi to stanje spremenili. Kot sta se demokratizac^a in osamosvajanje Slovence pred več kot dvajsetimi leti začela s pogumnim razmišljanjem o povsem novi ustavi in samostojni državnosti, tako tudi danes potrebujemo pogumen razmislek, kako nadaljnjih dvajset let. Zato pa potrebujemo dvotretinjsko večino v parlamentu. "Kdo je Vlado Petek, ki je sedel poleg Janše in tako dobro govoril o težavah vrhniške občine?", me je po končani tribuni nagovoril eden od poslušalcev. "On bo na jesenskih volitvah naš kandidat za župana", sem naravnost odgovoril. "Zakaj pa tega niste povedali že v dvorani?", mi je očital. Zgovarjal sem se, da se še ni začela predvolilna kampanja, pri tem pa čutil dolžnost, da moram o njem spregovoriti nekaj besed in odgovoriti na vprašanje, zakaj je Slovenska demokratska stranka vesela in ponosna, da bo lahko občanom ponudila takega kandidata. Vrhniko res dobro pozna, saj že več kot deset let živi na Vrhniki. Poročen je z domačinko, ima dva sinova in zaljubljen je tudi v okoliške gozdove, saj je zvest član vrhniške lovske družine. Kot občinskemu svetniku in članu raznih občinskih odborov in komis^' ne uide nobena težava, nobena napaka, pa tudi nobena možnost za boljši razvoj občine Vrhnika. Ima ideje, ima prva izmed novih članic vodila Evropo, prešvercala toliko no-stalg^'e po nekdanjem totalitarizmu?... Sistem, ki je obvladoval Slovenko v drugi polovici prejšnjega stoletja še vedno vztraja na svojih principih" Nato je gospod Janša odprl gospodarska vprašanja, kjer je opozoril predvsem na nerazumno lahkomiselno zadolževanje države, pomanjkanje volje za varčevanje in zavračanje pobud za spodbujanje gospodarstva: "Zelo velik problem našega gospodarstva je nelikvidnost. Številna podjetja so brez denarja, čeprav so opravila svoje delo. Ne plačujejo podizvajalcev in tudi mnogim delavcem, 160.000 jih je, ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Slovenske banke, ki so pretežno v državni lasti, namreč ne servisirajo gospodarstva, oziroma ga servisirajo zelo selektivno. Povsod, ko je kriza, pa najprej izvis^o obrtniki, mala in srednja podjetja. ... In sedaj imamo absurden primer, ko naj bi slovenske banke zbrale 140 mil^onov za kreditiranje trgovskega centra v Stožicah, ki ne prinaša nobene dodane vrednosti, nimamo pa denarja, da bi pognali proizvodnjo. To je popoln absurd. ... Vlada je pripravila nekaj protikriznih ukrepov, ki pa so v glavnem socialne narave. Naša poslanska skupina jih je večinoma podprla, a to je premalo. ... Brez novih delovnih mest bo nastopila še večja kriza, ki jo nobena vlada ne bo mogla v do-glednem času premostiti. Ta vlada si lahko privošči neumnosti, ker se pač lahko še zadolžuje. Krize bo konec, ko boste slišali, da se je začelo večati število aktivnega prebivalstva." viz^o in zna okrog sebe zbrati prave sodelavce, jih navdušiti, pa od njih tudi zahtevati rezultate. Prav ta vodstvena sposobnost se mi zdi še kako pomembna. Po izobrazbi je univerzitetni diplomiran ekonomist, zaposlen kot direktor družbe SVET NEPREMIČNINE d.o.o., katere soustanovitelj in solastnik je vse od leta 1994. Skozi dolgoletno vodenje te družbe pa je dokazal, da je slovenski menager tudi danes lahko uspešen, zanesljiv, pošten in priljubljen tako med svojimi zaposlenimi kot tudi med strankami. Prav to pa je tisto, kar občani pričakujemo od bodočega župana občine Vrhnika. France Cukjati, dr.med. 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina phflj Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Materinski dan v Verdu V nedeljo, 28. marca, je bila v gasilskem domu v Verdu prireditev za naše zlate mamice. Pridne Verjanke in mladi obiskovalci petkovih pravljic so se potrudili in pr^etno presenetili mamice s svojim nastopom. Seveda je bila med nastopajočimi tudi trema. Recitirali smo, peli, igrali na instrumente in plesali. Samozavesten nastop Eve in Domna nam je zopet pričaral solze v oči, saj sta nas božala z glasbo, ki je prihajala iz violine in kitare. Prav tako so se s svojim petjem in plesom dokazali naši pravljičarji, nastopili so tudi najmlajši obiskovalci pravljic. Nataša, Katarina, Rina in Anja so recitirale pesmi o mamah, prebrale so tudi zanimive otroške misli o mamah. Dvorano smo okrasili v pomladnem vzdušju, skuhali kavico in napekli pecivo. Mame smo malo pockrljali z našim programom in seveda z dobrotami. Upam, da nam je uspelo. Iskreno se zahvaljujem Nataši, Katarini, Rini, Evi, Domnu, Ivanu, Manci, Anji, Jaki, Joštu, Kristjanu, Samu, Vasji, Roku, Karin, Aniti, Dragici, Mileni, Majda, Alenki. A'tČ t'k * ■ Malčki so odkrivali prve korake v turizmu Vrhnika, 25. marec - Vrtčevski enoti Barjanček in Želvica sta zopet sodelovali v projektu Turizem v vrtcu, ki ga razpisujeta Turistična zveza Slovence in skupnost slovenskih vrtcev. Malčki so odkrivali turistične znamenitosti domačega kraja. Med drugim so še največ pozornosti namenili mitološkim grškim mornarjem, ki naj bi pripluli do Vrhnike. »Letos so se otroci lotili Argonavtov, ljudskih pesmi, izštevank, nagajivk - skratka ljudskega izročila,« je pojasnila ravnateljica vrtcev Marta Samo-torčan. Otroci iz enote Želvica so del svojih izdelkov in dognanj predstavili na razstavi v Cankarjevem domu, kjer je nastal tudi pričujoči fotografski zapis, malčki iz Barjančka pa jih nameravajo kar v svojem vrtcu. Po odprtju razstave so malčki vseh enot na Cankarjevem odru v okviru prireditve Zmorem, zmoreva, zmoremo prikazali še del drugih vsebin, ki so jih med letom osvojili znotraj skupin. Nastop je bil obenem tudi darilo mamicam ob njihovem prazniku, kar so slednje vestno zabeležile na fotografske spominske kartice.(gt) Malčki so takole upodobili ladjo Argo. Tudi Lintvern in njegov zmaj sta bila zanimiva. Odprtje razstave je bilo v prepolni avli Cankarjevega doma. Ob odprtju so zapeli nekaj pesmi. Vabilo Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Vrhnika vabi društva, gojitelje in ljubitelje na vsesplošni sejem malih živali (kuncev, perutnine, golobov, ptic ki bo v soboto, 29. 5. 2010, v Centru vojnih veteranov Logatec. Vljudno vabljeni! DGPMŽ Vrhnika Na velikem odru se najmlajši niso zmedli. Občni zbor Društva rejcev drobnice Notranjske Najmlajši so zmogli z veseljem svoj nastop. Izvolili novega predsednika zbor Društva rejcev drobnice Notranjske je bil v torek, 23. marca, v Podlipi v pros- Vabilo Voznike dvokoles na motorni pogon vabimo na Dan varne vožnje na Vrhniki, ki bo 29. maja 2010 v športnem parku na Vrhniki od 9. do 15. ure. Prireditev je namenjena preventivi v cestnem prometu. Preizkusili se boste lahko na poligonu pod nadzorom policista inštruktorja, na simulatorju motornega kolesa in poznavanju CPP z izpolnjevanjem testnih pol. Na prireditvi bodo sodelovali in prikazali svoje delovanje policisti, kriminalistična polic^'a, motorist reševalec, Avtošola Bajc, Upravna enota občine Vrhnika in združenje šoferjev in avtomeha-nikov, ki bo najmlajšim udeležencem v prometu predstavila uporabo varnostne opreme. Udeležba na prireditvi je brezplačna. Vsi, ki bodo opravili praktični del, bodo dobili potrdilo in darilo. v sodelovanju z MzM - motoristi za motoriste Letošnji že 12. redni občni torih nekdanje šole. Po pozdravu predsednika društva Janeza Malavašiča je občni zbor potekal po že ustaljenem redu. Začel se je z izvo-litv^o delovnega predsedstva, tudi tokrat ga je vodil Jože Šušteršič. Predsednik društva je prebral poročilo o delu društva v letu 2009. Društvo je bilo v minulem letu zelo dejavno, največji zalogaj pa je bila prireditev v Razorski dolini - 14. državno prvenstvo v striženju ovc. Društvo se je pri organi-zac^'i zelo izkazalo. Prireditev je bila zelo dobro obiskana in veliko pripomogla k predstavitvi društva in prepoznavnosti reje drobnice. Sledilo je poročilo blagajničarke in nadzornega odbora. Ker je letos volilno leto, so na občnem zboru potekale tudi volitve organov društva. Tako so izvolili upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko komis^o, novega predsednika, podpredsednika, blagajnika, tajnika in zakonitega zastopnika društva. Za novega pred- Občni zbor 2010 sednika je bil izvoljen Janez Fortuna iz Podlipe. Predstavljeni so bili tudi načrti za delo v letu 2010. Upravni odbor društva je predvidel strokovno srečanje članov, ekskurz^o, sodelovanje na sejmih, predstavitev društva na različnih prireditvah. Ob koncu je kmet^ski svetovalec Janez Draš-ler pohvalil delo društva in tudi lansko prireditev v Razorski dolini. Po občnem zboru je sledilo predavanje mag. Janeza Koprivnikarja Način ocenjevanja suhomesnatih izdelkov in vplivi na kakovost. Ob koncu predavanja sta gospod Draš-ler in Koprivni-kar ocenila nekaj suhomesnatih izdelkov iz mesa drobnice, ki so jih prinesli člani društva. Dosedanji prvi predsednika DRD Notranjske Janez Mala-vašič je bil v soboto, 27. marca, na občnem zboru Zveze DRD izvoljen za podpredsednika Zveze. ČESTITAMO. Gabriela Bastarda Novi predsednik in njegove najlepše koze 12 NAŠ ČASOPIS Občina Med nami so izjemni tehniki Peter Pikl je izdelal električni avto Električni avto dandanes sam po sebi ne pomeni odkrivanje tople vode, saj so na nekaterih področjih kar razširjeni. Manj pa je primerov, ko bi električno vozilo nekdo izdelal sam v domači delavnici, ga registriral in ga uporabljal za vsakodnevno vožnjo. Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ne boste verjeli, vse to se dogaja na našem domačem pragu, na Vrhniki. V Petru Piklu, sicer inženirju elektrotehnike - smer avtomatika, je že dolgo tlela iskrica, da bi izdelal tovrstno vozilo. Podkrepljen z dobrim tehničnim znanjem in veliko ljubezn^o do našega planeta se mu je ideja o električnem vozilu zdela povsem mogoča, daleč stran od fikc^e. Rezultat je električni avtomobil, ki za sto prevoženih kilometrov »poku-ri« en evro elektrike. »Zakaj? Najpomembnejši odgovor je ohranjanje narave, saj sedanji transport v veliki meri temelji na izkoriščanju fosilnih goriv, emis^e izpustov pa povzročajo velike obremenitve v okolju,« je pojasnil Peter takoj po tistem, ko se je naša ekipa namestila v njegovega predelanega citroena ax. »Gledano s strani uporabnika in ekologie je najbolj smotrno uporabiti za predelavo že narejeno vozilo, katerega le odrešimo smradu in težkih okoljskih snovi, kot so olja, gorivo in druge tekočine. Ravno zato sem za osnovo uporabil uveljavljeno vozilo nižjega razreda, saj na tak način poleg čiščenja pogona pri-pomoremo še k znatni recikla-ži že uporabljenih materialov.« Med pripovedovanjem je Peter obrnil ključ in se je zgodilo: praktično nič! Ampak res čisto nič, kot bi vžigali sleherno vozilo s praznim akumulatorjem. Potem pa se je vozilo začelo premikati, malce presenečeno smo se spogledali, slišati je samo pokanje kamenčkov pod gumami. »Tako je, če avto deluje na elektriko,« nas je potolažil Peter, ko smo že mislili, da je vozilo zaradi našega obiska mrknilo od sramu. Res neverjeten občutek. Še posebno v križišču, ko smo v popolni tišini čakali na zav^'anje levo. Komur se je kdaj koli pokvaril avto v križišču, ve, kako nenavaden je tedaj občutek tišine v vozilu. Ampak mi smo speljali in si za cilj vzeli - kako simbolično - bast^o slovenske tehnike - tehniški muzej v Bistri. »Vozilo poganja devet akumulatorjev, od tega jih je šest nameščenih v prtljažniku zadaj, tr^e pa so spredaj. Ti poganjajo poseben elektromotor za avtomobile, ki ima 24,5 Nm navora, tako da speljevanje s tretjo prestavo ne predstavlja nikakršnih težav. Dodal sem tudi krmilnik, ki ga uporabljalo, na primer, vozila golf, viličarji, električna plovila in podobno. Večino delov je bilo seveda potrebno uvoziti iz tujine,« je Peter strnil nekaj tehničnih podrobnosti in parkiral na parkirišču pred gostiščem pri muzeju. »Domet devetih 12-voltnih akumulatorjev je ob normalnih pogojih devetdeset kilometrov. Da jih napolnim do 80 odstotkov, potrebujem eno uro, za preostanek pa po- trebujem še okoli šest ur. Preprost izračun tako pove, da za sto kilometrov uporabim en evro elektrike.« Akumulatorji naj bi ob normalni uporabi zadostovali za okoli 500 ciklov polnjenj, stali pa so ga okoli dva tisoč evrov. Na trgu so sicer še boljši akumulatorji, ki bi z enim polnjenjem omogočali do okoli tristo kilometrov, a je njihova cena od trikrat do štirikrat dražja. Nato je Peter odprl sprednji pokrov motorja, kjer se je bleščal zloščeni pokrov akumulatorjev z vsemi potrebnimi varnostnimi nalepkami. »O, te pa morajo biti, sicer vozilo ne bi opravilo homologac^'e.« Torej z registrac^o tovrstnega vozila ni bilo nobenih težav, nas je zanimalo? »Ne, pa čeprav so me pred tem vsi strašili, da tako rekoč nikoli ne zadostiš našim paragrafom. Jaz pa moram reči, da sem se en teden prej ustavil pri njih, jim prinesel spremno knjižico projekta, v kateri sem lepo pojasnil značilnosti vozila. Čez en teden dni pa sem homologac^o opravil brez težav. Za nameček mi za tako vozilo ni potrebno plačati cestnine, zavarovanje pa je zaradi nizke moči motorja, to je 7,5 kW, najcenejše od vseh možnih.« Medtem, ko je pripovedoval, so se okoli vozila že nabrali prvi radovedneži, ki so začeli stikati glave pod po- javni garažni hiši v Ljubljani. Ker imam jaz citroena večinoma za vožnjo po Vrhniki, seveda »tankam« doma.« Sicer pa Peter, ki je zaljubljen v tehniko, pravi, da konverz^a vozila iz klasičnega v električnega (imenuje ga e-mobil) ni bila zahtevna. Voljan je tudi vsakomur pomagati s svojimi nasveti, mogoče mu bo prav prišla tudi drobna knjižica, ki jo je spisal. »Ampak ni moj namen komercialne narave, da bi iz tega potegnil kakšen dobiček. Kje pa! Želim si le, da se na področju varovanja okolja nekaj ukrene. Peter s svojim vozilom vedno pritegne veliko pozornosti. Pod sprednjim pokrovom motorja se skrivajo trje akumulatorji, v prtljažniku pa so še trje. Z njim lahko opravi 100 km za ceno enega evra. Peter Pikl ob svoji električni limuzini krov motorja. Ampak nekaj jim ni šlo v račun: Kje je motor? Ko bi videli tiste obraze, ko jim je Peter pojasnil, da vozilo nima klasičnega motorja in pokazal na vtičnico na vozilu. In ko se jim je posvetilo, se je vsul plaz vprašanj. Srečanje smo končali v središču Vrhnike, tam, kjer smo ga začeli. »Trenutno je v Slove-n^'i sedem črpalk, kjer bi z električno energ^o lahko napolnil moj avto. Menda pa bodo po novem v tako rekoč vsaki novi Če se že veliki ne morejo zmeniti, lahko vsaj mi s tovrstnimi vozili dokažemo, kaj vse je mogoče, če je le volja.« Če vas je zamikalo, mu lahko pišete na e-naslov: peter.pikl@siol.net . Prepričan sem, da vam bo z veseljem pomagal. Peter se zahvaljuje trem podjetjem, ki so mu pomagala uresničiti zeleno idejo: ''Gašper'' Primož Umek, s. p., Avto Merlak, d. o. o., Kovina trade, d. o. o. Gašper Tominc Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! »Ne sprašujte, kaj vaša dežela lahko stori za vas, vprašajte, kaj vi lahko storite zanjo.« John F. Kennedy Prikaz nasprotnih dejstev Kot vnuk partizanske družine in človek, ki je vselej spoštoval vrednote NOB, sem se dolgo spraševal, ali naj odgovorim na članek Posvet članov združenj borcev za vrednote NOB, objavljen v marčevski številki Našega časopisa. Navsezadnje sem se vendarle sklenil razpisati, tudi zato, ker bi sicer marsikdo utegnil pomisliti, da vojni veterani iz let 1990-1991 s svojim molkom pritrjujemo poskusom potvarjanja preteklosti, kakršnega sta si ga na omenjenem posvetu dovolila predsednik in podpredsednik združenja, Janez Stanovnik in Slavko Grčar. Pa začnimo. Gospod Stanovnik je na posvetu izjavil: »Narodno osvobodilna vojna je bila ena najsvetlejših obdobj v zgodovini našega naroda in naše države. Bila je temelj za osamosvojitev Slovenje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.« Slavko Grčar pa je dodal: ki temeljjo na tra-dicjah slovenskega odporništva v boju za narodnostni obstoj, svobodo in samostojnost, ki se najneposredneje in najdo-sledneje izrazilo v boju za severno mejo v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945 in v osamosvojitveni vojni 1991. leta.« Res smešna in predvsem izkrivljena »resnica«. Kot veterana iz leta '91 me takšne izjave bolyo, kot ljubitelja zgodovine me preseneča, da si posamezniki v svojem imenu in v imenu organizacye, ki 65 let po koncu druge svetovne vojne še zmeraj šteje 60.000 članov - borcev je med njimi sedaj že bolj malo - tako zlahka la-styo dosežke mnogih generacy Slovencev. Mislim, da je v naši domovini res nekaj narobe, če lahko vsak, ki ima nekaj minut časa, po svoji meri ponareja zgodovino celotnega naroda. NOB nikakor ni bila ne prvi ne izključni temelj osamosvojitve. Pot v samostojnost je bila dolga in trnova: od karantanskih knezov, kmečkih uporov, Ilirskih provinc, pomladi narodov, Zedinjene Slovenye, taborskega gibanja, zatona Avstro-Ogrske in nastanka države SHS, do predvojnega boja proti fašizmu, druge svetovne vojne, FLRJ oziroma SFRJ ter končno obdobja 1990/1991. To je le grob in kratek sprehod skozi tisočletno uporniško in domoljubno zgodovino slovenskega naroda. S svojimi izjavami najvišja funkcionarja ZZB NOB negirata dejanja Trubarja, Blei-weisa, Prešerna, Cankarja, Gregorčiča in mnogih drugih slovenskih domoljubov. Zanikata Zarnika, ki je v Novicah leta 1867 zapisal: »Zdaj šele moremo prosto dihati, zdaj le smemo reči, da je slovenski narod v resnici na svetu, da živi, da se zrelo politiško giblje in da nismo samo narodopisen pojem.« Zanikata Maistra, ki je s soborci v letih 1918-1919 začrtal našo severno mejo. Zanikata domoljube, ki so avgusta 1918 ustanovili Narodni svet, in zanikata čas, ko smo si kot konfedera-tivna republika med 31. oktobrom in 1. decembrom 1918 prvič v svoji zgodovini resnično zavladali sami. Takrat smo Slovenci - do vključitve v Kraljevino SHS - državnotvorne funkcye, kot so pravosodje, notranje zadeve, šolstvo, zdravstvo, socialno skrb, kulturo in narodno obrambo, upravljali sami. Mar vse to niso bili temelji osamosvojitve? Gospoda pozabljata tudi na TIGR, orga-nizacyo primorskih patriotov, ustanovljeno v Trstu leta 1924, pozabljata na rodoljube, ki so pred začetkom druge svetovne vojne zbirali vojaške podatke na območju Primorske in Istre ter jih prek Kraljevine Jugoslavye pošiljali v London, pozabljata na Sokole, ki so jim povojne oblasti nacionalizirale nepremičnine ter jih prenesle na novo ustanovljeno športno ustanovo TVD Partizan itn. Predvsem pa pozabljata, da je Edvard Kardelj, vodilni ideolog slovenskih komunistov, oktobra 1940 izjavil, da »^ bodo komunisti podprli upor proti morebitni okupacyi, vendar le, če bo to v interesu revolucye in Sovjetske Zveze«. 6. aprila 1941 je novi Narodni svet, ki mu je KP ponudila sodelovanje, ponudbo komunistov zavrnil, češ da niso legalna politična stranka. V vili Josipa Vidmarja je nato 27. aprila 1941 nastala Protiimperialistična fronta (PIF), v kateri so, poleg Komunistične partye, kot ustanovni člani bili še Sokoli oz. Narodni demokrati, Kulturniška skupina, Krščanski socialisti, Društvo kmečkih fantov in deklet, »ministrska skupina« (ministri stare jugoslovanske vlade), »Čoševa skupina« (študentje ljubljanske univerze), Zveza inženirjev, Zveza slovenske mladine ter Stara pravda in Ju-goslovanka ženska zveza. Zadnji gibanji sta bile pozneje iz OF izključeni, preostala si je KP z Dolomitsko izjavo podredila in narodnoosvobodilno gibanje izkoristila za prevzem oblasti. PIF se je ob napadu Nemčye na Sovjetsko zvezo preimenoval v Osvobodilno fronto (OF), pozneje pa v Osvobodilo fronto Slovenskega naroda (OFSN). Seveda večini borcev NOB ni mogoče odrekati visoke domovinske zavesti, toda politika KP ni upoštevala zahtev, izglasovanih na plenumih Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) oziroma poznejšega Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je deloval do 27. oktobra 1946, ko se je z izvolitvyo ustavodajne skupščine nastala Ljudska Republika Slovenya (LRS) v okviru Jugoslavye. Tako je Slovenya kljub formalni ustanovitvi Narodne vlade dejansko prenehala funkcionirati kot samostojna, svobodna domovina. Zanimivo je, da funkcionarji ZZB NOB neradi omenjajo, kdaj in zakaj so morali naši partizani sneti sedaj tako priljubljene triglavke, pa tudi, kaj so o osamosvojitvenih težnjah nekateri izmed njih govorili še leta 1989. Naj ob tem spomnim tudi na temeljne točke OF, ki so veljale od leta 1941 do aprila 1953, ko je OF uradno prenehala delovati. V tretji (3) točki je bilo zapisano: »Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosane Jugoslavye in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.« Temelj samostojnosti? Mnogo manj odločno od omenjene je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja pod partyskim nadzorom uresničevalo osmo (8) točko temeljnih načel, ki je govorila, da bo po osvoboditvi slovenski narod o svojih notranjih in zunanjih odnosih v Združeni Slovenyi odločal sam, in da bo OF to pravico uveljavila in branila z vsemi sredstvi. V kolikšni meri je bila ta obljuba po vojni izpolnjena, je znano. Konec osemdesetih let so se v SFRJ začela huda notranja trenja, politični, varnostni in obrambni pritiski, iskanje možnosti za razglasitev izrednih razmer v Slovenyi, ki se je pod vplivom evropskih tokov začela spogledovati s pluralizmom. Leta 1988 sta KOS in slovenska SDV aretirala Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na visoke zaporne kazni. Ravnanje Beograda je Slovence zelopovezalo, oblast pa spravilo v kočljivo situacyo. Marca 1989 je takratna Milica začela snovati operacyo Sever, ki je s sodelovanjem železniškega sindikata 1. decembra ob preprečitvi tako imenovanega Mitinga resnice stopila v fazo operativnega izvajanja. Mitingaši so za datum shoda izbrali obletnico nastanka Kraljevine SHS. Že pozno spomladi, 8. maja 1989, je pesnik Tone Pavček na množičnem zborovanju v podporo četverici na Kongresnem trgu prebral (drugo) Majniško deklaracyo, v kateri so podpisniki zahtevali suverenost Slovenye. Ker so oblasti zborovanje prepovedale, je potekalo kot odprta seja predsedstva mladinske organizacye. ZZB NOB med podpisniki deklaracye ni bilo, kolikor vem, je odklonila tudi sopodpis veliko manj radikalne Temeljne listine, ki jo je pripravila SZDL. Istega leta so začele nastajati demokratične stranke. V letu 1990 so bile nato izpeljane prve večstrankarske volitve. JLA se je na oblikovanje nove vlade 17. maja odzvala z razoroževanjem Teritorialne obrambe. Iz upora posameznih štabov TO proti izvršitvi ukaza ter delovanja skupine ljudi okoli Toneta Krkoviča in Vinka Bezni-ka se je porodila strogo konspirativna obrambna organizacya, ki je avgusta 1990 z odredbo sekretarja za notranje zadeve Bavčarja uradno prevzela naziv Manevrska struktura narodne zaščite. 17. decembra 1990 so pripadniki 27. zaščitne brigade (poznejše 1. specialne brigade MORiS) pod Krkovičevim poveljstvom z javnim postrojem v Kočevski Reki demonstrirali pripravljenost, da se morebitni agresyi postavyo po robu z orožjem. Dober teden pozneje smo se Slovenci na plebiscitu s prepričljivo večino odločili za samostojno državo. Po začetku služenja prve generacye slovenskih nabornikov na Igu in v Pekrah maja 1991 ter znanih mariborskih dogodkih, ki so terjali življenje Josefa Simčika, je predsednik Milan Kučan 26. junya 1991 na ljubljanskem Trgu revolucye izrekel besede: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Takrat so enote JLA že vozile proti slovensko-italyanski meji. V naslednjih dneh je Evropa prvič po drugi svetovni vojni doživela letalske napade na civilne cilje, priča pa je bila tudi učinkovitemu delovanju varnostnih in obrambnih struktur, ki so ob podpori prebivalstva branile in ubranile svojo domovino. Tisti, ki smo v tej vojni sodelovali, seveda nimamo pravice, da bi si ekskluzivno lastili osamosvojitev, vendar pa tudi gospoda Stanovnik in Grčar ter njuna organizacya nimajo pravice potvarjati narodne zgodovine ter si pripisovati poglavitnih zaslug za nekaj, kar so že mnogo pred njimi začeli graditi prejšnji rodovi. »Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje, zato nam sedanjost uhaja,« Gustav Flaubert Peter Vaš 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Cen ene bralke in dragi bralci upokojenskega kotička V prejšnjem glasilu smo bili zelo dolgi, tokrat bomo malo krajši. Naj še enkrat povabimo vse simpatizerje in članice ter člane, ki lahko pogreši'o 15 evrov, naj se oglasio v društvenih prostorih in DARUJEJO ta znesek za žebljiček oziroma lipov list, na katerem bo vgraviran vaš priimek. Lipovi listi bodo krasili drog novega prapora, ki ga bomo razvili na praznovanju 60-letnice društva. Posebej vabimo v društvene prostore tiste, ki ste pripravljeni, recimo, pomagati pri organizacii izletov, postati prostovoljka in obiskovati pomoči potrebne ali pa ste vešči pisanja na računalnik, da bi postali naš interni dopisnik, ki bi objavljal na spletni strani in v lokalnem časopisu. Morda obvladate kako veščino, ki bi jo radi naučili še koga, vabljeni! Z vašo pomočjo bomo lažje uresničevali želje naših članic in članov! Sicer smo si malo oddahnili po občnem zboru in pripravljali izlet v Prekmurje, kopalni izlet in zbirali gradivo za Zbornik. Z velikim veseljem preberemo vaše razglednice, ki nam jih pošiljate, ko sami obiskujete toplice ali druge turistične kraje. Veseli smo vaših pohval in zahval, vendar se vsakemu posebej težko zahvalimo, zato naj velja iskrena hvala vsem, ki se nas spomnite, ko vam je nekje na dopustu pri'etno in nam pišete. Tudi zeliščarsko delavnico smo pripravili v vaše zadovoljstvo. Več v naslednjem oglašanju. Pohodniki in pohodnice so izkoristili vsak lep dan, ki jih je bilo v aprilu kar nekaj. Tako so se Vandrovke odpravile v Izolo, od koder so krenile do Strunjana, poleg vsakotedenskih domačih poti, Zimzelenčki so se potepali po Krekovih stezicah in si ogledali Kostanjeviško jamo, Sončki pa so plezali po Peklu ^ Vsaka skupina pa bo še sama spregovorila. Zimzelenčki v okolici Šentjanža Dolenjsko gričevje je v vsakem letnem času vabljivo in ponuja krasne »sprehode« po kucljih z lepimi razgledi po širši okolici. Tudi Leskovec in Brunk sta takšna. Oba nudita pravo razkošje razgledov po Posavskem hribovju. Tod še živio preprosti, delavni in dobri ter veseli ljudje. Tako pri'etno vzdušje smo občutili tudi mi, ko smo se ustavili na Brunku pri Sko-porčevih. Oče, otrok druge sv. vojne, ki ga je kruta vojna oropala otroštva in starševske ljubezni, saj so mu skoraj pred očmi postrelili vse domače, s svojima hčerama skrbno gospodari na skromni zemlji visoko v hribih, a dobre volje mu ne zmanjka. Takoj je pri'el za harmoniko in že so tja do Leskovca (721 m) slišali ubrano petje naših pohodnikov. Nekaterim je bilo kar žal, da smo se kmalu poslovili, kajti Krekova pot do izhodišča v Šentjanžu, kjer smo šli na pot, je bila še dolga. Janez Evangelist Krek je namreč rad zahajal v tamkajšnje kraje in si tam nabiral duševni mir. Marljivi domačini so označili 22 km poti, po katerih je hodil Krek in jih s skupnim imenom poimenovali Po Krekovih stezicah. Po njih smo šli tudi Zimzelenčki. Malo drugače je bilo 13. aprila, ko bi morali osvojiti dolenjski Triglav - Kum, a smo se podali v podzemlje. Zaradi slabe vremenske napovedi smo si ogledali dolenjsko kraško lepotico Kostanjeviško jamo in se seznanjali z dolenjskim krasom. Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški svet z apnenci in dolomitom. Tod so padavinske vode, podzemni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarili prečudovite sigaste tvorbe različnih pravljičnih oblik. Jama je bila odkrita leta 1937, šele leta 1971 so v njej uredili električno razsvetljavo in turistično pot za oglede. Drugi najdebeljši hrast v Slovenci Zelo zanimivi so raznovrstni kapniki, pa tudi netopirji pod-kovnjaki, ki smo jih videli še celo koloni'o v spečem stanju. Med najlepše jamske stebre sodi orjaški stalagmat, pa prestol Kralja Matjaža Pravljične podobe v obliki kapnikov nam je slikovito predstavljal vodnik Brane, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo. Ker pa smo bili v bližini Krakovskega gozda, smo si pogledali drugi najdebelejši hrast dob v Malencah, Cvelbarjev hrast, ki je visok kar 27 m z obsegom 7,00 m. Kar sedem po-hodnikov se je potrudilo, da so ga objeli. Besedilo: E. Brelih, Foto: V. Nikolić Sončki v Pograjcih in Peklu Sončki smo se na drugem pohodu v marcu končno poslovili od snega, ki nas je spremljal na pohodih vse od sredine decembra. Zima je nekaj dni prej še zadnjič pokazala zobe in pobelila notranjost Sloveni'e, zato je bil ta pohod še napol zimski. Tokrat smo se odpravili v Pograjce, kot tudi pravimo Polho-grajskemu hribovju, vendar iz manj običajne smeri, s severa. Iz Preske pri Medvodah smo krenili proti Sv. Jakobu, ki je Sončki v osrčju Pograjcev Ljubljansko barje, ki ga s tistega zornega kota še nismo videli. Čisto ozračje je poskrbelo za dobro vidljivost od Snežnika do Kanina. Ker nas je zjutraj avtobus zapeljal le v eno smer, nas je čakal še spust z 800 metrov visoke planote na Vrhniko. Postopoma smo se spuščali po trasi poti E-7 po pobočjih nad Borovnico proti Bistri, kjer smo se poslovili od Romana Gabrovška in se mu zahvalili za vodenje po krajih, ki jih zelo dobro pozna in ve povedati veliko zanimivega o njih. Hojo po gozdnih poteh smo končali na Verdu, pohod pa na Vrhniki pred šolo Ivana Cankarja. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografije: Tatjana Rodošek in Sonja Repnik Vandrovke preživele dan ob morju V torek, 6.aprila, nam je bilo vreme naklonjeno: toplo sonce in jasno nebo nas je spremljalo v jutranjih urah proti slovenski obali. Že dolgo smo čakale na ta dan in želja se nam je izpolnila. Ob osmi uri nas je avtobus odpeljal proti morju. Ko smo prispele v Izolo, smo se najprej okrepčale z jutranjo kavico in naša Vika, ki nas je tisti dan vodila, nam je ob kavici predstavila načrt pohoda in se ji tudi zahvaljujemo za vodenje. Pot nas je vodila ob izolski obali prek Simonovega zaliva in že smo z višine opazovale Mesečev zaliv. Pot je zelo prietna in morje nas je spremljalo, drevesa so bila v bujnem cvetju, regrat se je ponašal s cvetenjem in oljke so se rahlo zibale v vetru. Vsa narava je dišala po novem življenju; pomlad je tu in vabi turiste. Zimzelenčki po Krekovi poti bil naš cilj. V gozdu nad Medvodami je sneg že skopnel, na grebenu in pobočju, ki vodi do 806 metrov visokega vrha s cerkvi'o Sv. Jakoba, pa ga je bilo še dovolj. Sončno vreme nam je postreglo z dobro vidljivostjo, tako da smo uživali v pogledih na bližnjo in daljno okolico. Pogled je segal od zasneženih vršacev Alp in Karavank do zasneženih poboči Tošča čez Prispele smo do velikega križa nad Strunjanom in tam smo imele krajši postanek, ker je od tam prelep razgled na morje in v ozadju so vidne planine. V Strunjanu smo si ogledale energi'ski park in bile smo navdušene nad njim. Kar prehitro je minil čas in 25 zadovoljnih veselih pohod-nic, polne energie, se je moralo posloviti od morja. Upamo, da se bomo še vrnile in uživale ob naši mali slovenski obali. Besedilo in foto: Fani Šurca Na robu Pokojiške planote dolino Ločnice. Mrzel veter nas je kmalu pregnal z vrha, od koder smo se namenili proti Topolu. Spotoma smo si ogledali starinski Porentov vodnjak, nato pa si v Gostilni Dobnikar privoščili okusne štruklje. Nato nas je čakal še zadnji spust v Žerovnikov graben, kjer so nas na prisojnem pobočju končno pozdravili cvetoči telohi in žafrani. Po tritedenskem premoru smo bili že kar nestrpni in končno je prišel prvi torek v aprilu. V mrzlem jutru smo še šli »pogret« v Pekel, seveda tisti pri Borovnici. Pekel je slikovita soteska Otavščice, ki na svoji poti s Pokojiške planote v zanimivih slapiščih in slapovih na kratki razdalji premaga več kot 300 metrov višinske razlike. Pogreli smo se med strmim vzponom po stezi, ki je drzno speljana ob vodi in s pomočjo lestev premaguje skalne skoke. V Peklu uspeva tudi precej zanimivih rastlin, najbolj nas je mikalo videti endemični kranjski jeglič. Vendar zaradi dolge zime še ni cvetel, pač pa so nas presenetili cvetovi blagajevega volčina pri tretjem slapu. To rastišče ni omenjeno v literaturi o Peklu, verjetno ga je nekdo tam samovoljno zasadil. Na vrhu soteske nas je ob-sialo toplo sonce in kmalu je potihnilo šumenje narasle vode. Pot smo nadaljevali proti Pokojišču in Zavrhu in kmalu dosegli rob Pokojiške planote. Tam se nam je odprl pogled na V četrtek, 25. marca, sem se namenila v Ljubljano na zdravstveni pregled. Čakala sem na postajališču pred trgovino Mercator na Vrhniki. Ko je avtobus ustavil, sem zaradi gneče komaj vstopila. Želela sem plačati vozovnico, ko sem presenečena ugotovila, da mi je nekdo izmaknil denarnico. K sreči sem imela v žepu še denarnico za drobiž. Starejši občani smo velikokrat lahek plen spretnih zmikavtov. Ne ostaneš samo brez denarja, ampak te čaka še veliko poti in stroškov, da prekličeš stare dokumente in naročiš nove. Če nepridiprav potrebuje denar, naj bi vsaj dokumente odložil na vidno mesto, da bi jih dobila nazaj. Ampak takšnih „dobrih" tatov verjetno ni. Zato opozarjam bralce, še posebno starejše, naj bodo pozorni na svojo lastnino. Okradena starejša občanka Aprila 2010 so praznovali naši člani: Katarina Tešar, Blatna Brezovica, Juliana Celarc, Lesno Brdo, Jakob Albreht, Verd, Ivan Oblak, Dom upokojencev Vrhnika, Ana Perko, Dom upokojencev Vrhnika, Ivana Žigman, Mrakova cesta, Vrhnika, Maria Grom, Kopališka ul., Vrhnika, Jožefa Železnik, Dom upokojencev, Vrhnika, Miloš Obradović, Krpanova ul., Vrhnika, Zdenek - Emil Mohar, Sinja Gorica, Ivanka Jereb, Betajnova, Vrhnika. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali rojstni dan aprila 2010. 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odpadni material V skupini Miške, Enote Žabica, smo z otroki pripravili tematski sklop Odpadni material. Izdelali smo si kotičke, v katere smo spravili najrazličnejši material. Tako nam je Živin očka naredil lesena korita, v katerih imamo sprav- ga odložimo, ko ga ne uporabljamo več. Tako smo ločevali plastenke, papir, bioodpadke in druge odpadke, s katerimi se srečujemo vsak dan, izdelali smo plakat, ki nas opominja, kam kaj spada, otroci so pripovedovali o lastnih izkušnjah in svoje znanje prenesli tudi v domače okolje. V kotičku, kjer lahko otroci vsak dan ljen les, ki ga otroci lep^b, sestavljajo, zlagajo, prelagajo in vanj zab^ajo žeblje. Otroci so bili nad tem zelo navdušeni in kar nekaj časa so pridno in z vztrajnostjo zabrali žeblje, gradili hiše in konstruirali z materialom. Ob pogovoru smo spoznali odpadni material, kaj iz njega lahko izdelamo in v katere zabojnike za smeti sproščajo svojo domišljao ob konstruiranju, imamo še blago, stiropor, polnilo, plastično embalažo in plastične pokrovčke, kartonaste škatle, volno, naravni material, kot so storži, želodove kapice in školjke. Izdelke smo tudi razstavili na ogled staršem in drugim otrokom iz Enote Žabica. Polona U. Jerebic Pomladni dan za starše, brate in sestre Pomladni dan v 1. C Dolga zima in veliko snega sta nam nudila užitke pri sankanju, kepanju in ustvarjanju sne-žakov. A vseeno smo vsi skupaj komaj čakali, da bo pomlad. Na koledarju v razredu smo odštevali dneve in se veselili prvih znanilcev pomladi. Ker nam je ta dan veliko pomenil, smo se odločili, da ga naredimo še lepšega za naše starše, brate in sestre. Povabili smo jih na prireditev z naslovom POMLADNI DAN. Prireditev smo pripravili na temo letnih časov. Začeli smo pri poletju, saj smo takrat postali prvošolci. Nadaljevali smo z letnim časom jesen in s pesm^b prikazali, kaj delajo živali jeseni. Nastopali smo pa mi Zima nam je nudila veliko užitkov in tudi pesem Babica zima je poskrbela, da nobenega ni zeblo. Radi tudi plešemo in igramo na instrumente, zato smo vse to pokazali v pesmi Mali zvonček, ki je zelo priljubljena pesem v našem razredu. Za konec smo še posebno zaspali v lepi luči, saj smo dramatizirali igro Mojca Pokrajcu-lja. Učiteljici Joži in Kaja ter starši so bili zelo ponosni na nas. Čez nekaj dni smo z našo prireditvah nastopali še enkrat, in sicer v sklopu projekta Solidarnost prvošolcev do oseb z motnjo v duševnem razvoju. K nam v šolo so prišli uporabniki in zaposleni iz Varstveno-delovnega centra na Vrhniki. Kdor zna, pač zna! Napisala: Kaja Zorc Foto: S.S. solidarnost prvošolcev Zadnje srečanje v sklopu projekta Solidarnost prvošolcev smo izpeljali v prostorih Varstveno-delovnega centra Vrhnika. Glede na povezavo učne snovi v šoli smo se pogovarjali o zdravi prehrani in phači. Skupaj z našimi pr^atelji smo pripravili različne napitke: korenčkov sok, bananin frape, naravni pomarančni sok in jabolčni napitek. Z zanimanjem smo vse napitke poskusili in jih ocenili. Najbolj všeč nam sta bila bananin frape in naravni pomarančni sok. V znamenje solidarnosti in naklonjenosti do naših pr^ateljev smo vsakemu uporabniku in zaposlenemu v centru izdelali ogrlico z glinenim srčkom, da se bo vedno spominjal naših srečanj. Najpomembnejši cilj ob koncu projekta je obljuba, da se povezovanje med učenci in uporabniki Varstveno-delovnega centra ne bo končalo. Obojestranska je želja, da se bomo še družili, počeli skupne stvari in se obiskovali. Pr^ateljstvo je postalo nekaj večjega, nekaj, kar ni mogoče opisati z besedami. Povezanost je postala naša vodilna vrednota. Poleg tega smo izpolnili vse cilje, ki smo si jih zadali pred začetkom projekta. Projekt je mogoče ponoviti in izpeljati v mnogih nadaljevanjih. Povezovanje generac^' in populaci' je vedno dobrodošlo in nujno v zdajšnjem času. K. Z. Balončki iščemo pomlad Balončki smo se odločili, da v širni svet gremo in zeleno pomlad poiščemo. Sončni žarki nas božajo toplo, ko k Trojici se vzpenjamo. Sinička veselo žvrgoli, ko vidi nas prihajati. Zvončki se nam priklanjajo in trobenticam družbo delajo. Rdeči škratki so pokukali na plan in nam zaželeli dober dan. In smo se razveselili! Le zakaj bi v širni svet odšli, če pomlad na Trojici smo našli. Milena Ogrin Česnik v Župnyski vrtec Prišla je pomlad ^ Čisto tiho, kar naenkrat, se je poslovil februar. In že je z velikimi koraki po dolgi zimi marec prišel med nas. Že dolgo pričakovan in zaželen, po tako lepo zasneženi zimi ^ Prinesel je s seboj ščemet in razigranost ter vonj po pomladi. Kar naenkrat so zažvrgolele ptice in zrak napolnile z glasnim ščebetom. Kako veličastna pesem narave! A ni oživela samo narava, tudi v Župnyskem vrtcu je vse oživelo ^ Marec je bil za nas prav poseben mesec - 25. skupine Lune v prejšnjih tednih pogovarjali o marca praznujemo materinski dan, kateremu posvečamo velik pomen. Minil je v pričakovanju praznovanja starševskega dne. Dneve do takrat smo odštevali s pripravami na nastop in pogovori o družini. Skupine so v svoj tematski sklop zajele tematiko družine: pogovarjali smo se o očkih in mamicah, o bratcih, sestricah, dvojčkih, dedkih in babicah, izdelovali smo družinsko drevo, razkrivali, kaj bomo po poklicu, ko bomo veliki, raziskovali, kakšni smo bili kot dojenčki in ugotavljali, v kaj bomo odrasli ^ In hitro je bil tu 18. marec, ko so starši, stari starši ter sestrice in bratci do zadnjega kotička napolnili tisti dan absolutno premajhen Cankarjev dom na Vrhniki. Kje pa so bili otroci? Skupina za skupino so se razvrstili na odru, medtem pa bolj ali manj nestrpno čakali v prostorih za odrom. Pa poglejmo še po posameznih skupinah, kaj se je dogajalo. Gremo kar po vrsti. Prvi so se na oder s pomočjo vrvice varno in zbrano »pripeljali« najmlajši otroci iz skupine Angelčki. Veselo in razigrano so odplesali skoraj brez treme, kot pravi profesionalci. In navdušili prepolno dvorano, ki jim je podarila doooolg aplavz. V vrtcu so otroci poleg tega, da so se pripravljali na nastop, pilili plesne korake ob spremljavi, izdelali še dekorac^o za okrasitev trgovine DG 69, in spoznavali ter odkrivali, kakšna oblačila nosimo. Za njimi so nastopili otroci iz skupine Oblački. Najprej so zapeli, kaj vse ljubko, nato pa so še zarajali ob znani rajalni pesmi Bela, bela lil^a. Tudi oni so si s svojim prvim nastopom na velikem odru prislužili velik aplavz. družini. Pravzaprav so »gradili« svojo družino. Vsakega člana posebej so narisali, opisali in povezali v mini družinski album. Komaj so otroci iz skupine Lune zapustili oder, so na njem zažareli otroci iz skupine Zvezdice. Deklamirali so pesem Jaz sem jaz, potem pa zaplesali ob spremljavi in prikazali, kaj se je zgodilo s petimi gosenicami, ki so se podale na potep. Tudi v skupini Zvezdic so se v marcu pogovarjali o družini. Raziskovali so, kakšni so bili še kot dojenčki, po fotografijah dojenčkov ugibali kdo od otrok je na fotografiji, se menili, v kaj bodo odrasli, ter izdelali družinsko drevo. Naj napišem še anekdoto, ki je nastala ob gledanju fotografij: Ob pogledu na črno-belo fotografijo vzgojiteljice kot majhne deklice fantek iz skupine vzklikne: »Joj, kako je siva!« Otroci iz skupine Zvezdice so po nastopu prepustili oder otrokom iz skupine Mavrice. Najstarejši otroci so zapolnili oder in ob spremljavi zapeli Pavčkovo: Mama ter nato odplesali še kurji, kravji, mačji rokenrol. V tem mesecu so se pogovarjali o družini, o tem koga (ne) prinese štorklja, za popestritev pa so izvedli dramatizac^o medvedek Mikec. Otroci iz skupine Mavrice so po nastopu počakali, da so se jim na odru pridružili še otroci starejših skupin. V en glas (in gib) so vsem navzočim zapeli skupno pesem Mamica moja. Ob bučnem in dolgem aplavzu so otroci pomahali navdušenemu občinstvu v prepolni dvorani. Ura je minila kot bi mignil. Prireditev, za katero je vezno besedilo napisala Anica, sta prav mojstrsko povezovali Majdi in Barbara. Takoj, ko se je na odru »zjasnilo«, so pri-zvončkljali otroci iz skupine Zvončki. O, ko bi vedeli, kako prisrčno in glasno so se naučili zmleti in skuhati kavico za mamico. Ni bilo potrebno veliko domišlj^e, da je v dvorani »zadišalo« po kavi. Mmmmmmm. Nato so v svoji razigranosti še odplesali bibar^o: Biba, buba, baja ^ in že so v spremstvu bučnega aplavza zapustili oder. Nato so na oder ena za drugo prikapljale Kapljice. Kot veliki igralci so deklamirali pesem o naši muci in njenih mladičkih ter nato še vsem predstavili, kako se igrajo male mucke. Ampak otroci iz skupine Kapljice se v marcu niso pripravljali samo na nastop, o ne! Poleg vsega so se pogovarjali o poklicu zdravnika in medicinske sestre. V okviru tega sklopa so obiskali lekarno in ordinac^o dr. Kunstljeve in izvedeli mnogo koristnih napotkov in resnic o njihovem zdravju. Ko so nam z odra pomahali otroci iz skupine Kapljice, so na njem zaspali otroci iz skupine Sončki. Predstavili so se z venčkom narodnih in rajalno igro. Za njimi so v ravni vrsti prikorakali otroci iz skupine Lune. Za starše so nabrali prav poseben šopek in jim na koncu zapeli še znano pesem Jaz pa grem na zeleno trav'co. Kot večina drugih skupin so se tudi otroci iz Na tem mestu bi se rada v imenu vrtca in vseh nastopajočih prav posebej zahvalila sponzorju: Semenarni Sončnica, ki nam je podarila dvajset lončnic za dekorac^o odra za nastop. Hvala! Po težko pričakovanem nastopu se življenje v vrtcu ni ustavilo. V opoju prihajajoče pomladi je vse zaživelo in se zaigralo. Zopet se je sneg umaknil zamolkli zelenini igrišča in pokazal, kaj vse je bil prekril čez zimo. Ker se je odkrilo, koliko lopatk in kanglic smo pozabili pospraviti pred snegom, smo zadnji petek v mesecu organizirali zelo uspešno čistilno akc^o v našem vrtcu in bližnji okolici. Vse skupine smo složno in prizadevno temeljito očistile naši igrišči, odstranili smeti, pospravili pozabljene igrače, polomljene vejice, prečesali poležano in zaspano travo, pometli stopnice in parkirišče, na ogromen kup znosili kamenje, ki je ležalo vsevprek, in še in še. Po dolgi zimi se je naše igrišče prebudilo in v čisti preobleki dočakalo pomlad. Zdaj trava že lepo zeleni, drevje odpira svoje popke in prvo spomladansko cvetje se že bohoti v svojem si-jau. Igrišče pa je spet polno otroškega vriska in smeha. Prav tako bližnja okolica, tja do Sv. Trojice, saj vse sončne in suhe dni izkoristimo za igro na prostem in sprehode po Vrhniki. Mojca Zajec 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 Krajevna skupnost Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika na podlagi sklepa zbora krajanov in sklepa sveta Krajevne skupnosti objavlja Javni razpis za prodajo nepremičnin z javnim zbiranjem ponudb I. Predmet prodaje: Predmet prodaje sta gradbeni parcele v vasi Blatna Brezovica na sončni in mirni legi, primerni za gradnjo hiše: 1.Gradbena parcela v velikosti 673 m2 na parceli številka 2/4 k.o. Blatna Brezovica s pripadajočim gospodarskim poslopjem 2.Gradbena parcela v velikosti 565 m2 na parceli številka 2/3 k.o. Blatna Brezovica na kateri je gradnja dovoljena s soglasjem Zavoda za naravno in kulturno dediščino (zeleni pas), preko parcele poteka glavni vod vodovoda (odmik 4 m). Skupna cena za obe parceli je 80.000,00 €, prodajata se obe parceli skupaj v ponudbi. II. Prodajni pogoji: 1. Nepremičnine se bodo prodajale za najmanj izklicno ceno. Davek od prometa nepremičnin v višini 2 % od prodajne vrednosti nepremičnine plača prodajalec, stroške overitve pogodbe pri notarju ter stroške vpisa v zemljiško knjigo plača kupec. 2. Nepremičnine se prodajajo po sistemu »videno-kup jeno« časno, če bo prispela najkasneje do 11.05.2010 do 12.00 ure na naslov Krajevna skupnost Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 12, 1360 Vrhnika, z oznako «Ne odpiraj -Javno zbiranje ponudb za prodajo parcel«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Ponudbe lahko ponudniki pošljejo priporočeno na zgoraj navedeni naslov. 2. Ponudniki, ki ne bodo oddali popolnih ponudb, bodo pozvani k dopolnitvi. V kolikor ponudba tudi v roku, določenim za dopolnitev ne bo popolna, je prodajalec ne bo upošteva prodajno prejema 3. Kupec mora skl pogodbo v roku 10 dni od obvestila o izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da je od nakupa odstopil. V tem primeru zapade varščina v korist prodajalca. III. Pogoji sodelovanja: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne in fizične osebe: - pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovence in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovence. Državljanstvo se izkazuje s potrdilom o državljanstvu, pravne osebe se izkazujejo z izpisom iz sodnega registra. - v kolikor je ponudba podana po pooblaščencu, je potrebno predložiti pisno pooblastilo overjeno pri notarju. 1. Ponudnik je dolžan vplačati varščino (kavcio) za resnost ponudbe v višini 5 % od vrednosti nepremičnine na račun KS Blatna Brezovica št. 01340-6450861432 in sicer do roka za oddajo ponudb (vključno do 11.05.2010 do 12. ure). Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino. Ostalim ponudnikom se varščina vrne po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. Znesek varščine se ne obrestuje. III. Vsebina pisne ponudbe: - podatki o ponudniku s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba, - firma in sedež ponudnika, če je ponudnik pravna oseba; - matična in davčna številka ponudnika; - fizične osebe: kopia potrdila o državljanstvu ali kopia osebnega dokumenta; - pravne osebe: redni izpisek iz AJPES-a (lahko izpisek iz spletne strani AJPES), ki ne sme biti starejši od 30 dni; - pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba proda po pooblaščencu; - navedba nepremičnine, ki je predmet ponudbe; - ponujena cena za nepremičnino, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene; - dokazilo o plačilu varščine v višini 5 % od vrednosti izbrane nepremičnine; - pisna izjava ponudnika, da se strinja z vsemi pogoji razpisa; - številka transakciskega oziroma osebnega računa ponudnika za morebitno vračilo plačane varščine. IV. Postopek zbiranja ponudb in iz- ponudbe Nepravočasne prodajalec ne bo upošteval. 3. Najugodnejši ponudnik bo izbran najkasneje v roku 10 dni po izteku roka za zbiranje ponudb. 4. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ponudbeno ceno. 5. Odpiranje ponudb in postopek za izbor najugodnejšega ponudnika opravi Svet krajevne skupnosti Blatna Brezovica. V primeru, da dva ali več ponudnikov za isto nepremičnino ponudio isto ceno, jih lahko komisia pozove k dopolnitvi ponudbe ali z njimi opravi pogajanja. Po zaključku postopka komi-sia predlaga naročniku sklenitev prodajne pogodbe. 6. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 10 dneh po izdaji sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. 7. Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko postopek do sklenitve pogodbe ustavi. 8. Za vse dodatne informacie in dogovor za ogled parcele je dosegljiv g. Branko Skubic tel. 051 684-648 ali g. Bojan Vrhovec 051 684-649. Predsednik sveta KS Blatna Brezovica Branko SKUBIC Številka: 3505-18/2008 (5-01) Datum: 14.4. 2010 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV podanih v času javne razgrnitve in javne obravnave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in 70/2008-ZVO-1B) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki, podanih v času javne razgrnitve od 1. 3. 2010 do vključno 30. 3. 2010. Stališča so sestavni del spisa postopka priprave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http:// www.vrhnika.si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb. bire najugodnejšega ponudnika 1. Ponudba se bo štela za pravo- Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov: - podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve; - prispelih po pošti na Občino Vrh nika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika; - podanih pisno ali ustno na javni obravnavi dne 17. 3. 2010; - prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obcina@vrhnika. POBUDE, STALIŠČA in PRIPOMBE I.- Osnovna šola Antona Martina Slomška, Pod Hruševco 33, 1360 Vrhnika -Predsednik Sveta staršev: g. Bojan Zadravec, -Predsednica Sveta šole: ga. Jelena Mivšek, -Ravnateljica OŠ AMS: ga. Darja Guzelj; Pobuda št. 1. V imenu staršev in učencev OŠ AMS so podali pobudo, da se v prvi fazi zgradi tudi pešpot, saj bi otroci tako imeli res varno bližnjico do kvalitetnejšega pouka v naravi. Sedaj je možen dostop na Sv. Trojico preko Stare Vrhnike mimo vojašnice ali iz Vrhnike mimo VDC Vrhnika. Stališče do pobude št. 1.-pobuda se upošteva Vaša pobuda je zelo dobrodošla in jo bomo poskusili realizirati v najkrajšem možnem času. Žal pa je realizacya izgradnje pešpoti ali kar načrtovane tretje faze izgradnje povezovalne ceste od Robove ceste do Poti na Košace odvisna in vezana od pridobitve pravice graditi na teh zemljiščih tako kot za izgradnjo ceste kot za ureditev pešpoti. Pravico graditi pa si pridobiš takrat ko imaš lastninsko ali katero drugo stvarno pravico na zemljišču, česar pa Občina Vrhnika trenutno nima. Po pridobitvi pravice graditi na potrebnih zemljiščih načrtujemo izgradnjo povezovalne ceste v celoti v skladu z načrtovanim Odlokom za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto ter Potjo na Košace in začasna ureditev pešpoti za dostopanje na Pot na Košace ne bo več potrebna. Vseeno pa bomo kot možno alternativno začasno rešitev dopolnili predlog Odloka o OPPN tudi z ureditvyo pešpoti in jo primerno tehnično obdelali na nivoju OPPN-ja. S tem se bo pripravila pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za morebitno začasno ureditev povezovalne pešpoti do Poti na Košace. II. - Ana Kreft, Stara Vrhnika 7, 1360 Vrhnika Pobuda št. 2. Predlagam, da se do izgradnje celotne povezovalne ceste zgradi pešpot do poti na Košace za potrebe šolskih in predšolskih otrok - dostop do Sv. Trojice. To je bila tudi želja vzgojiteljic v vrtcu ( zapisnik sveta staršev v vrtcu). Stališče do pobude št. 2. - pobuda se upošteva Vaša pobuda je zelo dobrodošla in jo bomo poskusili realizirati v najkrajšem možnem času. Žal pa je realizacya izgradnje pešpoti ali kar načrtovane tretje faze izgradnje povezovalne ceste odvisna od pridobitve pravice graditi na teh zemljiščih. Pravico graditi pa si pridobiš takrat ko imaš lastninsko ali katero drugo stvarno pravico na zemljišču, česar pa Občina Vrhnika trenutno nima. Po pridobitvi pravico graditi na potrebnih zemljiščih načrtujemo izgradnjo povezovalne ceste v celoti v skladu z načrtovanim Odlokom za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto ter Potjo na Košace in začasna ureditev pešpoti za dostopanje na Pot na Košace ne bo več potrebna. Vseeno pa bomo kot možno alternativno začasno rešitev dopolnili predlog Odloka o OPPN tudi z ureditvyo pešpoti in jo primerno tehnično obdelali na nivoju OPPN-ja. S tem se bo pripravila pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za morebitno začasno ureditev povezovalne pešpoti do Poti na Košace. III. - Marjan Buh, Pot na Košace 4, 1360 Vrhnika - Jože Turk, Pot na Košace 11, 1360 Vrhnika - Ivan Urh, Pot na Košace 8, 1360 Vrhnika - Polde Torkar, Pot na Košace 10, 1360 Vrhnika Pobuda št. 3. Strinjajo se s dopolnjenim osnutkom OPPN za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace, ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki. Ker so informirani da se pripravlja tudi PGD za izvedbo povezovalne ceste predlagajo, da se projektna doku-mentacia pripravi za celotno cesto in ne le za 1. in 2. fazo, ker so mnenja, da bi se s tem skrajšalo postopke pri pridobivanju vseh potrebnih soglasi. Stališče do pobude št. 3. - pobuda se ne upošteva Že v fazi priprave projektne naloge za pripravo PGD-ja za povezovalno cesto z dostopno cesto do vrtca je imela Občina Vrhnika namen priprave PGD za celotno načrtovano cesto. V fazi projektiranja pa smo naleteli na temeljni zadržek, ki se nanaša na to, da je za pridobitev gradbenega dovoljena za izvedbo ceste potrebno pridobiti pravico graditi, ki je vezana na lastninsko ali katero drugo stvarno pravico na vseh zemljiščih, česar pa Občina Vrhnika trenutno nima. Iz tega razloga in iz razloga najvišje prioritete izgradnje dostopne ceste s parkiriščem za potrebe vrtca Žabica smo se odločili, da se pripravi prostorski akt za tretji del oz. 3. fazo projekta, ker priprava in sprejem prostorskega akta ni vezana ali odvisna od lastninske pravice na zemljiščih, kjer je poseg načrtovan. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture pa se bo pripravil in posledično pridobil samo na delu (1. in 2. faza), kjer imamo pridobljeno stvarno pravico na vseh potrebnih zemljiščih za gradnjo. Projektiranje oz. izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja »na zalogo« na zemljiščih, kjer ni pridobljene stvarne pravice gradnje je lahko velika ovira zaradi nedorečenih namer lastnika zemljišča in načrtovalca in kot takšno predstavlja velika časovna, tehnična, finančna in s tem tudi izvedbena izguba. Zato bo za 3. fazo povezovalne ceste pripravljena pravna podlaga v sprejetem Odloku o OPPN za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Pot na Košace ter dostopno cesto do vrtca Žabica na Vrhniki, ki je že v osnutku akta upošteval predhodno izdelano strokovno podlago - prometno tehnično umestitev ceste v prostor in jo bo mogoče uporabiti kot podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. IV.- Marjan Buh, Pot na Košace 4, 1360 Vrhnika - Jože Turk, Pot na Košace 11, 1360 Vrhnika - Ivan Urh, Pot na Košace 8, 1360 Vrhnika - Polde Torkar, Pot na Košace 10, 1360 Vrhnika - Slavko Vihtelič, Pot na Košace 7, 1360 Vrhnika - Šantelj Martin, Pot na Košace 17, 1360 Vrhnika - Janko Oblak, Pot na Košace 15, 1360 Vrhnika - Janez Muha, Pot na Košace 9, 1360 Vrhnika - Ana Kreft, Stara Vrhnika 7, 1360 Vrhnika Pobuda št. 4 Stanovalci ob cesti Pot na Košace in naselja Košac (kateri spadajo pod Staro Vrhniko) so podali pobudo za izgradnjo povezovalne ceste med Košaci pri Križaj Francu in Robovo cesto pri Grom Milanu že leta 1996. Navedli so dva bistvena vzroka za podano pobudo in to sta, da je Pot na Košace izredno ozka, tako da je v predelu klančine srečevanje vozil v dvosmernem prometu praktično nemogoče, ter da je še veliko obstoječega nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Košac, kjer se pričakuje gradnja stanovanjskih objektov in s tem bo cesta popolnoma nemogoča za promet. V nadaljevanju pobude navajajo, da je v preteklosti takratna Jugoslovanska vojska brez odškodnine pridobila lastninsko pravico na povezovalni cesti, ki je povezovala Košace s krajevno skupnostjo Staro Vrhniko. S širitvio območja vojašnice so zaprli povezavo s krajevno skupnostjo Stara Vrhnika, kamor teritorialno pripada del območja Košac, ter da je obnovitev prometne povezave nemogoča. Predlagana trasa ceste pa poleg zemljišča ki je v lasti MORS-a poteka tudi po zemljišču v privatni lasti, katerega bi bilo potrebno pridobiti, da bi izgradnja povezovalne ceste bila izvedljiva. Stališče do pobude št. 4. - pobuda se upošteva Predlagana trasa povezovalne ceste je upoštevana v največji možni meri. Izdelan je bil idejni projekt za povezovalno cesto, ki je preveril in upošteval zelo strmo konfiguracio terena in umestil cesto na teren v skladu s tehničnimi normativi, zahtevami nosilcev urejanja prostora in tudi v največji možni meri upošteval lastništvo zemljišč. Na delu zemljišč, ki so v lasti MORS-a smo pridobili pravico graditi in urejanje zem- ljiškoknjižnega stanja lastništva je v fazi izvajanja. Na delu zemljišč potrebnih za realizacio projekta povezovalne ceste in ki so v privatni lasti pa bomo pristopili h urejanju v najkrajšem možnem času. Oddelek za prostor Občina Vrhnika Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in v povezavi z 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/09) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo Košace 1. člen Postopek pričet na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo Košace (Uradne objave Občine Vrhnika, Naš časopis št. 360/2009), se ustavi. 2. člen Postopek se ustavi na podlagi podane pobude za ustavitev postopka za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo Košace, ki jo je dne 2.4.2010 vložilo pod-jet'e Sonet d.o.o., Robova cesta 6, Vrhnika v imenu investitorjev Eve-nise d.o.o., Gabrče 24a, Vrhnika in Andreja Peklaja, Sinja Gorica 111, Vrhnika. 3. člen Sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave. Sklep se objavi tudi v svetovnem spletu. Številka: 3505-6/2009(5-01) Vrhnika, dne 14. 4. 2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan RIHAR Številka: 3505-9/2009 - 20 (5-08) Datum: 9. 4. 2010 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V1: VRHNIKA - CENTER (za območje urejanja V1P/8, morfološka enota 6E/7) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1: Vrhnika - Center (za območje urejanja V1P/8, morfološka enota 6E/7) bo potekala v času od 3. 5. 2010 do vključno 17. 5. 2010. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 11. 5. 2009 ob 17.00 uri v prostorih KS Vrhnika -Center. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organi-zacie in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-10/2009 - 23 (5-08) Datum: 9. 4. 2010 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V2: VRHNIKA - VERD (za območje urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2: Vrhnika - Verd (za območje urejanja V2P/4, morfološka enota 6E/1) bo potekala v času od 3. 5. 2010 do vključno 17. 5. 2010. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Verd, Verd 100, Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 12. 5. 2009 ob 17.00 uri v prostorih KS Verd. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organi-zacie in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Tržaška cesta 1,1360 VRHNIKA tel.: 01/7555-412, fax: 01/7505-158 e-pošta: zupan.obcina@vrhnika.si Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09; ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono ob Idr^ski cesti (del območja urejanja V1P/2 in morfološke enote 6E/2) 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1) V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/ 94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05; v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) je območje proizvodne cone ob Idriski cesti opredeljeno kot stavbno zemljišče za proizvodno, obrtno in servisno dejavnost (oznaka P). Območje se ureja s prostorskim izvedbenim aktom: zazidalnim načrtom (oznaka ZN). 2) V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1: Vrhnika - Center (Ur. l. RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 274/01,282/02,308/04,335/07; v nadaljnjem besedilu: PUP V1) območje proizvodne cone ob Idriski cesti sodi v območje urejanja V1P/2 in morfološko enoto 6E/2, kar pomeni: -P: površine za proizvodnjo, skladišča, - 6: območja za proizvodne dejavnosti, - E: proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice). 3)Pobudo za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za proizvodno cono ob Idriski cesti (del območja urejanja V1P/2 in morfološke enote 6E/2) (v nadaljnjem besedilu: OPPN) je podal Arhem d.o.o., atelje za arhitekturo, urbanizem, oblikovanje in svetovanje, Ul. Talcev 5, 1000 Ljubljana. 4) Pobuda je bila podana, ker želi investitor Metalka Commerce d.d., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana na obravnavanem območju: - porušiti objekte na zemljišču s parc. št. 1796/18 in 1796/19 k.o. Vrhnika, - postaviti ročno avtopralnico na zemljišču s parc. št. 1796/19 k.o. Vrhnika, - rekonstruirati in spremeniti namembnost objektov na zemljiš- si 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 ču s parc. št. 1796/11, 1796/17 in 1796/18 k.o. Vrhnika, kjer bi odprli različne obrti (avtopralnica, avtomehanik, avtoličarstvo) in spremljajoče dejavnosti (gostinska ponudba, trgovina). V okviru območja OPPN se zagotovi prostor za končno avtobusno postajo lokalnega prometa. 2. člen (območje OPPN) Obravnavano območje se nahaja na Vrhniki in obsega severni del proizvodne cone med Idr^'sko cesto (LZ 466022), Notranjsko cesto (LZ 466011), kmet^'skimi zemljišči ter še nepozidanimi zemljišči v proizvodni coni. Na območju že stojmo objekti nekdanje Iskre, objekti Avtohiše Se-liškar ter transformatorska postaja Elektra Ljubljana. Območje obsega cca 9.360 m2. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec Primis Vrhni-ca d.o.o. Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika. 2) Strokovne rešitve se pripravno na podlagi: - prikaza stanja prostora, - Prostorskega plana Občine Vrhnika, - investic^'skih namer investitorja OPPN, - namer Občine Vrhnika, - smernic nosilcev urejanja prostora. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko priprav^o v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in informativnih rokih: - Osnutek OPPN - april 2010 - Pridobitev smernic, Obvestilo o CPVO - maj 2010, 30 dni - Dopolnitev osnutka OPPN + izdelava osnutka programa opremljanja jun^' - avgust 2010 - Javno naznanilo - september 2010, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve - Javna razgrnitev in javna obravnava september - oktober 2010, 30 dni - Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti - oktober 2010 - Priprava predloga OPPN + programa opremljanja - november 2010 - Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora - december 2010, 30 dni - Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem - januar 2011 - Objava odloka v uradnem glasilu - februar 2011. 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje tudi članom Odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter Krajevni skupnosti Vrhnika - Vas. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za obrambo, Direk-torat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana 2. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 3. Agenc^a RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Einspiler-jeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovence, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana) 5. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 6. Elektro Ljubljana d.d., Distribu-c^'ska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljublja- 7. Telekom Slovence d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 8. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Javna kanalizac^a, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 9. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 10. Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 11. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja investitor OPPN Metalka Commerce d.d., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Kot sestavni del odloka OPPN se sprejme tudi program opremljanja, ki ga naroči Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, plača pa Investitor OPPN. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem, časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-15/2008 - 7 (5-08) Vrhnika, dne 14. 4. 2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar Številka: 3505-17/2008 - 25 (5-08) Datum: 21. 4. 2010 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor javno naznanja PONOVNO JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V3: VRHNIKA - SINJA GORICA (za območje urejanja V3P/2, morfološka enota 6E/2) Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica bo potekala v času od 3. 5. 2010 do vključno 19. 5. 2010. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Sinja Gorica (Gasilski dom Sinja Gorica) in v dele Vrhnika. 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2009. prostorih Občine Vrhnika, Od-c za prostor, Cankarjev trg 11, Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v ponedeljek, 17. 5. 2010 ob 17:00 uri v prostorih KS Sinja Gorica. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organi-zac^e in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002, 127/ 2006, 14/2007, 109/2008 in 49/2009) in 22. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365 z dne 26. 10. 2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju svoje 28. redne seje dne 20. 4. 2010 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2009 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2009 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vrhnika za leto 2009. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o njihovi realizac^'i v letu 2009. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2009 se objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis in na spletnih straneh Občine Vrhnika. Številka: 410-13/2010 (4-01) Vrhnika, dne 21. aprila 2010 ^ Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/ 09-19), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 28. redne seje dne 20.04.2010 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljišču, parc. št. 2872/4 k.o. Vrhnika, ki je vknjižena pri vložku št. 4455 k.o. Vrhnika, se ukine status javnega dobra. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-99/2007 (6-03) Datum: 21.04.2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07) in 13. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš Časopis št. 365, dne 26.10.2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 28. seje dne 20. 4. 2010, sprejel ODLOK O PLAKATIRANJU V ČASU VOLITEV IN REFERENDUMA V OBČINI VRHNIKA 1. sploSna določba 1. člen S tem odlokom se določajo vrste plakatnih mest, postopek razdelitve plakatnih mest in postavljanje panojev, transparentov in stojnic, plakatiranje zunaj plakatnih mest v času volilne kampanje na območju Občine Vrhnika za volitve poslancev državnega zbora, poslancev v evropski parlament, predsednika republike, župana in članov občinskega sveta. Za izvedbo kampanje za referendum se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, kjer določbe za referendum niso posebno opredeljene. 2. MESTA PLAKATIRANJA 2. člen Občina Vrhnika (v nadaljevanju: občina) mora vsem organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizator) zagotoviti brezplačna plakatna mesta za osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu. Občina lahko zagotovi dodatna plakatna mesta pod določenimi pogoji in proti plačilu. Organizatorji lahko izvajajo plakatiranje zunaj plakatnih mest ob pogojih iz 12. člena tega odloka. 3. BREZPLAČNA PLAKATNA MESTA 3. člen Občina za brezplačno uporabo plakatnih mest nameni polovico obstoječih plakatnih mest, s katerimi upravlja pooblaščena organizac^a. Uporaba plakatnih mest je brezplačna, organizatorji pa so dolžni plačati nameščanje in odstranjevanje plakatov pooblaščeni organiza-c^l po veljavnem ceniku. 4. DODATNA PLAKATNA MESTA 4. člen V primeru izkazanega interesa organizatorjev, občina lahko določi dodatna plakatna mesta, ki so organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu. 5. TRANSPARENTI 5. člen Vse lokac^e za transparente na območju Občine Vrhnika morajo biti trideset dni pred dnem glasovanja na volitvah in dvajset dni pred dnem glasovanja na referendumu na razpolago za namen volilne in referendumske kampanje. Občina Vrhnika mora pridobiti soglasje za izobešanje transparentov od Direkc^e za ceste RS, Ljubljana. 6. POSTOPEK RAZDELITVE BREZPLAČNIH IN DODATNIH PLAKATNIH MEST 6. člen Komis^a za volitve, mandatna vprašanja, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljevanju: komis^a) mora najkasneje šestdeset dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma petindvajset dni pred dnem glasovanja na referendumu javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Komis^a najmanj petintrideset dni pred dnem glasovanja na volitvah in najmanj dvajset dni pred dnem glasovanja na referendumu skliče sestanek, na katerem določi: - število plakatnih mest, ki bodo ponujena brezplačno, - število in lokac^e dodatnih plakatnih mest, ki bodo ponujena pod določenimi pogoji in proti plačilu, - število stojnic, ki bodo ponujene pod določenimi pogoji in proti plačilu, - število transparentov, ki bodo ponujeni pod določenimi pogoji in proti plačilu, - rok, v katerem morajo organizatorji vložiti vlogo za pridobitev plakatnih mest, stojnic in transparentov. 7. člen Komis^a istočasno z objavo pogojev iz prejšnjega člena javno objavi tudi poziv organizatorjem, da v določenem roku vložko vlogo, v kateri navedejo želeno število brezplačnih plakatnih mest ter število dodatnih plakatnih mest, stojnic in transparentov. V javnem pozivu se določi tudi datum, uro in kraj razdeljevanja brezplačnih plakatnih mest, odplačnih plakatnih mest, stojnic in transparentov. 8. člen Pri razdelitvi brezplačnih plakatnih mest se upošteva načelo enakopravnosti pri nameščanju plakatov na plakatna mesta, ne glede na to, kako veliko stranko oziroma listo predstavlja posamezen organizator. Če pri razdeljevanju brezplačnih plakatnih mest ni doseženo soglasje organizatorjev, se razdelitev določi z javnim žrebom, ki ga iz- vede komis^a. Komis^a pisno obvesti vse organizatorje o dnevu, uri in kraju razdelitve plakatnih mest najmanj sedem dni pred dnem razdeljevanja. Komis^a v roku treh dni pisno obvesti vse organizatorje o dodelitvi plakatnih mest. 9. člen Pri dodeljevanju dodatnih plakatnih mest, stojnic in transparentov mora komis^a upoštevati načelo enakopravnosti med organizatorji, ki so izkazali interes po dodatnih plakatnih mestih, stojnicah in transparentih. Če pri razdeljevanju dodatnih plakatnih mest, stojnicah in transparentih ni doseženo soglasje organizatorjev, se razdelitev izvede z javnim žrebom. Dodatna plakatna mesta so organizatorjem na razpolago proti plačilu stroškov uporabe plakatnih mest in storitve lepljenja in odstranjevanja plakatov. Stojnice in transparenti so organizatorjem na razpolago proti plačilu stroškov uporabe stojnic ali transparentov ter postavitve oz. izobešanja in odstranitve. 10. člen Če se izkaže potreba za izvedbo javnega žreba za dodelitev dodatnih plakatnih mest, stojnic ali transparentov, se le-ta izvede istočasno z žrebom za brezplačna plakatna mesta. 11. člen Na brezplačnih in dodatnih plakatnih mestih izvaja plakatiranje in odstranjevanje plakatov za posameznega organizatorja volilne kampanje pooblaščeni izvajalec plakatiranja v občini. Postavitev in odstranitev stojnic za posameznega organizatorja volilne kampanje izvaja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Izobešanje in odstranjevanje transparentov v občini za posameznega organizatorja volilne kampanje izvaja Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.. 7. PLAKATIRANJE ZUNAJ PLAKATNIH MEST 12. člen Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno s pisnim soglasjem lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov in zemljišč. Kadar organizator volilne kampanje plakatira zunaj plakatnih mest brez soglasja iz prejšnjega odstavka, lastnik oziroma upravljavec sam odstrani plakate na stroške organizatorja ali pozove organizatorja, da plakate nemudoma odstrani. Če organizator v treh dneh od prejema poziva plakatov ne odstrani, lastnik oziroma upravljavec odstrani plakate na stroške organizatorja. Za nameščanje plakatov iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno predpisovati posebnega dovoljenja in zaračunavati občinske takse. Plakati zunaj plakatnih mest se med seboj ne smejo prekrivati in morajo biti oddaljeni en od drugega najmanj 5 m. Namestitev in odstranitev plakatov zunaj obstoječih plakatnih mest izvede organizator na lastne stroške. Prepovedano je plakatiranje na drevesih. Obvezne sestavine pisnega soglasja lastnika, ki dovoljuje plakatiranje zunaj plakatnih mest, so: - naziv organizatorja volilne oz. referendumske kampanje; - parcelna številka parcele, kjer bo plakatno mesto; - osebni podatki lastnika; - podpis lastnika - velikost in oblika plakata. 13. člen Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano. Nepravilno nameščeni plakati, stojnice in transparenti se odstranio na stroške organizatorja nepravilno nameščenega plakata, stojnice in transparenta. V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati plakate, postavljanje stojnic in izobešanje transparentov. 14. člen Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v petnajstih dneh po glasovanju poskrbeti za odstranitev svojih plakatov in drugih oglaševalskih vsebin. Medobčinski inšpektorat in redarstvo lahko po poteku roka iz prejšnjega odstavka odredi odstranitev plakatov na stroške organizatorja volilne kampanje in izreče globo v skladu z 16. členom tega odloka. Pritožba zoper odločbo o odstranitvi plakatov ne zadrži njene izvršitve. 8. NADZOR 15. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. 9. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z globo 700 EUR se kaznuje za prekršek organizator volilne kampanje, ki: - opravlja plakatiranje v nasprot'u s tem odlokom; - preleplja ali uničuje plakate drugega organizatorja volilne kampanje; - plakatira v času volilnega molka; - ne odstrani plakatov in drugih volilnih oglaševalskih vsebin najkasneje v petnajstih dneh po dnevu glasovanja. Z globo 150 EUR se kaznuje odgovorna oseba organizatorja volilne kampanje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z določbami tega odloka oziroma lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka. 10. KONČNI DOLOČBI 17. člen S tem odlokom se razveljavi Odlok o plakatiranju v času volitev v Občini Vrhnika, ki je bil objavljen v Našem časopisu, št. 323, dne 27 .2. 2006. 18. člen Ta odlok se objavi v uradnem občinskem glasilu "Naš časopis" in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka:007-11/2009 (2-01) Vrhnika, dne 21. 4. 2010 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA dr. Marjan Rihar l.r. Na podlagi 20. in 22. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo ZLV-UPB3 in 45/07), 13. in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) ter Odloka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 76/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 28. seje dne 20. 4. 2010 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika 1. člen V prvem členu se v drugem odstavku število »20« nadomesti s številom »24«. 2. člen V drugem členu se število »20« nadomesti s številom »24«. 3. člen Tretji člen se spremeni tako, da se glasi: »Za volitve članov občinskega sveta se določita naslednji dve volilni enoti: 1. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Vrhnika Breg, Vrhnika Center in Vrhnika Vas. V volilni enoti se voli 12 članov občinskega sveta. 2. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Bevke, Blat- ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ na 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, št. 371., 26. april 2010 na Brezovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Ligojna, Padež Pokojišče-Za-vrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd in Zaplana. V volilni enoti se voli 12 članov občinskega sveta.« 4. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Štev.: 041-1/2006 (2-01) Datum: 21. 4. 2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Na podlagi 20. in 22. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo ZLV-UPB3 in 45/07), 13. in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) ter Odloka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 76/06) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 28. seje dne 20. 4. 2010 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve župana in članov Občinskega sveta Občine Vrhnika 1. člen V prvem členu se v drugem odstavku število »20« nadomesti s številom »24«. 2. člen V drugem členu se število »20« nadomesti s številom »24«. 3. člen Tretji člen se spremeni tako, da se glasi: »Za volitve članov občinskega sveta se določita naslednji dve volilni enoti: 1. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Vrhnika Breg, Vrhnika Center in Vrhnika Vas. V volilni enoti se voli 12 članov občinskega sveta. 2. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Ligojna, Padež Po-kojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd in Zaplana. V volilni enoti se voli 12 članov občinskega sveta.« 4. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Štev.: 041-1/2006 (2-01) Datum: 21. 4. 2010 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/97, uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/ 2009), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, 29/ 2007 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), 76/2008-ZIKS-1C), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), 14. In 113. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 - UPB5 in 58/09) in prvega odstavka 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na nadaljevanju 28. redne seje dne 20. 4. 2010 sprejel O D L O K o varstvu javnega reda in miru v Občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) (1) Ta odlok ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenyo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcye za taka ravnanja. (2) Namen tega odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. 2. člen (opredelitev izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih; 2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; 3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe; 4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami; 5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. 6. javni shod (v nadaljnjem besedilu: shod) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur; 7. javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur; 3. člen (vzdrževanje javnega reda in miru) (1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. (2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov. II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR 4. člen (nedostojno vedenje) (1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpye ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega odloka, se kaznuje z globo 140 EUR. (2) Kdor se prepira, vpye ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo 460 EUR. (3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo 230 EUR. 5. člen (beračenje na javnem kraju) (1) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 41,73 EUR. (2) Občinski redar lahko osebo iz prvega odstavka zadrži na kraju in o tem obvesti policyo, če oseba po izreku globe ali opozorilu nadaljuje s kršitvyo. 6. člen (uporaba nevarnih predmetov) (1) Kdor uporablja acetilen (karbid), druge plinske zmesi ali druge predmete za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 104,32 EUR. Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov v skladu z omejitvami in varnostnimi navodili, ki jih predvideva zakon, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke. 7. člen (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe) (1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo 120 EUR. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 630 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 230 EUR. 8. člen (pisanje po objektih) (1) Kdor piše ali riše po objektih, zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 208,65 EUR. 9. člen (vandalizem) (1) Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo 230 EUR. 10. člen (kampiranje) (1) Kdor kampira, parkira avtodom ali prikolico oziroma podobno vozilo na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 83,46 EUR. 11. člen (uporaba živali) (1) Kdor pri posamezniku s ščuva-njem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo 230 EUR. (2) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora psa, ki se giblje v naselju ali na javnih poteh, imeti na povodcu. (3) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa ne sme voditi ali spuščati psa na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika in v javnih objektih kot so prostori državnih organov in organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, vrtci, šole, knjižnice, športni objekti in podobno, razen v primeru, da je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali določi lastnik ali upravljavec objekta. Psi-vodiči slepih in psi-pomočniki invalidov imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza in jim ni treba imeti nagobčnika. (4) Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke. V primeru, da na določenem območju ni zabojnikov za živalske iztrebke, mora lastnik, vodnik ali skrbnik živali iztrebke počistiti tako, da jih zavye v plastično vrečko in odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. (5) V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. V primeru podane pryave, je Medobčinski inšpektorat in redarstvo o tem dolžan obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovenye in zahtevati poročilo o izvedenih ukrepih. (6) Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ki krši drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, se kaznuje z globo 100 EUR. 12. člen (pustiti, voziti, prati, popravljati vozila na javnih površinah) (1) Na vseh javnih površinah, ki niso določene za popravila ali pranje vozil ali vožnjo (zelenicah, tr-gih^) je prepovedano pustiti, prati, voziti ali popravljati vozila, kršitelj se kaznuje z globo 200 EUR. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 700 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. 13. člen (poškodovanje drevja, okrasnega grmičevja ali cvetja na javnih površinah) (1) Kdor namenoma ali iz hude malomarnosti poškoduje drevje, okrasno grmičevje ali cvetje na javnih površinah se kaznuje z globo 200 EUR. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 700 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. 14. člen (povzročanje hrupa) (1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne inter-ventne-vzdrževalne posege ali z uporabo televizyskega ali radyske-ga sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 630 EUR. (2) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, ki na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege ali z uporabo televizyskega ali radyskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 230 EUR. 15. člen (plakatiranje) (1) Kdor oglašuje ali postavlja reklamne panoje izven za to določenih mest na javnih površinah ali na zasebnih površinah brez soglasja lastnika, se kaznuje z globo 200 EUR. (2) Obvezne sestavine pisnega soglasja lastnika, ki dovoljuje plakatiranje na zasebnih zemljiščih so: - Ime oz. naziv oglaševalca; - parcelna številka zemljišča, kjer bo plakatno mesto; - osebni podatki lastnika; - podpis lastnika - velikost in oblika plakata. (3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 700 EUR. (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. 16 člen (postavljanje letnih vrtov ali drugih izdelkov iz dejavnosti) (1) Kdor brez predhodnega soglasja upravnega organa občine, na javno površino ali del ceste, postavi letni vrt ali izdelke iz dejavnosti, se kaznuje z globo 200 EUR. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 700 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega dej od stavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. (4) Inšpektor odredi povzročitelju odstranitev posega iz prvega odstavka tega člena. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja, odstranitev izvede javno komunalno podjetje, na stroške povzročitelja. 17. člen (sežiganje komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov na javnih površinah) (1) Kdor sežiga komunalne odpadke ali druge odpadke na javnih površinah se kaznuje z globo 200 EUR. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 700 EUR. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, kaznuje z globo 400 EUR. (4) Inšpektor odredi sanacyo kurišča in odvoz komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov na deponyo javnega komunalnega podjetja. Neupoštevanje te odredbe ima za posledico, da sanacyo izvede javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. 18. člen (zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa) (1)Zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa občinski redarji: - urejajo in nadzirajo promet na cestah in drugih javnih površinah samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju; - izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju; - izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce; - opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi. (2) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled. (3) Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi. (4) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom ali z znakom iz tretjega odstavka tega člena. 19. člen (varstvo cest in okolja) (1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. (2) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.). (3) Na cesti ali drugi javni površini ali ob njej je prepovedano izpuš-čati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi ovi- ralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti. (4) Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. (5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo de a, očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine vključujejo v cestni promet. (6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. (7) Z globo 80 EUR se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena. (8) Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena. (9) Z globo 2.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo 250 EUR. 20. člen (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb) (1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo 370 EUR. (2) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 41,73 EUR ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani. 21. člen (lažna naznanitev prekrška) (1) Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem odloku povzroči interveniranje občinskih redarjev, inšpektorjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo 100 EUR. 22. člen (pooblastilo redarju za zaseg predmetov) (1) Občinski redar brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz 6. člena tega odloka. (2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcya odvzem predmetov. III. NADZOR 23. člen (pristojnost) (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javnem redu in miru v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 36/92 in 19/94) 25. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem občinskem glasilu Občine Vrhnika Naš Časopis. Številka: 007 - 2 /2010 (2-01) Datum: 21. 4. 2010 Župan Občina Vrhnika dr. Marjan Rihar l.r. 18 NAŠ ČASOPIS Občina 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si v Zupanova sporočila 1. Ureditev pokopališča: Končno smo uspeli izpeljati postopek za izbiro izvajalca del, kar je v današnjih časih velik uspeh, saj gradbinci močno tekmujejo med seboj za vsako delo. Z deli pričnemo v začetku maja. 2. Cesta v Brezovico: Dela na rekonstrukční ceste so se pričela, izvajalec je CPL d.d. Ljubljana m upam, da ne bo nepotrebnih zapletov. 3. Dan šole: V ponedeljek 17. maja ob 19. uri bomo v okviru praznovanja dneva šole odkrili doprsni kip v spomin na našega rojaka dr. Ivana Korošca. Vabljeni! Tudi ta prireditev bo brez himne, saj se himna na lokalnih prireditvah, katere niso namenjene praznovanju državnega praznika ne sme uporabljati. Poročevalec dogodkov ob občinskem prazniku, ki se je ob to spotaknil ni kritik, ampak kritizer. 4. Praznik borovnic 2010: Letos predvidevamo dvodnevno prireditev, in sicer v petek in soboto (23. in 24. jul^a). Prireditev bo podobna lanski s stojnicami na Paplerjevi ulici. V petek naj bi bil pravi krajevni praznik z osnovnim vodilom družiti in veseliti se. Vabim vse, ki želite sodelovati, da to sporočite na občino Borovnico št. 7507-460. Malo za hec, vendar tudi Borovnica ima talent. 5. Prvomajsko praznovanje: ŠD Optimisti prirejajo kresovanje na železniški postaji, v petek, 30. aprila, s pričetkom ob 21. uri. Poskrbljeno bo za lačne in žejne. Lep pozdrav Z U P A N _Andrej Ocepek O B V E S T I L O Obveščamo, da sta na spletni strani borovnica.si objavljena dva razpisa, in sicer: - Razpis o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Borovnica ter - Razpis o nagrajevanju diplom in drugih nalog, povezanih z dodiplomskim in podiplomskim štud^em. Rok za zbiranje pr^av za sofinanciranje je 15. 9. 2010. Javni razpis za dodelitev sredstev finančne pomoči za ohranjanje in razvoj kmet^stva ter podeželja v Občini Borovnica v letu 2010 bo objavljen na spletni strani borovnica.si od 5. 5. 2010 naprej. Rok za zbiranje pr^av za sofinanciranje bo 1. 6. 2010. OBČINA BOROVNICA VABILO Vabimo vas na spominsko svečanost v KRALJEVO dolino v torek, 27. aprila 2010, ob 10. uri. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica VABILO Vabimo vas na pohod na Mali Srebotnik v nedeljo, 2. maja 2010. Dobimo se na Lužah ob 9. uri. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Prijetno praznovanje praznika dela, 1. maja, vam želimo. za vrednote NOB Borovnica Turistično društvo Borovnica vabi 1. maja 2010 ob 12. uri na tradicionalno srečanje na » župnco«. Hrana in p^ača bosta! Vljudno vabljeni! Počistiti je bilo potrebno tudi pod borovniškim znamenitim ste- Ob potoku so med drugim čistili člani lokalnega sadjarskega dru-brom. štva. Borovničani pa so olajšali okolje za preko 160 m3 odpadkov V Borovnici se je čistilne akc^e »Očistimo Slovenko v enem dnevu« udeležilo veliko več prostovoljcev kot so sprva načrtovali. Žiga Munda, lokalni koordinator, je ocenil, da je na akc^i sodelovalo okoli 450 prostovoljcev. Tudi številni tisti, ki so ta dan ostali doma, so lep dan izkoristili za polepšanje okolice doma. V Borovnici so tako zbrali okoli 160 m3 odpadkov, s katerimi so se komunalni delavci vrhniške komunale spopadali skoraj do večernih ur.(gt) Floorballisti so zbirali staro železo, izkupiček pa bodo namenili za Smeti so zbirali pri železniški postaji, a je bilo le te potrebno še nakup potrebščin eni od svojih selekc^. ločiti. DRUŠTVO ZPZ TONJA IZ BOROVNICE VAS OB 10-LETNICI DELOVANJA VABI NA PRIREDITEV ZAPOJTE Z NAMI NOCOJ! NARODNO-ZABAVNI ANSAMBEL ZAKRAJŠEK iz ribniške doline s pevko Urško Lužar IN GLASBENI GOST ADI SMOLAR BODO OBOGATILI IN POLEPŠALI MAJSKI VEČER Z ZNANIMI PESMIMI, KATERIM BOSTE LAHKO PRISLUHNILI, JIM PRIPEVALI ALI JIH KAR ZAPELI. Presenečenje večera bo HUMORISTKA iz domačega kraja. PRIDITE V NEDELJO, 16. 5. 2010, OB 18. URI v večnamensko dvorano OŠ Borovnica IN ZAPOJTE Z NAMI! VSTOPNINA je 7 evrov, za otroke in mladino do 15. leta je vstop prost. Društvo ZPZ TONJA iz Borovnice VAS VABI NA JUBILEJNI KONCERT TONJA, PRVA DESETKA! V SOBOTO, 22. MAJA 2010, OB 20. URI, v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Program bo povezoval dramski igralec Janez Škof. Vstop prost! BOROVNICA KOSCI IN GRABLJICE 2010 Turistično društvo Borovnica bo v soboto, 29. maja 2010, organiziralo občinsko tekmovanje koscev in grabljic. Merili bomo čas (hitrost) in čistost reza oz. grabljišča. Najboljši bodo nagrajeni. Prgave bomo sprejemali do 14. maja 2010 na e-naslov: td.borovnica@gmail.com. ali na GSM 051-880-416 (Ture). 041-471 417 (Milena). Točen čas in prizorišče prireditve bomo objavili na običajen krajevni način (občinsko glasilo, plakatna mesta, radio 1, spletna stran občine) Vljudno vabljeni na zabavni tekmi: tekmovalci in navlači!! m m 26.katïjril 2010 l b.b .. Občina elektronoki naolov: obcina@borovnica d V. ./1 H . 1 1 1 f! IBBBBHHI Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 I • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • V kratkem bo občina spet veliko gradbišče Zimi je pošla sapa in občina se zopet prebuja v delovno pomlad. Po županovih besedah nas letos čaka kar nekaj zajetnih projektov. Če začnemo kar s tistim, na katerega vsi že prav nestrpno čakamo - mrliško vežico -, so formalizmi že skorajda pri koncu. Do zaključka redakc^e še ne bomo vedeli, koliko je bilo pritožb na izbiro izvajalca ob ponovljenem razpisu in ali bodo uspešne, je pa bilo tokrat kot najugodnejše izbrano Cestno podjetje Kranj. Izgradnjo poslovilnega ter pomožnega objekta in Gutnikova četica je požela prenekatero pohvalo ob ureditvi ceste po stari progi. ureditev pokopališča so pripravljeni izpeljati za približno 250.000 evrov (z DDV), kar je za kakšnih 50 tisočakov manj kot v prvem krogu. Rekonstrukcija ceste v Brezovico se bo začela praviloma že aprila, zanimiv tehnični zalogaj pa bo premik Majaronove kapelice s sedanje lokac^e na drugo stran ceste. V akc^i je že domači strokovnjak mag. Edo Wallner, premik pa naj bi izvedla Vaška skupnost Brezovica pri Borovnici. Glede rekonstrukc^e Ulice bratov Debevec zaenkrat še potekajo geodetske meritve in pogovori z lastniki zemljišč, ki menda niso prav radodarno razpoloženi. Zato pa z večjim uspehom svoje delo opravlja ekipa Henrike Gut-nik, s. p., ki je konec marca uredila cesto na trasi stare proge. Prebudile so se tudi delovne brigade Kraškega zidarja, ki poleg pospešenega črpanja vode iz gradbene jame na Gradišnikovi vanjo že vlivajo beton. Dom vaške skupnosti Dol - Laze je pod streho Dom vaške skupnosti Dol - Laze ob nogometnem igrišču na Dolu počasi dobiva svojo končno podobo. V drugi polovici marca so prostovoljci pod taktirko znamenitega »cimpermana« Franca Drašlerja že namestili smrečico na novo ogrodje. Kmalu je sledilo pokrivanje in vgraditev oken in vrat v Delo na strehi doma vaške skupnosti Dol - Laze liko prostovoljskih ur so v gradnjo vložili domačini, jih je pa bilo »ogromno«. Dom menda še ne bo dokončan prav kmalu, saj je treba položiti še tlake in izolac^o pod streho. Projekt za obnovo stebra viadukta bo naročen še ta mesec ^ Tako zatrjuje borovniški župan Andrej Ocepek. V zadnjem mesecu je bilo zaradi padanja opeke na bližnjo stezico sicer precej burnih polemik na temo sa-nac^e stebra viadukta. Uradni odgovori z občine, zakaj kljub dvakratni umestitvi sredstev za naročilo projekta obnove v proračun, le to ni bilo realizirano, so se gibali predvsem v smeri, da si občina ne more privoščiti obnove, ker naj bi leta stala več sto tisoč evrov. Kar precej odstopa od strokovne ocene Instituta ZRMK iz avgusta 2008, ki je sanac^o ocenil na 120 do 150.000 evrov, jekleni zaključek do polne višine stebra pa še na 40 do 50.000 evrov. Za komentar takšnih razhajanj v ocenah sem povprašal tudi dr. Bogomirja Celarca, ki je zadnja leta gonilna sila pri projektu obnove stebra: »Ker ni nobene druge ocene, razen ZRMK-jeve, je to govorjenje na pamet oziroma zavajanje, nekakšen Prostovoljci se pripravljajo na postavitev strehe. objekt. Zdaj napeljujejo električno napeljavo, dela pa nadaljujejo tudi na fasadi. Organizator Miro Ogrin mi sicer ni znal »na pamet« povedati ocene, ko- Bo vzdržal neodločnost občinske politike? izgovor, da bo vse skupaj tako ali tako preveč stalo in zato stebra sploh nima smisla obnavljati, ker občina nikoli ne bo imela dovolj denarja. Mislim, da je to samo politično nakladanje.« V barjanski akc^i nabrali več kot tono odpadkov 27. marca je v Borovnici ter drugih barjanskih občinah zopet potekala znamenita čistilna akc^a Stop divjim odlagališčem na Barju, ki se je tokrat osredotočila predvsem na območje Barja. Prostovoljci, po ocenah borovniške občine naj bi jih bilo okrog 60, verjetno pa precej več, saj vsi niso prišli na zborno mesto na Bregu, so čistili predvsem ob glavnih cestah, poteh in vodotokih. Otroci so čistili v okolici šole v Borovnici. Preden je prostovoljce okrog poldneva pregnalo neurje s točo, so uspeli nabrati 1200 kg nekoristnih, 110 kg koristnih odpadkov ter 150 kg avtomobilskih plaščev, ki jih je v naslednjih dneh odpeljalo Komunalno podjetje Vrhnika. davnim strokovno odpravil prav Geo-helli. Bronasti odlitek naj bi bil nameščen na kamnitem bloku borovniškega viadukta, ki ga bo za to poslanstvo pripravil že v drugih podvigih proslavljeni borovniški kamnosek Aleš Medle. Razprava o starem vaškem (trškem) jedru Odbor za pripravo in uskladitev razvojnih nalog je 17. marca pripravil razpravo o oživljanju starega vaškega jedra. Ob multimed^ski predstavitvi je član odbora, arhitekt Slavko Gabrov-šek, predstavil nekaj idejnih rešitev, ki bi izboljšale in posledično oživile staro vaško jedro. Gabrovšek je v predstavitvi izpostavil več objektov zgodovinske vrednosti na območju med Paplerjevo ulico in Zalarjevo cesto, ki bi jih kazalo obnoviti in jim nameniti določeno družbeno vsebino. Predlagal je tudi več drznih rešitev, kot je enosmerna ureditev Paplerjeve ulice s širšim zelenim pasom, krožiščem na prostoru pred Vrtcem, manjšim trgom pred cerkv^o, odprtjem vodotoka Malence (v slogu jedra Slovenskih Konjic) in ureditv^o novega trga pri kapelici sv. Florjana. Bolj kot posamične rešitve je po mnenju sogovornikov pomembno to, da so rešitve del celotne ureditve starega vaškega oz. Letos je že večkrat gorelo Vaš dopisnik je za sveže novice tudi tokrat nosil svojo kožo na prodaj in od blizu posnel enega od letošnjih požarov. 9. aprila je kot vsako leto zagorelo v nekdanjih glinokopih -poznejši deponiji na Obrtniški ulici. Prav velike škode ni bilo, saj je pogorelo le nekaj grmovja in ločja. Resnejša sta bila dva letošnja dimniška požara, ki sta terjala takojšnjo gasilsko posredovanje. Večje škode tudi ta dva nista povzročila. Postavili bomo kip dr. Ivanu Korošcu 17. maja se nam obeta slavnostno odkritje doprsnega spomenika dr. Ivanu Korošcu na prostoru pred osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Doktor prava, politični aktivist, pesnik in borec je bil na ta dan pred 68-imi leti ubit v bližini svojega doma nad Lazami. Odločitev za postavitev spomenika je nastala v začetku letošnjega leta, bronasti odlitek na podlagi mavčnega modela izpod rok avtorja Jakova Brdarja iz leta 1985 pa je že v izdelavi. Da je bil ta korak po 25-ih letih, ko zanj ni bilo nobene prave volje, sploh mogoč, velja zahvala izključno borovniškemu učitelju Darjanu Geo-hellgu, ki je umetnino ves čas skrbno hranil. Skorajda poguben je bil zanjo požar leta 2003, posledice pa je pred ne- Idejna ureditev trga pred cerkvgo trškega jedra - kot ga imenuje Gabrov-šek - ki je menda tokrat prvič natančno opredeljen z območji Kosove kapele, stare pošte in kapelice sv. Florjana. Za prenekatero stavbo Gabrovšek vidi rešitev v odkupu s strani občine, njeni preureditvi in nato predaji v upravljanje kateremu od domačih društev. O možnostih financiranja obnove starih vaških jeder s strani državnih ali evropskih instituc^ sta zatem spregovorila predstavnika podjetja Tempus Babnik. Turisti pripravljajo akc^o v Peklu Na zadnjem sestanku ožjega vodstva Turističnega društva Borovnica je bila beseda o programu dela za letos, sprejetem na občnem zboru. Tako že potekajo intenzivne priprave na prvomajski pohod ter srečanje na Župnci. Točen termin za tekmovanje koscev in grabljic Učitelj Darjan Geohelli je dolga leta skrbno hranil Koroščev kip. Aprila je mlada borovniška umetnica Anja Švigelj prostovoljsko in prav imenitno obnovila več desetletg star napis Pekel na Dražici, ki bo tako še dolga leta vodil obiskovalce v »nebesa turistova«. še ni znan, zato pa je predsednik zace-mentiral datum delovne akc^e v Peklu. Ta bo v soboto, 14. avgusta, dopoldne, popoldne pa se bodo udeleženci in preostalo članstvo srečali na pikniku. Prijetno s koristnim, bi rekli. POPRAVEK: V sestavku o občnem zboru Turističnega društva, ki je bil objavljen v prejšnji številki Našega časopisa, je nastala neljuba napaka, ki zadeva finančno poročilo za leto 2009. Prihodkov je bilo v resnici natanko 5.332,18 evra, medtem ko je bilo odhodkov zgolj 3.999,55 evra. Stanje na računu ob koncu leta je bilo tako 14.257,42 evra. Za napako se opravičujem. Začeli so s pripravami na razstavo Borovnica v drugi svetovni vojni Konec marca so se zbrali člani borovniškega Zgodovinskega društva in razpravljali o letošnjih načrtih. Lanska uspešna in odmevna razstava najstarejših fotografij viadukta trenutno gostuje v Železniškem muzeju v Ljubljani, v prihodnje pa naj bi si jo bilo mogoče ogledati tudi v Tehniškem muzeju v Bistri. Do dolgo načrtovane postavitve replike stare železniške signalizac^e poleg čuvajnice na stari progi naj bi prišlo v pomladnih mesecih, obenem z nekaterimi vzdrževalnimi deli. Govorilo se je tudi o pripravi nove razstave starih borovniških razglednic, na podlagi katere bi nato izdali lično pub ikac^o. Nova publikac^a, ki bi zadevala Borovnico, bi bila zares dobrodošla, glede na izjavo predsednika Petra Bezka, da so pošli še poslednji izvodi Borovniškega viadukta avtorja Tadeja Brateta. Poleg tega je v načrtu še priprava razstave na temo druge svetovne vojne, ki bi luč sveta ugledala prihodnje leto, ob 70-letnici začetka vojne. Za organizac^o kakovostne, večplastne razstave je torej več kot dovolj časa, vmes pa se bodo zgodovinarji ukvarjali še z izdelavo spominkov, projektom kolesarskih poti ter načrtovanjem izleta. Iz zgodovine: Borovničani na evharističnem kongresu leta 1935 Borovniški katoličani se bodo letos zagotovo podali na Slovenski evhari-stični kongres, ki bo 13. jun^a v Celju. Skupne in posamične priprave na enega največjih verskih dogodkov na Slovenskem spremljamo že vsaj dve leti, zato me je zanimalo, kako so se Borovničani pripravljali na zadnji vsejugoslovanski evharistični kongres leta 1935. Pobrskal sem po starih tiskih in v Slovencu z 18. jun^a 1935 našel članek z naslovom Ev-haristični križi: »Priprava na evh. kongres je zajela slovensko verno dušo kot mogočen val in razgibala vsa slovenska srca kakor morda dosedaj kmalu ne kak drug dogodek. Zato ni čudno, da je naše verno ljudstvo zadnje mesece slovensko zemljo kar obsejalo z evhar. križi, ki naj poneso spomin na to veliko dobo zanamcem in naj jim pričajo o mogočni volji sedanje generacye slovenskega naroda, da hoče ostati Kristusov, krščanski, katoliški. y zadnjem času smo prejeli poročila o blagoslovu evharističnih križev iz naslednjih krajev: V Borovnici imajo 15 m visok evh. križ na vrhu grička nad kolodvorom. Zvečer je na razsvetljeni križ krasen pogled od blizu in daleč.« Morda se kateri od starejših Borovničanov še spomni tega dogodka ali morda celo hrani kakšno fotografijo. Pišite nam! Damjan Debevec Razvojni odbor je razpravljal tudi o starem vaškem jedru Odbor za pripravo in uskladitev razvojnih nalog pri občinskem svetu je z delom začel marca 2009 in v tem času opravil nekaj pomembnih razprav o sedanjem in prihodnjem prostorskem in družbenem razvoju občine. Namen je bil poiskati čim širše soglasje med stroko, zainteresirano javnostjo in občinskim svetom. V razpravi o OPPN TC Mercator je bila tako poudarjena nujnost izgradnje sodobne trgovine, v nadstropju na 1.300 m2 pa naj bi bila ponudba prostorov za opravljanje poslovnih dejavnosti (npr.: cvetličarna, frizerski salon, trafika, kavarna s slaščičarno, papirnica in knjigarna, pisarne za podjetnike, odvetniška pisarna, zavarovalnica, banka, tekstil in športna oprema, avdio- in videotehnika ipd.), ki so v Borovnici še kako potrebni. V aprilu lani je bila tudi obravnava predloga lokac^e za novo mrliško vežico, predstavljene so bile prednosti in slabosti izgradnje vežice na dveh lokac^ah, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bi bila gradnja na sredini pokopališča najprimernejša in tudi najcenejša. Žal je bila odločitev na občinskem svetu drugačna. V okviru obravnave Odloka o OPPN S/4 Laze je bilo doseženo soglasje za gradnjo 48 stanovanjskih enot. Ocenjeno je bilo, da v borovniški kotlini lahko kakovostno živi največ do 5.000 prebivalcev, tako da gradnja novih blokov med Borovniščico in železnico ne bi bila potrebna. Vzporedno in predvsem pravočasno pa bo z gradnjo stanovanjskih enot treba zagotoviti tudi prostor za otroke v vrtcu in osnovni šoli. Veliko časa in naporov pri pripravi gradiva je bilo namenjenega predstavitvam in razpravam o starem vaškem jedru Borovnice. Sprejeto je bilo enotno stališče, da je staro vaško jedro treba ohraniti, pri tem pa omogočiti, da bodo v njem potekale in se razv^ale družbene, kulturne in druge tradicionalne dejavnosti, kot so: vrtec, osnovna šola, krajevna knjižnica, cerkev z župniščem, gostinstvo in drugo. Član odbora arhitekt g.Slavko Gabrovšek je pripravil več zelo kakovostnih predstavitev v obliki multimed^e. Zadnjo predstavitev je Odbor v dvorani nad vrtcem pripravil 17. 3. 2010. Udeležilo se jo je okrog trideset ljudi. Po predavanju o možnostih financiranja in pridobivanja sredstev iz evropskih skladov, ki ga je izvedla ga. Mar^a Babnik iz Ljubljane, pa je nastal neljub dogodek oz. kritika in žaljenje s strani najmlajšega občinskega svetnika. Očitno je bil njegov namen razvrednotiti delo odbora in trud njegovih članov, pri tem pa je treba povedati, da so bile vse predstavitve brezplačne, avtorji so porabili svoj čas in izkušnje za predstavitev nekaj novega. V stari borovniški maniri je pač bilo treba popljuvati in izničiti vse, kar ni v pravi interesni sferi. Na zadnji seji je odbor obravnaval še pisni predlog Idejno programskih zasnov starega vaškega jedra Borovnice s poudarkom na urejanju infrastrukture, prometa, določitve namembnosti objektov in dejavnosti v tem prostoru. Po opravljeni razpravi bo predlog posredovan v obravnavo in sprejem občinskemu svetu in vključen v vsebino Odloka o občinskem prostorskem načrtu - OPN Občine Borovnica. Veseli pa dejstvo, da pri delu odbora s svojimi predlogi in pripombami občasno sodelujejo tudi nekateri domači strokovnjaki: dr. Srečko Vratuša, mag.Edo Wallner, dr.Peter Svete, dipl.inž.Matjaž Kovačič in drugi. Namen vseh dobro mislečih pri delu tega odbora je čim večja uskladitev različnih interesov in Borovnico narediti pr^aznejšo za življenje vseh njenih občanov. Franjo Modrgan 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Dragi pr^'atelji! Mladi iz župn^e Borovnica bomo tudi letos (že sedmič) organizirali POLETNI ORATOR^. Vsi komaj čakamo počitnice, a kmalu lahko postanejo dolgočasne, če se ne znamo prav zaposliti. Pogrešamo pr^'ate-lje, druženje, igro, petje, zabavo ^ Vse to ti v obilju lahko ponudimo na oratoriu! Hkrati pa se bomo trudili koristno izrabiti čas. Pri tem nas bo vodil naš Gospod, Jezus Kristus. Prek pogovora, t. j. z molitvic, petjem in prek našega življenja na oratoriu bomo skupaj iskali pot, ki vodi k Njemu. Pomagala nam bo bistra in navihana deklica Momo - osrednja junakinja orator^'ske zgodbe 2010. Vabljen, da se nam na tej zanimivi pustolovščini pridružiš tudi ti. Od 4. do 9. jul^a 2010 bo pred borovniškim župniščem veselo! Geslo letošnjega oratoria je: »Pazi, čas!« Pazi na čas tudi ti in pohiti s pr^'avo. Več informac^' pri voditeljici orator^'a Barbari Gabrovšek, tel.: 040 799 775 ali e-naslov: sappho.birdy@gmail.com Letna konferenca OO stranke DeSUS Borovnica Občinski odbor DeSUS Borovnica je imel zadnji petek v marcu redno letno konferenco. Poleg članov stranke so se je udeležili tudi vabljeni gostje: mag. Franc Čuk, predstavnik pokrajinskega odbora stranke DeSUS, z Vrhnike pa predsednik OO Franc Sluga in tajnica Dragica Pelan. Pred začetkom dela konference so se navzoči z minuto molka spomnili vseh umrlih članov v minulem obdobju. Delo občinskega odbora v minulem letu in program za leto 2010 je predstavil njen predsednik Niko Stražišar. Povedal je, da se izvršni odbor stranke sestaja enkrat na mesec. Na sestankih se seznanja z aktualnimi zadevami in delom stranke na republiškem nivoju, obravnava pa tudi dogajanje v Občini Borovnica. Predstavniki stranke se redno udeležujejo sej občinskega sveta, čeprav nimajo svojega svetnika. Pri tem so kritični do nerealiziranih projektov in nalog, ki jih naštevamo še nekaj let, pa se zadeve ne premaknejo z mrtve točke. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi prisotni gostje, je bila izpostavljena potreba po aktivnem sodelovanju stranke pri obravnavi pomembnih vprašanj, ki prihajajo na dnevni red parlamenta. To so predvsem reforma pokojninskega sistema, spre- membe zakona o zdravstvenem varstvu in nenazadnje tudi zakonodaja s področja delovnih razmer^'. Vse spremembe so pomembne za vse generac^'e, tudi za upokojence. Ker želi stranka DeSUS aktivno sodelovati pri reševanju problematike in razvoju Borovnice, bo letos velika aktivnost namenjena jesenskim lokalnim volitvam. Treba bo pridobiti zadostno število kandidatk in kandidatov za obe volilni enoti, je pa želja PO, da bi v vseh občinah imeli tudi svojega kandidata za župana. Pogoj za te kandidature je članstvo v stranki, saj so dogodki v republiškem parlamentu pokazali, da le člani stranke lahko pravilno zastopajo njene cilje. Na konferenci je bil imenovan volilni štab v sestavi članov izvršnega odbora, po potrebi pa se lahko pritegne še druge sode- lavce. V pomoč bodo tudi člani volilnega štaba stranke DeSUS na republiškem nivoju, ki je tudi že imenovan. Tudi letos bo organiziran izlet, saj je bilo lani zelo pr^'etno, zato upamo, da se bo letos za to odločilo še več članov stranke, njihovih družinskih članov in pr^'ateljev. Po koncu sestanka je sledilo družabno srečanje. OO stranke DeSUS Borovnica Izpostavljena je bila tudi problematika volitev v Društvu upokojencev Borovnica, saj je veliko članov stranke tudi članov društva. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se te volitve neposredno stranke ne tičejo, ker sta ti zadevi ločeni, ni pa nič narobe, če so člani stranke aktivni tudi v društvu, saj so mnogi interesi in cilji skupni. 20 let uspešnega dela SDS Borovnica Pred dvajsetimi leti, 10. februarja 1990, je bila na predvečer prvih povojnih demokratičnih volitev ustanovljena krajevna organizacya Socialdemokratske zveze Slovence, predhodnica zdajšnje Slovenske demokratske stranke in nasploh prva demokratična politična stranka v Borovnici po drugi svetovni vojni. »Ustanovljeni socialni demokrati v Borovnici« Marca 1990 smo lahko o novoustanovljeni organizac^'i v Našem časopisu prebrali naslednje: »V Borovnici smo ustanovili socialdemokratsko stranko. Sedaj nas je le peščica ljudi, različnih izobrazb, vsem pa je skupno, da izviramo iz delavskih družin, katere so po vojni, vse do danes, nosile breme zgrešenih part^'skih odločitev na svojih ramenih. Ne pozabite, da smo sedaj mi in vi po vrsti za popravljanje in plačevanje zavoženega gospodarstva in vsega ostalega slabega, kajti part^'a nam ni prinesla nič dobrega. Katere so pridobitve AVNOJA, kar Stanovnik tako rad ponavlja? Mar so to upokojenci, mnogi med njimi borci, ki živ^'o kot psi, čeprav so čudoviti ljudje? Nekateri priviligirani, prav tako upokojenci »borci«, pa se mastjo s pečenkami, se voz^'o in letajo na izlete? So to delavci, ki bolj kot delajo, manj imajo? So to raznorazni mladi, šolani strokovnjaki, ki zaman čakajo na zaposlitev? Dobro premisli- , , ^^ „ „ . , , v, .v , v, . , J , , v,. . Predsednik OO SDS Borovnica Edvard Bešlagič v družbi prvega te, odgovor boste našli sami! predsednika Toneta Debevca (desno) in Franc! Furlana (lev^) Ker se socialdemokrati v Borovnici zavzemamo za odpravo dosedanjih krivic, ki so bile storjene delavcu in ostalemu poš- Našli nas boste vsako sredo ob 18. uri v KS Borovnica. Kdor pa tenemu, a za part^o nižjemu sloju ljudi, vas pozivamo, da se ne želi aktivno sodelovati z nami, pa, najmanj kar lahko stori nam pridružite in nam s svojimi mnenji in delom pomagate. je to, da na bližnjih svobodnih volitvah glasuje za naprednega socialdemokrata Jožeta Pučnika. Mi bomo!« Dvajset let pozneje 10. februarja 2010 je borovniški občinski odbor SDS praznoval 20-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja v korist borovniške doline in njenih krajanov. Ob tej priložnosti nismo pozabili na vse vas, ki ste nas spremljali na tej dolgi poti in Voščilo Spoštovane Borovničanke, spoštovani Borovničani, želimo Vam pr^etne prvomajske praznike. smo vam ob našem okroglem jubileju pripravili posebno izdajo žepnih koledarčkov z voznim redom vlakov na relac^'i Borovnica-Ljubljana, ki na simbolen način izražajo zgodovinsko prisotnost naše stranke v borovniškem prostoru ter skrb za dobrobit borovniških občank in občanov. V začetku februarja letos smo okroglo obletnico obeležili tudi s slavnostno akadem^o, na kateri sta desetinam prisotnih članov in simpatizerjev stranke o težkih in pestrih začetkih spregovorila prvi predsednik odbora (1990-1996) Tone De-bevec ter predsednik občinskega DEMOS-a Stane Novačan, sicer tudi predsednik odbora v letih 1996-2001. O aktualnih razmerah v Slovenci je spregovoril naš poslanec dr. France Cukjati, politiko stranke na občinskem nivoju pa je predstavil njen sedanji predsednik Edvard Bešlagič. Ob objavi tega prispevka bo za nami že uspešna udeležba na barjanski ter vseslovenski čistilni akc^'i. Zadnji aprilski večer se bomo udeležili kresovanja v Zabočevem, jul^'a bomo ponovno sodelovali pri Dnevu borovnic, za konec avgusta pa pripravljamo delovno akc^o in piknik. Za OO SDS Borovnica, Damjan Debevec Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Tudi na mladih stoji prihodnost kulture, mar ne? V nedeljo, 11. 4. 2010, smo nastopali na rev^'i borovniških pevskih zborov. Prireditev je bila obetavna, saj je sodelovalo kar pet pevskih zborov, ki delujejo v Borovnici: otroški in mladinski zbor OŠ Borovnica, ženska zbora Barjanke in Tonja ter moški zbor Štinglci, ki so organizirali omenjeno prireditev. Žal organizatorjem ni uspelo realizirati nekaj pomembnih »malenkosti«, ki sod^'o na tovrstne koncerte. Nastopalo je več kot 60 otrok in 60 odraslih, za katere pa žal ni bilo poskrbljeno tako, kot bi morda lahko pričakovali. Glede na to, da je šlo za pevsko rev^'o, bi se spodobilo, da je vsakemu zboru namenjen vsaj kozarec vode ali soka. Tudi otrokom so taki nastopi pomembni, saj pridno hod^'o na vaje in se trudno, po prireditvi pa si niso zaslužili niti vode, kaj šele da bi dobili sok ali bonbonček, ki ne predstavlja velikega stroška. Vedeti moramo, da so otroci tisti, ki bodo čez 20 let krojili prihodnost kulture v svojem kraju in če se bodo učili na tak način, se bojim, da bo kulturni zgled Borovnice precej jalov. Organizatorji so postavili praktikable, ki jih je bilo mimogrede premalo, tik pred začetkom rev^'e in še to na pobudo pevke drugega zbora, za kar bi morali poskrbeti sami že prej. Skeči med nastopajočimi zbori so bili sicer dobro pripravljeni, a popolnoma neustrezni za prireditev take vrste. Zato vas prosim, da razmislite, ali želite tudi v prihodnosti organizirati take rev^'e le zato, ker s tem pridobite točke in finančno podporo kulturnega društva, ali pa bi otroke raje naučili, kako se take prireditve organizirajo. Tina Vahčič, OŠ Borovnica Koliko so vredni volivci? Na 25. redni seji je občinski svet obravnaval predlog spremembe volilnega sistema, in sicer iz proporcionalnega v večinskega. Predlog je že drugič podala BLN na 24. seji. Prvi predlog je žal propadel na občinskem svetu leta 2007. Prednosti večinskega sistema, ki bi ga lahko uvedli zaradi majhnosti občine, so naslednje: - število svetnikov bi se zmanjšalo s 13 na 11, - stranke in liste bi imele manjši pomen, saj bi volili posameznega kandidata, - volivec lahko voli več kandidatov iz različnih strank, glasov pa ima toliko kolikor članov OS se voli v njegovi volilni enoti, - v OS bi tako dobili ljudi, ki jih volivci res hočejo, in ne tiste, ki se postavljajo na prva mesta strankarskih in neodvisnih list in jih hočejo stranke, - ker bi ljudje volili svojega kandidata, bi bila tudi odgovornost do dela in odločitev večja, - enakomernejša bi bila tudi zastopanost svetnikov (sedaj, npr., Breg nima svetnika). Na 25. seji smo svetniki odločali, ali se tak predlog pošlje v enomesečno javno razpravo. Predlog o enomesečni razpravi v javnosti je bil žal zavrnjen. Pobudnik zavrnitve je bil Bojan Čebela iz LDS. V razpravi naspro- tniki niso niti omenjali prednosti ali slabosti spremembe volilnega sistema za kraj, ampak je njihova razprava tekla v smeri, kaj to pomeni za stranke v Borovnici. Najbolj jim je šlo v nos, da le-te izgubljajo na pomenu in da imajo prednost posamezni kandidati. Razprava je bila tudi o tem, ali bi bil novi sistem slabši za majhne ali za velike stranke v Borovnici!!! Pozabljajo pa, da so vse stranke v Borovnici majhne. Nobena namreč nima več kot dva svetnika. Očitno jim je skupno le to, da je najprej treba poskrbeti zase, nato pa mogoče še za občane. Pri vsem tem meni osebno ni sporno nasprotovanje novemu volilnemu sitemu, saj odloča večina svetnikov, ampak preprečitev javne obravnave oz. razprave. Proti javni razpravi o večinskem volilnem sistemu so glasovali: Bojan Čebela - LDS, Damjan Debevec, Marinka Novak - SDS, Daniela Hanžel, Mateja Šebenik - SD, Franc Kavčnik - NSi, Vinko Košir - SLS, Mar^'a Ocepek - Za-iia- Za javno razpravo o večinskem volilnem sistemu smo glasovali: Franjo Modr^'an - BLN, Aljoša Žerjav - BLN, Peter Čr-nilogar - LDS Na seji je manjkal Jože Korošec - BLN, Milena Škulj - Zarja se ni mogla odločiti, ali je za ali proti in se je vzdržala. Aljoša Žerjav, BLN 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 21 Uspeh floorbalistov V finalu državnega prvenstva Ekipa Itak Sport Borovnica se je uvrstila v veliki finale državnega prvenstva v floorballu. Ekipo iz Žirov so na dveh tekmah premagali z relativno visoko razliko, v nobenem trenutku pa zmaga ni bila ogrožena. Z rezultatom 2 : 0 so se uvrstili v finale, nasproti pa bo stal zmagovalec drugega polfinalnega para. V tem merita moči InSport Ško^a Loka (aktualni državni prvaki) in pa Zelenci Kranjska Gora. Trenutno so v prednosti igralci InSporta, saj so slavili na prvi tekmi in za napredovanje potrebujejo le še eno zmago. Pred najpomembnejšimi tekmami sezone so borovniški igralci zelo motivirani, dobre igre skozi celotno sezono pa so jim dale dobro mero prepotrebne samozavesti. Vsekakor bo treba pokazati najboljše predstave prav v finalu, kjer ne bo Vrhnika Itak Sport Borovnica : FBK Žiri - 10 : 3 (2 : 1; 6 : 2; 2 : 0) Prva tekma letošnjih polfinalnih bojev je bila odigrana na domačem parketu Bo-rovničanov. Favorizirana domača ekipa je imela številčno podporo s tribun, kar je tekmi dodalo še poseben naboj. Izenačen začetek tekme je napovedoval oster boj do zadnje minute. Prvi so v 7. minuti povedli gostje, a so se domači v naslednjih 7 minutah vrnili in povedli. Rezultat prve tretjine se je izkazal za relativno nizkega, vsaj kar zadeva na- prostora za napake. Prva finalna tekma bo odigrana 8. 5. 2010 ob 19.00 na domačem parketu na Vrhniki. Igralci bodo tudi tokrat potrebovali polno dvorano zvestih nav^'ačev, ki jim bodo s svojo prisotnostjo vlivali še dodatnih moči. Tudi v finalu igralci igrajo na dve dobljeni tekmi. Druga tekma bo odigrana v gosteh, in sicer v ško^eloškem Podnu (15. 5. 2010), morebitna tretja pa zopet na Vrhniki (22. 5. 2010 ob 19.00). 1. polfinalna tekma: 3. 4. 2010 ob 19.00 @ OŠ A. M. Slomšek, daljevanja tekme. V prvi polovici druge tretjine je padlo kar 6 zadetkov, 4 od teh v žirovski mreži. V 23. minuti je Kavčnik prednost povečal na 3 : 1, a so nasprotniki že v naslednji minuti rezultat znižali na 3 : 2. Korošec in Pristavec sta povečala na 5 : 2. Žirovci so ponovno zadeli in se približali na dva zadetka zaostanka, Kržič pa je takoj odgovoril in povedel na 6 : 3. V zadnjih dveh minutah druge tretjine je z dvema zadetkoma zmago domačih zapečatil Časar. V zadnji tretjini smo videli dva zadet- ka. Že v 2. minuti je prednost povečal Pri-stavec, prav v zadnji minuti pa je končni rezultat postavil Rok Korošec. Omeniti velja, da so domači zapravili še dva kazenska strela, ki pa na srečo nista vplivala na potek tekme. Zmaga je bila pričakovana, take razlike v rezultatu pa se ni nadejal prav nihče. 2. polfinalna tekma: 10. 4. 2010 ob 16.00 @ Modra dvorana, Idr^'a FBK Žiri : Itak Sport Borovnica - 2 : 7 (1 : 2; 0 : 2; 1 : 3) Borovničani so vlogo favorita upravičili tudi v gosteh. Skozi celotno tekmo so bili boljši nasprotnik, kar jim je na koncu prineslo drugo uvrstitev v veliki finale v zgodovini kluba. Že sam začetek tekme je bil zelo podjeten, saj je že v 3. minuti povedel Kržič. V 7. minuti je njegovo podajo realiziral Pristavec, s čimer so si gostje ustvarili že lepo prednost. Nato se je igra nekoliko umirila, nobena od ekip pa ni imela terenske predmoči. Rezultat prve tretjine je postavil Meti Biljali, ko ga je le 3 sekunde pred iztekom znižal na 1 : 2. Tudi v 2. tretjini so Borovničani dosegli dva zadetka. Čudovit gol iz razdalje je na podajo Časarja dosegel Kavčnik, tik pred iztekom druge tretjine pa je lepo prednost ustvaril Prstavec. Tudi v zadnji tretjini se je nadaljevala podobna igra. Nekoliko več priložnosti so si priigrali gostje, kar se je pokazalo tudi na rezultatu. 5. zadetek za Borovnico sta pripravila igralca tekme, Pristavec s podajo in Kržič z zadetkom. Tako so si ustvarili prednost, ki bi jo Žirovci do konca tekme le stežka izničili. Prednost pa se je do konca tekme le še povečala,saj je za zaključek dva zadetka dodal še Časar. (JT) Obeta se »fantastična liga« V borovniško ligo malega nogometa 2010 se je prijavilo 12 ekip s skoraj 100 igralci, ki bodo 18 krogov tekmovanja odigrali kar na dveh igriščih. Po besedah organizatorjev se obeta »fantastična liga«. Že četrta borovniška liga v malem nogometu se je pravzaprav začela z žrebanjem ekip 7. aprila letos. Vseh je kar 12, dve več kot prejšnje leto. Kot vedno je težko govoriti o »novih« in »starih« ekipah, saj so se sestave istoimenskih ekip znova premešale. Ostajajo ekipe Optimisti I. in II., Blueberry Strikers, edini že četrto leto, zatem Dol in Tikra, poleg njih pa so v ligi še PGD Dragomelj - Pšata, Mir - Fas, Elektroinštalac^'e Glišin, Kačani (floorballovski) Toptim, KMN Vič in LTH Vlitki. V nedeljo, 11. aprila, se je 96 igralcev že spopadlo v prvem krogu lige. Vreme jim ni bilo naklonjeno, a jih z igrišča ni prepodilo, zato pa je prepodilo gledalce. Kljub vsemu je organizator Matjaž Ocepek izjavil, da »so z organizac^o presrečni.« Po njegovem liga z letom v leto pridobiva na resnosti in posledično dobrem glasu, saj so z njo zadovoljni igralci in gledalci. Tudi letos bodo v večini sodili tuji sodniki, pač da bi se izognili nepotrebnemu obtoževanju o pristranskosti. Novost je informac^ska zgibanka, ki jo bodo natisnili enkrat na mesec, s čimer še dvigujejo organizac^sko raven lige. Obetajo si tudi večjo med^sko pokritost dogodka, za kar prek spleta skrbjo tudi sami. Ocepek ob tem priznava, da bo organizac^a letošnje lige še posebno velik zalogaj, saj bodo zaradi velikega števila ekip tekmovali na kar dveh igriščih. Slednje, nekdanje teniško igrišče, je že skorajda končano. Posledično se bo »podvojilo število sodnikov, zapisnikarjev in drugih asistentov, težave pa se bodo početverile.« A kot mi je zatrdil moj sogovornik, nič, česar ekipa pod vodstvom Matjaža Ocepka in Iva Mršića ne bi zmogla. Še več, upata si trditi, da se »reces^a pri naši ligi ne pozna«, saj se ta »ne le širi, ampak pridobiva na kvaliteti.« Že tradicionalno si organizator ne drzne napovedati izida lige, od borovniških ekip pa velike upe polaga v Blueberry Strikers in Optimiste I., še posebno igralca Juriča in Harisa. ŠD Optimisti pa ne počiva niti zunaj lige. Pred nedavnim so se v svoji borbeni zasedbi mudili v Muaruu v Avstr^l, v bližnji prihodnosti pa se jim obeta udeležba na turnirju Kantrina v Reki. S 17 igralci svoje mladinske ekipe so se prebili celo do četrtfinala šolskega tekmovanja Slovence. Po novem imajo tudi veteransko ekipo velikega nogometa. Naj končam s prav zanimivo in aktualno Ocepkovo izjavo: »Pri nogometu v Borovnici je toliko dela, da bi lahko imeli tudi štiri klube.« Damjan Debevec KNJIZNICAIDR.IMARJEIBORSNIKIBOROVNia\li/l Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Bibliotekarski terminološki slovar Trubar, Primož: Abecednik 2 Verstvo Jeffers, Harry Paul: Temne skrivnosti Vatikana Trubar, Primož: Katekizem 3 Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnolog^a Ovsec, Damjan J.: Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu Winterhoff, Michael: Naj naši otroci ne postanejo tirani 5 Naravoslovne vede Jannes, Hannu: Oglašanje naših ptic Kosmač, Vesna: Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč 6 Uporabne vede Cranston, Michele: Sveže + hitro : enostavna okusna zdrava hrana Gorza Jereb, Alenka: Čudoviti vrtovi Slovence Korenc-Lafer, Jeanette: Z refleksote-rap^o do boljšega zdravja Squire, David: Moj prvi vrt Ilich, Slavka: Paradižniki z mojega vrta 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Barder, Owen: Tek Juba, Kelvin: Plavanje Murphy, Sam: Hoja Smith, Dave: Kolesarjenje 82 Književnost Adiga, Aravind: Beli tiger Barbery, Muriel: Eleganca ježa Crick, Mark: Sartrov l^ak Dodd, Christina: Takšna, kakršna si Gerritsen, Tess: Kirurg Harris, Robert: Zarota Kinsella, Sophie: Se me spomniš? Klein, Georg: Libidisi Kleypas, Lisa: Za vsako ceno Kuegler, Sabine: Plenilka in plen Laurens, Stephanie: Vragova nevesta Pahor, Boris: Grmada v pristanu Pahor, Boris: Nekropola Pahor, Boris: Parnik trobi nji Pahor, Boris: Spopad s pomladjo Pahor, Boris: Zatemnitev Peeters, Koen: Véliki evropski roman Power, Kevin: Črn dan v Blackrocku Rozina, Roman: Galer^a na izviru Sončne ulice The veiled landscape Weisberger, Lauren: Vsi, ki kaj veljajo Woodiwiss, Kathleen E.: Snubec proti svoji volji 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Davies, Peter: Nevarna razmerja Grdina, Igor: Svetovna vojna ob Soči Omerza, Igor: Edvard Kocbek : osebni dosje št. 584 Žakelj, Viktor: Trubarjev vrhniški kolaž Knjige za otroke in mladino 3 Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnolog^a Askew, Amanda: Policistka Askew, Amanda: Učiteljica Askew, Amanda: Gasilec Askew, Amanda: Kuhar Askew, Amanda: Zdravnik 6 Medicina, tehnika, kmet^stvo, vodenje, industr^a, obrt Royston, Angela: Zakaj si umivam roke? Royston, Angela: Zakaj si umivam zobe? 82 Književnost Butler, M. Christina: Prav poseben dan Abedi, Isabel: Jaz že Berdnik, Maja: Barjančki Buckingham, Matt: Srečna Suzana in jamska pošast Cabot, Meg: Princesa za vedno Dahl, Roald: Odvratne rime Ferri, Gallieno: Paglavček Kvako Garson, Sarah: Smrčuh Geason, Susan: Haremske spletke Hassel, Anne: Na luno in nazaj Imai, Ayano: Maček & škornji Kilbourne, Christina: Dragi Zaza Lestrade, Agnes de: Dežela Velike tovarne besed Limoni, Marc: Medvedek Gumbi išče pot domov MacDonald, Alan: Umazani Berti in riganje Masterl Štefanič, Mojca: Zakaj rad zahajam v knjižnico Masterl Štefanič, Mojca: Zakaj se veselim praznikov Pergar, Saša: Jezernik Radovanovič, Vesna: Mavrični balon Rodik, Belinda: Mami, kdaj prideš? Shields, Gillian: Ko se zmrači Staman, Jasna Branka: Ajda in Sam Stevenson, Robin Hjordis: Ne brez Štampe Žmavc, Bina: Snežnosek Ungerer, Tomi: Tr^e razbojniki Valentine, Jenny: Kako sem spoznal Violet Park Widmark, Martin: Cirkuška skrivnost Willis, Jeanne: Ljubezen je v zraku Zep: Titeuf. Moji najboljši prjatli 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Howe, John: Izgubljeni svetovi Črni kos in falotje L epo mi poje črni kos tam na drevju pod goro, E j tam na drevju pod goro. P a ti prideta kratkohlača falota dva, O j falota dva, da bi tega kosa streljala. P oje kos lepo, O j poje prelepo, tam visoko v hrastovju. J e pa lepega dne bil vesel, E j bil vesel, ko le ne bi tako lepo tam pel. K os pa vedel ni za falota dva, O j vedel ni, da ga bosta z dreve sa spravila, S mrt storila mu grenko, nič več nam pel ne bo. Resnični dogodek. Lep, prelep spomladanski dan in v gozdu nad našimi hišami poje svojo pesem kos. Kar se zasliši po drevesih v gozdu neko čudno šumenje. V soseščini so osnovnošolčku - morda za nagrado kupili neko otročjo igračko - puško z rafalnimi streli. In glej, ponovno zašumi po gozdu, kos preneha peti in že pada strmoglavo v listje na tla. V strahu se poškodovana ptica zar^e v listje in kosovega petja ni več, storilci pa skok v zavetje svoje hiše. K temu dogodku ni kaj več dodati. Kdo je kriv za tako objestnost osnovnošolskega falota? Starši, šola ali pa morda sam, ker nisem takoj poklical policie, da bi s takim falotom poračunali kar na mestu samega dogodka. Dogodek opazoval in zapisal Franc Klančar s pr^ateljem. 22 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Zavarovani tehnični objekt - trasa Južna železnice ^ Vsi Borovničani smo ponosni na našo bloki. Kaj to pomeni, si lahko samo preteklost, ko je skozi naš kraj že tam mislimo. Vdor vlage z zgornjih povr- davnega leta 1856 prisopihala Južna šin je viden na več mestih in normal- železnica. Vsem nam je v ponos ve- na posledica je propadanje opečnih rečemo po domače, da stoji na trhlih tleh. 5 Tako je videti podporni zid nad naseljem Cesta pod goro oziroma na ličasten borovniški viadukt, ki pa ga je »pobrala« druga svetovna vojna. Menim, da ni našega krajana, ki ne bi poznal težav z zaščito, obnovo ali tudi ureditv^o edinega še skromnega ostanka tega veličastnega mostu. Ta ostanek - steber je še edini naš ponos, vprašanje pa je, koliko časa bo še kljuboval naravi - vremenu. Čas hiti in dnevi se odštevajo, mi pa smo eni za, drugi proti, steber pa dejansko, kljub lepim besedam, kar naprej propada. Na trasi ostanka Južne železnice to ni edini problem. Nekaj jih poglejmo v slikah in pripadajoči kratek komentar. Most na Pakem (Paški most) s tremi oboki 1 prikazuje krušenje obokov predvsem opečnega robu, je pa po mojem zadeva že tako daleč, da bodo prav kmalu začeli izpadati tudi kamniti obokov. Sprehajanje pod oboki in tudi fotografiranje je zelo zelo nevarno, saj se lahko zgodi, da ti prileti kaj trdega na glavo ^ 2 Lepo je vidna izpadla opeka in če malo bolj pogledate, je na desni strani lepo viden tudi malo večji opečni kos, ki je izpadel iz oboka. 3 Oporni zid na Bregu, ob katerem je izpeljana cesta za novo zgrajene hiše na tej trasi. Vidne so razpoke, kar pomeni, da so posamezni kamniti bloki izpahnjeni tudi 6 do 8 cm iz svojega ležišča. To pomeni, da gmota lahko ob malo večjem tresljaju tudi zdrsne in, ne boste verjeli, pade na cesto, lahko pa tudi na dvorišče spodnje stanovanjske hiše. Posledice so nepredvidljive ^ 4 Fotografija prikazuje isti razpokani zaščitni betonski zid z zgornje strani oziroma s ceste. Lepo je vidno temeljenje opornega zidu, za kar lahko cesti proti čuvajnici 666. Iz fug rastejo že kar močna drevesa, ki imajo tudi močne korenine in tako je že jasno, kaj se tu dogaja. Vidno je tudi, da med posameznimi kamnitimi bloki ni več veznega materiala - malte ali betona. Posledice propadanja so več kot očitne. 6 Del tega podpornega zidu je že porušen in kar nekaj velikih blokov se je zataknilo ob drevesih, sicer bi se zvalili v naselje oz. na Cesto pod goro. Posledice, kdo ve Upam, da sem vam prikazal stanje spomeniško zavarovane trase Južna železnica. Za reševanje vseh teh težav bo verjetno treba počakati, da se bo, »Bog ne daj«, zgodila traged^a. Tedaj pa vik in krik in v hipu bomo vsi vedeli vse in vsi naredili vse in vsi bomo pametnejši od drugega. Krivca pa teko ne bo ali pač ^ Fotografije in besedilo: Franc Klančar v Čokolada V tej čudoviti stvaritvi narave so uživali že v starih časih, otroci iz skupine Sovice z vzgojiteljicama pa smo jo podrobneje spoznali zdaj. Začelo se je čisto preprosto. Po počitku so otroci sedeli pri mizi, zaspano mešali jogurte, ko je Timon ugotovil: »Noter je čokolada!« Na pol v šali sem jih vprašala, če vedo, da čokolada raste na drevesu. Vsi so se zasmejali in seveda odgovorili, da to pa že ni res. Tako se je začel naš projekt spoznavanja čokolade od zrna do ploščice, ki jo kupimo v trgovini. K sodelovanju smo povabili tudi starše, dedke, babice, bratce in sestrice. Informacije smo poiskali na internetu, izdelali plakate, zbrali recepte, spoznali in okusili vse sestavine (ugotovili smo, da je pravi kakav pravzaprav dokaj neokusen) in se lotili priprave domače čokolade. No, ne čisto takoj. Začeli smo s pripravo kakava, mimogrede spoznali še nekaj kem^skih pravil o mešanju sestavin in nadaljevali s pripravo fondueja. Tisti dan je bila dopoldanska malica najokusnejša. Kaj je boljše kot vroča čokolada na sočnih jagodah? Ko smo se izurili v okušanju, mešanju in varni uporabi električnega kuhalnika, smo pripravili pravo domačo čokolado. Če vas zanima, kako okusna je bila, pa sledite receptu: 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mleka, 1 jogurtov lonček vode, 1 vrečka kakava v prahu (10 dag), 1 kg mleka v prahu. O načinu priprave pa se lahko posvetujete z našimi malimi čokoladnimi strokovnjaki v skupini Sovice. Vzgojiteljica Jelena Simić, Vrtec Borovnica NOVICA OBJAVLJENA LETA 1904. Slovenski narod, 17. 6. 1904. (let. 37, str. 136), str. 3 Oče Anžuta v smrtni nevarnosti - v Peklu. Iz Borovnice se nam piše: V tukajšnjem znamenitem Peklu, kamor je bil dosedaj pot nepristopen, dela »Slovensko planinsko društvo« pot - stopnice in mostiče - in kmalu bo pr^ateljem narave odprt diven kraj, kamor do sedaj še ni stopila človeška noga. Tudi blaga duša Anžuta, idoč s sekirico v gozd, si je hotel s svojim sosedom Balančetom ogledati »svete štenge«, kakor je sam krstil to novo pot. Naša turista sta pogumno korakala po novozgrajeni poti, a poti je zmanjkalo in kako sedaj priti do vrha, kjer se nahaja Anžutov gozd? Anžuta pleza od peči do peči, dasi ga je sosed svaril, da naj opusti to vratolomno početje, a ta ga ni slušal in kobacal je svoje-glavno vedno dalje, dokler ni dospel do neke votline, skozi katero je nameraval priti na nasprotni breg potoka. Preril se je z veliko težavo med dve skali, od koder ni mogel ne naprej, ne nazaj. S svojo sekirico je sicer pridno klesal skali, a ta se mu je kmalu obrabila in tako je tičal brez pomoči v pasti. V tem strašnem položaju je jel klicati svojega spremljevalca na pomoč, a ta se mu ni upal slediti in ubral je v drugi smeri pot na Pokojišče, kjer se je nadejal dobiti ljudi, da bi rešili s pasti vjetega Anžuta. Pa tudi Balanče se je priplazil v tak kraj, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Na pomoč klicati bi bilo v tej samoti brezuspešno, zatorej sta oba jela misliti na večnost in delati dobre sklepe. Anžuta se je zaobljubil, ako ga božja previdnost še kdaj reši iz te zagate, da ne bo več »snopčka« pil in tudi ne več čital »dušne paše«, Balanče je pa v svojem obupu napravil oporoko, in ker ni imel papirja pri rokah, obelil je mlado hojo in nanjo zapisal s svinčnikom svojo poslednjo voljo v nadi, da se morda vendar kdaj dobi človek, ki bo našel ta nesrečni kraj. Ko je Balanče izgotovil svoj testament, skušal se je rešiti in plezal je dalje in dalje, vedno v smrtni nevarnosti, dokler se mu ni naposled posrečilo priti na Pokojišče, odkoder je potem prišla tudi Anžutu pomoč. Spustili so namreč po vrvi nekega pogumnega zidarja do luknje, v kateri je tičal nad tri ure že ves oslabljeni Anžuta in ga tako rešil gotove smrti. Če bosta Anžuta in Balanče tudi držala svoje storjene obljube, je zelo dvomljivo. Saj Anžuta že zopet p^e svojo merico »snopčka« in tudi kakor poprej čita vsako jutro svojo »dušno pašo«. To je pa gotovo, da prostovoljno ne pojdeta več - v Pekel. Za objavo pripravil: Franc Klančar Škratovski izlet na sv. Jakob nad Katarino Četrti škratovski izlet nas je tokrat popeljal do cerkvice sv. Jakoba nad Katarino pri Polhovem Gradcu. V soboto, 10. 4. 2010, ob 8.30 smo se z Malimi škrati zbrali v Podpeči na parkirišču pred trgovino Mercator. Vozili smo se mimo majhnih, pr^etnih zaselkov in pri osnovni šoli na Katarini parkirali svoja vozila in se s polnimi nahrbtniki podali proti sv. Jakobu. Pot nas je popeljala skozi gozd in travnik med kmet^ami in ob širokih razgledih na pokrajine pod nami. Na poti proti vrhu smo opazili srne in veverico, ki je urnih nog splezala na drevo in se nam v krošnji drevesa tudi dokaj hitro skrila. Do cerkvice smo se zagrizli naravnost navzgor po strmih v^ugah in zadovoljni osvojili cilj naše poti. Na vrhu smo si privoš- čili obilno malico. Kot na dlani se je pod nami ponujal čudovit razgled po mestih, vaseh in osamljenih kmet^ah pod nami. Pr^eten dan smo končali z vrnitv^o po isti poti do naših avtomobilov in z dogovorom, da se dobimo na naslednjem izletu, ki nas bo popeljal na Slivnico nad Cerknico. Škratovski pozdrav vzg. Martina Francelj, Vrtec Borovnica Teden v Kočevju V sredo, 3. 2. 2010, smo se učenci 2. a razreda z avtobusom odpeljali v Kočevje, kjer smo imeli športno-naravoslovni teden. Obiskali smo jamo, kjer smo si ogledali kapnike. Podali smo se tudi na bližnji hrib, kjer smo preizkusili sanke in lo-patke. Vzeli smo si čas za izdelavo ptičjih kr-milnic, saj ptički v tem času še kako potrebujejo hrano. V pravo veselje pa mi je bilo, ko so mi kuharji CŠOD-ja za rojstni dan spekli torto. Jul^a Šraj, 2. a Bivali smo v domu Jur-ček. Prvi dan smo se sankali in se spuščali z lopatkami. Naredili smo ptičjo krmilnico, da ptice ne bodo lačne. Jedli smo zelo okusno hrano. Preizkušali smo se v lokostrelstvu. Ogledali smo si zanimivosti v Kraški jami. Vse, kar smo počeli, mi je bilo poučno in zabavno. Loti Turšič, 2. a S sošolci, učiteljico in učiteljem smo za tri dni odšli v dom Jurček v Kočevje. Tam je bilo zelo zabavno. Streljali smo z lokom, se sankali. Šli smo tudi v jamo. Izdelali smo ptičjo hišico in vetrnico. Zvečer smo imeli zabavo. Gal Stanovnik, 2. a V Kočevju smo se imeli lepo. Počeli smo veliko zanimivih stvari. Izdelali smo dve ptičji hišici, streljali z lokom in izdelali vetrnice. Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo. Skupaj sem zadel 230 točk in tako zmagal. Črt Rozman, 2. a 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 Mojca Pokrajculja Ideji, da bi ob materinskem dnevu očetje zaigrali igrico, se je pridružilo šest očetov, ki so bili pripravljeni sodelovati. S pomočnico sva jim predstavili zgodbico Mojca Pokrajcu-lja, vloge pa so si razdelili in določili sami. Očetje so se v vloge takoj dobro vživeli. Dogovorili smo se, da bo predstava za vse v naši skupini - otroke, starše in stare starše. Na naših srečanjih je bilo vzdušje zelo sproščeno in delavno. S strani igralcev so prihajale dobre ideje glede izvedbe igrice. Z bližanjem datuma nastopa se je nekoliko povečevala tudi trema, a smo jo na srečanjih uspešno zatirali. Z velikim pričakovanjem smo le dočakali dan predstave. Pred predstavo smo se dobili eno uro in pol prej, saj sta nas čakali še »maska« in priprava prostora. Vsebina zgodbice in dobra igra očetov je pritegnila otroke in preostale gledalce, da so igrico pozorno spremljali in ob njej uživali. Po ogledu igrice je sledila pogostitev - pecivo (dopoldan smo ga pripravili z otroki) ter sok, nato pa polni pr^etnih in lepih vtisov odšli domov. Ves trud, ki smo ga vložili v predstavo, je bil poplačan, ko smo videli, kako so ob ogledu igrice otrokom žarele oči, marsikateremu gledalcu pa je prinesla nasmeh na usta. V imenu otrok iz skupine Čebelice se še enkrat zahvaljujeva za trud, čas in voljo vsem očetom, ki so sodelovali pri igrici. Vzg. Martina Francelj Vrtec Borovnica DEJAVNOSTI EKOŠOLE Skrb za šolska sadna drevesa Ujeli smo zadnji vlak za obrezovanje šolskih sadnih drevesc. Lani smo za šolo pri čebelnjaku posadili mlada sadna drevesa: nekaj češenj, jablan in hrušk. Dve smo nadomestili s Paplerjevim bobovcem in novo zgodnjo sorto češnje. Pomlad pa je pravi čas, da poskrbimo tudi za to, da bo rast njihovih krošenj lepa in zdrava. Zato smo se s pomočjo predsednika Sadjarskega društva Borovnica, gospoda Cerka, lotili obrezovanja drevesc. Kako je delo potekalo, so napisali učenci petega razreda, člani naravoslovnega krožka. V petek je naš razred gospod Rudi Cerk povabil, da skupaj z njim pogledamo in se naučimo, kako se obrezuje sadno drevje. Cerk nam je pokazal, kdaj je drevo živo in kdaj mrtvo. Našli smo dve drevesi, ki sta bili mrtvi. Povedal nam je, da ko vo in drevo, ki ni posušeno. Prva jablana je bila posušena. Predlagal je, naj kupimo novo. In tudi eno od češenj se je po- OŠ Borovnica smo se priključili akc^'i Kulturnega društva Borovnica, ki se vsako leto organizirano vključi v čistilno Skupaj smo odšli za šolo, kjer imamo sadno drevje.Tam nas je pričakal gospod Rudi. Začeli smo z obrezovanjem hruške, češnje, jablane. Pri obrezovanju je pomembna višina obreza nad tlemi, porezati je treba vse suhe veje in veje, ki nas ovirajo pri košnji trave. Obrezani del drevesa potem zamažemo s posebno mastjo. Odrezane veje breskve pa lahko uporabimo v butari. Jaka H. Kovač, 5. B V petek, 26. 3 ,smo šli na travnik, ki je pred šolskim parkiriščem. Vodil nas je gospod Rudi Cerk, ki nam je pokazal, kako se obrezuje drevesa. Obrezali smo tri jablane, tri hruške, dve češnji in tri marelice. Gospod sadimo češnje, nikoli ne smemo dati gnoja, ampak drevo zasujemo z zemljo in ga zal^e-mo.Drevesa so že pognala popke. Ogledali smo si, iz katerih popkov bodo zrasli listi in iz katerih cvetovi. Povedal nam je tudi, da bodo češnje letos že cvetele. Pri obrezovanju dreves potrebujemo mast, s katero namažemo rano, ki smo jo naredili s tem, da smo obrezali veje. Ta dan mi je bil všeč. Doroteja Košir, 5. b V petek, 26. 3. 2010, smo gledali, kako je gospod Rudi Cerk obrezoval naša ekodrevesa v šoli. On je tudi predsednik Sadjarskega društva v Borovnici. Najprej nam je povedal, kakšno je videti posušeno dre- sušila, ker so na njene korenine dali gnoj. Tega pa ne bi smeli storiti, ker se koščičarjem ne sme dajati gnoja. Eni od češenj smo rane, ki so nastale pri rezanju, namazali s snovjo za drevesa. Odšli smo še v vrtec obrezat dve marelici in jablane. Ta dan smo se veliko naučili o sadjarstvu. Špela Pečlin, 5. B Očistimo barje Čistilna akc^a Očistimo barje je postala že tradicionalna in vanjo se vključujejo številna društva in posamezniki. Tako smo tudi na naši šoli oblikovali skupino prostovoljcev, ki se je udeležila akc^e. Učenci in ekokoordinatorici akc^b. Priskrbeli so nam vse potrebno in nam dodelili mesta čiščenja. Čistili smo predvsem okolico šole, vrtca ter območje ob Borovniščici. Delo smo združili s priložnostjo za pr^'etno druženje in čas je mineval prehitro. Vendar smo ob koncu ob zadovoljstvu, da smo opravili dobro delo za okolje, ljudi in naravo, vendar čutili tudi pr^'etno utrujenost. Udeleženci smo sodelovali tudi v nagradnem žrebanju in mnogi so si pridobili prekrasne nagrade. Zahvaljujemo se gospodu županu za izročene nagrade in okusno kosilo ob koncu akc^'e. Strinjali in odločili smo se, da se bomo naslednje leto zopet srečali. M. P. Lesjak Literarni natečaj Moj prijatelj dnevnik Živa Turšič 27. jul^ 2007 Že kar nekaj časa smo na morju, a se še kar nisem nagledala morskih valov. Danes sem morala še v trgovino, saj je mami rabila sestavine za kosilo. Vso pot sem razmišljala, kaj bom počela na plaži. Takrat sem se vprašala, zakaj je morje slano. Ali je nekdo vanj nasul tono soli ali so to čudeži narave? No, tako sem se zamislila, da se mi je zdela pot zelo kratka. Ko sem kupila vse potrebno, sem odhitela nazaj. Med potjo sem opazovala hiše in apartmaje. Pri enem so se komaj zbudili in se pretegovali na terasi, pri drugem so hiteli na plažo, pri tretjem pa so spravljali velike potovalke v avto in se poslavljali. Ko me je prestrašil martinček v grmu, sem se zavedala, da sem pri našem apartmaju. Stal je ves ponosen nad skoraj vsemi, na vrtu so rasli veliki rdeči paradižniki, pred njimi pa velika solata. Mami sem postavila stvari na mizo in odhitela, da si oblečem kopalke. Vzela sem še kremo in brisačo ter odšla na plažo. Na vrtno ograjo sta se naslanjala dva potepuška psa in gledala paradižnike, kot da so veliki kosi mesa. Prišla sem na plažo. To je bila ena izmed najmanjših, kar sem jih poznala. Skoraj vse je bilo že zasedeno. Tam je bila bahava gospa z velikim slamnikom. Imela je tudi dva sinova, ki ju je s težavo krotila. Soncu se je nastavljala debelušna belka, ki je želela uloviti barvo. Otroci v vodi se niso mogli »na-špricati«. Tam so bili še tr^e moški. Bilo je vidno, da so bili lastniki apartmajev. Vsi so hvalili svoj posel. No, na koncu plaže je stal majhen borovček, v njegovi senci pa dve majhni modri klopci. »Da, tukaj bom danes pustila brisačo.«Oh, včeraj sem tu pozabila svojo potap- ljaško masko, ki je še vedno ležala na istem mestu. Pograbila sem jo in z njo odhitela v morje. Prav mojstrsko sem se izognila otrokom. Nadela sem si masko in odhitela v globljo vodo. Skozi masko sem opazovala školjke, nekatere so bile velike kot moja dlan. Tam se je plazil tudi velik rdeč rak, ki je iskal zajtrk. V svoji bližini sem zagledala jato velikih rumenih rib. Lahko bi rekli, da sem bila tako zasanjana, da še opazila nisem, kako bo sonce počasi zašlo. Hitro, kar sem mogla, sem se odpravila na obalo, se zavila v močno segreto brisačo, saj jo je skoraj ves dan grelo sonce. Opazovala sem sončni zahod in takrat se je oglasil moj trebuh. O, kako bo mama jezna! Tekla sem k apartmaju, s kremo in masko v roki, zavita v brisačo. Splazila sem se v kopalnico, se stuširala in prišla na teraso. Tam je bila mama. Vsa rjava od sonca. Vprašujoče me je pogledala in me kregala za zamudo. Predme je postavila krožnik s pečeno ribo in krompirjem. Vse sem z veseljem pojedla. Vprašujoče sem jo pogledala, če ima še kaj sladkega za pod zob. Odhitela je v kuhinjo in mi odrezala velik kos sadne pite. Ko sem pojedla, nisem verjela, da je že tako pozno. Umila sem si zobe in zdaj ti pišem, dragi dnevnik. Boli me že roka, zato bom končala. Eva Zalokar 25. 6. 2008 Danes se mi je zgodilo veliko zanimivih stvari, ki bi jih rada delila s tabo, saj si moj namišljeni pr^atelj. Trenutno ležim v postelji, v majhni hiški v taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah in ti pišem. Danes zjutraj nas je zbudil alarm. Hitro smo se uredili in stekli na jutranjo telovadbo. Med telovadbo je neko dekle dobilo astmatični napad, zato sem ji dala svoje zdravilo. Po zajtrku smo se zbrali že po prej dogovorjenih skupinah. Danes je bila naša skupina na vrsti za kopanje v toplicah. Tu mi je bilo zares všeč. Na poti nazaj v tabor »Mladih« sem dvakrat padla, ker smo hodili po gozdu, pa tudi zato, ker nimam ravnotežja. Po kosilu smo imeli prosti čas. Vsi udeleženci tega tabora smo se zbrali pred tabornim ognjem, kjer smo se naučili taborniško himno. Zelo mi je všeč. Sledil je kviz v areni, ki je bil zelo zabaven, pa tudi zelo težak. Po večerji smo imeli prosti čas, ki smo ga lahko izkoristili v tamkajšnjem disku. Med plesom me je grozno začela boleti glava, zato sem hitro odšla v svojo hiško. Delim si jo še s Katjo. Tukaj nam je zelo lepo! Ad^o! 19. 12. 2008 Oi!!! Spet ti pišem, tokrat iz domače postelje. Danes je moj rojstni dan! Zjutraj me je mama zbudila z nežnim poljubom na lica. Z at^em sta mi izročila darilo, in sicer radio. Tako sem ga vesela. Je sive barve in zelo dobro predvaja glasbo. V šo i so mi pr^atelji in pr^ateljice čestitali za rojstni dan, saj sem dopolnila 12 let. V šolo sem prinesla tudi lizike za svoje sošolce. Danes sem bila vprašana zgodovino in dobila sem odlično. Lepo se imej! Ana Kržič Nedelja, 10. maj Dragi dnevnik! Danes je nedelja in že cel dan se učim. Bojim se, da bom jutri vprašana naravoslovje in glasbo. Poleg tega sem se skregala s Tino. Prosila sem jo za pomoč pri matematični nalogi, a ona je bila rajši na računalniku in se pogovarjala s pr^ateljicami. Danes mi je babica povedala, da pride na obisk teta iz Nemč^e. Obiska se res zelo veselim, saj jo imam zelo rada. Lani sem bila pri njej v Munchnu in je bilo je super. Poleg tega pride to poletje tudi moja sestrična s Hrvaške. Po eni strani sem vesela, da pride, po drugi strani pa ne, saj je bila tu pred šestimi leti in neprestano sva se kregali. Ko je bila manjša, je bila zelo tečna. Je eno leto mlajša od mene, ime pa ji je Vivian. Da pride, pa sem vesela zato, ker z njo pride tudi moja druga teta in še ena sestrična Nina. Komaj čakam, da pride poletje. No, zdaj pa se moram učit, saj je jutri ponedeljek. Če ti povem po resnici, se mi sploh ne da v šolo, vendar se tolažim s tem, da bo kmalu konec. Jutri ti zopet kaj napišem. Čav! Čav! Patrik Košir Sobota, 30.5.2009 Dragi dnevnik, spet ti pišem. Živjo, kako si se imel? Jaz sem bil kar v redu. Zdaj ti bom opisal moj dan. Zbudil sem se ob osmih. Pozajtrkoval sem in odšel v dnevno sobo, kjer sem se prvič ta dan skregal s svojo sestrico. V dnevni sobi sem gledal televiz^o, dokler se ni zbudil še brat. Ko je pozajtr-koval, sva še malo poklepetala, nato pa sva odšla na delo. Odšla sva pokosit zelenico. Medtem, ko sva kosila, sva imela kar nekaj preglavic. Kosilnici se je odvil v^ak, ki je držal zadnje levo kolo. Končno nama je uspelo pokositi in že naju je čakala nova naloga. Odšla sva na mah, kjer sva obrnila 45 arov veliko parcelo. Ko sva prišla domov sva očistila kosilnico in jo pospravila. Z očetom smo odšli pregraditi krave in bika. Ko smo to opravili, nas je že čakalo kosilo. Bilo je ODLIČNO. Po kosilu sva imela z bratom prosti čas. Odšla sva se vozit z motorjem. Prevozila sva nemalo, ko sva ugotovila, da bo zmanjkalo bencina. Obrnila sva se in na srečo ga je zmanjkalo le 500 m pred domom. Brat Kristjan se je odločil, da ga bom jaz porival in tako je tudi bilo. Doma sva nalila bencin in motor je zopet peljal. Odpeljala sva se nekam v gozd in se tam skoraj izgubila. Na srečo sva našla pot nazaj, nakar sva srečala bratranca Aljaža in Roberta, ki sta se tudi vozila z motorjem. Odločili smo se, da gremo eno tekmo in kot ponavadi sva zmagala midva, saj je najin motor dosti močnejši in hitrejši kot njun. Odločili smo se, da gremo ponovno gledat kraj, kjer nameravamo posneti film. Ugotovili smo, da so se prizorišča filma zelo dobro ohranila, saj bo potrebno le malo obnoviti stojala za kamere in malo očistiti teren, da ne bi bilo poškodb. No, potrebno pa bi bilo popraviti lesene rekvizite, saj so čisto izginili. Odpravili smo se domov, vendar se med potjo nismo mogli upreti lepim in slastnim jagodam ob poti. Na poti domov smo se ustavili še ob bližnjem vrbovem grmu. Imel je odličen les za piščali in mlinčke. Naredili smo kar 4 mlinčke in 12 piščali. Ko smo prišli domov, so nas čakale temnordeče češnje, ki se jim nismo mogli upreti. Najedli smo se jih do sitega. Tako se je končal prosti čas in z očetom smo odšli ralkat koruzo. Odšli smo z najmanjšim in najšibkejšim (ima le 25 konjskih moči) traktorjem. Tako kot sem predvideval, smo se na sredini njive udrli. Očka je ustavil mimoidočega traktorista in on nas je rešil iz blata. Delali smo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Delali smo dobro uro in pol, ko pa smo končali, smo se počasi odpravili proti domu. Doma sta že čakala bratranca z idejo, da bi se šli skrivat. Pretehtali smo idejo in se odločili, da bi raje odšli igrat »RuneScape«. Dogovorili smo se, da bova midva na »prascu«, onadva pa na »lebnu«. Dobili smo se v »Varocku«, potem pa smo delali vse živo. SLOVARČEK: *»prasec« - na RuneScapu imamo račun z imenom prasec beton, ki ga imenujemojirasec. *»lebn« - na RuneScapu imamo račun z imenom leben car, ki ga imenujemo lebn ali leban. Lebn zato, ker sem račun dobil od sošolca Klemna Lebna. *»Varock« - mesto v internetni igri RuneScape. Dnevnik lepo se imej, jutri pa ti spet pišem. 24 NAŠ ČASOPIS Občina H Horjul 21. december 2009 elektronski naslov: obcinaShorjul.si Na zbirnem mestu v Horjulu pri starem vrtcu se je zbralo okoli 80 občanov, ki so odšli na očiščevalno akc^o. Očistimo Sloven^'o v enem dnevu Pod tem naslovom je v soboto, 17. aprila 2010 Društvo Ekologi brez meja organiziralo največjo očiščevalno akcijo v Slovenci. Veliko razumevanje za to akc^o je bilo tudi med občani Horjula, saj se je akc^e udeležilo kar 280 odraslih iz vseh vasi v občini ter 180 otrok. Zbirna mesta za udeležence očiščevalne akc^e so bila v Horjulu, Ljubgojni, na Vrzdencu, v Zaklancu, v Podolnici, na Lesnem Brdu, na Koreni in na Samotorici. Na zbirnem mestu pri Športnem parku na Vrhniški cesti se je zbralo veliko najrazličnejših že deloma sortiranih odpadkov. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki sod^o med odvoz kosovnega materiala., ki bo v Horjulu potekal 21. aprila letos. Med letošnjo očiščevalno akc^o so pripeljali občani veliko avtomobilskih in traktorskih gum, ki jih sicer niso sprejemali kot kosovni material. Prav tako se je nabralo precej salonitne kritine, ki jo bodo že na zbirnem mestu zavili v polivinil in postavili na palete. K uspehu očiščevalnih akc^e v občini je veliko prispevalo lepo toplo pretežno oblačno vreme in organizatorji Polona, Uroš in Darko Zdešar s pomočniki. France Brus Takole so se kar s štirimi traktorji s prikolico odpravili Horjulci na čiščenje divjih odlagališč. Za lepši videz Vrzdenca Vaščani Vrzdenca že vrsto let organizirajo kakšen teden pred veliko nočjo čistilno akc^o v svojem kraju, v kateri temeljito počistio vso vas. Tudi letos v soboto, 27. marca, se je okrog petnajst občanov različnih starosti udeležilo delovne akc^e za lepši videz Vrzdenca, ki jo je organiziral vaški odbor. Pometli so ves pesek ob glavni cesti skozi vas, ki ga je pozimi potresla cestna služba proti poledici. Prav tako so očistili jaške in Skupina udeležencev delovne akc^e na Vrzdencu pred velikonočnimi prazniki Takole so pometali pesek ob robu ceste in očistili kanale in jaške na Vrzdencu ob državni cesti. kanale, v katerih se je nabral pesek, da bo lažje odtekala meteorna voda. Ena skupina vaščanov je temeljito pospravila in počistila smeti okoli Zelene doline in gasilskega doma, druga pa okolico bližnjega potoka, kamor voda ob večjem deževju nanese veje in plastične vrečke. Čeprav so se Vrzdenčani že potrudili za lepši videz vasi, se bodo udeležili tudi akc^e društva Ekologi brez meja, ki jo bodo organizirali v soboto, 17. aprila 2010. V tej akc^'i se bodo lotili čiščenja okolice vasi ob gozdovih, stezah in poteh ter divjih odlagališč odpadkov. Brance Brus Na čiščenje so se v Ljubgojni odpravili tudi starši z majhnimi otroki. Pogled na zbirno mesto zbranega odpadnega materiala pri Športnem parku v Horjulu. Praznovanje velike noči Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Na ta dan kristjani praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Na veliki petek, ko so Jezusa križali, je zapovedan strogi post in se edini dan v letu v cerkvi ne daruje mase. Blagoslov jedil v cerkvi svetega Kanc^ana na Vrzdencu. Raznašalci ognja, ministranti in cerkovniki nalagajo žerjavico v posebne kovinske škatle na žici. Tradic^'a praznovanja velike noči se po državah razlikuje. Pri nas sodi k praznovanju blagoslov ognja zgodaj zjutraj na veliko soboto, ki ga ministranti in cerkovniki raznesejo po hišah, da z njim gospodinje zakur^o v peči. V popoldanskih urah je po vseh podružničnih cerkvah in nazadnje v Horjulu blagoslov - žegnanje jedil, ki so na mizi za zajtrk po procesni vstajenja in prvi jutranji maši na velikonočno nedeljo. Te jedi imajo posebno simboliko - suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren žeblje, potica pa trnovo krono. K letošnjemu svečanemu praznovanju velike noči je svoje prispevalo tudi vreme, zlasti pri blagoslovu ognja, nošenju jedil k blagoslovu v cerkve in procesni vstajenja na samo veliko noč. France Brus Skupina Vrzdenčanov po »žegnu« jedil pred cerkv^o. Vstajenska procesna na velikonočno nedeljo po Horjulu Občina Horjul Slovenska cesta 7 T: (01) 759 11 20 F: (01) 759 11 30 Uradne ure: ponedeljek: 9. do 12. ure sreda: 9. do 12. ure in od 14. do 16.30. ure petek: 9. do 12. ure 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina NAŠ ČASOPIS 25 Tradicionalen pomladanski sejem V nedeljo, 21. marca 2010, je Turistično društvo Horjul v športni dvorani pri osnovni šoli organiziralo že enajsti tradicionalni pomladanski sejem, ki se ga je udeležilo dvainštirideset razstavljavcev in prodajalcev iz vse Slovence. Največ jih je bilo iz bližnje okolice, predvsem s kmečkega turizma. Ponudili so suhomesnate izdelke, ki sod^o k praznovanju velike noči, zlasti šunke in želodčke. Manjkalo ni niti sladkih dobrot, od piškotov do potic, pa tudi različnih p^ač ter mlečnih izdelkov - raznovrstnih domačih sirov. Pravega sejma ne bi bilo brez Ribničanov in njihove suhe robe in lončarskih izdelkov, ki so jih razstavili na prostem pred vhodom v športno ložbi občine. Za lačne sta poskrbela kuharja bograča Jože Mole in golaža Zvone Hižar, za p^ačo pa domača sejemska gostilna Horjulski hlebček. Na sejmu so pripravili tudi kulturni program, v katerem so nastopile horjulske mažorete, moški kvartet in ljudski godec z Vrzdenca, Toni Slovša. Sejemsko prireditev so popestrili z vlečenjem vrvi v moški in ženski konkurenci. Pri ženskah so zmagale Ježevke iz Žažarja, drugo mesto so osvojile Kmetje odprtih vrat so ponudile suhomesnate izdelke za prihajajoče praznike. Na stojnici novi motivi vitrajev za velikonočne praznike Zdenke Stržinar. Stojnica z ročno izdelanim nakitom in okraski mlade izdeloval-ke iz Butajnove dvorano. Na sejmu smo prvič srečali Kitajce, ki so prodajali razne plastične igrače, ročne in stenske ure in druge drobnar^e. Od domačinov so se predstavili čebelarji, čipkarice, izdelovalka unikatnega nakita pa tudi izdelovalka vitrajev. Svoj kotiček so namenili tudi najmlajšim občanom, ki so pod vodstvom svojih mentoric prikazali izdelovanje pr^etnih izdelkov za oko, med drugim tudi velikonočne okraske, ki so jih razstavili tudi v iz- Kotiček za najmlajše, v katerem so nastajali lični izdelki za praznike. Ljubgojnčanke in tretje mesto mažorete. Pri moških so bili najuspešnejši Ta hudi iz Ljubgojne, drugi Šurki iz Podolnice in tretji Ježi iz Žažarja. Tokrat zmagovalci niso pršeli pokala, pač pa pravi kraški pršut, in sicer v moški in ženski konkurenci. Organizatorjem sejma je pripomoglo tudi vreme, sicer nekoliko oblačno vendar brez dežja. France Brus Moški kvartet je gost številnih prireditev v občini. Vlečenje vrvi je pritegnilo številne gledalce in navlače. Podelitev nagrade za zmago v vlečenju vrvi za Ta hude iz Ljub-gojne. Prva nagrada v ženski konkurenci je pripadla Ježevkam iz Žažarja. Izdelava velikonočnih butar v gasilskem domu na Vrzdencu Delavnica izdelave velikonočnih butar Kot že vrsto let zapored je Vaški odbor Vrzdenec v soboto pred cvetno nedeljo, to je 28. marca 2010, organiziral delavnico izdelave butar. Odrasli so poskrbeli za vrbove in leskove palice, za bršljan, oljčne vejice, resje in za vse drugo, kar je potrebno za izdelavo butar. Na cvetno nedeljo butare nesejo oziroma peljejo z vozom in zapravljivčkom k blagoslovu v Horjul. Tudi letos se je v gasilskem domu zbrala vesela družba Vrzdenčanov, ki so prišli izdelovat butare. Pri izdelavi so dovolj spretnosti pokazali tudi otroci, ne le njihovi starši in preostali krajani, ki so otroke poučili in jim praktično pokazali, kako nastane velikonočna butara. Za presenečenje vseh izdelovalcev butar je poskrbel podžupan Franci Pišek, ki je vse udeležence delavnice postregel s pico velikanko iz peči Gostilne Boter. V nekaj urah so izdelali toliko butar, da so jih naslednji dan k blagoslovu h kapelici Matere svetega rožnega venca pelj ali kar s tremi vozovi. France Brus Trojica voz z Vrzdenčani z butarami na poti skozi Horjul Z blagoslova zelenja in cvetja pri kapelici Kraljice svetega rožnega venca Obvestilo Knjižice avtorja dr. Rudýa Koncilja z naslovom Slovenci, praprebivalci Evrope lahko naročite na telefonsko številko: 41/437-568 Andrej. Cena knjižice je 1 evro.Vse predloge za pozitivni razvoj Občine Horjul na vseh področjih (zadrževalniki, lokalna samouprava, infrastruktura ...) z veseljem sprejemamo na e-naslov predsednik@horjul.sds.si Na isti e-naslov naslov lahko pošljete tudi predloge za okrogle mize. Priporočamo vam redno spremljanje naslednji dveh in-ternetnih strani: http://www.horjul.sds.si/ http://www.sds.si/ Občinski odbor SDS Horjul OO SDS Horjul vabi na okroglo mizo z naslovom SAMOZDRAVLJENJE IN ODPRAVA VZROKOV BOLEZNI PO NARAVNI POTI Okrogla miza bo v soboto, 7. maja 2010, ob 20. uri v prvem nadstropju v prosvetnega doma v Horjulu (pevski sobi). Kot gost bo na okrogli mizi sodeloval: Aleš Homovec, vrhunski evropski strokovnjak s področja samozdravljenja in obnavljanja telesnega imunskega sistema ... Pogovorili se bomo o vzrokih za nastanek bolezni današnjega časa ter hkrati izvedeli, kje je rešitev le tega problema in kako je mogoče na zelo preprost in praktičen način odpraviti vzroke teh bolezni ter izboljšati kakovost življenja že danes. Vabljeni! 26 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Novice iz Doma starejših občanov Marec ali sušec. Mesec, ko se top^o zadnje snežne kepe in že-n^o ptički. Mesec, ko se narava prebuja in dnevi postajajo daljši. Mesec, v katerem nestrpno pričakujemo tople dneve. Tudi v Domu starejših občanov Horjul smo nestrpno pričakali marec in vse dogodke, povezane z njim. 8. marca, ob dnevu žena, so nas obiskale članice Turističnega društva Ljubljana - Šiška in nam pr^etno popestrile dopoldan. Prisluhnili smo recitac^am ter domačim in tujim melodram. Skupaj smo zapeli nekaj ljudskih pesmi. Na gregorjevo, 12. marca, skoraj pozabljeni praznik ljubezni in dan, ko se po ljudskem izročilu žen^o ptički, so nas obiskali otroci iz horjulskega vrtca. Malčki iz skupin Murenčkov, Metuljčkov in Pikapolonic so nam pripravili glasbeno-plesni nastop. Načudili smo se, koliko že znajo, čeprav so še tako majhni. Začetek pomladi so nam naznanili učenci OŠ Horjul z recitacijami in plesnim nastopom. Šolski ansambel nam je zaigral nekaj narodno-zabavnih viž. Na dan, ki je posvečen vsem materam, 25. marca, je bilo pri nas še posebno veselo: obiskala nas je Folklorna skupina Pušeljc iz Ljubljane. Zaplesali so venček prekmurskih in štajerskih plesov. Naše oči se niso ustavile le ob dovršenih plesnih korakih, temveč tudi ob zelo lepih narodnih nošah. Najbolj veselo pa je bilo na koncu, ko smo vsi skupaj zapeli in tudi zaplesali. Ja, marca je bilo v našem domu lepo in veselo. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, ker ste v naš dom prinesli pomlad in z njo tople žarke, ki nas bodo še dolgo greli. Emanuela Grom, del. terapevtka Sprejem in prevoz novih zvonov na Koreni, jul^a 2009 Letni občni zbor konjeniškega društva 13. februarja 2010 je v gasilskem domu na Vrzdencu potekal letni občni zbor Konjeniškega društva Zelena dolina. Predsednik Tone Zdešar je v uvodu pozdravil podžupana Občine Horjul g. Francka Piška in prisotne člane, nato pa predstavil delovanje društva v letu 2009. Navzoči so se seznanili s finančnim poročilom blagajničarke za lani ter načrtom upravnega odbora za leto 2010. Lani je konjeniško društvo sodelovalo pri prevozu otrok na cvetno nedeljo, turističnem prazniku na Brišah pri Polhovem Gradcu, jul^a na sprejemu in prevozu novih bronastih zvonov na Koreni, organiziralo pa je tudi tradicionalni blagoslov konj na Vrzdencu. Prevozi mladoporočencev in otrok ob vsakoletnem spomladanskem sejmu so tudi že stalnica pri delovanju društva. Jun^a je društvo uspešno priredilo prvo konjeniško veselico, kjer se je klub neugodnemu vremenu pokazala zavzetost članov, ki so veselico dobesedno spravili pod streho. Ob zvokih Ansambla Čepon se je na Bitencovi domačni rajalo pozno v noč. Društvo je bilo uspešno zastopano na tekmovanjih v spretnostni vožnji dvovpreg v Zajčji dobravi in hitrostni preizkušnji na tekmovališču Vrbljene. Tr^e člani našega društva so včlanjeni v vseslovensko društvo rejcev slovenske hladnokrvne pasme konj. Tone Zdešar je v sklopu tega društva prejel prestižno priznanje in naziv »rejec leta 2009«. Zaželeno je, da bi bili rejci slovenske hladnokrvne pasme konj iz našega društva v večjem številu zastopani v tej organizac^'i. Z logotipom konjeniškega društva, ki je bil natisnjen na majice, kape in telovnike, in tiskanjem koledarjev ob koncu leta je bilo poskrbljeno tudi za zunanjo podobo društva. Za leto 2010 društvo poleg že utečenih prireditev za 1. maj načrtuje ogled sejma v Avstr^l, konjeniško veselico 19. jun^a z Ansamblom Mladi godci ter septembra sodelovanje pri sprejemu in prevozu novih bronastih zvonov na Samotorici. Z vsakoletnim konjeniškim praznikom in prikazom kmečkih opravil želi društvo prispevati svoj delež pri ohranjanju starih navad in običajev, ki žal izginjajo tudi iz naše doline. Vsem, ki ste finančno ali na kakršen koli način podprli delovanje društva, se iskreno zahvaljujemo. Vabimo pa tudi nove rejce in ljubitelje konj in narave, maj se nam pridružio. Evgen S., foto Matej Kogovšek Zmaga ostala doma Prostovoljno gasilsko društvo Žažar je že drugo leto zapored organiziralo tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki se ga je udeležilo 38 ekip. Tekmovanje v spajanju sesalnega voda je iz leta v leto bolj priljubljeno in tudi krovna organizac^a GZS želi v prihodnjem letu organizirati pokalno prvenstvo v sodelovanju s petimi društvi. Med slednjimi je tudi PGD Žažar, ki je aprila organiziralo tekmovanje že drugič. Tekmovanje, ki temelji na dvobojih v spajanju sesalnega voda ter v napredovanju hitrejšega v naslednji krog, je v športno dvorano Horjul privabilo 38 ekip, med njimi najboljše slovenske ženske in moške ekipe. V kategorii članic je tekmovalo 14^ekip, med katerimi so bile pričakovano najhitrejše članice PGD Žažar, ki so za vajo porabile le 18,92 s, pred štajer- skima ekipama PGD Tinje in PGD Kebelj. Če se je pri članicah ponovila končna uvrstitev prve trojice z lanskega tekmovanja, pa je bilo pri članih bolj napeto. V finalnem dvoboju so se pomerili člani PGD Žažar 2 z lanskimi zmagovalci iz Šmartnega na Pohorju. Domačini, ki letos po uspehih sod^o v sam vrh slovenskih gasilskih ekip, so bili hitrejši s časom 16,75 s ter se tako veselili zmage. Tretje mesto je zasedla ekipa iz Bele krajine, PGD Lokvica. Nastopilo je tudi kar nekaj ekip iz naše bližnje okolice. Članice PGD Sinja Gorica so bile 7., mesto za njimi PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, članice Dvora pa so bile 10. Med člani so 5. mesto zasedli člani PGD Žažar 1, ekipa iz Šentjošta 6. mesto, deseterico pa so zaključili člani PGD Podlipa - Smrečje 2, njihova prva ekipa pa je bila na koncu na 19. mestu. Mesto za njimi so bili člani društva Drenov Grič - Lesno Brdo, zadnji dve mesti pa sta pripadli članom PGD Bevke in PGD Dvor. Zmagovalci v kategorii članic in članov so prejeli še prehodne pokale, ki sta jih podelila predsednica PGD Žažar, Katarina Vrhovec, ter podžupan Občine Horjul ter hkrati tudi sponzor tekmovanja Franci Pišek. Poleg prehodnih pokalov, ki so tako ostali kar doma, sta zmagovalni ekipi prejeli še družinski pici sponzorja Gostilne in pizzerie Boter z Vrhnike. Po uradnem zaključenem delu se je tekmovanje nadaljevalo z zabavo ter plesom, za kar je poskrbel Ansambel Prosen iz Žažarja. Ob koncu se zahvaljujemo vsem članom društva, ki so pomagali pri izvedi tekmovanja, Ansamblu Prosen, sodnikom za korektno sojenje, Boštjanu Trčku za vodenje, sponzorju Gostilni in pizzerii Boter ter Občini Horjul. Zahvaljujemo se tudi PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, PGD Šentjošt, PGD Horjul, Športnemu društvu Šentjošt, KUD Podlipa - Smrečje, podjetju Elektrotehnika Spekter za vso pomoč pri izvedbi tekmovanja. Hkrati pa že zremo v prihodnost in upamo, da se nam boste prihodnje leto na tekmovanju znova pridružili in uživali ob spremljanju vrhunskih ekip. Mj Znova najhitrejše članice A PGD Žažar. Foto: Franc Brus PGD Žažar so zastopale kar tri ekipe. Najboljši v kategorii članov, zmagovalci pa ekipa članov PGD Žažar 2. 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina NAŠ ČASOPIS 27 Nadaljevalni tečaj za naziv gasilec V marcu in aprilu 2010 je Gasilska zveza Horjul v prostorih PGD Vrz-denec in Podolnica organizirala teoretični del tečaja za naziv gasilec, ki ga je obiskovalo 29 kandidatov. Na tečaju so bili predavatelji iz Gasilske zveze Horjul. Za predavanje iz prve pomoči so povabili predavateljico iz Gasilske zveze Brezovica. Praktični del tečaja so izvedli v soboto, 10., in v nedeljo, 11. aprila 2010, z zaključnim tridelnim napadom na stavbo starega vrtca na Šolski cesti. Sam tečaj skupaj s praktičnim in teoretičnim delom je trajal več kot 70 ur. Vzporedno z nadaljevalnim tečajem za naziv gasilec je potekal tudi tečaj za vodje skupin, ki se ga je udeležilo 20 kandidatov iz vseh petih PGD Gasilske zveze Horjul. Teoretični del tečaja je potekal v Za-klancu, praktični del pa v Horjulu 10. in 11. aprila letos. Predavatelji in inštruktorji na tem tečaju so bili isti kot na nadaljevalnem tečaju za naziv gasilec. Številna udeležba na obeh tečajih kaže na veliko zanimanje mladih za delo v PGD, kar zagotavlja tudi dobro požarno varnost v občini. Vodstvo GZ Horjul je zelo zadovoljno, ker so se nadaljevalnega tečaja za naziv gasilec prvič, od kar obstoja GZ Horjul, udeležili tudi kandidati iz Korene. V nedeljo, 11. aprila 2010, je fotografska kamera zabeležila praktično vajo kandidatov za naziv gasilec in za vodjo skupine. Še zadnja navodila podpoveljnika GZ Horjul pred vajo Za reševanje s pomočjo lestve z višine je potreb- Prenos ponesrečenca z nosili do mesta za nudenje prve pomoči no veliko znanja in spretnosti. Sodobna gasilska tehnika terja od gasilcev veliko znanja za uporabe sodobne tehnike za gašenje. Premiera lutkovne igrice Debela repa V petek, 26. marca 2010, je bila v gasilskem domu v Brezjah premiera lutkovne igrice Alekseja Tolstoja Debela repa, ki jo je predstavila lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova v re-ž^'i Mimi Sečnik. Lutke so oživeli in vodili: Davorin Sečnik - dedek, Marjeta Urbančič - babica, Irena Čadež - Metka, Jerneja Čepon - kužek, Slavko Prebil - muca in Milena Čepon - miška. Lutke je izdelal Slavko Prebil, ki je poskrbel tudi za sceno in razsvetljavo. Za glasbo sta poskrbela Irena Čadež in Ustvarjalci lutkovne igrice so se predstavili gledalcem. Gledalci so napeto spremljali dogajanje na odru. Davorin Sečnik. Na premieri in ponovitvi lutkovne predstave se je zbralo veliko otrok, ki so si skupaj s starši ogledali pr^et-no igrico in ob koncu lutkarjem navdušeno zaploskali. Igrica je bila namenjena mlajšim otrokom in je navdušila otroke in njihove starše. Dedek in babica sta si zaželela sladke kave, zato sta posejala sladkorno repo za pridelavo sladkorja. Iz semena je zrasla orjaška sladkorna repa, ki so jo šele s skupnimi močmi - dedek, babica, Metka, kuža, muca in miška - lahko izpulili. Lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova, ki jo vodi Mimi Sečnik, je bila ustanovljena leta 2006. Od takrat so uprizorili kar nekaj lutkovnih igric, s katerimi so nastopili na raznih srečanjih. Mednje sod^o: Marjetica in zmaj Jane Mil-činski, Sinjemodri Peter Urbana Guyla, Medvedek na obisku Leopolda Suhodolčana in Debela repa Alekseja Tolstoja, s katero se bodo letos udeležili republiškega srečanja lutkarjev. Z igrico bodo nastopili tudi v vrtcu in v šoli ter z njo razveselili najmlajše občane. Zaradi pr^etne vsebine in primerne dolžine je igrica kot nalašč za najmlajše. Pozdrav pomladi V soboto, 27. marca 2010, je bila v Prosvetnem domu v Horjulu tradicionalna kulturna prireditev Pozdrav pomladi. Na pri- reditvi, ki jo je vodila Barbara Burjak, so nastopile članice mažoretne skupine in skupine twirling iz Horjula z gosti Vzgojno-varstvene enote Marjetica Horjul in članicami pevske dekliške skupine Plamen. Pred polno dvorano gledalcev, Skupina otrok iz Vrtca Marjetica predvsem staršev, ki so si prišli ogledat nastop svojih otrok, so svojo spretnost pokazale mažorete vseh starostnih skupin, od cicibanov do mlajših kadetinj in kadetinj, od pionirk do posameznih parov. Prireditev so s svojim nastopom popestrili otroci iz Vrtca Marjetica z recitac^ami, plesom in petjem, ki so prvič nastopili na odru v svetlobi močnih žarometov. Ob pomoči vzgojiteljic so se dobro znašli in s svojim nastopom prav pr^etno presenetili vse obiskovalce Pozdrava pomladi. Z nekaj pesmimi se je predstavila dekliška vokalna skupina Plamen, ki se pravkar pripravlja na samostojen koncert . Prireditev Pozdrav pomladi je bila namenjena tudi vsem mamam ob materinskem dnevu. France Brus Nastop vokalne skupine Plamen na Pozdravu pomladi Nastop najmlajših kadetinj Mažorete, ki so nastopile na proslavi v Prosvetnem domu. 28 NAŠ ČASOPIS Občina Koncert za materinski dan Stane Kucler, znani organizator najrazličnejših avtomobilskih in motornih dirk na dirkališču v Industrijski coni v Logatcu, se je odločil, da bo v športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu za materinski dan pripravil koncert Lojzeta Slaka z gosti. H Horjul 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si V nedeljo, 28. marca letos, se je Lojze Slak s svojimi fanti iz Praprotna pred polno dvorano ljubiteljev domače glasbe predstavil Horjul-cem in drugim obiskovalcem, ki so prišli na koncert iz različnih krajev Slovence. Kot gosti večera so nastopile horjulske mažorete, domači Ansambel Mladi godci, harmonikarski orkester glasbene šole Marolt in kot presenečenje večera - prva dama slovenske estrade. Program je na svojstven način vodila in povezovala hudomušna Ana Liza - dramska igralka Nataša Tič Ral^an, ki je s svojimi šalami v rahlo obarvanem primorskem dialektu včasih še bolj razvnela dlani poslušalcev kot sami glasbeniki. Svojstven pečat je prireditvi vtisnil zaključni nastop več kot šestdesetih igralcev Maroltove glasbene šole, ki so skupaj z Lojzetom Slakom zaigrali na »frajtonarici« kar pred odrom, saj je bil oder premajhen za vse godce. Stanetu Kuclerju so pri organizac^i koncerta za materinski dan pomagali številni pr^atelji in sponzorji, katerim se iskreno zahvaljuje za pomoč. Franc Brus Ansambel Lojzeta Slaka nastopa in razveseljuje po Slovenci že 46 let. Presenečenje večera - prva dama slovenske estrade na Sla-kovem koncertu Za zaključek so skupaj zaigrali Slak in okrog 60 učencev Maroltove glasbene šole za harmoniko. Pogled na polno dvorano gledalcev v športni dvorani Hudomušna voditeljica večera Ana Liza - Nataša Tič Ril^an je mojstrsko povezovala program in vmes povedala kar nekaj izvirnih šal, ki so jim številni gledalci veselo zaploskali. Koncert dekliškega pevskega zbora Plamen V petek, 9. aprila 2010, je dekliški pevski zbor Plamen ob 10-letnici delovanja v Prosvetnem domu v Horjulu pripravil samostojni koncert. Zbor, ki je bil ustanovljen pred dese- timi leti, je osem let uspešno vodila Veronika Grdadolnik. Ko je odšla na štud^' v tujino, je odgovorno mesto zborovodkinje prevzela Maruša Mole, ki ga uspešno vodi že dve leti. Ob 10-letnici v zboru prepevajo: Valentina Buh, Lea Gabrovšek, Alenka Gerjol, Manca Keršmanec, Martina Kogovšek, Laura Marolt, Petra Medved, Martina Mole, Ana Zdešar, Majdi Zdešar, Mateja Zdešar, Neja Zdešar in Veronika Zdešar. Dekliški pevski zbor Plamen se je na koncertu ob 10-letnici delovanja predstavil s šestnajstimi pesmimi v slovenskem in angleškem jeziku ob spremljavi odličnega kitarista Matica Smrekar-ja, pianistke Urške Trček, trobentača Domna Čepona in flavtistke Martine Mole. Ubrani dekliški pevski zbor nastopa na kulturnih prireditvah, pri mašah in porokah, kamor jih zelo radi povab^o. Kot gost in morda tudi za popestritev glasbenega večera je nastopil otroški pevski zbor Iskrice pod vodstvom Martine Mole. V tem zboru prepevajo: Tadej Buh, Lara Ga-brovšek, Neža Kozjek, Eva Logar, Ta- mara Medved, Klara Plestenjak, Jul^a Slovša in Zala Trček. Jubilejnega koncerta ob 10-letnici obstoja zbora se je udeležila tudi prva voditeljica zbora Veronika Grdadolnik in nekaj pevk, ki so prejšnja leta pele pri zboru. Povezovalec programa Klemen Filipič je vse povabil na oder in iz dekliških grl je zazvenela pesem Naj bo lep ta dan. Pesmi je sledil dolg aplavz skoraj polne dvorane udeležencev koncerta. Ob koncu je povezovalec Klemen povabil vse udeležence na zakusko in kozarec soka. France Brus Šopek za Veroniko Grdadolnik, ki je osem let vodila dekliški pevski zbor. Otroški pevski zbor Iskrice z zborovodkinjo Martino Mole In še spominska fotografija zbora s kitaristom Maticem Smrekar-jem, trobentačem Domnom Čeponom in pianistko Urško Trček Pogled na polno dvorano v Prosvetnem domu v Horjulu Letni koncert Folklorne skupine Klas Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010, je Folklorna skupina Klas z gosti Navihanke iz Horjula in Folklorne skupine Šumnik iz Borovnice v dvorani Prosvetnega doma v Horjulu pripravila letni koncert z naslovom Prihaja pomlad, prihaja ljubezen. Folklorna skupina Klas se je predstavila s plesi iz okolice Ljubljane, z gorenjskimi plesi ob godovanju svetega Ivana, s plesi južne Primorske ter štajerskimi plesi - pu-stovanje. K uspehu horjulske folklorne skupine so veliko prispevale Jerneja Čepon, Mar^a Čipić Rehar in Jerneja Grdadolnik. Folklorna skupina Šumnik iz Borovnice, ki deluje že enajsto leto in jo vodi Sabina Končan, se je predstavila z bohinjskimi plesi in s spletom dolenjskih plesov Take ni, kot je moja žena. Na-vihanke, ki delujejo tretje leto v osnovni šoli, trenutno jih vodi Jerneja Grdadolnik, so zaplesale gorenjske plese v ritmu »za-mentorice binšrita. Na prireditvi je Tatjana Avsec, vodja JSKD, Območna izpostava Ljubljana okolica, podelila za več kot petletno delo v folklori bronasta Maroltova priznanja naslednjim članom Klasa: Darji Zdešar, Ančki Seliger, Aniti Peklenk, Suzani Rož-manec, Gašperju Peklenku in Primožu Na-godetu. Zlato Maroltovo priznanje pa je za več kot petnajstletno delo v folklori prejela Mar^a Čipić Rehar. Prireditev je v svojem slogu spretno povezoval znani kulturni delavec Matko Zdešar, ki so mu gledalci tako kot plesalcem ob zaključku veselo zaploskali. France Brus Folklorna skupina Šumnik iz Borovnice je kot gostja nastopila na letnem koncertu FS Klas. Ko ob zvokih harmonike Luke Čepona in violinistke Neže Cankar zaplešejo plesalci Folklorne skupine Klas. In za konec predstave še skupinska spominska fotografija vseh nastopajočih. Nastop Navihank z gorenjskimi plesi 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Qho^ NAŠ ČASOPIS 29 v Koncert Ansambla Cepon V soboto, 10. aprila 2010, je ob predstavitvi nove zgoščenke domači Ansambel Če-pon v športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu pripravil zanimiv koncert. Na koncertu so poleg Če- rič, Ansambel Roka Žlindre in Kopitar, ki ni skoparil s šalami, Ansambel Jurčki. Kot gostja večera je nastopila Nuša Derenda. Za povezovanje programa je poskrbel Boris ponov zaigrali in zapeli ter navdušili številno občinstvo njihovi pr^atelji: Kvintet Dori, Ansambel Svetlin in Stane Pet- Z Ansamblom Jurčki je zapel tudi voditelj koncerta Boris Kopitar. Nastop Ansambla Svetlin, ki je igral po koncertu za ples. Ansambel Roka Žlindre se predstavi. Ansambel Cepon z voditeljem Borisom Kopitarjem in z gostjo večera Nušo Derenda v roke je vzel tudi mikrofon ter pomagal pevcem v ansamblih in tudi sam zapel nekaj pesmi, s katerimi je razvnel dlani obiskovalcev v dvorani. Člani narodno-zabavnega Ansambla Čepon so se na koncertu kar štirikrat predstavili občinstvu z enajstimi skladbami. Za uvod so zaigrali Naj živi domača muzika, Spomine na mladost in Večni ženin. Skupaj z Borisom Kopitarjem so predstavili Moj bo vnuk še pel slovenske pesmi, z Nušo Derenda pa pesem Upanju se ne odrečem. Kot se za Horjulce spodobi, so predstavili tudi skladbi Ni mulca čez Horjulca, Horjul-ke so žurke in še vrsto drugih skladb, ki jih najdemo na novi zgoščenki. Ansambel Jurčki se je predstavil s skladbami Prešmen-tane dekline, Zadnja noč in Šnopcarska. Kvintetu Dori so obiskovalci zaploskali za izvedbo skladb Avto moj ne ve, Leti, leti lastovka in Verjemi in zaupaj. Ansambel Roka Žlindre, ki bo letos skupaj z Ansamblom Kalamari zastopal Slovenko v Moskvi na Evroviz^l, je horjul-sko občinstvo razvnel s skladbami Del srca, Najlepše je, kadar sva skupaj in s Smentano rečjo. Kot zadnji je nastopil Ansambel Svetlin s pevcem Sta-netom Petričem s pesmimi Po nagelj na Limbarsko goro, Ne odhajaj več in Belo obleko si že nosila. Po koncertu se je Nejc Če-pon zahvalil vsem znancem, pr^ateljem in sponzorjem, ki so omogočili organizac^o in izvedbo koncerta, pa tudi gasilcem za urejanje prometa na parkirišču. Pevka ansambla Irena Če-pon je vodjem nastopajočih ter voditelju koncerta in gostji večera predala svojstven šopek - v Horjulu izdelano suho domačo salamo in zgoščenko. Po koncertu so se obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih Ansambla Svetlin. Za hrano in p^ačo so poskrbeli horjulski gasilci, tako da je bilo veselo do poznih večernih in zgodnjih jutranjih ur. France Brus Podoknica z Mladimi godci Ansambel Mladi godci ohranjajo običaj podoknice ali po domače "ofiranja". Ta običaj je zelo lep, a žal je vedno redkejši, zato so se fantje se odločili, da ga bodo ohranjali in ga poskušali čim bolj oživeti med ljudmi. Naj bo rojstni dan, obletnica poroke, godov-ni dan ali pa lepo dekle, kateri bi fant s podoknico rad pokazal, da mu je všeč. Vsi, ki bi želeli pokloniti podoknico z Mladimi godci, lahko to storite tako, da fante pokličete na njihovo telefonsko številko, ki jo najdete na njihovi internetni strani www.mladigod-ci.si , kjer se boste dogovorili o terminu ter vseh podrobnostih in željah. Moja soba Moj najljubši kotiček v naši hiši je moja soba. V njej preživim večino časa, saj je v njej vse po mojem okusu, stvari so mi všeč in v njej se vedno počutim dobro. V sobo grem, kadar sem vesela, žalostna, jezna ali pa kar tako. Uporabljam jo za učenje, razvedrilo, spanje. Je oranžne barve in ima pohištvo rumene, bele, oranžne in modre barve. V sobi je vse pisano in je veliko rož. Imam tudi svoj balkon. V njej se vedno počutim lepo in mi je pr^etno. Upam, da mi bo moja soba še dolgo časa služila. Klara Lavriša, 7.a Družinski običaji Konec oktobra že skoraj vsako leto hodimo k babici obirat oljke. Doma pripravimo oblačila, zobne ščetke in druge stvari, ki jih damo v avto in odrinemo proti Primorski. Moja nona in nono živita nad Ankaranom v vasi Barižana, tako da zvečer, ko pogledam proti Kopru, vidim veliko lučk. Zgodaj zjutraj, ko se zbudim, pojem zajtrk in čakam, da pridejo teta Martina, stric Miro, bratranec Klemen in sestrična Mojca ter njuna nona Angela. Nato vsi skupaj odidemo k oljkam n jih začnemo obirati. Na vsako stran drevesa položimo mrežo, široko 4 m, dolgo približno 15 m. Oljke obiramo z grabljicami ali z rokami. Nono ima tudi grabljice na zrak, ki so na 2-metrski palici. Grabljice tresejo veje in tako olive padejo na mrežo pod drevesom. Pri tem moramo paziti, da ne pohodimo olive, ki so že na mreži. Ko oberemo 3 oljke, olive stresemo v posode, mmreže pa raztegnemo pod naslednje oljke. Ko se stemni, nono s traktorjem zvozi posode z olivami v prostor, kjer olive preberemo, kar pomeni, da listje in vejice ločimo od oliv. Nato olive pelje v mlin, kjer se zmeljejo in iz njih pridelajo dobro olivno olje. Nono ima 140 oljk, belice, črnice in olive za vlaganje. Zvečer smo tako utrujeni, da zelo hitro zaspimo. Nonotu zelo rada pomagam obirati olive Jana Vrhovec, 6. a Naši družinski običaji so to, da vsako leto pred velikonočnimi prazniki pečemo potico in barvamo pirhe, poleti hodimo na Veliko planino in se vsako nedeljo popoldne zberemo in dru- žimo. Na velikonočni petek mamici in babici pomagam peči potico. Naslednje jutro , na velikonočno soboto pa delamo pirhe. Na jajce položimo mokro trobentico, ga zavremo v tanko krpico, močno zategnemo in zavežemo. Nato jih po več skupaj skuhamo v čebulnih listih, tako da dob^o lepo rdečo barvo. Na jajce položimo tudi liste regrata, v^olice, deteljice. Ta čas je lep, ker se družimo in skupaj ustvarjamo. Luc^a Bastarda, 6. a V tednu pred cvetno nedeljo s starim atom na-bereva zelenje in šibe za butare. Ata šibe poveže v snopiče, nanje z vrvico naveže nabrano zelenje. Med zelenje za butare spada bršljan, oljka, pušpan, brinje, božje drevce, včasih tudi dišeče vresje. Na cvetno nedeljo nesemo butare k blagoslovu. Ko jih prinesemo domov, nekaj zelenja izpulimo iz butarice in ga zataknemo za strehe domačih stavb. Ostale pa posušimo in shranimo do naslednje velike noči. Takrat pa to zelenje skurimo, ko kuhamo šunko in pirhe. Žan Logar, 6. a Kje je moje mesto? Moram povedati, da si takšnega vprašanja še nikoli nisem zastavil. Po navadi namreč razmišljam o drugih stvareh. Odgovore na ta vprašanja si predstavljam kot razmišljanje o prihodnosti, o problemih odraščanja, o pasteh sodobne družbe, o vplivih med^ev, vzgoje, okolja na oblikovanje osebnosti. O nadaljnjem šolanju še nisem dosti razmišljal. Sedaj, ko pa se je potrebno vpisati na srednje šole, pa vse bolj razmišljam o tem. Le redki imajo to srečo,^da vedo, kam bodo šli naprej in kaj jih veseli. Čeprav je v današnjih časih najbolj važen »papir« - kaj si po izobrazbi, je zame bolj pomembno, da rad opravljaš delo. Če ti to uspe, si po mojem mnenju uspel v življenju. Šolo nameravam nadaljevati na gimnaz^i Vič. Tja hodi tudi moj brat. Predstavitev šole na informativnem dnevu mi je bila všeč, zato se nisem odpravil nikamor drugam. Na gimna-z^o grem, ker še nisem povsem odločen, kaj nameravam opravljati v življenju. Težko se je namreč pri štirinajstih odločiti, kaj boš počel čez 5-10 let. Veselio me predvsem tehnične stvari. Zelo rad imam tehniko, pa tudi matematiko in fiziko. Veseli me tudi medicina. V življenju se želim naučiti igrati na frajto-nerico. Moja velika vzornika sta gospod Lojze Slak in Franc Mihelič. Oče mi je harmoniko kupil že pri štirih letih. Na začetku sem se še kar trudil, potem pa me je minilo. Sedaj, po desetih letih, pa me je spet zagrabilo potipati gumbe tega ljudskega instrumenta. Večkrat sem pogledal tudi v njeno notranjost in videl, da ni težko narejena. Morda bom pa v življenju izdeloval harmonike. Nikoli se ne ve. Velik vpliv na našo prihodnost ima tudi puberteta. V tem času poleg telesnega razvoja začnemo tudi bolj miselno in duševno dozorevati. Kljub temu pa postanemo tudi svojeglavi. Velikokrat ne poslušamo staršev in poskušamo z glavo skozi zid. Vsem, ki prebirate ta spis, svetujem, da ubogate starše ali pa vsaj premislite o njihovem nasvetu. Na gimnaz^i bom moral paziti tudi na izbiro pr^ateljev. Nikoli ne veš, v kaj te lahko potegne družba. Droge in alkohol so le ena glavnih zasvojenosti, v katere te lahko potegne družba. Lahko padeš v družbo nestrpnih, do drugače mislečih, lahko pa si že po naravi tak. V tem primeru lahko zaideš na pota krivih dejanj. Slabo družbo lahko najdeš tudi na internetu. Internet nudi mnogo dobrih in novih podatkov, ki nam pomagajo pri šolanju. Poleg tega pa tudi mnogo slabega. Tu ciljam predvsem na zlorabe in kriminal. Več o problemih sodobne družbe si lahko preberete v knjigi Jul^a je zaljubljena pisateljice Majde Koren, ki jo vsem priporočam. Tudi med^i vplivajo nas. Mnogokrat nas poučno, kaj je potrebno in kaj se ne sme delati. Po drugi strani pa to še podžge tiste, ki delajo slabe stvari. Zato je pomembno, da poslušamo starše, saj nam hočejo samo dobro v našem življenju. K sreči živim v kraju, kjer se droge, kriminal in nasilje še ni pojavilo in to je dobro za razvoj mladega človeka. Nazadnje še zaključna misel: Učimo se zase in sami odločamo o sebi. Starši nas lahko le usmerjajo, da ne skrenemo na kriva pota. Zato pa obstaja stavek: Čudna so pota Gospodova. Domen Muha, 9.a Prvoaprilske šale Prvi april je edini dan v letu, ko se lahko malo pohecamo. Ko sem zvečer prišla domov, sem se spomnila, da še nikogar nisem potegnila za nos. Z mobitela sem poklicala na stacionarni telefon in se sama oglasila. Nekaj časa sem se delala, da se pogovarjam, nato pa sem mami rekla, da se z njo želi pogovoriti babica. Ko je prišla po stopnicah do telefona, se je oglasila in me nato vprašala, zakaj je prekinilo. Spomnila sem jo, da je prvi april. Petra Nagode, 7. b Prvi april je dan, namenjen šalam. Na ta dan je ati nahecal mami. Po telefonu ji je rekel, da se mu je na avtocesti pokvaril avto. Verjela mu je, se takoj oblekla in odhitela ven, da bi mu pomagala. A je bil na dvorišču in se ji smejal. še dobro, da je bila le šala, saj bi drugače šlo veliko maminega časa. Nika Škof, 7. b Prvi april je dan vseh ljubiteljev šal. Na ta dan sem mami rekel, da je naša učiteljica Tadeja padla in si poškodovala glavo. Mami je takoj zajela sapo in se zelo prestrašila. Potem pa sem ji rekel, da je prvi april. At^a pa sem po telefonu prestrašil tako, da sem mu rekel, da me je zbil avto. Še dobro, da ni 1. april vsak dan. Matjaž Plestenjak, 5. r Prvi april je dan, ko se vsi šalimo. Tudi jaz sem mami potegnila za nos. Rekla sem ji, da sem pri zgodovini dobila tri in mi je verjela. Brž ko me je vprašala, kako to, sem ji rekla, da je to prvi april. Hana Končan, 6. a Prvoaprilska šala Prvi april je dan šal. Čeprav sem vedela, da je prvi april sem nasedla na šalo. Na prvi april sem poklicala svojega očeta po telefonu. Hotela sem ga našaliti, a mi ni uspelo. Čez deset minut me je oče poklical nazaj. Čeprav sem vedela, da je prvi april, sem nasedla na šalo. Rekel je, da ga je v ustnico pičil sršen. Tako je govoril, da se mi je zdelo, da je to res. Ko sem s strahom vprašala, ali gre v bolnico, mi je rekel, da je prvi april. To me je vzpodbudilo, da sem poskušala še sama koga potegnilo za nos, a mi ni uspelo. Tisa Vrhovec 8.b 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Na področju vodooskrbe se obetajo večje spremembe Občinski svet je na zadnji seji 7.4.2010 sprejel odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki bo nadomestil svojega predhodnika iz leta 1987. Z njegovo uveljavitv^o se na področju vodooskrbe v občini v naslednjih letih obeta kar nekaj sprememb. Upravljanje z vaškimi vodovodi bodo prevzeli za to kvalificirani izvajalci, v poznejši fazi pa je predvideno tudi poenotenje cene vode v občini. Gre sledi državni zahtevi, da morajo za vse vodovodne sisteme skrbeti kvalificirani delavci in ne za kaprico občine. »Gre za kislo jabolko, v katerega moramo hočeš nočeš ugrizniti,« je dejal vodja rež^skega obrata na občini Franci Petkovšek, ki je tudi vodil delovno skupino za pripravo omenjenega odloka. Odlok v grobem predvideva, naj bi vsi vodovodi v občini v roku dveh let dobili usposobljenega upravljavca. Za območje okoli Podsmreke, kjer so priključeni na ljubljanski vodovod, s tem ne bo večjih sprememb, kajti tam že sedaj z vodovodom upravlja Javno komunalno podjetje VO-KA. Drugače pa je v drugih predelih občine, kjer z vodovodi trenutno upravljajo posamezne krajevne skupnosti oz. njihovi vaški vodovodni odbori. Ti bodo morali, sodeč po odloku, pripraviti vodovodne sisteme na način, da bodo ustrezali veljavnim standardom, merilom in predpisom. »Gre za zelo občutljivo materjo, saj vemo, da so mnogi občani vložili ure in ure prostovoljnega dela v gradnjo vodovodov, sedaj pa naj bi slednje predali v roke občini. Prenos v upravljanje kvalifici- Občinska seja Polic^a in redarji pred svetniki Dobrova, 7. april - Občinski svet je na svoji redni seji obravnaval dvanajst točk dnevnega reda, med drugim tudi nekaj pomembnejših odlokov s področja vrtcev, oskrbe z vodo in pogrebne dejavnosti v občini. Pred svetniki sta podala svoje letno poročilo tudi predstavnika Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter Policyske postaje Vič. Komandir polic^ske postaje Franc Marolt je dejal, da je občina v primerjavi z drugimi na področju kriminalitete še vedno zelo mirna, kar po njegovem dokazujejo tudi lanska statistika, ki jo je navedel. Svetniki so ga povprašali glede prometa s prepovedanimi drogami, na kar je Marolt odgovoril, da Polic^a ve, da je prisoten v občini, a še vedno v zelo majhnem obsegu. Svet je zanimalo tudi, če Polic^a podaja prgave za slabo vzdrževano cesto. Marolt je odgovoril, da upravljavca ceste le opomn^o, potem pa je v njegovi domeni, da to tudi izvede. Toda kot je pokazala ratprava, je odzivni čas upravljavca republiških cest zelo dolg, če sploh. Predstavnica Medobčinskega inšpektorata in redarstva s sedežem na Vrhniki, Mar^a Ajdič Francelj, pa je pojasnila, da je inšpektorat lani obravnaval 17 primerov, redarstvo pa ukrepalo v 78 primerih. Več o poročilu redarstva najdete v posebnem članku. Po seznanitvi svetnikov z vsebino poročil Policie in medobčinskega inšpektorata so pregledali še poročila občinskih odborov ter podali morebitne splošne pripombe in vprašanja. Prva resnejša točka večera je bil odlok o varstvu javnega reda in miru, ki je »nastajal« osem let. V njem so nanizane vrste kršitev in predpisane globe, ki segajo od približno 40 evrov do dobrih osemsto evrov za fizično osebo. Med drugim je v njem določena tudi višina globe, ki vas bo doletela, če za psom na javnem kraju ne boste pobrali kakca - to je sto evrov. Svetniki so dali zeleno luč odloku o oskrbi s pitno vodo, ki je tako nadomestil triindvajset let star odlok. Nov odlok podrobneje opredeljuje način izvajanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Kot je dejal župan Lovro Mrak, gre za zelo občutljive spremembe, zato bodo videli, kako se bo odlok izkazal v praksi in ga bodo po potrebi popravili ali dopolnili. S sprejetim odlokom o pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč občina na novo postavlja smernice tudi na tem področju. Z njim določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč, pristojnosti občine, obveznosti upravljavca in uporabnikov, financiranje javne službe, pokopališki red, pogrebno svečanost, oddajanje grobnih prostorov v najem, nadzor nad izvajanjem ter kazenske določbe. Občinski svet je sprejel še letne programe za področje kulture, športa in turizma. Za kulture dejavnosti je letos predvidenih 112 tisoč evrov, za šport 58 tisoč in za turizem 213 tisoč evrov. V nadaljevanju so svetniki potrdili zaključni račun občine za leto 2009, iz katerega izhaja, da je lani imela občina skoraj sedem mil^onov prihodkov in na drugi strani skoraj pol mil^ona več odhodkov. Tudi zadnjo točko seje je svet sprejel brez nasprotovanj. To je novi pravilnik za sprejem otrok v vrtec, ki se od svojega predhodnika loči po bolj dodelanih merilih in točkovniku za sprejem otrok v vrtec. Kot tak bo zelo olajšal delo občinski komis^'i, ki obravnava vloge za sprejem malčkov v vrtec, obenem pa pravilnik pri vpisu prinaša tudi prednost otrok iz Občine Dobrova - Polhov Gradec pred drugimi. Gašper Tominc ranemu upravljavcu bo potekal postopoma oz. se bo prenos v upravljanje, če ne prej, zgodil, ko bo vodovod v takem sistemov, kar pa tudi Petkov-ška ne navdaja z optimizmom. Glede na izkušnje, ki jih imajo s tem v drugih občinah, pravi, Vsi vodovodi v občini, razen v primeru lastne oskrbe s pitno vodo, naj bi v prihodnosti prešli pod upravljavca, ki je za to tudi usposobljen. stanju, da ga lastniki zaradi pomanjkanja ustreznega kadra in prevelikih stroškov obratovanja, vzdrževanja ali potrebnih sanac^' ne bodo mogli več ustrezno upravljati. Zato bodo sčasoma enostavno primorani predati sisteme v roke kvalificiranemu upravljavcu.« Občina je določila dveletni prehodni rok za predajo vodovodnih da se bo rok zagotovo podaljšal. Prehod bo za seboj potegnil tudi iskanje služnostnih pravic od lastnikov parcel, kjer potekajo obstoječi komunalni vodi, kar bo ravno tako terjalo zelo veliko časa, predvsem pa živcev na obeh straneh. Vsekakor pa je država v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo določila, da morajo občine zahteve tega pravilnika izpolniti najpozneje do 31. decembra 2015. Iz vsega bo izvzeta lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, ki je večinoma vezana na osamljene kmetje. Lastna oskrba z vodo je namreč dovoljena, kjer oskrba s pitno vodo ni zagotovljena v okviru javne službe in če je objekta oddaljen od javnega vodovoda več kot 200 metrov ali je izvedba priključka stavbe na javni vodovod povezana z nesorazmerno visokimi stroški ali pa je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem. V nadaljevanju odlok predvideva tudi, da morajo imeti vsi obstoječi pa tudi novi uporabniki pitne vode nameščen ustrezen obračunski vodomer, ki je v skladu z veljavnimi meroslov-nimi zahtevami in katerega tip predpiše upravljavec vodovoda. Upravljavec bo vse vodomere vzdrževal in jih menjaval v skladu z zakonskimi določili na pet let. Za tiste obstoječe objekte, ki še nimajo vodomera, pa bodo morali uporabniki skladno z navodili upravljavca vodovoda pripraviti vse potrebno, da jim bo upravljavec vodovoda namestil vodomer. Na podlagi odčitane porabe vode naj bi celotna občina dobila sočasno, dvakrat, trikrat ali štirikrat na leto - odvisno od odločitve občinskega sveta - položnice za plačilo vodarine. Odlok zaenkrat še ne navaja višine vodarine, obstaja pa želja, da bi jo nekoč določili približno enotno za celotno občino. Tako bo v začetku cena vode ostala nespremenjena, dejstvo pa je, da se bo v prihodnosti zagotovo podražila zaradi vseh potrebnih vzdrževalnih del ter zagotavljanja varne oskrbe uporabnikov s pitno vodo. Po tistem, ko bodo vodovodi prešli v upravljanje občinskemu rež^skemu obratu ali drugemu upravljavcu, bo nepooblaščenim osebam prepovedano vsakršno poseganje v vodovodni sistem. Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah se izvajanje storitev oskrbe s pitno vodo namreč lahko izvaja v okviru rež^skega obrata občine, v javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju ali z dajanjem konces^'. Še vedno pa bodo gasilci po predhodnem soglasju lahko izvajali priklope na hidrante. »Odlok prinaša veliko novosti, obenem pa posega na zelo občutljivo področje. Velik korak smo že storili, ko smo ga spravili pod streho, sedaj pa bo pokazal čas, kako se bo obnesel v praksi. Če bo potrebno, ga bomo tudi popravili in prilagodili razmeram na terenu,« je na občinski seji pospremil sprejetje odloka župan Lovro Mrak. Na veselje vseh tistih, ki pri prebiranju teh vrstic vihate nosove nad odločitv^o občine, pa naj zapišemo, da je odlok zaenkrat le še mrtva črka na papirju. Občina namreč s svojim rež^skim obratom zaenkrat še ni dovolj kadrovsko močna, da bi poskrbela za upravljanje z vsemi vodovodi. Torej se bo morala novim razmeram prilagoditi tudi ona, kar pomeni, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč, ampak postopoma. Gašper Tominc Občina je odprla proračunsko malho Največ denarja za turizem Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel tudi letne programe za kulturo, šport in turizem v občini. Sprejeti program določa višino razpoložljivih sredstev za omenjena področja, obenem pa je pogoj za javne razpise, na katere se prijavljajo občinska društva. Na področju kulture je tako letos na voljo skoraj 112 tisoč evrov. Od tega je dobra tretjina namenjena knjižnicam, za ljubiteljsko kulturo pa je predvidenih 31 tisoč evrov. Dvajset tisoč je predvidenih za obnovo zavarovanih kulturnih spomenikov, trinajst tisoč evrov pa je predvidenih za vzdrževanje in upravljanje kulturnih objektov. Za šport je letos predvidenih 58 tisoč evrov, od katerih sta dve tretjini predvideni za sofinanciranje športnih društev. Sedem tisoč je predvidenih za sofinanciranje športnih programov v vrtcih in šolah, še enkrat toliko pa za drsališče v Gabrjah. Glede slednjega je bilo na zadnji seji kar nekaj pripomb s strani svetnikov, saj drsališče v proračunu »odžira« denar društvom, od njega pa večina občanov naj ne bi imela večje koristi. Nekaj pripomb je bilo tudi na njegovo počasno de-montažo, saj stoji na balinarskem igrišču in kot tako balinarjem preprečuje treninge. Rečeno je bilo, da bodo na občini natančneje pregledali vse stroške drsališča in z njimi seznanili svetnike, nato pa bo odločitev o nadaljnjem obstoju drsališča na njihovih ramenih. Največ denarja je predvidenega za področje turizma, in sicer kar 213 tisoč evrov. Slaba polovica je namenjenega in-vestic^am na tem področju, to je izdelavi projekta in rekonstrukc^'i rekreac^'skega območja Pograjski dom ter pripravi projekta in obnovi hiše v grajskem parku. 35 tisoč evrov je predvidenih za sofinanciranje Javnega zavoda Polhograjska grašči- na in Turistične zveze Dolomiti, še enkrat toliko pa za razvoj turistične infrastrukture. V slednjo so zajete: postavitev in obnova klopi ob planinskih poteh v občini, priprava Blagajeve tematske poti ''naravna dediščina'' in ureditev parkirnih prostorov za izletnike. Gašper Tominc Največ denarja je predvidenega za področje turizma, in sicer kar 213 tisoč evrov. 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Pokopališča bodo morala imeti tudi uradne upravljavce Občina ureja področje pokopališke dejavnosti Na območju občine je pet pokopališč, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti preko bodisi zasebnih podjet^' bodisi preko lastnih delavcev. Občinski svet pa je 7. 4. 2010 sprejel odlok na podlagi zakonskih določil države, po katerem bodo morala imeti pokopališča tudi uradne upravljavce. To v praksi pomeni, da bo nadzor nad upravljanem s pokopališči prevzel rež^ski obrat, določene naloge pa bi lahko še vedno ostale v rokah krajevnih skupnosti. Rež^ski obrat trenutno s svojo kadrovsko podhranjenostjo ne more prevzeti tudi dejanskega upravljanja z vsemi pokopališči. Kot je pojasnil Franci Petkovšek, vodja rež^skega obrata, bistvene spremembe na tem področju ne bo, naj bi pa bilo vse bolj uradno in bolj pregledno. »Zato smo pozvali krajevne skupnosti, naj nam sporoč^o imena ljudi, ki bi bili pripravljeni skrbeti za pokopališča, da bomo z njimi podpisali podjemne pogodbe, vendar zaenkrat ni bilo nobenega odziva.« Odlok poleg zahteve po določitvi upravljavcev prinaša tudi poenotenje dela pokopališke infrastrukture - vsaj v tistem delu, ki določa, kolikšni so enojni ali dvojni grobovi, kolikšni so razmaki med njimi in podobno. Tako po novem obstajajo le enojni in dvojni grob ter žarni grob, vmesnih stopenj ni. V praksi se Upravljanje s pokopališči bo dobilo bolj uradno noto, posegi vanje pa naj bi bilo v celotni občini podvrženi enakim merilom. bodo uporabnikom začele obračunavati grobnine (po starem izrazu najemnine) v skladu z novim odlokom šele, ko bo občinski svet razpravljal in potrdil nove cene. »Vsi novi grobovi ali pokopališča bodo morala upoštevati ta merila, ne bomo pa spreminjali zatečenega stanja na pokopališčih.« Odlok predvideva tudi, da mora pokojnik ležati v mrliški vežici, seveda če je ta v kraju. Vendar pa se je na terenu pojavilo zavoljo tega kar nekaj pomislekov, saj bi nekateri občani še vedno raje videli, da bi pokojnik kljub zgrajeni mrliški vežici ležal na domu. Petkovšek je dejal, da je seznanjen s takimi pomisleki, a tudi dodal, da gre za zahtevo, ki jo je predpisal zakonodajalec, čemur se morajo občine prilagoditi. Po odloku naj bi grobnino pobiral rež^ski obrat, vendar pa na krajevnih skupnostih že sedaj opozarjajo, naj se količina pobrane grobnine pozneje tudi vrne v kraj, iz katerega izvira, kar se bo v praksi tudi izvajalo. Za vsakršno prestavitev, odstranitev ali spremembo nagrobnih spomenikov bodo morali občani poslej oddati vlogo. Vsakršni premiki ali drugi posegi pa se bodo vnašali v pokopališki register, ki ga bodo upravljavci prav tako morali izdelati in predati občini. Odlok med drugim še določa, da bo grobnino za grobni prostor, pristojbino za gradnjo in širitev pokopališč ter najemnino za uporabo mrliške vežice določal občinski svet. Grobnina tako do nadaljnjega ostaja nespremenjena. Gašper Tominc Sprejet je odlok o javnem redu in miru v občini s/ Ce ga boste kazali, vas bo to stalo 200 evrov Po več letih želja, pogovorov in dogovarjanj je občinska uprava končno pripravila predlog odloka o javnem redu in miru. Dejansko bi ga lahko napisala že prej, vendar ker ni imela inšpekc^ske oziroma redarske službe, ki bi skrbela za izvajanje in sankcioniranje odloka, bi bil le mrtva črka na papirju. Z ustanovitv^o Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki ima sedež na Vrhniki, pa so za tovrsten odlok vendarle nastale ugodne možnosti. V odloku, ki ga je občinski svet sprejel soglasno, so zapisane globe za vsako vrsto kršitve javnega reda in miru posebej. Poglejmo si jih nekaj. Če boste na javnem kraju vpili ali se nedostojno vedli, vas bo to stalo 105 evrov. Še enkrat več vas bodo redarji oglobili, če boste na javnem mestu spolno občevali ali razkazovali spolne organe. Čečkanje po ob- Dvesto evrov vas bodo redarji oglobili, če boste na javnem mestu spolno občevali ali razkazovali spolne organe. jektih vas bo stalo 210 evrov, enako toliko tudi prevračanje, odtujevanje ali poškodovanje javne infrastrukture, kot so cestni znaki, komunalna infrastruktura, javna razsvetljava ^ ) Lastniki ali sprehajalci psov morajo imeti štirinožce na povodcu, za njimi pa morajo pospraviti iztrebke. V nasprotnem primeru je zagrožena globa 100 evrov. Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, pa bo kaznovan z globo 210 evrov. Če boste brez predhodnega pisnega soglasja občine posegali v njeno zemljišče, vas bo oglobila za 500 evrov, če pa ste pravna oseba, pa za štirikrat toliko. Za trganje cvetlic, lomljenje drevja ali okrasnega grmičevja na javnih površinah je zagrožena kazen 250 evrov. Če na kraju samem ne boste upoštevali ukrepa redarske službe ali odredbe druge uradne osebe, vas bo to udarilo po žepu še z dodatnimi 335 evri. Gašper Tominc Širjenje mreže javnega mestnega prometa Bo mestni avtobus vozil tudi na Dobrovo? Dve leti mineva, odkar je na Brezovico pripeljala prva šestka in eno leto od prihoda prve devetnajstke v Podpeč. Daleč so tudi pogovori med Mestno občino Ljubljano, LPP-jem in Občino Škofljica o podaljšanju lin^e številka tri. Kaj pa Dobrova, ki leži ravno tako tik prestolnice? Na občini so nam pojasnili, da si že prizadevajo v tej smeri. Konec minulega leta so se sešli predstavniki Ljubljanskega potniškega prometa in občine ter se odločili za pripravo strokovne štud^e o možnosti podaljšanja katere od prog mestnega avtobusa do Dobrove. »Občina je za pripravo te strokovne štud^e podala nekaj usmeritev, in sicer, da bi lin^a avtobusa mestnega prometa za naše občane potekala v smeri Podsmreka-Koman^a-Draževnik-Dobrova, saj bi na tak način zaobjela naselja z velikim številom prebivalcev. Na Dobrovi bi uredili več parkirišč in drugo infrastrukturo, potrebno za Še zadnjič veliko smetišče sredi Dobrove? Tokratni kosovni odvoz je na Dobrovi v količini odpadkov verjetno prekosil vse svoje predhodne. Grmada odpadkov se je vila več deset metrov na dolgo tik ob regionalni cesti. Neprijeten pogled na odpad zagotovo ni nikomur v ponos niti v veselje, a na občini pravdo, da drugega prostora za kosovne odpadke preprosto nimajo. Je pa še drug problem, je dejal župan Lovro Mrak. »Opazili smo, da je tako velika količina odpadkov delo ljudi iz drugih občin, ki priliko iz-koristjo, da se zneb^o stare šare.« Zato namerava ob jesenskem zbiranju kosovnih odpadkov uvesti režim, ki bo onemogočil tovrstno početje. »Prosili bomo redarje, naj čez dan izvajajo kontrolo tistih, ki bodo odlagali smeti. Pokazati jim bodo morali osebno izkaznico ali nekaj podobnega, da bodo dokazali, da so naši občani, ne pa da prihajajo iz Ljubljane in se žel^o zgolj znebiti smeti. Ponoči pa bo smetišče varovala varnost-Velik odpad sredi Dobrove je bil tudi meka za zbiralce starega že- na služba.« (gt) leza. Kanalizacya v Polhovem Gradcu Kanali prve faze so večinoma položeni Verjetno bi bila kanalizac^a v Polhovem Gradcu že zgrajena, če se ni bi zapletlo pri Pratkarju, kjer so delavci naleteli na plazeč teren. Gradnja je bila zaustavljena, občina pa je naročila izdelavo geološkega poročila. Iz njega izhaja, da je obstoječe območje nad cesto območje fosilnega plazu. Plaz so delavci sanirali s pilotno steno, na katero je bil postavljen podporni zid za zaščito objekta. Toda komaj so nadaljevali s polaganjem kanalizac^e, je nekoliko nižje od pilotne stene v smeri Polhovega Gradca znova nastal manjši zdrs zemljine. Zato so se odločili, da bodo dela nadaljevali s tako imenovanim podb^anjem v zaščitni kovinski cevi, v katero so uvlekli kanalizac^sko cev. »Na ta način so zgradili odsek mimo Go- stilne Pratkar, saj bi pri odprtem izkopu potrebovali popolno zaporo ceste za daljše obdobje. Odprti izkop bi ogrožal tudi druga dva bližnja objekta,« je pojasnil Boris Krnjajič iz občinske uprave. Tako je izvajalec del februarja končal s podb^'anjem mimo Pratkarja, uredil je tudi odcepe za hišne priključke. Počasi bodo tako lahko uredili cestišče s pločnikom, polovična zapora in semafor pa bosta ostala le nepr^e-ten spomin. Toda znova se je zapletlo v neposredni bližini, in sicer pri navezavi kanala proti Podrebri. Načrtovana trasa se po novem križa z načrtovano zasebno novogradnjo. Zato na VOKI, ki je investitor projekta, že mrzlično iščejo rešitve. Gašper Tominc Kdaj naj bi bila štud^a končana, na občini niso znali pojasniti, saj konkretnega odgovora s strani LPP-ja še niso prejeli. Toda tudi če bo štud^a dovoljevala izvedbo podaljšanja ene od prog mestnega avtobusa na Dobrovo, je nadaljnji razvoj dogodkov odvisen od višine stroškov, ki bi jih tovrsten projekt terjal od občine. Gašper Tominc Bodo »zelenci« kmalu vozili tudi na Dobrovo? To bo pokazal čas. izvajanje sistema ''parkiraj in se pelji'', s čimer bi tudi drugim občanom zagotovili možnost uporabe tovrstnega javnega prometa,« je pojasnila Aleksandra Bizjan iz občinske uprave. Občinski svet je sprejel Odlok o javnem redu in miru Občinski svet je sprejel Odlok o javnem redu in miru, ki velja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec. Z odlokom se se določajo ravnanja, ki pomen^o kršitev javnega reda in miru, kršitve varstva občanov in premoženja, zunanjega videza nasel^' in javnih površin na območju občine, hkrati so določene tudi kazni za storjene prekrške. Tako se kazujejo prekrški opredeljeni kot: - nedostojno vedenje, - beračenje na javnem kraju, - prenočevanje na javnem kraju, - uporaba nevarnih predmetov, - poškodovanje uradnega napisa ali oznake, - pisanje po objektih, - vandalizem, - kampiranje izven za to dovoljenih mest, - poseganje v javna zemljišča, - puščanja vozil na javnih površinah, ki za to niso namenjene, - poškodovanje okrasnega rastlinja na javnih površinah, - oglaševanje izven za to določenih mest - postavljanje letnih vrtov ali različnih izdelkov brez soglasja občine, - sežiganje odpadkov, - vzbujanje nestrpnosti, - lažne naznanitve prekrškov, - opredeljuje obveznosti organizatorjev javnih prireditev in - natančneje opredeljuje dolžnosti skrbnika živali. Tako po novem velja za prekršek, če skrbnik za živaljo ne počisti iztrebkov na javnih površinah in če skrbnik nerejne živali (predvsem psa) na kmet^skih zemljiščih kjer se pridelujeta hrana in krma nima na povodcu. Predvsem slednje je v odlok vključeno zaradi vedno večjega števila »hišnih ljubljenčkov«, za katerimi večina skrbnikov iztrebnov še ne pobira in boleznimi, ki jih lahko povzroč^o predvsem pasji izrebki v krmi oz hrani. Helena Čuk 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Predlog Ministrstvu za okolje in prostor za zadržanje rušenja nelegalnih gradenj in pripravo Zakona o ureditev nelegalnih gradenj Občina Dobrova - Polhov Gradec je z dopisom dne 27.11.2009 pozvala Ministrstvo za okolje in prostor po zadržanju rušenj nelegalnih gradenj in dala pobudo za pripravo zakona, ki bi uredil nelegalne gradnje. Dne 21.12.2009 smo z Ministrstva za okolje in prostor prejeli odgovor na naš dopis z naslednjo vsebino. Občinska uprava INFORMACUA ZA OBČANE OBČINE DOBROVA-POL-HOV GRADEC V ZVEZI Z ZAVRNITV^O POBUDE ZA DOLOČITEV NASELU ALI DELOV NASEL^, KI DO LETA 2015 NE BODO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACUO Občina je dne 18.10.2007 na Ministrstvo za okolje in prostor v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode (Uradni list RS št. 123/04, 68/ 05, 77/06) in Navodilom o postopku priprave predpisov ministra, pristojnega za okolje o določitvi nasel^' ali delov nasel^', ki do leta 2015 ne bodo opremljeni z javno kanalizac^o, dala pobudo za določitev nasel^' ali delov nasel^', ki do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizac^o. Pobudo je bilo potrebno zaradi dodatnih zahtev dopolnjevati, tako da smo bili z dopisom Ministrstva za okolje in prostor št. 35406-337/2008/10 z dne 19.09.2008 obveščeni o ustreznosti do sedaj poslanih podatkov in potrebnih dodatnih dopolnilih (dopis na koncu informac^e). Občina je Pobudo na predpis ministra glede na določitev nasel^' ali delov nasel^', ko do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizac^o (to je predpis, ki ga sprejme Minister za okolje in prostor in s katerim naj bi se določena območja občine oprostilo plačevanja okoljske dajatve - v nadaljevanju Predpis ministra) dne 17.11.2008 dopolnila v skladu s prej navedenim dopisom in tako dopolnjeno poslala na Ministrstvo za okolje in prostor. Ker kljub telefonskim pozivom po izdaji Predpisa ministra na dano pobudo Predpis ministra občini ni bil posredovan, je občina dne 06.05.2009 poslala prvo urgenco, da se občini posreduje Predpis ministra. Ker na to urgenco ni bilo odgovora je občina dne 25.09.2009, 09.11.2009 in 14.01.2010 ponovno poslala urgenco za Predpis ministra. Tudi na te urgence ni bil posredovan noben odgovor. Ker je z dne 19.12.2009 pričela veljati nova Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode (Uradni list RS št. 104/09), smo z dopisom dne 15.01.2010 pozvali Ministrstvo za okolje in prostor po obrazložitvi, kaj pomen^o spremembe v novi Uredbi na predhodno pričet postopek , ki se nanaša na Predpisa ministra. Z dopisom Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.01.2010 smo bili obveščeni, da je postala Pobuda občine, ki je bila posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor v preteklosti v skladu s prej veljavno uredbo, z uveljavitv^o nove Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode brezpredmetna (dopis na koncu informac^e). Občinska uprava Odgovor ministrstev je objavljen na spletni strani občine. f^J** 1 «IV»» J^ Sedaj je zelo na preizkušnji pravna država V zadnji številki NČ sem pisal, da smo vložili ustavno pritožbo zaradi zavrnitve predloga za samostojno občino Dobrova. Sedaj je Ustavno sodišče RS potrdilo prejem pritožbe, vpisalo v vpisnik pod št. Up - 390/10 in nam določilo sodnika poročevalca. Sedaj lahko upamo na pošteno razsodbo. Če pri nas veljata pravni red in enakost občanov pred zakonom, nam sodišče skoraj mora ugoditi. Pritožbo smo utemeljili s tem, da je v Slovenci že sedaj več kot sto manjših občin, ki nimajo po zakonu določenih 5000 prebivalcev, izpolnjujejo (ali pa vse tudi ne) druge pogoje za izjemno odobritev pravice do samostojne občine in da je Državni zbor ob hkratni zavrnitvi naše občine odobril, da so se prebivalci Ankarana in Mirne lahko izjasnili, da žele živeti v lastni občini. Prav tu pa se je sedaj zelo zapletlo zaradi nasprotovanja župana Kopra o izločitvi Ankarana iz Mestne občine Koper. Ker je v istem paketu sprejeta tudi odločitev o občini Mirna, bodo prebivalci te bodoče občine tako rekoč kot kolateralna škoda ostali brez lastne občine, če Državni zbor ne bo z večino 45 poslancev ponovno potrdil že sprejetega zakona o dveh novih občinah. Župan Kopra je namreč v Državnem svetu uspel zlobirati izglasovanje veta na sprejeti zakon in ga mora DZ ponovno izglasovati. Veto je utemeljen z državnimi interesi in podobnimi floskulami kot, da se že prej ni vedelo, da je v bodoči občini Ankaran tudi velik del koprskega pristanišča. Vse razprave gredo v smer zavrnitve novih občin, čeprav so bile že potrjene in če se to zgodi, bodo vladajoča SD in njeni zaveznici Zares in Desus padli pred domačo in tujo javnostjo v zelo čudno luč, ker se tako neodgovorno igrajo z usodo svojih državljanov in obračajo veljavno zakonodajo po svojem okusu, kot jim trenutno ugaja. Ob tem se pogosto pojavljajo prav pri poslancih vladajoče stranke strokovno »močno«utemeljene trditve, da imamo pri nas preveč občin in se tako po nemarnem zapravlja denar itn. in podobno bla bla bla. Pri tem pa sploh nočejo slišati naših argumentov, kako se manjše občine uspešneje razv^ajo, ker lahko občani lažje uveljavljajo svoje interese. Že večkrat sem povedal, da ima Francka več kot 35 000 občin in bi jih po njihovih merilih lahko imeli v Slovenci glede na ozemlje in število prebivalcev približno 1200! Tudi v drugih demokratično urejenih državah EU so ljudem zaupali del oblasti - vsaj za odločanje o svojem prostoru - in imajo zato veliko majhnih občin. Tu se urejene države uč^o tudi pri Cerkvi, ki se je skozi dolgo zgodovino obdržala tudi zaradi premišljenega postavljanja svojih far, ki jih je urejala tako, da je bila vedno blizu svojim vernikom. Velikih far ni, že vedo, zakaj. V Slovenci smo že imeli dokaj urejen sistem, da je bila oblast vsaj malo tudi blizu občanom. Imeli smo okoli 1000 krajevnih skupnosti, ki so dobro delovale, vendar brez nepotrebne birokrac^e. To število ustreza tudi številu občin, ki bi jih lahko imeli v primerjavi s Francko. Odpraviti bi bilo treba le prevelike obveznosti malih občin, ki bi jih lahko prevzele pokrajine, pa bi šlo. Pri nas pa se zlasti veliki politiki vladajoče SD postavko v vlogo prosvetljenih absolutistov in mislio, da znajo samo oni vladati. Povsem jih razumem, da imajo lažje delo, če načrtujejo velik državni projekt in se za njegovo realizac^o kregajo z eno ali dvema velikima občinama, čisto drugače pa je, če se na določenem območju pojavi nekaj deset majhnih, a sitnih občin, ki se ne dajo tako hitro odpraviti, ker žel^o uveljaviti tudi svoje interese, ki jih na svojem območju bolj poznajo in lažje obvladujejo kot visoki državni uradniki, ki predvsem obvladujejo svoje pisarne, ne pa situac^e na terenu. Vendar je odlika dobrih prosvetljenih absolutistov v tem, da znajo vladati in priti do dobre odločitve tudi z uskladitv^o interesov več občin. Žal pa je v zgodovini malo sposobnih absolutistov (cesarica Terezka je bila ena takih, ki je za seboj pustila precej dobrih stvari, ki jih še vedno uporabljamo). Žal pa za naše vlade ne moremo trditi, da bodo državljanom ostale v dobrem spominu. Tudi trditve o razraščanju birokrac^e v novih občinah ne drž^o. Kdo pa je kriv, da se birokrac^a tako razrašča, če ne vlada in parlament! Saj občine ne določajo, kako morajo delati, vse to se določa višje. Državna birokrac^a si mora upravičiti svoj obstoj in velike plače, zato sprejema nove in nove naloge, ki jih z veseljem nalaga občinam, tako, da te morajo - hočeš ali nočeš - zaposlovati nove delavce, ki komaj strežejo zahtevam visokih državnih uradnikov. In ko neki minister začne obljubljati, da bo zmanjšal število svojih uradnikov, se morajo državljani zamisliti, ker se takrat po navadi poveča njihovo število. Ko začne minister obljubljati poenostavitev raznih postopkov, se mape potrebnih dovoljenj, soglas^ itn. samo odebel^o! Kar poglejte gradbeno dovoljenje pred leti ali pa danes, koliko je debelejše. Iz svoje izkušnje vem, kako smo v Odboru za šport in kulturo v prvih letih občine delili sredstva društvom po preprostem postopku, zdaj pa nam je državna birokrac^a ta postopek tako zapletla, da morajo društva, ki delajo na ljubiteljski podlagi, pošteno napeti vse sile, da dob^o občinska sredstva, dob^o pa jih toliko kot pred leti ali celo manj. In če naredao napako pri postopku, izgubio še tista skromna sredstva, kar se je lani že zgodilo dobrovškim planincem. V majhni občini se ljudje med seboj tako dobro poznajo, da znajo delati tudi brez birokrac^e, samo oblast bo morala spoznati, da je občanom le treba tudi malo zaupati. Pri prizadevanju za novo občino ne gre samo za denar, kot to utemeljujejo veličine iz SD, Desusa in Zaresa, temveč gre tudi za uspešnejše in bolj neposredno odločanje o življenju v občini, za več aktivno sodelujočih, za boljše medsebojne odnose in pomoč pri reševanju vedno številnejših problemov. Zaradi krutega kapitalizma, v katerega smo padli, čeprav si ga nismo želeli, so tudi odnosi med ljudmi vedno bolj na psu. Država s svojim aparatom in odredbami tega ne bo rešila. Ljudje si bodo morali sami pomagati in prav majhna občina je tista, ki bo prek svojih občanov prišla do vsakega, ki bo potreboval njeno pomoč. Verjetno do zakonskega roka tri mesece pred razpisom lokalnih volitev Ustavno sodišče ne bo uspelo rešiti naše pritožbe, bomo pa do občine prišli malo pozneje. Sicer pa poča-kajmo, bomo videli. Zaupajmo, da pri nas še veljata pravni red in enakost občanov pred zakonom. Ko pa zaupanje ugasne, preostane samo še Kirgizistan! Anton Potočnik, Odbor za novo Občino Dobrova Dobrova ne potrebuje zadrževalnika V dnevniku DELO je bil 13. 4. 2010 objavljen članek novinarke Marjete Šoštarič, ki je bil kot klic zdrave pameti po razmisleku o omejitvi pozidave obdelovalnih zemljišč. Na posvetu o sonaravnem razvoju v državnem zboru, ki ga je pripravil Svet za varstvo okolja Slovence, so strokovnjaki in razpravljavci z različnih področ^ opozarjali na preveliko krčenje obdelovalnih površin in posledično tega, da je Slovenca s svojimi 168.000 hektarji obdelovalnih zemljišč na repu evropskih držav po površini na prebivalca. Z zadrževalniki pa bi po nepotrebnem uničevali še dodatne kmet^ske površine. Kot v državnem zboru, kjer se posveta ni udeležil nihče od poslancev ali ministrov, torej tistih, ki bi preprečevali uzakonitev nesmiselne in škodljive prakse, imamo velikokrat tudi v naši občini občutek, da vsa naša prepričevanja, argu-mentac^a in delo niso dovolj prepričljivi, da bi vendarle nekaj storili v smeri boja proti vodnim zadrževalnikom. Že od začetka razprave o nameravani izgradnji na vseh mogočih nivojih protestiramo in dokazujemo, da gre pri nameravani izgradnji le-teh zgolj za rešitev Ljubljane ob morebitnih poplavah, na škodo v našem, domačem okolju pa nihče ne pomisli! Ponovno naj vas spomnim na rezultate referenduma, kjer je bilo vodnim zadrževalnikom izkazano skoraj 100 % nasprotovanje z 60 % udeležbo vseh občanov. Naše argumente in rezultate referenduma smo želeli predstaviti tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, vendar tedanji minister g. Erjavec ni uspel najti prostega termina, da bi nas sprejel. Nič zato, naš boj se bo nadaljeval in morda bo novi minister g. Žarnič znal prisluhniti tudi lokalni skupnosti, da bi ohranili še tisto malo okolja! Ves čas nam dokazujejo in nas prepričujejo, da ni mogoče nič spremeniti, da so stvari nujne in dorečene že na nivoju države, pa je kljub temu popravljeni osnutek DPN (državni prostorski načrt) opustil izgradnjo vodnega zadrževalnika Brezje, vodni zadrževalnik Razori pa nekoliko zmanjšal. Te spremembe potrjujejo naše prepričanje, da tudi strokovnjaki sedaj ugotavljajo, da zadrževanje vode v naši občini sploh ne bi bilo potrebno. Še vedno čakamo na intenzivnejše ukrepanje stroke za povečanje prevodnosti struge reke Gradaščice, morda so aktualni tudi zaščitni nasipi pred Bokalci, v smeri katerih so se že pojavljala razmišljanja? Ali pa razbremenilnik na Barje? Prizadevati si je treba za ohranitev krajine, za okolje, v katerem bo mogoče živeti in preživeti. Jasno je, da bi bila podoba naše občine ob izgradnji predvidenega konglomerata popolnoma spremenjena. Predvsem občani Dobrove se zavedajo, da s ponujeno spremembo DPN rešujejo zgolj Ljubljano, uničujejo pa domačo zemljo! Država z roki predpisuje izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture, kar pa snovalcev zadrževalnikov popolnoma nič ne moti ali celo zanima. Zanima jih zgolj, kdaj bodo zgradili zadrževalnike, in to seveda TU! Naša volja je bila izkazana že na omenjenem referendumu, vendar se že pred tem začete aktivnosti in postopki nadaljujejo. Na žalost lahko ugotavljamo, da je priprava DLN (državni lokac^ski načrt) že v polnem teku in da postopka ni več mogoče vrniti več na začetek. Kljub temu pa ga lahko zaustavimo. Ne morejo najti pravega argumenta, da nam unič^o naše domove in našo krajino. Ponovna razgrnitev načrtov spremenjenih zadrževalnikov nas ne bo prepričala. Ne želimo novih zadrževalnikov, ne želimo starih zadrževalnikov, zadrževalnikov sploh nočemo. Ne rešujete nas, ampak druge na naš račun. Nismo proti drugi občini (Mestni občini Ljubljana), ampak uničenja nas zaradi ozkih interesov posameznikov pač ne bomo dovolili. To naj vam bo jasno. Spoštovanje drugih se začenja pri spoštovanju sebe. Frank Breskvar, Civilna iniciativa proti izgradnji zadrževalnikov 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Edita Krajnović Dan na Dobrovi 2010: Od odprtosti do drobnih ali tudi svetovnih inovac^' Iskrico teme letošnjega Dneva na Dobrovi je zanetil članek v časopisu Delo. V zgodbi o največjem dosežku civilnega letalstva v zgodovini, superjumba A380 piše: » ^Prav on, Joe Suther, sin zlatokopa in mesarja Franca Suhadolca z Dobrove pri Ljubljani, je sredi šestdesetih na priložnostni kos papirja neko popoldne skiciral značilno kupolo 747, ki v očeh potnikov še danes, poleg concorda, velja za najbolj atraktivno letalo na svetu.« Časopisni članek je zbudil željo. Željo, da bomo tudi v prihodnosti lahko pisali in prebirali zgodbe, v katerih kot glavni junaki nastopajo naši otroci, današnji učenci OŠ Dobrova. Korak naprej od želje je vprašanje, kako lahko prispevamo, da se bodo te želje uresničevale? Odgovor ponudi delo ekonomskega raziskovalca prof. dr. Richarda Floride: »Ustvarjalnost za svoj razcvet potrebuje troje: talente, tehnolog^o in toleranco.« Toleranca pomeni strpnost in odprt odnos do drugačnosti in v organizac^skem odboru smo se odločili, da predstavlja rdečo nit jun^-skega Dneva na Dobrovi. Razlike, ki so pogoj ustvarjalnosti, imajo veliko pojavnih oblik. Obraz letošnjega Dneva na Dobrovi, katerega pripravo vod^b bivša in sedanja predsednica Sveta staršev Irena Colja in Simona Kostrevc ter Alenka Oven kot strokovnjakinjo na zdravstvenem področju (pri organizac^'i pa sodeluje še vrsta staršev in ekipa učite-jev ter ravnatelja), bodo ljudje s telesnimi omejitvami: »S temo želimo krepiti pozitivni odnos do drugačnosti, poudariti strpnost, odprtost in prispevati k ozaveščenosti okolja za kakovostnejše življenje drugačnega. Osebe s telesnimi pomanjkljivostmi so premnogokrat posebneži v okolju, za normalno vsakodnevno funkcioniranje pa potrebujejo pripomočke in prilagoditve. In vedno se lahko vsakemu od nas zgodi ... « Vendar na drugačnost poglejmo z vedre strani! Dan na Dobrovi je družabni dogodek, ki že peto leto zapored združuje trojček: starše, otroke, učitelje. Mlajši otroci se še vedno žel^o z nami igrati, večji zabavati. Cilj letošnjega dogodka je skozi igro, zabavo, šport in umetnost približati težave drugačnih, se preizkusiti s pomanjkljivostjo ali oviro in pridobiti izkušnjo za lažje razumevanje in sprejemanje drugačnih. Poizkus, kaj pomeni v invalidskem vozičku premagati pločnik visok 20 ali 10 centimetrov, bo, verjamemo, nekoč koristil tistemu učencu, ki je za svoj poklic izbral arhitekturo: zavedal se bo, koliko tegob lahko nehote, brez razmisleka, povzroči ljudem, ki so gibalno omejeni. Morda bo pri tem šel še korak dlje in razvil cestno infrastrukturo, ki odpravlja pločnike. Od gluhonemih se lahko učimo drugih oblik izražanja, prav tako od slepih, kako se zanesti na druge čute, če vid ni na voljo. In ponovno preskok na idejo: morda bo eden od naših otrok nekoč razvil inovac^o, ki bo imela tako velik pomen, ko jo ima Breillova pisava za slepe in slabovidne. Učimo se lahko tudi od predanih športnikov na vozičkih ali najdemo navdih pri plesalcih invalidih, ki v svetovnem merilu žanjejo vrhunske dosežke. Če želimo ustvarjati okolje, v katerem se bodo razv^ali talenti, cvetele ideje in nastajale inovac^e, potrebujemo drugačen odnos do drugačnosti. »Mami, veš, o tistem sošolcu ti govorim, ki ima zelo skodrane lase,« je svoji mami dopovedoval Fabian. Dolgo časa ni vedela, o kom govori. Šele čez čas je ugotovila, da gre za sošolca, ki bi ga večina od nas opisala kot afro-američana ali črnca. Barva kože je bila v njegovem opisu v celoti nepomembna ^ Letošnji Dan na Dobrovi pripravljamo v sodelovanju z Zvezo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Že samo iz pogovorov z njimi smo se ogromno naučili. 28. maj 2010 bo tako ponovno poseben šolski dan dežele Dobrove. Letos že v novi, imenitni športni dvorani na OŠ Dobrova. Pridimo v čimveč-jem številu! Še je čas za državotvornost in skupno oblikovanje pravih rešitev! »Najlaže je preložiti problem na prihodnost,« je preprosta ugotovitev ob branju odločbe ustavnega sodišča glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Sodišče, ki se poskuša izogniti ključni dilemi v povezavi z arbitražnim sporazumom, mora namreč na koncu vendarle priznati, da se proces določitve meje ne bo mogel končati brez spremembe slovenske ustave. Sprememba ustave namreč ne bi bila potrebna le v primeru, če bi arbitražni tribunal v celoti sprejel slovenski zahtevek, torej v celoti sledil našim navedbam iz zahtevka, kar pa je skoraj zunaj racionalnih okvirjev. Na tako zgolj hipotetično možnost bi se bilo povsem neracionalno zanašati. Ustavno sodišče v svoje opravičilo navaja, da gre za izjemen položaj. K takemu izjemnemu položaju pa bistveno pripomore prav ustavno sodišče samo, ko je pustilo odprto vprašanje, kdaj naj se ustava spremeni. Čas spremembe ustave prepušča že tako razgreti politiki. Politiki prepušča tudi ratifikacijo ustavnosodno blagoslovljenega arbitražnega sporazuma, in to ne, kot bi logično pričakovali, s potrebno 2/3 večino, ampak kar z navadno večino v DZ. Bo takšna ratifikac^a res ustavnopravno nesporna?! Ob vsem tem je utemeljitev ustavnih sodnikov na spolzkih tleh; predpostavlja namreč izločitev arbitražnega sporazuma iz nacionalnega prava. V obrazložitvi namreč navaja, da gre pri arbitražni razsodbi za pravni akt, ki bo obstajal samo na področju mednarodnega prava. Razsodba arbitražnega tri-bunala bo obstajala ma podro- čju mednarodnega prava, in sicer na temelju arbitražnega sporazuma. Ne bo pa nekaj, kar bo veljalo le zunaj Slovence, temveč bo tudi notranje pravno zavezujoče. Ob tem ustavno sodišče izpušča najpomembnejše dejstvo, da bo Slo-ven^a z arbitražnim sporazumom prenesla svojo suvereno voljo na arbitražno sodišče. Z arbitražnim sporazumom namreč ne prenašamo katere koli pravice, temveč pravico glede meje. Gre za to, da Slovenca prenaša svojo suvereno voljo, naj arbitražno sodišče namesto nje same in za njo reši spor. In ne kateri koli spor, temveč spor o meji. Ustavno sodišče to ve in se iz te zanke želi izviti, vendar se s svojimi navedbami še bolj zaplete in tako postavlja svojo odločitev in arbitražni sporazum pod vprašaj z vidika skladnosti z ustavo oziroma nakaže na morebitno protiustavnost. Vprašanje ustavnosti oziroma protiustavnosti sporazuma je enako pomembno kot vprašanje njegove vsebinske primernosti ali neprimernosti oziroma skladnosti ali neskladnosti. Le v kakšni smeri bo šla razsodba? Slišati je, da bo šla v smeri sporazuma Drnovšek - Račan. Če je tako, zakaj potem denar in čas, ki ga bomo zapravljali z arbitražo!? Da ne govorimo o tveganjih, ki jih pomeni arbitražno razsojanje! Upam, da je predsedniku vlade Pahorju ob upoštevanju informace, ki jC ima navoljo, jasno, kam gre celotna zadeva. Predvsem velja poziv vladi in celotni koalicC'i, naj se zaveda, da lahko odločitev arbitraže mnogim naslednjim genera-cC'am povzroči globoke zamere in rane narodu ter slabe odnose med sosedama kljub deklariranim najboljšim namenom rešiti ta spor po mirni poti pred arbitražo. Arbitražna razsodba, ki bi jo Slovenci občutili kot nepravično, seveda ne bo prispevala k dobrososedskim odnosom, ampak bo pri nas pustila vsaj občutek zagrenje-nosti. Res je čudno, da ne zmoremo toliko prepričljive diplo- KONCERT ANSAMBLA BITENC ob izidu druge CD-plošče bo v soboto, 22. maja 2010, ob 20. uri v novi športni dvorani na Dobrovi. Gostje: Saša Lendero, Slovenski muzikantje, Stanko Petrič, Ans. Petra Finka Humorist: Franc Pestotnik Podokničar Voditelja: Mojca Kucler Dolinar, Franc Pestotnik RezervacC'a vstopnic: na tel. št. 041/635 910. Predprodaja vstopnic: Argo trgovina - Horjul, Pr' Kozinc - Podolnica, Aljaž bar - Dobrova, Avtobusna postaja Polhov Gradec, Gostilna Dobnikar - Topol, Občina Dobrova - Polhov Gradec in dve uri pred koncertom. Po koncertu bodo za zabavo poskrbeli nastopajoči ansambli. Vabljeni! Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, Vam iskreno čestitamo! 5D SOCIALNI DĚVlOICRATt Obiifískiinibíír bcbfwtffiaíhcvůmdtc Zares nova politika V Občini Dobrova - Polhov Gradec je bila ustanovljena nova politična stranka Zares nova politika. Nov stranka je bila ustanovljena ne zato, ker bi bilo treba usta- navljati nove politične stranke v občini, temveč zato, ker je vedno več ljudi nezadovol nih z delom sedanjih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu in z delom nekaterih delavcev v macC'e, da bi Hrvate privabili za skupno mizo, medtem ko jim to s Srbi očitno ni tako težko; to je bilo videti tudi na forumu v Bruslju pred tedni. Na to kažejo tudi pogovori Tadića in Josipovića o zunajsodni poravnavi glede vzajemnih tožb Republike Hrvaške in Republike SrbC'e, ki se nanašajo na genocid. Sicer pa je glede na fiasko tako opevane Konference o zahodnem Balkanu čas za ponovni razmislek in sklep, da morajo naša dejanja izhajati iz samozavesti ob osamosvojitvi, vstopu v EU in predsedovanju UnC'i. Nadaljevati moramo po samostojni slovenski poti in se dokončno odpovedati skušnjavam Titove poti. Predvsem pa moramo poiskati prave diplomatske, politične in pravne alternative, ki bodo mejni problem rešili v dobri veri in brez frustrace na obeh straneh meje. Vprašati se moramo tudi, zakaj je spor sploh nastal in še, kdo nas je skregal in zakaj?! Mojca Kucler Dolinar, predsednica Sveta NSi občinski upravi. Delovanje krajevnih skupnosti je čedalje slabše predvsem Krajevne skupnosti Polhov Gradec. V preteklosti je občina ukinjala razne pristojnosti krajevnih skupnosti in je to čedalje bolj centralizirano na sami občini. Tudi pri pripravi raznih projektov občina ne sodeluje s krajani tako, da se pojavljajo težave, ki jih sicer ne bi bilo. Lep primer je kanalizacC'a v Polhovem Gradcu, kjer se gradi že tretje leto in kjer je projektant zarisal glavni kanal kar čez garažo. Tudi cesta Ljubljana Polhov Gradec ne zasluži imena cesta, ki je v lasti države in Je ob vsakem večjem nalivu poplavljena vsaj na dveh odsekih. Pogrešamo aktivnost občine, da se že enkrat začne reševati tudi to sramoto, kajti prebivalci naše občine tudi zaslužC'o spodobno cestno povezavo z Ljubljano. Preskrba v občini je zelo slaba. Trgovina na Dobrovi in v Polhovem Gradcu ne zasluži imena trgovina. Kdaj bo zgrajen nov trgovski center na Dobrovi? Zakaj občina ne obvešča prebivalcev Dobrove? Kdo z ministrstva ovira gradnjo trgovskega centra na Dobrovi? V Zaresu smo prepričani: če je bilo predvideno zemljišče prej zazidljivo, naenkrat pa ni več, je čisto nagajanje nekaterih posameznih uslužbencev Ministrstva za okolje in prostor. Zahtevamo, da se objavita ime in priimek tistega, ki je podpisal tako odločbo. Vsi vemo, da je problem zadrževalnik v Razorih in kdo v Ljubljani stoji za vsem tem. Kar pa zadeva razvoj turistične dejavnosti v občini, ni nobenega napredka. S tako majhnimi sredstvi, kot jih občina nameni za turizem, ga še dolgo ne bo. V naši občini je tudi središče Krajinskega parka Polhograjsko hribovje. Krajinski park je v naši občini in sosednjih občinah. Prav tu vidimo velike možnosti za razvoj turistične dejavnosti. Nujna či. V zaključku minulega leta so nastali prvi posnetki, v prihodnjih dnevih in tednih sledijo snemanja še zadnjih pesmi. Pot od prve ideje do končnega izdelka je, kot pravC'o sami, le redko začrtana, vedno pa je potreben čas, da posamezno besedilo oziroma glasba dozori v njihovih glavah in ušesih. Ko pride pravi občutek in ko so bolj ali manj vsi zadovoljni z ustvarjenim, jih pot zanese v studio. Tam jih ponavadi čaka tonski mojster Tadej z vprašanjem: »Ja, fantje, kaj ste pa tokrat stuhtali?« Le nekaj trenutkov zatem se že začne trdo delo: najprej instrumentalisti, potem še pevci. Ob koncu snemanja sledi nagrada - obvezno je povezava s sosednimi občinami in napraviti je treba skupen program razvoja celotnega območja. Tudi razvoj kmetC'stva v krajinskem parku ima velike možnosti in tudi za pridobitev evropskih sredstev. Na tem doslej ni bilo še nič ni narejenega. Tudi na področju gospodarstva občina stagnira. Kje so obrtne cone na Dobrovi in v Polhovem Gradcu? Najbolj žalostno pa je, da je v Polhovem Gradcu propadlo podjetje Hoja Mobiles, ki je bilo dolga leta paradni konj Polhograjske doline. V občini je še veliko težav, ki so rešljive in jih lahko rešimo s skupnim sodelovanjem vseh strank in list v naši občini. Nekatere občine imajo razvojne projekte in dobC'o ter koristC'o evropska sredstva. Koliko teh sredstev je že dobila naša občina? Skrajni čas je, da se stvari spremenijo. Zato Zares vabi občane, da se nam pridružC'o. OO Zares nova politika Marjan Plestenjak Ansambel BITENC sredi priprav Da, govorimo o novi CD-ploš- poslušanje pesmi in še morebitne zadnje izboljšave. In kaj nas čaka letos? Fantje so nadvse skrivnostni in radi povedo le, da poslušalke in poslušalce čaka nadvse zanimiva CD-plošča novih pesmi, ki so povsem avtorske skladbe Ansambla BITENC oz. članov ansambla. Tako nadaljujejo uspešno pot, ki so jo začrtali s skoraj legendarnimi Belimi brezami (Naj breze govorC'o) in nadaljevali z Vasovalcem, Blagajano, Še vedno jaz te ljubim ... Nova CD-plošča bo izšla 22. maja, ko boste lahko na koncertu Ansambla BITENC prvič slišali nove pesmi in si po koncertu tudi zagotovili svoj izvod.U. D. 3^ ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si otrok od osmih v družini ''u Kisuc'' v Bukovem Vrhu. Osnov- Slikarska razstava Materinski dan počastili tudi s slikarsko razstavo Črni vrh, 28. marec - Črnovrško kulturno društvo je zadnjo marčevsko nedeljo popestrilo z enodnevno razstavo slikarskih del pokojne ljubiteljske slikarke Tončke Jesenko z Bukovega Vrha. Njen slikarski opus se ponaša že s skoraj filigransko natančnimi motivi, ki se večinoma spogledujejo s krajinskimi upodobitvami. Nedeljsko popoldne pa so v Črnem Vrhu sklenili s proslavo črnovrških otrok ob materinskem dnevu. Tončka Jesenko (13.6. 1929 - 11.7. 2008) se je rodila kot četrti njene mame Pri Mežnarju na Bukovem Vrhu. Večkrat jo je obiskal slikar Ive Šubic, ko se je mudil v Hotavljah pri svojih starših, in ji odkril nekaj prvin za slikanje v tehniki olja. Ker se je kme-t^'a znašla v nacionalizac^'skem postopku, ni bilo ne dohodkov ne dela, je pa zato ostajalo nekoliko več časa za njeno slikanje. Sprva je ustvarjala iz golega veselja, nato pa so na njena vrata potrkali prvi naročniki. A zaslužek ni bil velik, ker je večino izkupička namenjala za nakup dragih slikarskih materialov. Večina njenih motivov je bila krajinskih, na katerih je realistično tehniko slikanja izpilila do skrajnosti. Pri srcu so ji bili tudi nabožni motivi in risanje rož. »Razstava je bila med domačini dobro sprejeta, saj mnoga krajinska dela prikazujejo črnovrška območje,« je po koncu razstave dejal Milan Košir, eden od pobudnikov razstave. »Vidi se, da so njena dela v našem okolju zelo cenjena. So pr^etna na oko, obenem pa predstavljajo tudi zanimiv zgodovinski zapis naših krajev, saj so dela naslikana zelo natančno.« Sicer pa so razstavo lepo zaokrožili črnovrški otroci, ki so ob materinskem dnevu pripravili kulturni program. Tako so Tončkina dela še enkrat doživela otroški živžav, ki ji je bil tako ljub. Nenazadnje je bila tudi sama mati treh otrok.(gt) Mnoga dela Tončke Jesenko prikazujejo tudi črnovrške vedute. Obiskovalci so si razstavo ogledali z zanimanjem, je dejal domačin Milan Košir. no šolo je obiskovala v Poljanah, kjer pa sodeč na podlagi ocen učitelji niso opazili njenega talenta. Ker med vojno ni bilo niti šole niti veliko dela na kmet^l, si je čas krajšala z risanjem. Njen talent je opazil stric, ki je živel v Ljubljani, kamor jo je po koncu vojne tudi povabil. Tam je dvakrat obiskovala risarski tečaj in tako dobila dobro podlago za nadaljnje likovno ustvarjanje. Sredi petdesetih se je poročila in si ustvarila družino na domu Predavanje o dr. Postu Polhov Gradec, 26. marec - Na postni petek je v Kulturnem domu Jakoba Trobca v organizacji KUD Gregor Rihar potekalo predavanje in pogovor o postu in zdravem načinu življenja z Lojzetom Peterle-tem. Vse več ljudi se zaveda, da je sodoben način življenja - prehranjevalne navade, pomanjkanje časa za zadostno gibanja in stresno življenje - pogosto vzrok slabega počutja, zdravstvenih težav ter končno bolj ali manj hudih bolezni. Vse več ljudi se sprašuje, kaj lahko sami storno za svoje zdravje, kar se kaže tudi v vse večjem zanimanju za post, kar je potrdil tudi številčen obisk petkovega predavanja. Lojze Peterle je predstavil post kot tisočletja znano pot, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja. Predstavil je razloge za post, njegove učinke in izkušnje, ki jih človek lahko pridobi s postom. Spregovoril je tudi o svoji izkušnji z bolezn^o. Tako kot mnogi izmed nas je bil tudi sam prepričan, da je živel dovolj zdravo in športno življenje, pa vendar je pred pred nekaj leti vseeno zbolel za rakom. Po posvetih z zdravniki in temeljitem branju literature se je odločil za lastno pot do zdravja. Na zahtevni poti je uspel s pomočjo zdravilca, posta, zdrave presne hrane, z molitv^o in meditac^o, z več gibanja in pozitivno naravnanostjo. Prepričan je, da je vir zdravja v človeku samem. Bolezen je izraz napačnega odnosa do sebe, bližnjih in do narave. Meni, da post sam po sebi nima velikega pomena, če se po njem ne odločimo za spremembo življenjskega sloga, predvsem prehranjevalnih navad. Sam se posti redno, ob ponedeljkih, vsako leto pa opravi tudi večtedenski post. Posta ne priporoča kot sredstva alternativne medicine, pač pa kot učinkovito pot, ki razstrupi, očisti in poživi celotnega človeka. O procesu postenja in načinu življenja s postom je zapisanega že mnogo; tovrstno literaturo je priporočil vsem, saj je pri odločitvi za postenje zelo dobrodošla sama priprava. Ob koncu je navzoče spodbudil z nasvetom, naj poskusno enkrat in telo bo ob odličnem počutju priganjalo k ponovni odločitvi. S svojim zgledom je Lojze Peterle nakazal pot številnim bolnikom v Slovenci, s svojim pričevanjem pa navdušil, nagovoril in spodbudil že mnoge, tokrat tudi v Polhovem Gradcu. Nadja Prosen m-rv -g »»V •• Noč v knjižnici V petek, 9. 4. 2010, smo se v počastitev mednarodnega dneva otroških knjig (ki je bil 2.^ 4.) člani knjižničarskega, dramskega in novinarskega krožka OŠ Dobrova odločili, da noč preživimo v knjižnici. Zbrali smo se ob 20.30. Vse stvari smo pustili pred vhodom in vstopili v knjižnico. Veliko nas je s seboj prineslo posladek. Blazine smo razporedili v krogu in se usedli. Noč smo začeli z branjem poslanice ob svetovnem dnevu otroških knjig, nato pa smo dobili nalogo, da vsaka skupina predstavi najljubšo knjigo. Reklame smo posneli in jih predvajali ter določili nagrajence za najboljšo reklamo. Nagrajenke smo bile učenke 8. razreda: Nina, Urška in Tjaša. Potem smo imeli odmor in nato program nadaljevali z oddajo Piramida. Določili smo goste in voditelja ter izvedli tri oddaje z določenimi temami. Bilo je zelo zabavno in vsem smo se prav pošteno nasmejali. Vsak zmagovalec oddaje je dobil posebno nagrado - slastno čokolado. Sledil je kratek odmor, nato pa smo se učenci dogovorili, da uprizorimo še eno oddajo Piramida, katere gostje bodo učiteljici in knjižničarka. Najprej se niso strinjale, nato pa smo jih prepričali v to s petjem raznih pesmi. Ena od njih je bila Siva pot. Končno smo lahko začeli z oddajo. Učiteljice so odigrale zanimive like, ki jim niso bili prav nič podobni. Menim, da so se imele prav lepo in prav tako smo se imeli tudi mi učenci, ki smo se zelo nasmejali. Po koncu oddaje smo dali učiteljicam nalogo, naj vsaka pokaže svoj talent. Nekatere so nas prav šokirale (v dobrem pomenu). Ves čas smo se zelo smejali. m I « '' I tí ■ K^Ta t lii^ Kupiva sončno manjšo domačno v naravi. Iščeva v smeri Polhograjskega hribovja. Nepremičnina naj ima povsem urejeno dokumentac^o. Mobi: 031 690 163. Knjižnica Dobrova V pomladnem dnevu Odprimo se v pomladnem dnevu kot češnjev cvet. Naj v toplem rosnem jutru roj čebel iz nas posrka sladki med. Pridi, ko bom oral. Posejala boš njivo. Tisoč cvetov bo vzklilo. Tisoč cvetov bo cvetelo. Pridi, ko bom oral. Nežno te bom objel. Dan se bo smejal. Pridi, ko bom oral. (Rudi Kerševan) V cvetočem majskem mesecu vas vabimo na: pravljično urico - vsak drugi četrtek v mesecu; tokrat 13. 5. ob 17. uri pravljica Julianne Moore Pegasta Jagoda in odpadla pravljica Moj dežnik je lahko balon. Nato boste otroci izdelali vsak svoj dežnik. Pripovedovala bo naša pravljičarka Jelka; malo šolo ličenja z vizažistko Natašo Logar -ponedeljek, 10. 5. ob 17. uri. Tokrat boste spoznali, kako se naličiti za večerni izhod. 4. srečanje (od petih) Prijave v knjižnici/na tel. št.: 01 364 20 40/na email: dobrova@mklj.si; delavnico aromaterapije. Delavnico bo vodila izšolana aromaterapevtka na akademiji Aroma v Zagrebu, Melani Kovač- četrtek, 27. 5. ob 19. uri. Aromaterapija je ena od oblik zdravilstva, ki uporablja hlapne tekoče rastlinske snovi, znane kot eterična olja, in druge aromatične sestavine rastlin, ki vplivajo na spodbujanje kreativnosti, koncentracijo, dobro počutje, na zmanjšanje stresa, uporabne so kot afrodiziak ... ^ razstavo - 1. 4. - 31.5 Pomladanska razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Dobrova (skupina Medvedki) pod mentorstvom Irene Dovjak. Risbice so nastale po knjigi N. Costa: Sanje oblačka. Edvarda. Knjižnica Dobrova Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si Tel.št.: 01/364 20 40, E-naslov: dobrova@mklj.si Vodja knjižnice: Maja Car Marn Urnik knjižnice: pon.: 8.00-14.00 tor.: sre., pet.: 13.00-19.00 čet.: zaprto Ko je ura odbila 1.30, smo se odpravili pripravit postelje. Blazine smo razporedili po celotni knjižnici, si pripravili vzglavnike in spalne vreče. Učiteljice so nam še več kot eno uro brale delo nizozemske avtorice Marjolyn Hof z naslovom Mama številka nič in mi smo počasi zaspali. Kar nekaj učencev se je pogovarjalo do zgodnih jutranjih ur, zato smo bolj malo spali, ampak smo se vseeno imeli lepo. Zjutraj smo vstali ob 8. uri. Imeli smo zajtrk in nato začeli pospravljati knjižnico. Ko smo vse pospravili, smo se počasi odpravili domov in tako se je naš »podvig« končal. Noč nam bo prav zagotovo ostala v spominu. Tjaša Tavčar, 8. a 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 14 kolesarska akcya v 10 vzponov na Šentjošt Brunarica 'GRIČ že štirinajsto leto zapored organizira kolesarske vzpone na Šentjošt. V tem času je naš kraj obiskalo že kar nekaj kolesarjev. Letošnjo akc^o bomo začeli prvega maja in bo trajala do 26. septembra. Takrat bo v sklopu tekme Vrzdenec-Šentjošt potekal tudi sam zaključek tekme. Tudi letos smo pripravili posebne medalje, izdelane prav za to priložnost. Udeleženci bodo prejeli medalje za deset, petindvajset in petdeset vzponov. Ob vpisu se udeleženci lahko pr^'av^'o tudi za ekipne vzpone. Na dan se beleži en vzpon, štampiljka pa je na voljo 24 ur na dan. Letos smo akc^o še nekoliko popestrili. Ob desetem vzponu bo vsak udeleženec prejel majico za prosti čas, ki jo sponzorira trgovina in servis koles Jan Sport. Majico boste dobili v njihovi poslovalnici na Vrhniki. Dokazilo, da ste vzpone opravili, dobite v brunarici 'GRIČ'. Pr^'avnina za odrasle 18 €. Pr^'avnina za šoloobvezne 10 €. Dodatne informac^e dobite v brunarici GRIČ ali na številki 01/7540 128. Brunarica Grič Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca Dolina Glinščice v Ital^'i Na prvi pomladni dan smo planinci Planinskega društva Blagajana iz Polhovega Gradca šli iskat tople sape v dolino Glinščice, naravni park blizu Doline pri Trstu. Vodstvo pohoda sta tokrat prevzela Anica in Tone Kavčič iz Srednje vasi. Nad Boljuncem smo se po kar precej strmi Industr^sko preoblikovana pokrajina blizu Doline pri Trstu Greben nad dolino poti, ob kateri so sem pa tja že bodle v^olice, povzpeli na vrh Gradišča. Med potjo so se odpirali pogledi na industr^sko preoblikovano pokrajino, ki jo še posebno zaznamujejo velika skladišča nafte blizu Doline pri Trstu. Po mehkih stezah na planoti smo se približali strmini nad dolino. Cesta, ki pelje v Slovenko, ostro seka pobočje. Listje še ni odelo drevja, zato je bila njena črta še toliko bolj izrazita. Planota se je kmalu zožila v skalnat greben, od koder Materinski dan Nedelja, 28. 3. 2010, je bila sončen in topel dan. Tudi Črni Vrh je pomlad že rahlo oplazila in nam tako polepšala posebno nedeljo. Zakaj posebno? Za učence naše majhne podružnične nastopanje ostalo v krvi. Navdušili so s svojo spontanostjo in zavzetostjo. Vsi skupaj smo spet preživeli lepo popoldne, ki nas je obogatilo in razveselilo. Svoje naj povedo še fotografije s predstave. Simona Planinc šole je bil to dan, ko so spet stopili na odrske deske in svojim mamicam, očetom, sorodnikom in krajanom Črnega Vrha pokazali, kaj so se naučili. Seveda je bila prisotna tudi trema, ampak z dobro voljo in temeljito pripravo na nastop so jo prebredli. Prav vsak učenec je stal na odru in se predstavil po svojih najboljših sposobnostih. Učenci so sami izdelali vse rekvizite in pripravili okrasitev dvorane. Nastop je bil le zaključek celomesečnega projekta na naši šoli. Del programa so pripravili tudi naši nekdanji učenci in tako pokazali, da jim je smo med krivenčastim grmovjem našli stezo. Spustili smo se do cerkve sv. Mar^e v Pečeh, ki osamljena tiči v pobočju. Zgraditi naj bi jo dal Karel Veliki za svoje zadnje domovanje. V preteklosti je imela stolp, zgrajen za stražnike, ki so tod nadzorovali trgovske poti. To dokazuje, da je bila dolina obljudena že v daljni preteklosti; Henrik med intervjujem za eno od slovenskih televiz^ Tek s psom je Henriku prinesel četrto mesto. Cerkvica sv. Mar^e v Pečeh v dolini Glinščice tudi Rimljani so tod pustili svoje sledi, o čemer priča ostanek rimskega vodovoda, ki naj bi peljal prav do Trsta. Od cerkvice pelje pot k slapu v kotu doline, nenavadno podobnemu našemu Peričniku. Gorske pokrajine še ni grelo pomladno sonce. Na koncu je celo malce rosilo. A razpoloženje med pohodniki je bilo prav sproščeno, kar se je pokazalo tudi v naključnem srečanju s skupino godbe na pihala. Tja so prišli, če smo jih prav razumeli, proslavljat prve pobude odprtja slovensko-ital^anske meje. Pred 30 leti naj bi se začelo vzpostavljati skupno sodelovanje. Živalstvo v tej gorski dolini blizu morja je zagotovo nekaj posebnega. Redki nedeljski po-hodniki niso motili velikega črnega kozla, ki je na drugi strani doline mirno razkazoval svojo kozjo bradico in opazoval pokrajino. Srečanja z zamejsko Slovenko so še posebno zanimiva, ker se v njih razkrivajo »stopnje« njene narodne zavesti. Naključni pozdravi so dajali vtis, kot da smo v domovini. Na »uradnih« mestih pa, če so še tako trgovsko vsakdanja, niso znali slovenščine (ali je pa niso hoteli znati). Milka Bokal Prva tekma dryland v Slovenci Henrik Sečnik posegel s pasjo vprego po stopničkah Logatec, 11.12. april - Športno kinološko društvo Logatec in Slovenski klub vodnikov vlečnih psov sta pripravila prvo tako imenovano dryland dirko z vlečnimi psi v Slovenci. Udeležil se jo je tudi Henrik Sečnik iz Suhega Dola (KS Šentjošt) in se dobro uvrstil: v kategorii canicros je bil četrti, v bikejouringu s polarnimi psi pa tretji. Naprej pojasnilo, kaj sploh je dirka »dryland«: to je dirka, identična zimski dirki z vlečnimi psi, le da v tem primeru poteka po »suhem«, namesto sank pa imajo vozičke. Takim razmeram so prilagojene tudi druge discipline. Tako tekmujejo še v tako imenovanem canicrosu, to je teku s psom, ter bikejouringu, to je kolesarjenju s psom. Henrik Sečnik, ki se z zimsko različico tovrstnega športa ukvarja že leta, se je v Logatcu udeležil dveh disciplin: teka in kolesarjenja s polarnimi psi. »Zanimivo je bilo, ampak še vedno sem pristaš zimskih tekem. Enostavno imam rad mraz in škripanje snega pod sankami. To je tisto na čimer sem začel in mi je zlezlo pod kožo. Je pa ta dirka po suhem zanimiva izkušnja, ki zahteva povsem nove pr^eme,« je na koncu dirke povedal Henrik. Kot rečeno, je na koncu osvojil eno četrto in eno tretje mesto. S to dirko se je tudi končala letošnja sezona, ki pa je zopet prinesla nekaj novih pokalov na Henrikov kamin. »V Avstr^l sem bil dvakrat tretji, v Italiji pa četrti. Večinoma sem tekmoval v vpregi z dvema psoma, poskusil pa sem tudi s tekaškimi smučmi, ampak za slednje bi potreboval še nekaj vaje,« je dejal Henrik. (gt) SAMOTA Če pogledaš v samoto, je črna ali bela in velikokrat vesela. Samota je tiha iI izgleda kot nenarisan slika. V njej so le sanje, ki te ponesejo v daljne kraje. V samoti najdeš svoj lastni mir, saj tu ne prebiva nevšečni prepir. Tu si sam kot miška v luknji in ti ni treba biti v elegantni suknji. V samoti se smeješ al' jokaš, mogoče pa tudi stokaš. Lahko sanjaš o ljubezni al' družini in razv^aš svet v svoji domišljal. Katarina Oblak, 7. b Prireditev ob materinskem dnevu na OŠ Dobrova V sredo, 24. 3. 2010, ob 17. uri je bila v športni dvorani na Dobrovi prireditev ob materinskem dnevu. Na prireditev so bile povabljene vse mamice učencev OŠ Dobrova, dogodek pa so si ogledali tudi očki, babice, bratci, sestrice ^ Učenci so ob pomoči mentorjev pripravili zanimiv, predvsem pa raznolik program. Uživali smo ob igranju na razne inštrumente, se nasme- jali skečem v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z nastopajočimi mrmrali znane pesmice, poslušali recitac^e pesmi o mamah ter ob ritmu glasbe uživali ob plesnih nastopih. Na prireditvi je nastopilo več kot 150 učencev v 32 raznolikih nastopih. Obiskovalci so z nasmeškom na obrazu zapustili prireditev. Maša Leskovar 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2009 Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča svoje občane o kvaliteti pitne vode na območju občine. Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06 in 25/09), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. Preglednica 1: KS DOBROVA V letu 2009 je notranji nadzor in spremljanje stanja pri oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, na vodovodnih sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana). Spremljanje stanja oskrbe s ime sistema ime osk. območja distribuera v m3/leto dezinfekc^a dezinf. sredstvo druga priprava vode tip vode Dobrova Dobrova *150.810 da Natryev hipoklorit ne mešana Brezje Brezje - ne ne ne površinska Hruševo Hruševo - ne ne ne površinska Osredek Osredek - ne ne ne nepovršinska Legenda: *Podatek je za KS Dobrova skupen Preglednica 2 KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA Vodovodni sistem Skupno štev vzo ilo odvzetih cev mikrobiol. preskušanja fizikalno presk kem^ska ušanja M K U NE U NE Dobrova 37 6 30 7 6 0 Brezje 19 3 5 14 3 0 Hruševo 10 2 5 5 2 0 Osredek 12 2 9 3 2 0 Skupaj 78 13 49 29 13 0 M^skupno število vzetih vzorcev (mikrobiolog^a) U^število ustreznih vzorcev K^ skupno število vzetih vzorcev (kem^a) NE^število neustreznih vzorcev Preglednica 3 KS DOBROVA vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja število vzorcev št.neskl.vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Dobrova 27 10 4 0 1 2 5 1 0 Brezje 13 6 7 2 1 1 2 1 0 Hruševo 7 3 4 1 1 0 1 0 0 Osredek 6 6 3 0 1 0 1 1 0 Preglednica 4 pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je ZZV Ljubljana izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode in Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2009. Občina Dobrova - Polhov Gradec upravlja na svojem področju s 15-imi vodovodnimi sistemi, ki so teritorialno razdeljeni v 4 krajevne skupnosti. V krajevno skupnost Dobrova spadajo vodovodi Dobrova, Brezje, Hruševo in vodovod Osredek. V krajevno skupnost Šentjošt spadajo vodovodi Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina. V krajevno skupnosti Črni vrh spadata vodovoda Črni vrh - Smolnik in Srednji vrh - Rovt. V krajevno skupnost Polhov Gradec pa spadajo vodovodi Polhov Gradec, Praproče, Dvor - Dolenja vas, Podreber in Hrastenice. Notranji nadzor se je izvajal tudi v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur.l.RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode smo v okviru notranjega nadzora ocenjevali na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških, fizikalno kemyskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucyo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Zaradi možnih akutnih posledic je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi na prvem mestu po pomenu za zdravje ljudi. Mikroorganizmi, katerih prisotnost se običajno ugotavlja v pitni vodi, pokažejo obseg in stopnjo morebitne fekalne ali druge onesnaženosti. V pitni vodi se rutinsko določa indikatorje fekalne onesnaženosti in indikatorske bakterie. VODOVODNI SISTEM DOBROVA - 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja vzo cev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 30.01.2009 2 - - - - - 1 1 - 2 11.02.2009 2 1KR - - - 1 1 - - - - 1 - 3 18.03.2009 2 - - - - - 2 0 - 4 10.04.2009 3 1KO5 - - - - 2 1 - 1 5 12.05.2009 4 - - - - -- 2 2 - - - - - -- 6 21.05.2009 2 - - - - - 2 0 - 7 04.06.2009 3 1KR - - - - 3 0 - - - - 1 -- 8 21.07.2009 3 1THM - - - - 3 0 - - - - 1 - 9 18.08.2009 3 1KR - - - - 3 0 - 1 10 23.09.2009 5 - 1 1 - - 3 0 - - - - - - 11 29.10.2009 2 - - - - - 2 0 12 16.11.2009 4 1KR 1 1 - - 2 0 - - - - 1 - 13 07.12.2009 2 - - - - - 2 0 - - - - - - SKUPAJ 37 6 2 2 0 0 28 5 0 0 0 0 6 0 Legenda: U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci, KR - redno kemysko preskušanje, KO5 - občasno kemysko preskušanje Preglednica 5 VODOVODNI SISTEM BREZJE - 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 11.02.2009 2 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 2 10.04.2009 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 12.05.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 29.07.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0- 0- 0- 1 0 5 13.08.2009 3 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 18.08.2009 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 7 08.09.2009 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 8 01.10.2009 3 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 29.10.2009 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 10 16.11.2009 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 19 3 1 4 0 1 4 9 0 0 0 0 3 0 Preglednica 6 VODOVODNI SISTEM HRUŠEVO - 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.04.2009 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 12.05.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 21.07.2009 2 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 4 18.08.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0- 0 0 0 0 5 29.10.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 6 16.11.2009 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 10 2 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 2 0 Zanesljivi indikatorji fekalne onesnaženosti (Escherichia coli, Enterococcus sppeci-es): •Escherichia coli (Ec) je bakterya, ki je vedno prisotna v človeškem in živalskem blatu v velikem številu ter posledično v odplakah in vodah, ki so onesnažene s fekalyami. Rezultat dokazuje, da je bila voda fekalno onesnažena. •Enterokoki (Enterococcus sppecies) (En) so bakterye, ki so prisotne v črevesju oz. v blatu ljudi in živali. Upoštevamo jih kot zanesljive fekalne indikatorje. V vodi se ohranyo dlje časa kot druge bakterye, zato njihovo prisotnost ocenjujemo kot starejše fekalno onesnaženje, ki kaže na pomanjkljivosti v procesu oskrbe s pitno vodo. Indikatorske bakterye (Clostridium per-fringens s sporami, koliformne bakterye, število kolony pri 22°C in pri 37°C): •Koliformne bakterye (KB) zajemajo skupino baktery, ki jih najdemo ne samo v blatu, ampak tudi v okolju. Prisotnost kaže na onesnaženje z večjimi količinami organskih in anorganskih snovi iz okolja. •Clostridium perfringens (Clo) sodi med sporogene bakterye. Običajno so prisotne v blatu, vendar v manjšem številu kot E. coli. Njihov izvor je lahko tudi v okolju. Spore prežive v vodi dolgo časa in so odporne na dezinfekcyska sredstva. •Povečano število mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C (ŠM22, ŠM37) kaže na onesnaženje iz okolja oz. površin, zasta-janje vode, neustreznost priprave vode, poškodbe ali napake v omrežju. 1. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA Krajevna skupnost Dobrova se oskrbuje s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselje Dobrova in vasi Brezje, Hruševo in Osredek. Nazivi oziroma imena oskrbovalnih območy so enaki imenom nasely. Podatek o letni distribu-cyi pitne vode je skupen za vse vodovode v krajevni skupnosti. Od postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucyo v omrežja sistemov se opravlja postopek dezinfekcye pitne vode s kloriranjam samo na vodovodnem sistemu Dobrova. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 1 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območy, številu prebivalcev, letni distribucyi pitne vode, postopkih dezinfekcye pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geogene značilnosti vodooskrbnega območja. 1. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^-ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 78, za fizikalno kemyska pa 13 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 49 vzorcev skladnih, 29 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemyska preskušanja je bilo skupaj odvzetih 13 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci so bili glede na opravljena preskušanja skladni z fizikalno kemyskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 2. V preglednici 3 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno ke-myska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost baktery Esc-herichia coli. 1.2. Ocena stanja po vodovodnih sistemih 1.3 Vodovodni sistem Dobrova Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodnih virov - zajetja Šmešek in vrtine Gabrje. Voda iz zajetja Šmešek je površinskega tipa in je predvsem zaradi vpliva s površine obremenjena s snovmi organskega izvora, med katerimi se pojavljajo tudi organske snovi fekalnega izvora. Zaradi tega je na zajetju nameščena naprava za kloriranje pitne vode z natrijevim hipokloritom. Klorirana voda se v sistemu meša z neklorirano vodo iz vrtine Gabrje, ki se v sistem distribuira direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. Terenske meritve prisotnosti koncentracy prostega preostalega klora v pitni vodi, ki smo jih opravljali med letom ob vzorčevanju pitne vode, so pokazale velika odstopanja od priporočenih vrednosti za prosti preostali klor v pitni vodi. Vzrok za odstopanja pri koncentracyah prostega preostalega klora v pitni vodi je v hidravliki vodovodnega sistema. Črpanje oziroma dovajanje pitne vode iz obeh vodnih virov deluje izključujoče glede na tlak vode v vodovodnih ceveh. Voda se istočasno dovaja v sistem samo preko enega vodnega vira. Delovanje klorirne naprave med letom 2009 ni bilo vedno zanesljivo in je večkrat prišlo tudi do izpadov tako, da voda ni bila klorirana. Zbrani podatki na letni ravni so pokazali, da je bilo od skupaj odvzetih 37 vzorcev za mikrobiološka preskušanja 7 vzorcev neskladnih z zahtevami pravilnika (preglednica 2). V treh vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost baktery E.coli, ki so zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Dva vzorca pitne vode z ugotovljeno prisotnostjo baktery E. coli sta bila odvzeta iz zajetja Šmešek pred postopkom dezinfekcye. V omrežju sistema je bila pristnost E.coli ugotovljena v enem vzorcu pitne vode. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili opravljeni ustrezni preventivni ukrepi. Opravljena so bila tudi preverjanja dezinfekcyske učinkovitosti in preverjanja delovanja in nastavitve naprave za kloriranje pitne vode. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Dobrova glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemyskih preskušanj, skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Rezultati opravljenih preskušanj kažejo, da je bila skladnost oziroma kakovost pitne vode v mikrobiološkem pogledu 81,08%. Neskladni vzorci predstavljajo 18,9% delež. Kljub relativno visokemu odstotnemu deležu mikrobiološko skladnih vzorcev pa ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo na zadovoljivem nivoju, predvsem zaradi pogosto ugotovljenim prenizkih ravni kon-centracy ali pa celo izpadov pristnosti prostega preostalega klora v pitni vodi vodovodnega sistema. V preglednici 4 je podan prikaz odvzema vzorcev pitne vode na letni ravni glede na vrsto vzorčenja, mesto odvzema in skladnost oziroma neskladnost vzorcev pitne vode 1.4 Vodovodni sistem Brezje Vodovodni sistem se z pitno vodo napaja iz treh zajety. Vodo se v sistem distribuira direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. Zaradi geogenih značilnosti vodooskrbnega območja voda vsebuje zelo malo raztopljenih kalcyevih in magnezyevih soli in jo zaradi tega prištevamo med mehke vode. zaradi navedenih značilnosti lahko sklepamo, da na njeno mikrobiološko kakovost vplivajo v veliki meri tudi površinske vode. Za mikrobiološka preskušanja smo v letu 2009 skupaj odvzeli 19 vzorcev pitne vode, za fizikalno kemyska preskušanja pa 3 vzorce. Vseh mikrobiološko neskladnih vzorcev je bilo 14, 5 vzorcev pitne vode pa je ustrezalo mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Vsi trye vzorce za fizikalno kemy-ska preskušanja so bili odvzeti iz omrežja sistema in so glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezali fizikalno kemyskim zahtevam. V dveh vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost baktery E.coli (preglednica 3). V pitni vodi pa so v neskladnih vzorcih pitne vode prevladovali mikroorganizmi iz skupine koliformnih baktery. V dveh vzorcih pitne vode je bila ugotovljena tudi prisotnost indikatorskih mikroorganizmov iz skupine enteroko-kov. Pri vseh ugotovljenih neskladnostih pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi, kot je prekuhavanje pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Praktično stalen ukrep na tem vodovodnem sistemu pa je bilo ročno klo-riranje pitne vode. Glede na visok odstotni delež, ki znaša 73,68% mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode ocenjujemo, da je bila pitna voda v mikrobiološkem pogledu neustrezna. Velik delež neskladnih vzorcev pitne vode predstavljajo bakterye iz skupine koliformnih baktery, kar še ne pomeni, da je voda onesnažena z organskim snovmi fekalnega izvora, vendar pa je bila v štirih primeri ugotovljena tudi prisotnost baktery fekalnega onesnaženja, kar predstavlja tveganje z zdravje uporabnikov. Zaradi navedenih ugotovitev in nezanesljivega izvajanja ročnega kloriranja pitne vode ocenjujemo, da je bila varnost vodo-oskrbe na sistemu v celoti neustrezna. V preglednici 5 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 Preglednica 7 VODOVODNI SISTEM OSREDEK - 2009 Skupno Mikrobiološka preskušanja Fizik. kemnska preskušanja štei odvz vzo /ilo etih rcev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.04.2009 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 12.05.2009 1 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 04.06.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 21.07.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 5 08.09.2009 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 6 29.10.2009 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 7 01.10.2009 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 16.11.2009 2 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 12 2 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 8: KS Šentjošt ime sistema ime osk. območja distribuera v m3/leto dezinfekc^a dezinf. sredstvo druga priprava vode tip vode Šentjošt Šentjošt *32.886 da UV -sev. ne površinska Butajnova Butajnova ne ne ne površinska Kurja vas Kurja vas - ne ne ne površinska Planina Planina ne ne ne površinska Preglednica 9 KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT Vodovodni sistem Skupno odvzetih število vzorcev mikr presk obiol. ušanja fizikalno presk kem^ska ušanja M K U NE U NE Šentjošt 8 3 6 2 3 0 Butaanova 11 3 4 7 3 0 Kura vas 10 3 1 9 3 0 Planina 13 4 0 13 4 0 Skupaj 42 13 11 31 13 0 M^skupno število vzetih vzorcev (mikrobiologya) U^število ustreznih vzorcev K^ skupno število vzetih vzorcev (kemya) NE^število neustreznih vzorcev Preglednica 10 vrsto vzorčevanja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 1.5 Vodovodni sistem Hruševo Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja uvrščamo vodo, ki napaja sistem med vode z nizko vrednostjo raztopljenim mineralnih snovi (mehka voda). Značilnost takih vodo-zbirnih območy je povišana verjetnost vpliva površinskih voda na vodni vir. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2009 skupaj odvzetih 10 vzorcev pitne vode. Neskladnih vzorcev je bilo skupaj 5. V enem primeru je bila v vzorcu pitne vode ugotovljena prisotnost E.coli. Prevladovali so mikroorganizmi iz skupine koliformnih baktery. V enem primeru je bila ugotovljena tudi prisotnost enetero-kokov. Število ugotovljenih koliformnih baktery je bilo nizko. V primeru, ko je bila ugotovljena prisotnost baktery E. coli v pitni vodi je bil uveden ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo KS ŠENTJOŠT vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja število vzorcev št.neskl.vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna vzorcev Šentjošt 7 1 2 0 0 0 2 1 0 Butajnova 10 1 7 0 0 0 2 1 0 Kurja vas 9 1 9 0 1 0 2 1 0 Planiana 12 1 12 1 5 0 3 1 0 Preglednica 11 VODOVODNI SISTEM ŠENTJOŠT - 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 18.03.2009 2 2 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 07.05.2009 2 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 29.07.2009 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 29.12.2009 2 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 SKUPAJ 8 7 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 12 VODOVODNI SISTEM BUTAJNOVA- 2009 Skupno Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja šte odvz vzo ilo etih rcev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 18.03.2009 2 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 07.05.2009 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 05.06.2009 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 07.12.2009 5 1 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 SKUPAJ 11 1 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 13 VODOVODNI SISTEM DVOR -KURJA VAS- 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kemnska preskušanja odvzetih vzorcev zajetje vodohran omrežje zaj etje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.03.2009 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 07.05.2009 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 29.07.2009 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 18.08.2009 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 29.12.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 10 3 3 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 14 VODOVODNI SISTEM PLANINA - 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kemnska preskušanja odvzetih vzorcev zajetje vodohran omrežje zaj etje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.03.2009 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 07.05.2009 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 05.06.2009 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 29.07.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 5 08.09.2009 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 6 01.10.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 7 29.12.2009 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 13 4 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 za prehranske namene. Pri ostalih ugotovljenih neskladnih vzorcih je bil uveden ukrep ročnega kloriranja pitne vode. Razmerje med mikrobiološko skladnimi in neskladnimi vzorci pitne vode je ravno 1 : 1, zato v splošnem pogledu ne moremo oceniti pitno vodo kot mikrobiološko ustrezno. V neskladnih vzorcih pitne vode so sicer prevladovale koliformne bakterye vendar pa ugotovljena prisotnost bakterij E. coli potrjuje možnost, da v vodovodnem sistem občasno zaidejo tudi organske snovi fekalnega izvora. Rezultati fizikalno kemjsklih preskušanj so pokazali, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemyskim zahtevam pravilnika. S terenskimi meritvami smo ugotovili, da je bilo izvajanje ročnega kloriranja pitne vode nekontinuirano in negotovo, zato ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo zadovoljiva. V preglednici 6 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčevanja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 1.6 Vodovodni sistem Osredek Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribucyo v omrežje. V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2009 z mikrobiološkimi preskušanji ugotovljeno, da so bili 4 vzorci pitne vode neskladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Skupaj je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih 12 vzorcev pitne vode. V dveh neskladnih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost baktery E.coli, V enem vzorcu pa je bila ugotovljena prisotnost samo koliformnih baktery, v enem pa povišana vrednost kolony mikroorganizmov pri 22°C in 36°C. Za fizikalno ke-myska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemyskim zahtevam pravilnika. Po ugotovljenih primerih neskladnosti pitne vode so bili izvedeni preventivni ukrepi. Pri ugotovljeni prisotnosti mikroorganizmov indikatorjev fekalnega onesnaženja, je bil uveden ukrep prekuhavanje pitne vode pred uporabo za prehranske namene, ter ročno kloriranje pitne vode, ki se je izvajalo tudi pri ostalih primerih mikrobiološke neskladnosti pitne vode. Mikrobiološka neskladnost pitne vode je bila ugotovljena pri dveh od skupaj osmih pregledov oziroma vzorčenj pitne vode. Pri obeh pregledih bila v pitni vodi ugotovljena prisotnost mikroorganizmov indikatorje v fekalnega onesnaženja. V enem primeru (zajetje) je bila ugotovljena povišana vrednost kolony mikroorganizmov pri 36°C, kar je lahko tudi znak zunanjega onesnaženja pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev ocenjujemo, da je bilo stanje pitne vode v mikrobiološkem pogledu nezadovoljivo. Enako lahko ocenimo tudi varnost oskrbe s pitno vodo. V preglednici 7 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčevanja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 2. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT Prebivalci krajevne skupnosti Šentjošt se oskrbujejo s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov in sicer: iz vodovodnega sistema Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in vodovodnega sistema Planina. Imena oskrbovalnih območy navedenih sistemov so enaka imenom vodovodnih sistemov oziroma krajev, ki jih oskrbujejo. Podatka o številu prebivalcev in letni di-stribucyi pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Priprava pitne vode - dezinfekcja pitne vode z UV napravo, se opravlla samo na vodovodnem sistemu Šentjošt. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 8 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območy, številu prebivalcev, letni distribucyi pitne vode, postopkih dezinfekcye pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 2. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^-ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Šent-jošt, Butajnova, Kurja vas in Planina za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 42, za fizikalno kemyska pa 13 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 11 vzorcev skladnih, 31 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vsi odvzeti vzorci za fizikalno kemyska preskušanja so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z fizikalno kemyskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 9. V preglednici 10 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno ke-myska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost baktery Esc-herichia coli. 2.2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina 2.3 Vodovodni sistem Šentjošt Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih zajety. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja je v vodi malo raztopljenih mineralnih snovi.zaradi tega uvrščamo vodo med mehke vode. Na sistemu se opravlja de-zinfekcya pitne vode z UV napravo, drugih postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucyo v omrežje ni. V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. V obeh vzorcih pitne vode, ki smo ju odvzeli istočasno v poletnem obdobju je bila ugotovljena prisotnost koliformnih baktery v nizkem številu. Ugotovitev prisotnosti samo koli-formnih baktery še ne pomeni, da je voda tudi fekalno onesnažena. Vseeno pa so bili zaradi tega opravljeni določeni preventivni ukrepi (ročno kloriranje pitne vode in pregled UV naprave za dezinfekcyo pitne vode). Razen prisotnosti mikroorganizmov iz skupine koliformnih baktery vh pitni vodi ni bilo ugotovljenih drugih baktery. Fizikalno kemyska preskušanja so pokazala, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemyskim zahtevam. Ocenjujemo, da je bila pitna voda v omrežju sistema glede na navedene ugotovitve v splošnem skladna z zahtevami pravilnika. Varnost oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo s pripombo, da je potrebno posvetiti večjo pozornost kontroli delovanja naprave za UV dezinfekcyo pitne vode. V preglednici 11 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 2.4 Vodovodni sistem Butajnova Oskrba s pitno vodo poteka preko enega zajetja. Zaradi geoloških značilnosti vodo-oskrbnega območja spada voda, ki napaja sistem v kemyskem pogledu med mehke vode. Značilnost za vodooskrbna območja takega tipa je, da je vpliv površinskih voda na pitno vodo lahko povečan. V letu 2009 je bil ta vpliv bolj prisoten, kar potrjujejo tudi rezultati mikrobioloških preskušanj. Od skupaa 11 odvzetih vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja jih je bilo 7 mikrobiološko neskladnih. V vseh neskladnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih baktery v nizkem številu. V enem primeru (letno obdobje) je bilo skupno število navedenih mikroorganizmov visoko. Drugih skupin mikroorganizmov oziroma baktery, ki vplivajo na mikrobiološko ustreznost pitne vode nismo ugotovili. Za fizikalno kemyska preskušanja so bili odvzeti trye vzorce vode, ki so glede na obseg merjenih parametrov ustrezali fizikalno kemyskim zahtevam pravilnika. Glede na praktično stalno prisotnost koliformnih baktery v pitni vodi ne moremo oceniti pitno vodo v omrežju sistema v mikrobiološkem pogledu kot zadovoljivo. Varnost oskrbe s pitno vodo pa bo mogoče na sistemu zagotavljati le ob rednem izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov. V preglednici 12 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 2.5 Vodovodni sistem Kurja vas Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz dveh zajetii. Na sistemu se ne opravna noben postopek priprave ptne vode pred njeno distribucjo v omrežje. V letu 2009 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 10 vzorcev pitne vode. Od vseh odvzetih vzorcev pitne vode je bil samo 1 vzorec skladen z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Rezultati fizikalno kemjskih preskušanj so pokazali, da so vsi trje odvzeti vzorci pitne vode 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Preglednica 15: KS POLHOV GRADEC ime sistema ime osk. območja distribuc^a v m3/leto dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode P.Gradec P.Gradec *83.979 ne ne ne površinska Dvor-D.vas Dvor-D.vas - ne ne ne površinska Podreber Podreber - ne ne ne površinska Praproče Praproče - ne ne ne površinska Hrastenice Hrastenice - ne ne ne površinska Preglednica 16 KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Vodovodni sistem Skupno število odvzetih vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja M K U NE U NE P Gradec 29 0 10 19 0 0 Dvor-Dolenja vas 9 0 7 2 0 0 Podreber 3 0 2 1 0 0 Praproče 7 0 1 6 0 0 Hrastenice 3 0 0 3 0 0 SKUPAJ 51 0 20 31 0 0 M^skupno število vzetih vzorcev (mikrobiologya) U^število ustreznih vzorcev K^ skupno število vzetih vzorcev (kemya) NE^število neustreznih vzorcev Preglednica 17 glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezali zahtevam pravilnika. Rezultati mikrobioloških preskušanj kažejo, da so v pitni vodi praktično stalno prisotni ko-liformni mikroorganizmi. Število kolony koliformnih baktery je bilo pri vseh neskladnih vzorcih relativno nizko. V enem vzorcu pitne vode pa je bila ugotovljena tudi prisotnost baktery E.coli. Po ugotovitvah neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na ugotovitve laboratoryskih preskušanj ocenjujemo, da je bila pitna voda stalno obremenjena z organskimi snovmi in zaradi tega mikrobiološko neustrezna. Ob doslednem izvajanju preventivnih KS POLHOV GRADEC Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja vodovodni sisitem število vzorcev št.neskl.vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna vzorcev P.CGradec 25 4 18 1 2 1 0 0 0 Dvor-D.vas 7 2 2 0 0 0 0 0 0 Podreber 3 1 1 0 1 0 0 0 0 Praproče 5 2 5 1 0 1 0 0 0 Hrastenice 2 1 3 0 1 0 0 0 0 Preglednica 18 VODOVODNI SISTEM POLHOV GRADEC - 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 25.03.2009 7 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 17.06.2009 5 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 28.07.2009 6 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 10.12.2009 11 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 29 0 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 19 VODOVODNI SISTEM DVOR - DOLENJA VAS- 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja odvzetih vzorcev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 25.03.2009 2 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 28.07.2009 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 08.09.2009 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 30.10.2009 3 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 9 0 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 20 VODOVODNI SISTEM PODREBER- 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja odvzetih vzorcev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 25.03.2009 1 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 28.07.2009 1 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 30.10.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 3 0 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 21 VODOVODNI SISTEM SREDNJI PRAPROČE- 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.03.2009 2 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 17.06.2009 1 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 28.07.2009 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 10.12.2009 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 7 0 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 22 VODOVODNI SISTEM HRASTENICE - 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kemnska preskušanja odvzetih vzorcev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 25.03.2009 1 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 28.07.2009 1 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 08.09.2009 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 3 0 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 23 KS ČRNI VRH ime sistema ime osk. območja distribuera v m3/leto dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode Črni vrh - Smolnik Črni vrh - Smolnik *12954 da ne ne površinska Sr.vrh - Rovt Sr.vrh - Rovt ne ne ne površinska ukrepov bi bila mikrobiološka slika pitne vode v sistemu lahko boljša zato varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo ocenjujemo kot nezadovoljivo. V preglednici 13 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 2.6 Vodovodni sistem Planina Vodovodni sistem se napaja iz treh vodni zajety. Pitno vodo se iz zajety distribuira direktno v omrežje sistema brez nobenega predhodnega postopka priprave pitne vode. V letu 2009 smo za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 13 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci pitne vode niso ustrezali mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Za fizikalno kemyska preskušanja smo odvzeli 4 vzorcev pitne vode, ki so glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezali fizikalno kemyskim zahtevam pravilnika. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je pitna voda v sistemu praktično stalno onesnažena z organskimi snovmi fekalnega izvora. Ugotovljena prisotnost baktery E.coli, je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev je na tem sistemu za vse uporabnike uveden stalni in obvezen ukrep prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Ocenjujemo, da je pitna voda v tem sistemu zdravstveno neustrezna in predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Vodovodni sistem bi moral imeti uveden najmanj stalni postopek dezinfekcye pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev ocenjujemo varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu negativno. V preglednici 14 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Krajevna skupnost Polhov Gradec se oskrbuje s pitno vodo iz petih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselja Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice. Imena sistemov sovpadajo z imeni oziroma nazivi oskrbovalnih ob-močy posameznih vodovodnih sistemov. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Polhov Gradec in letni distri-bucyi pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Na vseh vodovodnih sistemih v KS Polhov Gradec se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distribucyo pitne vode v omrežje sistemov. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 15 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območy, številu prebivalcev, letni distribucyi pitne vode, postopkih dezinfekcye pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 3. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^-ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 51 vzorcev pitne vode . Za fizikalno kemyska preskušanja v letu 2009vzorci pitne vode niso bili odvzeti na nobenem vodovodnem sistemu. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 20 vzorcev skladnih, 31 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 16. V preglednici 17 so prikazani podatki (število vzorcev, vrsta preskušanja , skladnost in neskladnost) za opravljena redna in občasna mikrobiološka preskušanja. Glede na vrsto opravljenih mikrobioloških preskušanj je podano tudi število vzorcev pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost baktery E.coli 3. 2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH 3.3 Vodovodni sistem Polhov Gradec Sistem se napaja s pitno vodo iz 4 vodovodnih zajetij. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode tako, da se iz zajety v sistem distribuira surovo vodo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo skupaj odvzetih 29 vzorcev pitne vode. Mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode je bilo 19, kar predstavlja 65.5% delež. Razen v 3 primerih, predstavljajo poglavitni vzrok neskladnosti pitne vode koliformne bakterye. Mnenja smo, da je vzrok za neskladnost vode predvsem zaradi daljšega zadrževalnega časa pitne vode v vodohranih, ki jih je na vodovodnem sistemu pet. Daljše zadrževanje pitne vode v sistemu predstavlja tudi boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Prisotnost baktery E.coli (v nizkem številu) je bila v dveh primerih ugotovljena prav v vodohranih, v enem primeru pa na zajetju (zajetje Ilov Graben 1MPN/10-0ml). Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Izvajalo se je tudi preventivno kloriranje pitne vode z ustreznim klorovim preparatom. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ki so pokazali visok odstotek neskladnih vzorcev pitne vode ne moremo oceniti mikrobiološko kakovost pitne vode v sistemu kot zadovoljivo. Zaradi pomanjkljivosti v delovanju sistema (zadrževalni čas vode v sistemu, ni postopka dezinfekcye) varnost oskrbe s pitno vodo ni dobra. V preglednici 18 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 3.4 Vodovodni sistem Dvor - Dolenja vas Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz treh vodnih virov - zajety. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2009 skupaj odvzeti 9 vzorcev pitne vode. Zaradi prisotnosti samo koliformnih bak-tery, katerih skupno število je bilo nizko (2MPN/100ml), sta bila 2 vzorca pitne vode neskladna. Koliformne bakterye v tako nizkem številu ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka kakovost pitne vode glede na celoletno obdobje dobra. Enako ocenjujemo tudi varnost oskrbe z pitno vodo. V preglednici 19 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 3.5 Vodovodni sistem Podreber Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode. V okviru notranjega nadzora so bili za mikrobiološka preskušanja odvzeti trye vzorce pitne vode iz omrežja sistema. Dva vzorca pitne vode sta bila skladna, en vzorec pa neskladen z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Zaradi neskladnega vzorca so bili predlagani preventivni ukrepi, kot je dezinfekcya pitne vode z ustreznim klorovim preparatom in postopno izpiranje omrežja sistema. V neskladnem vzorcu pitne vode je bila ugotovljena tudi prisotnost baktery E.coli in koliformnih bakte-ry v nizkem številu (1 CFU/100ml E.c in 2 CFU/100 ml kolif. Baktery). Za objektiv-nejšo oceno o mikrobiološki ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe s pitno vodo bi bilo potrebno na letni ravni odvzeti več vzorcev pitne vode. V preglednici 20 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 3.6 Vodovodni sistem Praproče Oskrbovanje vodovodnega sistema s pitno se opravlja iz enega zajetja. V sistem se distribuira direktno surovo vodo. V okviru notranjega nadzora je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih skupaj 7 vzorcev pitne vode. Samo en vzorec pitne vode je bil skladen z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Poglavitni vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih baktery v pitni vodi. V vseh primerih je bilo število mikroorganizmov relativno nizko. V enem, primeru je bila ugotovljena prisotnost bakterye E.coli (1 CFU /100ml). pri vseh primerih mikrobiološke neustreznosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka slika pitne vode v tem sistemu neustrezna. Kot neustrezno ocenjujemo tudi varnost oskrbe s pitno vodo. V preglednici 21 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 3.7 Vodovodni sistem Hrastenice Vodovodni sistem se napaja iz enega vodnega vira. V okviru notranjega nadzora so bili za mikrobiološka preskušanja odvzeti trye vzorci pitne vode, ki so bili glede na rezultate preskušanj neskladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. V vseh treh vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformniih baktery v relativno nizkem številu, v enem primeru pa bakterye E.coli (1CFU/100ml). Čeprav je število vzorcev pitne vode za mikrobiolo- 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 39 Preglednica 24 KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Vodovodni sistem Skupno število odvzetih vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja M K U NE U NE Črni vrh - Smolnik 11 2 1 11 2 0 Srednji vrh - Rovt 10 2 3 7 2 0 Skupaj 22 4 4 18 4 0 M^skupno število vzetih vzorcev (mikrobiologya) U^število ustreznih vzorcev K^ skupno število vzetih vzorcev (kemya) NE^število neustreznih vzorcev Preglednica 25 ška preskušanja na letni ravni prenizko, lahko glede na ugotovitve preskušanj ocenimo, da je bila pitna voda mikrobiološko neskladna. Neustrezna pa je bila tudi varnost oskrbe s pitne vodo. V preglednici 22 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 4. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Krajevna skupnost Črni vrh se oskrbuje s KS ČRNI VRH vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja število vzorcev št.neskl.vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Črni vrh - Smolnik 11 1 10 1 3 0 1 1 0 Srednji vrh - Rovt 9 1 6 1 6 1 1 1 0 Preglednica 26 VODOVODNI SISTEM ČRNI VRH- SMOLNIK - 2009 Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preskušanja Fizik. kemnska preskušanja zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.02.2009 2 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 2 17.06.2009 3 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 16.07.2009 3 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 4 09.10.2009 2 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 5 21.12.2009 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 11 2 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Preglednica 27 VODOVODNI SISTEM SREDNJI VRH - ROVT- 2009 Skupno število Mikrobiološka preskušanja Fizik. kem^ska preskušanja odvz vzor etih cev zajetje vodohran omrežje zajetje vodohran omrežje z.št. Datum pr. mikro kem U NE U NE U NE U NE U NE U NE 1 24.02.2009 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 2 17.06.2009 2 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 3 16.07.2009 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 09.10.2009 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 5 21.12.2009 1 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 10 2 2 1 1 0 6 3 0 0 0 0 2 0 Tabela: Monitoring pitne vode 2009 ID ime oskrb.območja št.uporab. št.rednih neskladni št.občasnih neskladni ime preseženega preskusov redni preskusov občasni parametra 569 BUTAJNOVA 150 1 1 0 0 3162 - PH vrednost., 3118 - PH vrednost 570 ČRNI VRH - SMOLNIK 200 1 1 0 0 3122 -koliformne bakterie 566 DOBROVA 2850 4 0 1 0 / 571 DVOR - DOLENJA VAS 350 1 0 0 0 / 573 HRUŠEVO 60 1 1 0 0 3130 -koliformne bakterne 574 KURJA VAS 60 1 1 0 0 3134 -koliformne bakterie 575 OSREDEK PRI DOBROVI 50 1 0 0 0 / 576 PLANINA NAD HORJULOM 50 1 1 0 0 3141 -koliformne bakterie & E. coli 577 PODREBER 64 1 0 0 0 / 567 POLHOV GRADEC 1000 4 0 1 0 / 578 PRAPROČE 90 1 0 0 0 / 581 ŠENTJOŠT 200 1 1 0 0 3158 - PH vrednost Vir: Poročilo o pitni vodi za Občino Dobrova - Polhov Gradec za leto 2009, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (št. 120-116-295104/10). pitno vodo iz dveh vodovodnih sistemov, ki napajata naselja Črni vrh - Smolnik in Srednji vrh - Rovt. Imeni vodovodnih sistemov in oskrbovalnih območy sistemov sta enaki. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Črni vrh in letni distribucyi pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost Črni vrh. Na obeh vodovodnih sistemih se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribu-cyo v omrežje. V obeh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 23 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območy, številu prebivalcev, letni distribucyi pitne vode, morebitnih postopkih dezinfekcye pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 4. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^-ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2009 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Črni vrh - Smolnik in Srednji vrh - Rovt za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 22, za fizikalno kemyska preskušanja pa 4 vzorci pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da so bili 4 vzorcev skladni, 18 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemyska preskušanja so bili skupaj odvzeti 4 vzorci pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preskušanj, skladni z fizikalno kemyskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 24. V preglednici 25 so zbrani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemyska preskušanja glede na obseg preskušanj - redna in občasna. Podano je tudi število vzorcev pitne vode v katerih so bili ugotovljeni indikatorski mikroorganizmi - bakterye E.coli. 4.2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH 4.3 Vodovodni sistem Črni vrh - Smol-nik Sistem se napaja iz enega vodnega vira. V letu 2009 je bilo za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzeti 11 vzorcev pitne vode. En vzorec pitne vode je ustrezal mikrobiološkim zahtevam, ostali vzorci (10) pa mikrobiološkim zahtevam pravilnika niso ustrezali. Poglavitni vzrok za mikrobiološko neustreznost je bila ugotovljena prisotnost koliformnih baktery. V treh primerih pa je bila v pitni vodi ugotovljena tudi prisotnost baktery E.co-li, kar potrjuje prisotnost organskih snovi fekalnega izvora. Poleg obveznega preku-havanja pitne vode pred uporabo za pre-hranske namene so bili ob ugotovitvah neskladnosti pitne vode predlagani tudi drugi ustrezni preventivni ukrepi. Dezin-fekcya pitne vode z ustreznim klorovimi preparati (ročno kloriranje) je praktično stalen preventivni ukrep na tem sistemu. Glede na ugotovitve laboratorijskih preskušanj ocenjujemo, da je bila pitne voda mikrobiološko neustrezna. Ugotovljena večkratna prisotnost mikroorganizmov fekalnega izvora v pitni vodi predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo neustrezna. V preglednici 26 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 4.4 Vodovodni sistem Srednji vrh - Rovt Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega zajetja. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2009 skupaj odvzetih 10 vzorcev pitne vode. Trye vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika, sedem vzorcev pa neskladnih. V vseh neskladnih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost mikroorganizmov indikatorje fekalne-ga onesnaženja. V nekaj primerih je bila ugotovljena prisotnost baktery E. coli v visokem številu. Preventivni ukrep pre-kuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene je bil na tem sistemu praktično stalen. Predlagani so bili tudi drugi ustrezni ukrepi kot je dezinfekcya pitne vode z ustreznim klorovim preparatom, dezinfekcya in izpiranje vodovodnega omrežja. Glede na ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila pitne voda v sistemu praktično stalno zdravstveno neustrezna. Prisotnost mikroorganizmov fekalnega izvora v pitni vodi predstavlja resno tveganja za zdravje uporabnikov. Posledično ocenjuj-mo, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo v sistemu neustrezna. V preglednici 27 je podan prikaz podatkov glede na datum opravljenega pregleda, vrsto vzorčenja in ustreznost oziroma neustreznost vzorcev pitne vode. 5. MIKROBIOLOŠKA IN FIZIKALNO KEMUSKA PREISKUŠANJA OPRAVLJENA V OKVIRU MONITORINGA PITNE VODE V okviru državnega monitoringa pitne vode za leto 2009 je bilo opravljenih več ciklov vzorčenja pitne vode. V tabeli podajamo prikaz odvzemov vzorcev pitne vode v mesecih november in december 2009 s podano skladnostjo oziroma neskladnostjo in proznako preseženega parametra. Podatki so povzeti iz spletnih strani monitoringa pitne vode. Občina Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova-Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure: Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Pisarna v Polhovem Gradcu (Polhov Gradec 13) Uradne objave Občine Dobrova- Polhov gradec, NAŠ CASOPIS št. 371., 26. april 2010 •Uradne objave Občine Dobrova- Polhov gradec, NAŠ CASOPIS št. 371., 26. april 2010 Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 - UPB1, 56/08), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenje (Ur.l. RS, št. 13/06, 50/07) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2010 (Ur.l. RS, št. 12/09) objavlja Občina Dobrova-Pol-hov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2010 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2010. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prjavjo lastniki ali upravljavci spomenikov s področja kulturne dediščine na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenje in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova-Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji. 3. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški so: - stroški sanacje zunanjih ometov in fasad; - stroški sanacje strešnih konstrukcj, streh-kritin in kleparska dela; - stroški zunanjega stavbnega pohištva (menjava oken, vrat); - stroški obrtniško-gradbenih in konservatorsko-restavratorskih posegov na spominskih obeležjih I. in II. svetovne vojne, sakralnih spomenikih ter kulturnih spomenikih. Davek na dodano vrednost se šteje kot upravičen strošek, razen v primerih, ko je upravičenec davčni zavezanec. 4. MERILA IN KRITERII ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec se sofinancira do 30% vrednosti investicje. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila in kriterji: 1. Zagotovljenost soudeležbe predlagatelja za projekt investicje z lastnimi in drugimi viri (ne upošteva se pričakovan delež sofinanciranja Občine Dobrova-Polhov Gradec): • od 0 do 25 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 1 točka • od 25,01 do 50 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 4 točk • od 50,01 do 75 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 7 točk • od 75,01 do 100 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 10 točke 2. Pomembnost kulturne dediščine: • objekti, ki so razglašeni za spomenik lokalnega ali državnega pomena - 10 točk • objekti vpisani v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenje - 7 točk • objekti predlagani za vpis v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenje) - 5 točk 3. Vrsta predvidenih del za obnovo in vzdrževanje: • sanacja strešnih konstrukcj, streh-kritin in kleparska dela - 10 točk • obrtniško-gradbeni in konserva-torsko-restavratorski posegi spominskih obeležjih I. in II. svetovne vojne, sakralnih spomenikov in kulturnih spomenikov - 8 točk • sanacja zunanjih ometov in fasad - 6 točk • stroške zunanjega stavbnega pohištva - 4 točke 4. Vrsta kulturne dediščine: • spominska obeležja I. in II. svetovne vojne, hiša - 5 točk • sakralni spomeniki, kulturni spomeniki - 3 točke 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenjo proračunsko postavko proračuna Občine Dobrova- Polhov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 20.865,00 EUR DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA predračun x procent sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost prjavljenega projekta po kriterjih Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh prjavljenih projektov po kriterjih x vrednost prjavljenega projekta po kriterjih 40 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: 26. april 2010 info@dobrova-polhovgradec.si 6. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV: Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 01.12.2010, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 7. NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAV Prjava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prjava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2010 v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Razpisna dokumentacja je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhov-gradec.si Kontaktna oseba občinske uprave za informacje je Sandra Bizjan. 8. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV Upoštevane bodo popolne pisne pr jave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dediščina - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. junj 2010 9. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog: Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 4. junna 2010 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentacji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prjavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 10. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 11. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 12. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2010 v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obra- čunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva; - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 13. INFORMACUE Dodatne informacje po telefonu: 01/3601-800, kontaktna oseba Sandra Bizjan ali po elektronski pošti sandra. bizjan@dobrova-polhovgradec.si Datum: 16.04.2010 Številka: 430-0009/2010-2 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 03/07- UPB2, 23/07 popr., 41/07 popr.), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), 4. člena Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Do-brova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 262/00, Ur.l. RS, št. 54/03), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenje (Ur.l. RS, št. 13/06, 50/07) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2010 (Ur.l. RS, št. 12/09) objavlja Občina Do-brova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2010 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi v šolskem letu 2010/2011 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin v šolskem letu 2010/2011; - subvencioniranju šolske prehrane v šolskem letu 2010/2011; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2010. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialnem varstvu), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Pogoji in omejitve so: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova-Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma da- jalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živjo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI Sredstva bremenjo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2010/2011 višini 1.490,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 9.679,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2010/2011 v višini 16.396,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 9.075,00 EUR Višina denarne pomoči je največ 220,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si Kontaktna oseba občinske uprave za informacje je Sandra Bizjan. 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec. Na sprednji strani ovojnice naj bo navedeno: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja. Rok za oddajo vlog: 1. junj 2010 Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 7. junja 2010 v prostorih občine Do- brova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Pol-hov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele; - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno in zavrne vloge: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prjavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge, ki vplivajo na ugotovitev statusa druži- Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Izplačilo se upravičencu izvrši v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo. 8. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. 9. INFORMACUE Dodatne informacje po telefonu: 01/3601 800, kontaktna oseba Sandra Bizjan ali po elektronski pošti sandra. bizjan@dobrova-polhovgradec.si Datum: 16.04.2010 Številka: 430-0008/2010-2 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenje (Ur.l. RS, št. 13/06, 50/07 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99, 351/08) in Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) objavljamo J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2010 I. Predmet razpisa Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2010. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. III. Pogoji in omejitve za sofinanciranje Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promocja kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promocje prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve: - da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev, - kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna kulturna organizacja oz. izvajalec, - kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, - da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor prjavljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Pol-hov Gradec, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacja športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacja športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Šport invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacja športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacja stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promocja športne prireditve stroški organizacje prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški pa-nožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investicjami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energje, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. do višine 40% dejanskih stroškov oz. največ 500,00 EUR na leto 2.4.2 Investicjsko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca, do višine 40% dejanskih stroškov, vendar največ 1.000,00 EUR na investicjo Pogoji in omejitve: - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna športna organizacja oz. izvajalec, - kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, - stroški organizacje prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Pol-hov Gradec, - stroški tekočega in investicjskega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacja delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacje delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocjskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocja turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacje sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: - oblikovanje promocjskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. IV. Merila Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec 1 do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu 3 Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana 2 in ažurirana 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk Dejavnost oz. sekcje društva - glasbena 30 1 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 ne 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 41 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenye 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcyah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 6 medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ izobraževanje/ osebo 1.3. Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve Število točk/ prireditev Organizacya lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 1 Organizacya lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacya lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Športni programi 2.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec 1 do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu 3 Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov Elementi za vrednotenje Število točk/uro /skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacya programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/ udeleženca 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicyah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcyah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 4 na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicyah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca 2.2.5 Športna rekreac^a Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 Število točk/ udeleženca izobraževanja 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 10 3.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve Organizacya prireditev: Število točk/ prireditev Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 1 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva,pridobi-vanje sredstev Število članov Število točk 1 Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov 2 Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 Sodelovanje in povezovanje 3 Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenye 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 Spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 4 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacya delavnic Število točk 1 Organizacya do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 2 Organizacya do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 3 Organizacya več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 4 Organizacya vsaj ene strokovne ekskurzye za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva Število točk 1 Priprava tiskanega promocyskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priprava tiskanega promocyskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 3 Priprava tiskanega promocyskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocyskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacya turistične prireditve Promocya prireditve (najave pred prireditvyo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 1 Objava v enem medyu, ki pokriva širše območje (regya, Slovenya) 4 Objava v dveh medyih, ki pokriva širše območje (regya, Slovenya) 7 Objava v treh in več medyih, ki pokriva širše območje (regya, Slovenya) 11 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Število obiskovalcev prireditve Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 2 Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih Udeležba društva na sejmih Število točk Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 1 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture Turistični produkti in turistična infrastruktura Število točk 1 Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenyo proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2010: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 29.419,00 EUR 2 18050 Šport v društvih v višini 36.337,00 EUR 3 14008 Sofinanciranje programa TD, JZ Polhograjska Graščinav višini 8.000,00 EUR VI. Razpisna dokumentac^a Razpisna dokumentacya (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. Kontaktna oseba občinske uprave za informacye je Sandra Bizjan za področje kulture in športa in Helena Čuk za področje turizma. VII. Način prgave in roki Izpolnjeno razpisno dokumentacyo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge, ki bodo poslane z navadno pošiljko ali vloge z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. jun^ 2010 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 7. jun^a 2010 v prostorih občine Dobro-va-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisya, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele vloge in vloge, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentacyi, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za pryavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisya v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisye župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. XI. Spremljane namenske porabe sredstev Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobro-va-Polhov Gradec spremlja komisya. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. XIII. Informac^e Dodatne informacye po telefonu: 01/3601-800, kontaktni osebi: Sandra Bizjan (kultura in šport) in Helena Čuk (turizem). Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktnima osebama tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si ali sandra.bizjan@dobrova-polhovgradec.si. Datum: 16.04.2010 Številka: 430-0010/2010-2 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. 42 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS UPB-2 Ur.l. RS, št. 94/07) in 16. člena Statuta občine Dobrova- Polhov Gradec Naš časopis, št. 252/99, 351/08), je občinski svet občine Dobrova- Polhov Gradec na svoji 18 seji dne 8.4.2010 sprejel Odlok o varstvu javnega reda in miru I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) S tem Odlokom se ureja varstvo javnega reda in miru, določajo ravnanja, ki pomenyo kršitev javnega reda in miru, kršitev varstva občanov in premoženja, zunanjega videza nasely, in javnih površin na območju Občine, ter sankcye za taka ravnanja. Namen tega odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ali z drugimi dejanji posegajo v pravne pravice lokalne skupnosti. Osebe na območju Občine Dobrava-Polhov Gradec so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo ali motyo drugih pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja in počutja, da skrbyo za urejen videz svojega kraja in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem Odloku obvezna. 2. člen (opredelitev izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih; 2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; 3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe; 4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami; 5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. 6. prireditev ali javni shod je vnaprej organizirano zbiranje občanov, ki traja več kot eno uro. 7. poseganje na zemljišča last občine ali javnega dobra je postavljanje predmetov, ograj, materiala, barak, nasipanje, objektov (ki niso gradbeni objekti)^ 8. prosto gibanje živali je prosto spuščena žival v naselju brez neposrednega nadzora lastnika, vodnika ali skrbnika. 3. člen (vzdrževanje javnega reda in miru) (1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. (2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov. II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR 4. člen (nedostojno vedenje) (1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpye ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega odloka, se kaznuje z globo 105 evrov. (2) Kdor se prepira, vpye ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo 420 evrov. (3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo 210 evrov. 5. člen (beračenje na javnem kraju) (1) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 42 evrov. (2) Občinski redar, osebo iz prvega odstavka zadrži na kraju in o tem obvesti policyo, če oseba po izreku globe ali opozorilu, nadaljuje s kršit-vyo. 6. člen (prenočevanje na javnem kraju) (1) Kdor prenočuje ali spi na javnih površinah ali v javnih objektih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 85 evrov. (2) Osebo iz prvega odstavka se odstrani iz javne površine ali objekta, v primeru ponovitve prekrška se osebo zadrži na kraju in o tem obvesti policyo. 7. člen (uporaba nevarnih predmetov) (1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 105 evrov. (2) Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva zakon o eksplozivih. 8. člen (poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe) (1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo 105 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 420 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 210 evrov. 9. člen (pisanje po objektih) (1) Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 210 evrov. 10. člen (vandalizem) (1) Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo 210 evrov. 11. člen (kampiranje) (1) Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 85 evrov. (2) Kampiranje je dovoljeno samo na mestih za kampiranje, ki so določena v prostorskih aktih občine. Pogoje in red kampiranja na območju določenem za kampiranje določi samoupravna lokalna skupnost. (3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje z globo 500 evrov. 12. člen (uporaba živali) (1) Lastnik, vodnik ali skrbnik mora žival, s katerim se giblje v naselju, imeti na povodcu. (2) Lastnik, vodnik ali skrbnik ne sme spuščati žival, v naselju, da se prosto gibajo. (3) Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ne sme voditi ali spuščati po javnih površinah ali javnih objektih. V primeru, da je to izrecno dovoljeno mora lastnik javne površine ali objekta predpisati način uporabe živali (javne površine). (4) Lastnik, vodnik ali skrbnik mora za živaljo počistiti iztrebke.- (5) Živali razen rejnih živali ni dovoljeno peljati brez povodca na kme-tyskih površinah kjer se pridelujeta krma in hrana. (6) Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ki krši prvi, drugi, tretji, četrti ali peti odstavek tega člena se kaznuje z globo 100 evrov. (7) Kdor pri posamezniku s ščuva-njem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo 210 evrov. 13. člen (poseganje na zemljišča v lasti občine ali javnega dobra) (1) Kdor brez predhodnega pisnega soglasja upravnega organa občine posega na zemljišče last občine ali javnega dobra, se kaznuje z globo 500 evrov (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 2.000 evrov (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (4) Odstranitev posega iz zemljišč iz prvega odstavka tega člena na pod-agi inšpekcyske odločbe, odstrani javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. V primeru, da povzročitelj ni znan nosi stroške odstranitve lastnik zemljišča, predmete poseganja se odloži na deponyi komunalnega podjetja, kjer se hranyo 30. dni, po preteku tega roka jih podjetje lahko uniči ali proda na dražbi. 14. člen (pustiti, voziti, prati, popravljati vozila na javnih površinah) (1) Na vseh javnih površinah, ki niso javne prometne površine ali niso določene za popravila ali pranje vozil ali vožnjo (zelenicah, trgih^) je prepovedano pustiti, prati, voziti ali popravljati vozila, kršitelj se kaznuje z globo 250 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (4) Vozilo, ki ga lastnik ali uporabnik pusti na javni površini iz prvega odstavka tega člena in ga kljub odredbi ne odstrani v roku 3 dni, ga na podlagi inšpekcyske odredbe o odstranitvi, odstrani javno komunalno podjetje. Stroške odstranitve in hrambe vozila nosi lastnik vozila. Vozilo se po 3 mesecih hrambe lahko predela skladno z zakonodajo, stro- ške predelave nosi lastnik vozila. 15. člen (poškodovanje drevja, okrasnega grmičevja ali cvetja na javnih površinah) (1) Kdor poškoduje drevje, okrasno grmičevje ali cvetje na javnih površinah se kaznuje z globo 250 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. 16. člen (prireditve, javni shodi) (1) Organizator prireditve ali shoda si za prireditev pridobi soglasje upravnega organa. Vlogo za soglasje mora organizator podati na upravni organ najmanj osem dni pred izvedbo prireditve ali shoda. (2) Organizator prireditve ali javnega shoda mora na prireditvenem prostoru zagotoviti: ustrezno število rediteljev, red in čistočo, da v času prireditve niso presežene dovoljene ravni hrupa, da zaključi prireditev v dovoljenem času, da se parkiranje izvaja skladu z zakonom, dodatna parkirna mesta oziroma prostore, da je prireditveni prostor opremljen z ustreznimi posodami za komunalne odpadke, da v roku 24 ur po zaključku prireditve ali javnega shoda, ki ga določa upravni akt, očisti in odstrani postavljene objekte in ostale naprave in prireditveni prostor zapusti kot je bil pred izvedbo, in druge pogoje iz upravnega dovoljena ali soglasja. (3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali posameznik se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. 17. člen (plakatiranje) (1) Kdor oglašuje ali postavlja reklamne panoje izven za to določenih mest, se kaznuje z globo 250 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. 18. člen (postavljanje letnih vrtov ali drugih izdelkov iz dejavnosti) (1) Kdor brez predhodnega soglasja upravnega organa občine, na javno površino ali del ceste, postavi letni vrt ali izdelke iz dejavnosti, se kaznuje z globo 250 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (4) Inšpektor odredi povzročitelju odstranitev posega iz prvega odstavka tega člena. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja, odstranitev izvede javno komunalno podjetje, na stroške povzročitelja. 19. člen (sežiganje komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov) (1) Kdor sežiga komunalne odpadke ali druge odpadke se kaznuje z globo 400 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (4) Inšpektor odredi sanacyo kurišča in odvoz komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov na deponyo javnega komunalnega podjetja. Neupoštevanje te odredbe ima za posledico, da sanacyo izvede javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. 20. člen (vzbujanje nestrpnosti) Če so dejanja iz 4., 8., 9. člena tega odloka storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo 835 evrov. 21. člen (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb) (1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 335 evrov. (3) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 42 evrov ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani. 22. člen (lažna naznanitev prekrška) Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem odloku povzroči interveniranje občinskih redarjev, inšpektorjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo 85 evrov. 23. člen (pooblastilo redarju za zaseg predmetov) (1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 7. člena tega odloka. (2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcya odvzem predmetov. III. NADZOR 24. člen (pristojnost) (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen (pristojnost samoupravne lokalne skupnosti) (1) Določbe drugega odstavka 11. člena tega odloka (Kampiranje) se začnejo uporabljati, ko samoupravna lokalna skupnost v svojih prostorskih aktih določi pogoje, red in območja za kampiranje. 26 člen Določba 17. člena se začnejo uporabljati po sprejetju ustreznega akta, 27. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenye. Št.: 007-0011/2010-1 Datum: 8.4.2010 Župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Lovro MRAK l.r. 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 43 Prireditev ob materinskem dnevu Mamicam so peli, plesali, recitirali ter igrali Log - Dragomer, 25. marec 2010 - Občina Log - Dragomer in Osnovna šola Log - Dragomer sta v sodelovanju z organizac^skim odborom Ludvika Rožnika v večnamenskem prostoru šole organizirala prireditev ob materinskem dnevu. Občinstvu, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, so se na odru predstavili otroci, učenke in učenci osnovne šole in navdušili zbrane. Številno občinstvo je dvorano osnovne šole napolnilo do zadnjega kotička. V uvodu e občinstvo s harmoniko ogrel Anton Košir. Predšolski Medvedki iz enote Dragomer so na odru zapeli. Organizatorji so mamice ob prihodu v dvorano razveselili s poklonjenim rdečim nageljnom - simbolom slovenstva, ki so ga prejele iz rok učencev, ki obiskujejo Osnovno šolo Log - Dragomer. Mamice so nagelj prejele v znamenje spoštovanja, zahvale in ljubezni, ki naj bi ju bile deležne vse leto. V uvodnem nagovoru je Ludvik Rožnik zbrane spomnil, da je praznik prišel v Evropo iz Amerike že leta 1910. Najprej so ga praznovali v Nemč^'i, nato Avstr^'i, že leta 1912 pa prvič tudi na tleh zdajšnje Slovence. V Občini Log - Dragomer so ob materinskem dnevu že drugo leto zapored pripravili prireditev v večnamenski dvorani osnovne šole. Pred tem je bila vrsto let v gasilskem domu na Logu organizirana proslava ob dnevu žena. Po uvodnem nagovoru je na oder stopil Anton Košir, ki je številno občinstvo ogrel s harmoniko. Za njim so se na odru predstavili otroci iz Vrtca Log - Dragomer. Otroci iz enote Dra-gomer so se na odru predstavili s petjem, polne dvorane se niso prestrašili, saj so na odru pogumno zapeli dve pesmici. Kot pravi korenjaki so se izkazali tudi otroci iz loške enote, ki so ob petju tudi plesali. Na odru so se za njimi predstavili učenci in učenke Osnovne šole Log - Dragomer, ki so na odru predstavili zelo pester in razgiban program. Prvošol-čki so zbranim pokazali, kako se gradi pr^ateljstvo. Drugo-šolci so s predstavili z odlično recitac^o ter igranjem na različne glasbene inštrumente. Zbrani so tako spremljali igranje na blok flavto ter trobento, iz katerih mali virtuozi izvabljajo čudovite zvoke. Občinstvo je na prireditvi prisluhnilo tudi otroškemu pevskemu zboru, uživali pa so tudi ob solo petju. Gledalci so na odru spremljali ljudske plese v izvedbi tretješolcev. Deklice so na odru nastopile oblečene v krila, na Prvošolci so gradili pr^ateljstvo. glavi so imele zavezane rutice, dečki pa so si ob tej priložnosti na glavo poveznili klobuk. Za konec so osnovnošolci zbranim predstavili še odlično gledališko predstavo, ki sta jo odlikovali predvsem dobra gledališka izvedba vseh nastopajočih ter bogato zasnovan scenski nastop, ki se je odlikoval predvsem z lepimi kostumi. Prireditev, ki sta jo spretno povezovala osnovnošolca Brina in Gal, je potekala v izjemno sproščenem vzdušju. Številčno občinstvo je s ploskanjem Zapel je tudi otroški pevski zbor. spodbujalo mlade nastopajoče, ki so se odlično izkazali . Letošnja proslava je bila rekordna po številu nastopajočih pa tudi številu obiskovalcev, saj so jih organizatorji našteli kar okrog štiristo. Po končani prireditvi so se vsi skupaj posladkali s pecivom, ki so ga za ta praznik napekle članice Odbora za varovanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev. Bogato obloženih miz so se zlasti razveselili najmlajši, ki so odkrito pokazali svoje navdušenje ob poskušanju dobrot. V.E. Na odru so odigrali gledališko predstavo, ki se je odlikovala po odlični izvedbi in lepih kostumih. Obravnavali poročila policée, šole, zdravstvenega doma Log - Dragomer, 31. marec 2010 - Svetnice in svetniki Občine Log - Dragomer so se v prostorih osnovne šole sestali na šestindvajseti redni seji, na kateri so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Svet je na seji obravnaval odlok o oskrbi s pitno vodo, imenovali so volilno komisyo ter določili volilne enote. Obravnavali so tudi poročila policée, osnovne šole, zdravstvenega doma in LAS za preprečevanje zasvojenosti ter potrdili oceno varnostnih razmer. Vodooskrba Svet je v drugi obravnavi sprejel dopolnjen in spremenjen Odlok o oskrbi s pitno vodo. V besedilu odloka so bile upoštevane pripombe, ki so jih svetniki podali na prejšnji redni seji. Svet je sklenil, da se bodo tiste stanovanjske stavbe, ki so priključene na zasebni vodni vir, pa njihova priključitev na javni vodovod še ni mogoča, morale na javnega priključiti najpozneje do 31. 12. 2015. Pri priključitvi na javni vodovod bodo upravičene do 25-odstot-nega popusta pri plačilu komunalnega prispevka. V prvi obravnavi so namreč svetniki upravi naložili, naj preveri zakonitost popusta pri odmeri komunalnega prispevka, popusta pri plačilu in obračuna komunalnega prispevka v preteklosti. Občina je ugotovila, da znižanje plačila komunalnega prispevka ni v nasprotju s predpisi. Z znižanjem prispevka je želela občanom, ki uporabljajo zasebni vodni vir in so oskrbo s pitno vodo uredili z lastnimi sredstvi, nekoliko zmanjšati stroške priklopa na javni vodovod. Proučili so tudi možnost, da bi olajšavo uvedli pri plačilu stroškov priključka. To možnost so opustili, saj je treba stroške priključka plačati Komunalnemu podjetju Vrhnika, zato je ta možnost operativno težje izvedljiva. Uprava je preverila tudi obračunavanje komunalnega prispevka v preteklosti, ko se je prispevek obračunaval v skladu z vrhniškim odlokom, ki pa je bistveno drugačen od odloka Občine Log - Dragomer, saj v času veljavnosti vrhniškega odloka ni bilo pravne podlage za obračun zmanjšanega komunalnega prispevka. Poročilo policée in ocena varnostnih razmer Občinski svet se je na seji seznanil s poročilom Polic^ske postaje Vrhnika o stanju javne varnosti na območju Občine Log - Dragomer. Svetniki so izvedeli, da se v občini povečuje število kaznivih dejanj, saj so leta 2009 obravnavali 11 odstotkov več kaznivih dejanj kot leto prej. V občini Log - Dragomer je bilo največ kaznivih dejanj storjenih v obliki tatvin in velikih tatvin, poškodovanj tuje stvari in goljufije, policisti pa so jih preiskali dobrih 23 odstotkov. K manjši preiskanosti prispeva predvsem veliko kaznivih dejanj ponarejanja denarja, ki so bila storjena na Cestninski postaji Log. Predvsem je zaskrbljujoč podatek o povečanju velikih tatvin, ki pa naj bi jih v začetku tega leta policisti z izvajanjem določenih ukrepov že omejili. Leta 2009 se je povečalo tudi število kršitev javnega reda in miru, policisti so posredovali kar 61-krat, kar je za 96 odstotkov več kot leta 2008. Izbollšalo pa se je sta^e na področju prometne varnosti, saj so lani policisti obravnavali 46 prometnih nesreč, kar je za 33 odstotkov manj kot leto prej. Najpogostejši vzroki za prometno nesrečo so bili: neprilagojena hitrost, varnostna razdalja ter premik z vozilom. Največ prometnih nesreč se je zgodilo na avtocesti, ki je lani terjala tudi eno smrtno žrtev. Občinski svet je na seji sprejel tudi Oceno varnostnih razmer za leto 2010, ki je del programa varnosti. Volitve: Svetnice in svetniki so na tajnih volitvah izvolili novo volilno komisijo, ki jo bo vodila predsednica volilne komisje Mateja Kuntarič, njena namest- nica pa bo Nataša Puntar. Za člane Občinske volilne komisi e so bili imenovani Matej Černetič, Pavla Prah ter Urša Prašnikar, za nihove namestnike pa Dejan Trček, Ana Demšar in Janez Cerar. Volilna komisja bo v taki sestavi delovala štiri leta. Na seji so svetniki sprejeli volilni enoti za volitve župana in članov Občinskega sveta, ki določa dve volilni enoti. V prvi volilni enoti Dragomer in Lukovica bodo občani volili sedem članov občinskega sveta, v drugi volilni enoti Log pa šest. Šolstvo: Občinski svet je na seji sprejel letno poročilo Osnovne šole Log - Dragomer, ki je poslovno leto 2009 uspešno zaključila na finančnem področju pa tudi na področju vzgojno-izob-raževalnega dela. Ustvarili so presežek v vrednosti dobrih 26 tisočakov, prvič pa je pozitivno posloval tudi vrtec. Šola je uspešna tudi pri izobraževanju, saj so se učenci udeležili več šolskih, regjskih in državnih tekmovanj, na katerih so bili zelo uspešni. Učenci so zelo uspešni tudi na športnem področju, kjer so v ospredju predvsem rezultati Žabic. Tudi pri nacionalnem preverjanju znanja učenci dosegajo dobre rezultate. Šestošolci so imeli na preverjanjih pri slovenščini in matematiki boljše ocene od slovenskega povprečja, znanje pa šepa pri angleščini, kjer so bili rezultati slabši od povprečja. Še več znanja pa imajo učenci po končanem šolanju, saj so bili rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri devetošolcih za skoraj 9 odstotkov višji od slovenskega povprečja. Zdravstvo: Občinski svet se je na seji seznanil z delom Zdravstvenega doma Vrhnika v letu 2009, ki je posloval z izgubo v višini dobrih 88 tisočakov. Negativno poslovanje zdravstvenega doma je posledica enostranske odpovedi pogodbe, po kateri bi moral ZZZS Zdravstvenemu domu Vrhnika plačati še dobrih 161 tisočakov. Tako bi poslovali pozitivno. Kljub negativnemu poslovanju pa je zdravstveni dom v letu 2009 povečal prihodke, stroški blaga in storitev ter amortizacje pa so bili manjši kot leto prej. Na seji so svetniki sklenili, da bodo od Zdravstvene zavarovalnice zahtevali, da bo plačala pogodbene obveznosti in vrnila odobrene programe. Občinski upravi pa so priporočili, naj sproži postopke za pridobivanje novih programov in vodi aktivnosti za organizacjo zdravstvene postaje v lokalnem območju. Preprečevanje zasvojenosti: Svet se je na seji seznanil z delovanjem in načrti Lokalne akcjske skupine Občine Log -Dragomer, ki je leta 2009 vodila številne aktivnosti za preprečevanje zasvojenosti, med drugim je bilo organizirano predavanje na temo prepovedanih drog, izvedli so anketo o uporabi in zlorabi prepovedanih in dovoljenih drog ter sodelovali z drugimi skupinami in društvi. Status grajenega javnega dobra: Svetniki in svetnice so sprejeli sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Log - Dragomer na delih nekaterih kategoriziranih javnih cestah v Občini Log - Dragomer. Po vknjižbi lastninske pravice bo občina lahko razpolagala z zemljišči, opredeljenimi v sklepu. V. E. 44 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Pravočasno prispelo 79 vlog za vpis v vrtec Komisya za sprejem otrok v Vrtec Log - Dragomer je obravnavala 79 vlog, ki so prispele do 28. 2. 2010. Sprejetih je bilo 29 novih otrok iz Občine Log - Dragomer, 50 otrok pa so uvrstili na čakalno listo. Sprejeti so bili predvsem mlajši otroci prve starostne skupine. Komis^'a za sprejem otrok v Vrtec Log - Dragomer za šolsko leto 2010-2011 se je sestala 7. aprila. Letos so prejeli 85 vlog za vpis v vrtec, vendar jih je bilo šest vloženih prepozno. Obravnavali so jih 79, od tega 49 iz Občine Log - Dragomer, 30 pa iz drugih občin. Letos je prispelo 22 vlog manj kot lani, predvsem zaradi vlog otrok iz drugih občin. Letos je bilo 29 prostih mest in so vsa zasedli otroci iz naše občine. Tako kot lani so imeli prednost pri sprejemu tisti otroci, ki skupaj z enim od staršev prebivajo v Občini Log - Dra-gomer vsaj 11 mesecev. Tisti starši otrok, ki v občini prebivajo dlje, pa so za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko. V Enoto Dragomer so sprejeli 14 otrok, starih 1 do 2 leti ter enega starega 3 do 4 leta, v enoto Log pa 10 otrok starih 1 do 3 leta ter štiri otroke stare 3 do 6 let. Od 49 otrok iz Občine Log - Dragomer jih je bilo torej sprejetih 29, preostalih 20 malih občanov pa so uvrstili na čakalno listo, na katero so se uvrstili štirje otroci drugega starostnega obdobja ter 16 otrok prvega starostnega obdobja. Od teh jih 10, rojenih leta 2009 in 2010, ne izpolnjuje pogoja starosti 11 mesecev za sprejem 1. 9. 2010. Pomočnica ravnateljice Jožica Zorc je povedala, naj bi bil septembra v Dragomerju zgrajen dvooddelčni prizidek k vrtcu v Dragomerju. Ko bo novi vrtec nared, bodo predvidoma sprejeli še 33 otrok s čakalne liste. V. E. Zbiranje ponudb za izgradnjo prizidka k vrtcu Starši si lahko oddahnejo, saj postopki za izgradnjo dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Log - Dragomer potekajo po načrtih. Občinska uprava je že v začetku aprila objavila javno naročilo za oddajo ponudb za izgradnjo dvooddelčnega prizidka. Z izvajalci, ki bodo svoje ponudbe oddali do 16. aprila, bo občina opravila pogajanja glede znižanja cene izgradnje prizidka. Ponudnik naj bi bil predvidoma izbran najpozneje do sredine maja. V zaključni fazi je tudi izdelava projektne dokumentacye, ki jo izdelujejo Tomori arhitekti, ki so bili izbrani na januarskem zbiranju ponudb ter pridobitvi gradbenega dovoljenja. Tomori arhitekti so marca izdelali pro- skimi paneli, streha pa bo pločevinasta. Trenutno poteka reviz^a projektne do-kumentac^e, vzporedno pa občinska uprava išče izvajalca za izgradnjo dvo- jektno dokumentac^o za izgradnjo dvo-oddelčnega prizidka k Vrtcu Log - Dra-gomer. Načrtovani notranji del prizidka bo meril 257 m2, ob igralnicah pa bosta urejeni tudi dve pokriti terasi, ki bosta skupaj merili 46 m2. Vhod v novi del vrtca bo urejen s severne strani, skozi vetrolov pa bo omogočen tudi dostop iz zahoda. V prizidku bosta dve igralnici: manjša, ki bo merila okoli 53 m2, naj bi bila namenjena prvi starostni skupini, druga, v izmeri 71m2 , pa drugi starostni skupini. Če v vrtec ne bi bilo vpisanih dovolj otrok, bo večja igralnica služila kot večnamenski prostor oziroma telovadnica, ki jo bodo uporabljali otroci vseh starostnih skupin. V prizidku bodo urejene ločene sanitarne za prvo in drugo starostno obdobje, dostop do njih pa bo urejen iz obeh igralnic. Obe igralnici bosta imeli tudi urejen izhod na teraso. V prizidku bodo še: prostor za shranjevanje igral, soba ter garderoba za osebje in pisarna. Prizidani del objekta bo pravilne pravokotne oblike, izdelan bo v montažnem sistemu z lesenimi izolac^- Z gradnjo dvooddelčnega prizidka k vrtcu v Dragomerju naj bi predvidoma začeli v sredini maja. oddelčnega prizidka k Vrtcu Log - Dra-gomer. Razpis za izvajalca je objavila na portalu javnih naročil, ponudbe pa bo pregledala 16. aprila. Z izvajalci bo uprava opravila pogajanja, na razpisu pa bo iz- bran tisti izvajalec, ki bo ponudil najnižjo ceno. Naročnik bo s ponudniki opravil pogajanja, dokler bo kateri koli ponudnik še pripravljen znižati ceno. Rok za izvedbo gradnje je tri mesece oziroma najpozneje do 15. avgusta. Izbrani izvajalec bo z gradnjo začel po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidoma v sredini maja. Naj spomnim, da je Občinski svet na novembrski seji z devetimi glasovi za in tremi proti sprejel sklep o pristopu k pripravam na izgradnjo 2-oddelčnega prizidka k vrtcu v Dragomerju. V občini se je namreč v zadnjih dveh letih zaradi ukrepa države, da je v vrtcu varstvo za drugega otroka brezplačno, pojavil problem prezasedenosti vrtcev. V šolskem letu 2008/2009 je brez varstva ostalo kar 19 otrok iz naše občine, lani pa varstva ni dobilo 9 otrok. Že v šolskem letu 2010/11 naj teh težav ne bi bilo več, saj bodo dodatna mesta v javnem vrtcu zagotovili z gradnjo 2-oddelčnega prizidka k vrtcu v Dragomerju, ki naj bi bil zgrajen do 1. septembra. V. E. Odstranili 5760 kilogramov smeti Log - Dragomer, 27. marec -Približno 160 prostovoljcev z Loga, Dragomerja in Lukovice se je v soboto pridružilo veliki čistilni akcyi Barja z geslom Stop divjim odlagališčem na Barju, ki je potekala še v občinah Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica in Ljubljana. Prostovoljci so naravo olajšali za okoli 65 ton odpadkov, v Logu - Dragomerju so jih zbrali skoraj 5,8 tone. Prostovoljci so v Občini Log - Dragomer iz okolja odstranili skoraj 5,8 tone odpadkov. Občina Log - Dragomer se je tudi letos pridružila tradicionalni povezani čistilni akc^l Stop divjim odlagališčem na Barju, ki jo je izvedla v povezavi s sosednjimi barjanskimi občinami na pobudo Okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj. Prostovoljci iz športnih društev, gasilskih društev, Žabice, upokojenci, mladi, otroci in drugi zavedni občani so se v sončnem jutru podali v boj za čisto okolje. Zbrali so se pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer je bil koordinator za območje Dragomerja in Lukovice Blaž Rupnik, in pred trgovino na Logu, kjer je bil koordinator Ludvik Rožnik. Koordinatorja sta prostovoljce razdelila v posamezne skupine in jim dodelila območja za čiščenje. Na čistilni akc^l je bilo po- Zbrane količine odpadkov so na skupno zbirališče p..... prikol lišče pripeljali z avtomobilskimi in traktorskimi olicami. skrbljeno tudi za varnost in dodatno motivac^o udeležencev akc^e, saj so prostovoljci dobili odsevne trakove in dobro vidne brezrokavnike. Prostovoljcem sta koordinatorja razdelila vreče za zbiranje koristnih odpadkov, vreče za zbiranje nekoristnih odpadkov, rokavice in bio-razgradljive vrečke iz koruze za uporabo v gospodinjstvih. Čistilni akc^l so se v Logu - Dragomerju poleg drugih prostovoljcev pridružili tudi župan Mladen Sumina, v. d. direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupanc ter predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Jelena Hladnik. Prostovoljci so počistili okolico prometnih poti, sprehajalnih poti v naravi, okolico otroških igrišč, športnih in drugih javnih Počistili so okolico prometnih poti. površin. Po svojih močeh so za čistejše okolje poskušali poskrbeti tudi na barjanskih travnikih, gozdovih, v okolici potokov in strug. Med delom so prostovoljci razmišljali o »packih«, ki prazno embalažo in druge smeti puščajo kar ob cesti. Zanimalo jih je, kako bi se odzvali ti ljudje, če bi jim smeti odvrgli na njihovem dvorišču. V času akc^e so bili na terenu tovornjaki komunalnega podjetja, ki so še isti dan odpeljali zbrane količine. Letos so udeleženci čistilne akc^e pobrali več smeti kot lani, in sicer kar 5760 kilogramov. Kljub splošnemu prepričanju, da na območju Občine Log - Dragomer ni veliko smeti, so se prostovoljci na Logu prepričali o nasprotnem. Odkrili so kar nekaj divjih odlagališč v naravi, Po končani čistilni akc^i so se prostovoljci zbrali v Dragomerju pred gasilskim domom na topli malici. Akc^i so se pridružili tudi župan Mladen Sumina, predstavnica MOP Jelena Hladnik in v.d. direktorja KPLB Barbara Zupanc, koordinirala pa sta jo Blaž Rupnik in Ludvik Rožnik. Smeti so odstranili iz strug. ki so jih sanirali, iz okolja pa so odstranili tudi 2,5 tone nevarnih salonitk. Koordinator Ludvik Rožnik je povedal, da so pobrali veliko praznih pločevink, jogurtove embalaže ter drugih odpadkov, ki so ležali v okolju. Odpadkov je bilo manj v okolici strjenega naselja, globlje ko so šli na Barje, slabše je bilo. Rožnik je še dodal: »Ljudi bomo osveščali, kam sod^o odpadki in kako se z njimi ravna in če jih bomo uspeli prepričati, bo to velik uspeh, naslednje leto pa manj odpadkov.« Ravno nasprotno pa je Blaž Rupnik koordinator za območje Dragomerja in Lukovice ugotovil, da je bilo na tem območju bistveno manj smeti kot prejšnja leta. Blaž Rupnik je dejal: »Čistilna akc^a je uspela, bilo je manj smeti.« Dodal je: »Vsak, ki pokaže voljo in je pripravljen nekaj narediti za naravo, s tem zmaga. Več kot nas je, bolje je.« Prostovoljci so se kljub spremenljivemu vremenu akc^e udeležili v precejšnem številu in čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, začeli so v sončnem vremenu, nadaljevali v oblačnem ter deževnem, presenetila pa jih je celo toča, so prostovoljci vztrajali in iz narave odstranili veliko odpadkov. Koordinator Rožnik je povedal, da je bila letošnja akc^a nekoliko okrnjena, saj je bilo nekaj manj prostovoljcev: » Ljudi je bilo nekoliko manj, zakaj, ne vem. Vem le, da tisti, ki jih ni bilo nikoli, tudi letos niso prišli, pa imajo o čistoči narave in zdravem okolju vedno veliko povedati.« Po končani čistilni akc^l so se prostovoljci zbrali v Dragomerju pred gasilskim domom na topli malici. Prostovoljci so se okrepčali s sokom, pivom in čajem ter se podkrepili s klobaso. Župan Mladen Sumina je vse prostovoljce lepo pozdravil in se jim zahvalil za dobro opravljeno delo. Ob koncu je koordinator Rožnik prostovoljce pozval, naj oddajo lističe za nagradno žrebanje. V. E. 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 45 Odhod ekipe na prvo divje odlagališče. Za nami je skoraj vse čisto < v Pri čiščenju je sodeloval tudi župan. Več kot polovica preostalih zbranih odpadkov, ki so jih odpeljali fantje iz KPV. Za njimi ni ostalo nobenih sledi. V soboto, 17. aprila, smo se tudi v Občini Log - Dragomer podali na sanac^o divjih odlagališč najrazličnejših odpadkov. V teku priprav smo na območju naše občine odkrili 22 divjih odlagališč komunalnih, gradbenih, kovinskih in azbestnih odpadkov. Na dan poteka akc^e nam je s pomočjo 48 prostovoljcev in lastnikov zemljišč uspelo očistiti 16 odlagališč različnih odpadkov, med tem ko so štirje lastniki zemljišč obljubili, da bodo odlagališča na svojih zemljiščih v najkrajšem možnem času očistili sami. Za sanac^o dveh odlagališč gradbenih odpadkov je bil žal dan prekratek, zato jih bomo očistili v eni od prihodnjih čistilnih akc^'. Pri pobiranju in odvozu odpadkov so prostovoljci sodelovali tako z lopatami, grabljami, motorno žago, samokolnico, tovornimi prikolicami, podjetje Vrt Stil z Loga pa nam je celo nudilo prevoz s svojim malim, a močno koristnim, tovornjakom. V le nekaj urah nam je uspelo naravo rešiti 35m3 najrazličnejših odpadkov. Polona Škrbec Očistimo Barje 27. marca je bil občinski dan čiščenja odpadkov Občine Log -Dragomer. Vsi prostovoljci smo se zbrali pred gasilskim domom v Dragomerju in ko smo dobili vreče za smeti, smo se odpravili. Naša skupina je bila najmlajša. V njej sta bila starejša gospoda vodja in svetovalec Stojčo in Miloš ter mi mlajši učenci OS Log - Dragomer: Nadja, Jaka, Anže, Martin, Sebastjan in najmlajša 4-letna Mia. Smeti smo pobirali po Dragomerški cesti, Solski cesti, ob Molski in Loški cesti ter po Barju. Gospod Stojčo nam je delal zelo dobro družbo in nam svetoval, kako ravnati s pobranimi Mia, Jaka, Nadja, Sebastjan, Martin, Anže in Marcel odpadki. Nabrali smo veliko vreč odpadkov, za kar je bilo treba vložiti veliko energie in dobre volje. Čeprav sta nas vmes presenetila dežek in toča, smo še naprej pridno pobirali smeti. Ko nam je zmanjkalo vreč, nas je prišel iskat gasilski kombi in nas odpeljal v Dragomer. Tam nas je čakalo kosilo, sveže kuhane klobase in p^ača ter nagradna igra. Vsak, ki je pobiral smeti, je lahko sodeloval v nagradni igri. Pozneje smo prisluhnili govoru župana Mladena Sumine, ki se je zahvalil vsem udeležencem, še posebno najmlajšim. Dan se je počasi bližal koncu in zadovoljni odšli smo domov, ker smo pomagali očistiti naš domači kraj in okolico. Nadja Martinčič Bo Arsovo vodno soglasje potopilo načrte o gradnji dializnega centra? Po načrtih bi dializni center v Dragomerju pri osnovni šoli moral že dializirati ledvične bolnike. A investitor podjetje Nefrodial ni še niti začel z gradnjo centra, saj se je zataknilo že pri pridobivanju vodnega soglasja, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitorji, ki na vodno soglasje čakajo že kar osem mesecev, so ogorčeni. V projekt, ki je trenutno pod vprašajem so, vložili veliko kapitala, lahko pa izgubio tudi obljubljena evropska sredstva. Zemljišče pred osnovno šolo Log - Dragomer, na katerem bi moral že januarja zrasti dializni center, je razrito. Že lani septembra je bila zgrajena dovozna cesta, okoli de-lovišča, ki že več mesecev same- Moljk je situac^o komentirala kot nedopustno za pravno državo: » Počutim se, kot da živim v banana republiki, kjer nihče ne ve, kdo p^e in kdo plača.« Za pojasnitev smo vprašali tudi na Arso, a na Investitorji projekta dializnega centra v Dragomerju že osem mesecev zaman čakajo na pridobitev Arsovega vodnega soglasja. Dela so zastala, ogrožena pa so tudi 4-mil^onska evropska sredstva. va, so postavljeni ograjni panoji, v sredini pa zeva velikanska luknja, v kateri se ob večjem deževju zadržuje voda. Delovni stroji so delovišče zapustili že dolgo nazaj, teren je utrjen, pot zgrajena, prav tako so zgrajeni vsi potrebni priključki infrastrukture, urejena je vsa dokumentac^a in pridobljena vsa soglasja, razen enega. In na tega enega samega investitorji čakajo že kar osem mesecev. Direktorica podjetja Nefrodial, Gabriela Moljk, je povedala, da so za vodno soglasje na Agencii RS za okolje zaprosili že lani septembra. Pojasnila je, da so na Arso poslali vso potrebno dokumenta-c^o, pa so kljub temu vedno znova zahtevali nove papirje, med drugim so izdelali tudi poplavno štud^o. Dodala je, da kot kaže, na Arso ne vedo, kaj potrebujejo ali pa jim žel^o nagajati. Gabriela novinarska vprašanja še nismo prejeli odgovora. Ogrožena 4 milione težka evropska sredstva Podjetje je v projekt vložilo že 1,3 mil^ona evrov, ogrožena pa so tudi obljubljena evropska sredstva v višini 4 mil^onov evrov, ki pa jih Nefrodial ne bo videl, če jim Arso v kratkem na ne bodo izdali soglasja. Moljkova je še pojasnila: »Poleg tega, da smo hendikepirani in da vložena sredstva predstavljajo velik finančni zalogaj, pa so prikrajšani tudi bolniki. Vedeti morate, da v Kliničnem centru bolnike dializirajo 24 ur na dan, saj je povpraševanje večje od ponudbe. To do bolnikov ni pošteno, sploh če vemo, da bi bila z eno štampiljko na papirju situa-c^a popolnoma drugačna.« Naj spomnim, da bi moral dializ- ni center v Dragomerju obsegati 1000 m2 površine. Objekt naj bi bil zgrajen v dveh nadstropjih: v spodnjem nadstropju naj bi imeli dializo ter ultrazvok, v zgornjem nadstropju pa nefrološko ambulanto. V objektu bi bilo dializira-nih najmanj 100 bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice. Dializni center je za ledvične bolnike, ki jim v centru s posebnimi aparaturami in pripomočki očistio kri, velika pridobitev. Objekt pa je pomembna pridobitev tudi za občane Loga - Dragomerja. V ne-frološki ambulanti, ki naj bi delovala v centru, bi pregledovali tudi neledvične bolnike, ki bi imeli napotnico za pregled ledvic. Ljudem, ki imajo občasne težave z ledvicami, pa bi dali nasvete za lajšanje težav ali jim priporočili uporabo zdravil. Investitorji brez besed, usoda dializnega centra v rokah Arso Projekt trenutno sameva, njegova usoda pa je odvisna izključno od volje Agencée RS za okolje. Moljkova je pojasnila, da jih le vodno soglasje loči od gradbenega dovoljenja. Potrdila je, da bodo stroji na delovišču ponovno začeli brneti takoj naslednji dan po izdanem dovoljenju. Na gradnjo so pripravljeni, saj jih v Velenju že od lanskega jul^a čaka kupljena in plačana hala. Z opravljanjem dejavnosti bi lahko začeli v roku pol leta od začetka gradnje. Podjetje Nefrodial, ki na trgu deluje že od leta 1992, za nevšečnosti, povezane s pridobivanjem vodnega soglasja, nima besed. Pod njihovim okriljem deluje že pet dializnih centrov, a takih težav niso imeli še nikoli. V. E. V nagradnem žrebanju je bilo izžrebanih osemnajst prostovoljcev čistilne akc^e na Barju. Čistilna akcya Nagrade 18 prostovoljcem Dragomer, 7. april 2010 - Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina in oba koordinatorja čistilne akc^e na Barju Blaž Rupnik in Ludvik Rožnik so v prostorih občine izžrebanim prostovoljcem podelili privlačne nagrade sponzorjev. Glavno nagrado je prejel Žiga Kozjek, ki bo s toplozračnim balonom poletel nad Ljubljanskim barjem. 10 srečnežev - Anže Kršina, Tomaž Vojvoda, Stane Pečko, Anja Vidmar, Tomaž Porenta, Severina Klobučar, Saša Strukelj, Sabina Turk, Srečo Malavašič in Rok Meglen - se bo z ladjico odpeljalo od Tromostovja do Spice. Anton Košir se bo ob branju knjige lahko sladkal z medom, Andrej Gubič pa bo odšel na pico. V Tehniški muzej Slovence v Polhovem Gradcu se bosta odpravili Anka Svalina in Tara Meglen, v Bistro pa Zala Remškar in Tjaša Miklič. Uršula Uršič - Pi-ber se bo udeležila organiziranega izleta po Ljubljanskem barju, v Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki bo odšla Anja Meglen. Nagradno žrebanje prostovoljcev s privlačnimi nagradami so organizatorji pripravili na Brezovici, kjer je šest območnih koordinatorjev s terena izžrebalo skupaj 114 srečnih nagrajencev. Osemnajst srečnežev z Loga - Dragomerja je nagrade prejelo na podelitvi v sejni sobi občine. V. E. Niso še pridobili vseh služnosti za sprojektirano kanalizac^'o Dragomer Občinska uprava ima pri pridobivanju služnosti za kanalizac^o vzhodnega dela Dra-gomerja nemalo težav. Da bi čim hitreje pridobili gradbeno dovoljenje, so že pri projektiranju trase speljali po javnih površinah. Vendar pa na določenih delih tega ni bilo možno narediti, zato so trase načrtovali na zasebnih zemljiščih, za katere sedaj pridobivajo služnost. Tanja Krušič z Občinske uprave je povedala, da so poslali 13 služnostnih pogodb. Pojasnila je, da Občina potrebuje podpisane in pri notarju overjene pogodbe, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja ter opozorila, da so za pridobitev tega potrebne služnosti na celotni trasi. Krušičeva je povedala: »Največja težava je, da so nekateri lastniki tudi v tujini, zaradi tega so postopki pridobivanja služnosti veliko daljši.« Občinska uprava ima ob tem veliko težav pri kontaktiranju teh lastnikov, ne vedo pa tudi ali bodo ti lastniki razumeli potrebo po sklenitvi služnostne pogodbe. Vesna Erjavec 46 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si PSO Trgovina Dragomer - postopki ponovno od začetka Investitorji poslovno - stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer si še vedno žel^o realizirati projekt, ki mu v preteklih mesecih ni dobro kazalo. Predstavniki Mercatorja-Umberger, Goslar in Štern ter investitorja M3 projekt. Topuz so 15. aprila na sestanku pri županu Mladenu Sumini pojasnili razloge za zamudo pri realizac^'i projekta in izrazili jasen namen, da se projekt izpelje kot predvideno in dokonča jeseni leta 2011. M3 projekt je Občini tokrat le podal pisno zagotovilo za začetek gradnje poslovno stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer v letu 2010, Mercator pa je pritrdil, da so zainteresirani za najem poslovnega prostora v objektu in odprtja trgovine. Ravno zaradi nepodpisanega zagotovila o začetku gradnje je bila usoda poslovno - stanovanjskega objekta v Dragomerju v preteklih mesecih črna. Po mesecih čakanja na začetek gradnje je Občinski svet na novembrski seji sklenil, da občinska uprava od investitorjev trgovine v Dragomerju pridobi zagotovila o gradnji, vendar se Mercator in M3 projekt do roka nista uspela dogovoriti. Projekt, ki je bil sprejet na sejah tako ni imel nobene pravne podlage in je bil zaradi tega razloga ukinjen. A v aprilu je M3 projekt na občino podal vlogo za ponovno potrditev urbanistične presoje projekta s katero naproša, da se glede na sklep občinskega sveta o odstopu od projekta ponovno začne s postopkom potrditve urbanistične presoje glede na predložene arhitekturne podlage izvajalca Sadar Vuga Arhitekti iz decembra 2009. Ponovnih aktivnosti za potrditev projekta v vseh organih občine Log - Dragomer si želi tudi Mercator. Župan Mladen Sumina meni, da so investitorji zapravili dober prvi vtis: »Škoda je, da investitor ni spoštoval rokov za začetek gradnje, ki jih je postavil Občinski svet in je zapravil relativno dober prvi vtis. Za ponovno razpravo o urbanistični presoji v občinskih organih bo investitor moral zagotoviti večjo verodostojnost in dati trdnejša zagotovila za realizac^o projekta.« Ermin Topuz iz M3 projekt je pojasnil, da so bili glavni razlogi za zamude pri realizac^'i projekta Trgovina Dragomer, da je Merca-tor v drugi polovici leta 2009 začasno ustavil »naložbene aktivnosti« znotraj Mercatorja ter daljše usklajevanje pogodb med obema investitorjema, do česar naj bi po ugibanjih Topuza privedla interna reorganizac^a znotraj Mercatorja. Topuz je še pojasnil, da je priprava projektne dokumentac^e za gradbeno dovoljenje v zaključni fazi. Topuz je povedal: »V fazi priprave projektne dokumentac^e je investitor upošteval večino predlogov, danih s strani Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, Občinskega sveta in nenazadnje tudi tistih, ki so bile izrečene na Zboru občanov dne 18.03.2009. Vsled temu smo predvidena stanovanja v pritličju na SZ objekta nadomestili s poslovnimi prostori, kjer bi se lahko izvajali programi, ki bi bili v interesu širše skupnosti, na primer zdravstvene ordinac^e, lekarne, masažni saloni, prostori za opravljanje finančnih dejavnosti in podobno.« Vesna Erjavec V letu 2010 gradnje protihrupnih ograj ne bo Kalvar^'e s protihrupnimi ograjami ne bo konec Saj ni res pa je. Vlada RS je konec februarja potrdila Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010, v katerega pa ni vključena gradnja protihrupnih ograj ob avtocesti A1 na odseku Brezovica-Vrhnika. Na DARS -u so potrdili, da zato ne morejo napovedati novega roka začetka in konca postavitve protihrupne zaščite. Optimistični obeti iz začetka letošnjega leta so se zopet končali črno. DARS je zato prekinil postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo protihrupne zaščite na omenjenem odseku. Marjan Koler z Darsove Službe za komuniciranje je pojasnil, da je DARS zaradi spremembe sistema financiranja in posledično spremembe strategie reševanja problematike protihrupnih ukrepov prekinil postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo protihrupnih ograje na odseku Brezovica-Vrhnika in o tem obvestil ponudnike, ki so oddali ponudbo. V Letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010, ki ga je vlada potrdila konec februarja, ni več predvidenih sredstev za izvedbo aktivne protihrupne zaščite na že zgrajenem avtocestnem omrežju. Prav tako so do nadaljnjega prekinjeni postopki glede namestitv^o pasivne zaščite. Koler je še pojasnil, naj bi DARS pripravil novi način financiranja, ki bo najverjetneje moral sloneti na vključitvi zasebnega kapitala. Kot zasebni kapital so mišljena zainteresirana podjetja, ki bi postavila protihrupne ograje na odsekih že zgrajenih avtocest in hitrih cest, kjer so oziroma bodo monitoringi po- že nič kolikokrat izkazale le za račun brez krčmarja. Izdelovalci dokumentac^e Elaborata pasivne protihrupne zaščite so v začetku letošnjega leta na več objektih ob avtocesti opravili izmere oken ter merili obremenjenost s hrupom v stanovanjih. Menjavo oken so obljubili prebivalcem 39 stanovanjskih objektov, ki jih z aktivnimi ukrepi ni mogoče v zadostni meri zaščititi pred hrupom. Postopke so končali še pred koncem, saj v novem Letnem planu razvoja in objavljanja avtocest ni več predvidenih sredstev za pasivno zaščito pred hrupom. Občani Loga - Dragomerja že 30 let čakajo na zaščito pred hrupom, ki jo povzroča avtocesta Avtocesta na relac^i Ljubljana-Vrh-nika je bila odprta že septembra 1979. Prebivalci, ki živ^o neposredno ob trasi avtoceste, so bili prizadeti že pred samim začetkom gradnje, saj se je večina morala zgolj za simbolič- niti ponoči, takrat se namreč promet le znatno umiri. Hrup je tako moteč, da je počitek, razen za tesno zaprtimi okni, povsem onemogočen, kar je še posebno nevzdržno v vročih poletnih nočeh. Prizadeti občani se zastrupljajo tudi z vdihavanjem škodljivih snovi z avtoceste, posredno pa z uživanjem svojih vrtnin in sadja. Posamezni občani so si vrsto let pri DARS-u prizadevali za zaščitne ukrepe in bili vedno znova zavrnjeni, ko pa je bila leta 2003 zgrajena protihrupna ograja na Brezovici, so se ponovno oglasili in v petic^i od odgovornih zahtevali, naj ukrepajo. Prizadeti občani so še istega leta naročili in plačali Poročilo in oceno o hrupu cestnega prometa na najbolj izpostavljenem delu na Lukovici, ki je po pričakovanjih pokazal, da je hrup višji od dovoljenega. Začetek gradnje iz leta 2007 na DARS je Občino več let zavajal, saj je s številnimi o izgovori prestavljal roku na pomlad 2010 - stvari končno videti rožnate, saj so na DARS-u začeli postopek javnega naročila za izgradnjo prvega dela protihrupnih ograj na odseku Brezovica-Vrhnika. A upi so se kmalu razblinili, saj so vsi postopki prekinjeni. Začetka izvedbe protihrupne zaščite pa sploh ni mogoče napovedati. Hrup negativno vpliva na zdravje Protihrupne ograje so del zaščite pred hrupom in eden od ukrepov varovanja okolja, ki ima pravno podlago v kar nekaj zakonskih in podzakonskih aktih ter predpisih. V Slove-n^i so avtoceste dvojno vrednotene, in sicer na tiste, ki so bile zgrajene po letu 1995, ob njih mora biti protihrupna zaščita zgrajena že ob sami gradnji avtoceste, in na tiste, zgrajene pred letom 1995, za katere bo DARS postopoma izvedel sanac^o čezmerne hrupne obremenjenosti. Tudi sama merila za izgradnjo protihrupne zaščite so dvojna; merila za nove avtoceste so precej Za leto 2010 načrtovane izgradnje protihrupne zaščite na avtocestnem odseku Brezovica-Vrhnika ne bo. Zaščita pred hrupom, na katero občani potrpežlji- Nevzdržen hrup, ki ga povzroča cestni promet, nače-vo čakajo že 30 let, bo ostala neuresničena, začetka nja zdravje občanov, ki prebivajo ob avtocesti. gradnje pa ni mogoče napovedati. kazali preseganje mejnih vrednosti kazalnikov hrupa. DARS pa naj bi na primeren način te naložbe v prihodnosti odplačeval. Tudi februarska optimistična obvestila le prazne obljube DARS-a V februarski številki Našega časopisa smo poročali, da bi se gradnja protihrupnih ograj morala začeti spomladi letos, saj je DARS konec decembra začel postopek javnega naročila za izvedbo protihrupnih ograj v naseljih Dragomer, Log in Lukovica. Ponudbe za izvedbo so oddali štirje ponudniki, s katerimi so opravili pogajanja. Predvidene protihrupne ograje bi bile visoke od najmanj 3 do največ 6, 5 metra ter izvedene v absorpc^skem načinu. A lepe napovedi so se tako kot no ceno odreči velikemu delu svojih zemljišč. Vendar so se njihove največje težave takrat šele začele. Že vse od izgradnje avtoceste - pred več kot tremi desetletji - se srečujejo z neznosnim hrupom in onesnaženim zrakom. Zaradi povečevanja cestnega prometa so razmere iz dneva v dan slabše in presegajo meje zdravega razuma. Kdor je bil že kdaj na dvoriščih stanovanjskih hiš ob avtocesti, sploh ne podvomi v nevzdržnost razmer. Na dvoriščih se ni mogoče pogovarjati, ko pa mimo pripeljejo tovornjaki pri polni hitrosti, človek ugotovi, da za sporazumevanje niti kričanje ni dovolj glasno. Ob koncih tedna, ko si ljudje žel^o sprostitve in počitka, je samo še huje, saj se takrat pravi »kra-val« šele začne. Pred hrupom ni miru začetek izvedbe protihrupne ograje. Maja 2005 so napovedali, da je izvedba protihrupne ograje predvidena v letih 2007 in 2008, maja 2007 so izvedbo prestavili na leto 2008. V dopisovanju z Občino Log - Dragomer v letu 2007 so jo obveščali o izdelani doku-mentac^i. Ko je aprila 2008 Občina zahtevala časovni okvir za gradnjo, so ji z DARS-a sporočili, da je gradnja s septembra 2008 prestavljena na konec leta 2008 oziroma začetek leta 2009. Tokrat so bili za zavlačevanje krive kar ograje same, saj so zaradi njihove višine opravili statične preveritve. Konec leta 2008 so na DARS-u pojasnili, da se projektanti niso poenotili in začetek gradnje zopet prestavili, tokrat v leto 2009. Konec minulega leta so bile - kljub prestavljenemu strožja kot za stare avtocestne odseke. Za slednje velja, da kritične vrednosti podnevi ne smejo presegati 69 bB(A) in 59 dB(A) ponoči. Če je hrupnost večja od navedenih vrednosti, kakor je v zadevnem odseku, potem je treba ob cesti postaviti protihrupno ograjo. Ker ob avtocesti v Dragomerju, Lukovici in Logi ni ograje, hrup prebivalcem, ki živ^o ob njej, načenja zdravje. To so potrdile tudi raziskave, ki so ugotovile, da hrup lahko povzroči škodljive učinke, kot so poškodbe sluha, motnje spanja ali počitka, povišanje krvnega tlaka, poškodovanje srca in ožilja, motnje pri koncentrac^i, učenju in pogovoru ter tudi zmanjšano učinkovitost pri delu, vznemirlji-vost ter psihofizične motnje. Vesna Erjavec Prostorsko urejanje v Občini Log/Dragomer - dodatno pojasnilo V časopisu Naš časopis, št. 369, z dne 22. 2. 2010 na strani 34 je OOSDS Log/Dragomer objavila članek z naslovom Prostorsko urejanje v Občini Log/Dragomer - pozidava Liparjevega griča. Glede tega podajamo naslednje pojasnilo: 1. OOSDS Log/Dragomer ni eksplicitno poudarila, da je vsebina članka v glavnem povzetek zapisnikov s sklepi Iniciativnega odbora civilne pobude za prostorsko urejanje soseske Polane - Liparjev grič, ki deluje že od septembra 2009. Civilna pobuda krajanov soseske Polane je nepolitična akc^a, v okviru katere se poskuša s predlogi in mnenji reševati tudi omenjena prostorska problematika. Člani Iniciativnega odbora, katerega avtor članka je tudi naš član, nastopajo sicer enotno, ne glede na svoj politični svetovni nazor. 2. V nadaljnjem besedilu je OOSDS napisala stavek: »Na podlagi tega občinskega sklepa je naslednica te občine torej nova Občina Log/ Dragomer leta 2009 sprejela ustrezen občinski sklep/uredbo o prekvalifikac^i velikega dela do- tedanjih kmet^skih zemljišč, gozda ali travnikov v zazidljive parcele, za katere se plačuje sorazmerni davek zemljišča.« Ta stavek je bil napisan na podlagi trdne domneve avtorja tega članka in nelektoriran s strani OOSDS, ker do takrat niso bili razpoložljivi, niti dostopni drugi dokumenti, iz katerih bi bilo logično razvidno, da sedanja oz. naša občina ni sprejela ustreznih tozadevnih sklepov. Po naknadni pridobitvi relevantnega dokumenta v marcu smo ugotovili, da je naša nekdanja Občina Vrhnika (kateri sta pripadali tudi KS Dragomer/Lukovica in KS Log) 12. 7. 2006 sprejela odlok, št.: 6-02-011-1/2006, o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Vrhnike - uradno prečiščeno besedilo, na podlagi katerega je Davčna uprava Republike Slovence -Davčni urad Ljubljana izdajala odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009. 3. Prepričani smo, da je bil to nenameren spodrsljaj pisca članka ter da ne gre za zlonamerno podtikanje sedanji občini, občinskemu svetu ali občinski upravi in se za to nevšečnost opravičujemo. Ne glede na to smo prepričani, da je nesporazum v glavnem nastal tudi zaradi pomanjkljive splošne informiranosti občanov s strani občinske uprave glede načrtovanega prostorskega urejanja v naši občini. 4. OOSDS Log/Dragomer podpira civilne pobude omenjenega Iniciativnega odbora in nasploh vsako drugo dobronamerno pobudo občanov za skladno in pravočasno reševanje vseh problemov, vključno s prostorsko problematiko naše nove občine. 5. Zato računamo na iskreno in konstruktivno sodelovanje z novo občino Log/Dragomer (županom, občinsko upravo in občinskim svetom) pa tudi z Iniciativnim odborom civilne pobude, ki zelo aktivno deluje, razlaga situac^o, podaja mnenja in predlaga rešitve za boljše bivalne razmere na širšem območju Občine Log/Dragomer. OOSDS Log/Dragomer 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 47 Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo Prejeli smo ! Prejeli smo ! Prejeli smo ! To pa moram povedati Članek Zadnja seja v minulem letu je bil objavljen v rubriki Prejeli smo že v 369. številki NČ in je bil podpisan Razočarani občani naselja Mole in Zveza društev za varstvo okolja. Avtorja in nekaj podpisnikov imamo v uredništvu, prav tako tudi avtorja članka, ki odgo varj a na prejšnji članek. Ne glede na to pa moram povedati in poudariti, da se problematika nekako odpira in o njej polemizira vsako leto enkrat. Problema zagotovo ne bomo rešili prek dopisovanja v Našem časopisu. Zato s tem odgovorom za letos končujemo. Zadevo naj rešjo na ustreznih nivojih in organih. Kot v. d. odgovornega urednika me je klicalo veliko občanov Loga - Dragomerja, da o teh zdrahah nočejo več slišati in ne prebirati. Zadevo naj rešjo na ustreznih nivojih. S tem polemiko prek Našega časopisa končujemo. Simon Seljak, v. d. odg. urednika Odgovor na članek Zadnja seja v minulem letu Čudi me, da Naš časopis objavlja nepodpisane članke, katerih namen je zlonamerno opravljanje sokraja-nov ter kmetjske dejavnosti v naselju Mole na Logu. Zakaj se ne podpišejo tisti razočarani z imeni pa tudi predsednik zveze društev za varstvo okolja, če to ni samo krinka, za katero se skrivajo razočaranci? Naj povem, kakšno je dejansko sta- nje tega problema. Gospa, ki vodi akcjo proti kme-tjam in vsem, ki ji niso po godu, je v Molah pred nekaj leti kupila samostojno hišo, ki je umeščena v prostor med dve kmetji, ki sta tam že od prvih zametkov naselja. Sedaj pa jo moti vse, kar se opravlja na kmetjah. Pridobila je tudi nekaj somišljenikov (podobni ptiči skupaj letajo). Ali naj sedaj zaradi nje in njej podobnim država - občina tema kmetjama prepove kmetovati? Za selitev kmetje drugam ni denarja, kar pa se na kme-tjah ne dela pravilno, naj rešujejo in-špekcjske službe; saj zato jih imamo. Skoraj nesramno je, da se z njenim prenapihnjenim problemom posiljuje župana in sokrajane v javnih občilih. Nikjer tudi ne zasledim, od kje Zveza društev za varstvo okolja na Logu. Če že obstajajo, bi tej zvezi in razočaranim svetoval, naj pogledajo na Barje pod Molami. Le nekaj kmetov je še, ki skrbjo, da vsega ne zaraste grmovje. Morali bi podpirati obdelovanje Barja in pridelavo domače hrane. Glede »rimske ceste« pa neuka občanka in »zveza« nimajo pojma. Najprej naj ugotovjo, kje je ta cesta v resnici potekala in uvideli bodo, da je trasa večinoma že pozidana. Stari Rimljani niso bili tako neumni, da bi ceste delali po močvirnatih predelih. Pa še o preprečevanju prehoda po tej poti. Če bi ta občanka vsaj enkrat šla po tej poti, bi lahko opazila, da je bila cesta vso zimo plužena (ni plu-žila komunalna služba, ampak »sosed« in da je v preostalem obdobju leta tudi trava pokošena (verjetno ne z namenom, da bi preprečeval prehod!?). Zato so tudi laži in klevete o »teroristih« s psi iz trte zvite. Kar pa zadeva škodoželjnih laži in klevet, pa upam, da razočarana občanka ve, kako se tem stvarem streže s pravnega stališča! Ker se sedaj bliža akcja Očistimo Slovenjo, upam, da bomo videli občanko in »zvezo« v tej akcji, kjer bi bili s tako zagnanostjo verjetno zelo koristni! »Socializirani in strpni občani naselja Mole« Vse članice in člane Socialnih demokratov, simpatizerke in simpatizerje in druge občanke in občane Občine Log - Dragomer vabimo, da se udeležite ustanovnega občnega zbora Občinskega odbora Socialnih demokratov Log - Dragomer. Občni zbor se bo sestal 13. maja 2010 v sejni sobi Občine Log - Dragomer z začetkom ob 19. uri. Na zboru bomo sprejeli statut ObO SD Log - Dragomer, izvolili prve organe odbora in evidentirali kandidatke in kandidate SD za svetnice in svetnike na občinskih volitvah v naši občini. Tako bomo letos lahko pripravili za jesenske lokalne volitve tudi našo volilno listo - listo Socialnih demokratov Občine Log - Dragomer in se tako aktivneje in bolj neposredno vključili v dogajanja v naši občini, pomembna za vse nas. Vljudno vabljeni! Iniciativni odbor za ustanovitev ObO SD Log - Dragomer Andrej Jerman - Blažič, l.r., predsednik Izdelava belokranjskih pisanic Tudi izdelava belokrajskih pisanic sodi v naš odbor za ohranjanje kulturne dediščine. V naši občini je kar nekaj deset deklet in žena, ki bi se vsaka prinesti s seboj, da bo delo potekalo nemoteno. Najpomembnejša so bila izpihana jajca. To naredimo tako, da na obeh koncih jajca napravimo 3 rade naučile izdelave lepih pisanic. Našli smo mentorico Marinko Mojškerc, ki je bila pripravljena voditi to skupino in pokazati umetnost izdelave omenjenih pisanic. Ga. Marinka Mojškerc je s seboj prinesla vse potrebno za izdelavo pisanic. En teden pred tem smo imeli sestanek. Takrat smo se dogovorili, kaj mora Najmlajši udeleženec Gregor-ček Kosednar. Vse oblance je izdelal in prispeval njegov dedek, g. Vili Kosednar. Mamica Marka Mikuša je vedno na voljo, ko gre za praktične izdelke. sano jajce potem pomočimo v barvo in barvo posušimo. Jajce damo v mikrovalovno pečico, da se vosek stopi in se pokaže naša ustvajalna umetnost. Umetnice so pripravile še lepe trakce s co&i. Jajce so obrisale z mastno krpico, povlekle tra-kec skozi luknjici in pisanica je bila narejena. Da pa ni bilo vse tako monotono in dolgočasno, so dekleta med delom stregla z napečenim pecivom in nas odžejala s hladno pjačo. Tako smo združili koristno s prjetnim. Čas nam je hitro minil in naše članice so bile po prjetnem večeru bogatejše za znanje, kako naredti pisanico. Lahko je barvati pirhe, toda veliko težje je delati pisanice. Delo se bo sedaj prenašalo na naš mladi rod. Vesel sem, saj tudi to spada v naše poslanstvo, v ohranjanje kulturne dediščine. Ludvik Rožnik mm veliko luknjico. Poleg nje skozi odprtino prebodemo še ovojno mreno rumenjaka. Potem iz jajca izpihamo rumenjak in beljak. Pred delom mora biti lupina jajca posušena - suha. Potem s posebnim pisalom na topljeni vosek pišemo in rišemo po jajcu. Seveda po želji in svoji intelektualni sposobnosti. Tako popisano in pori- Jakob in Max: tudi fantje so se potrudili in pomagali. Izdelovanje ljubljanskih butaric V torek, pred cvetno nedeljo, je v Vrtcu Dragomer pod vodstvom vzgojiteljice Dragice Slana potekala delavnica, na kateri so otroci skupaj s starši izdelovali butarice iz oblancev. V dveh urah so nastale posrečene butarice. Zvečer so jih otroci ponosno razkazovali drug drugemu in jih za nagrado odnesli domov. Dragi Slana Marko jih je naredil kar za vso Žanine butarice se ne razlikuj e- Kržičeva ga. Suzana je bila tako Jakobova sestrica Neža z minia-družino. jo od tistih na trgu, le če so »za spretna, da jih je izdelovala kar turno različico spoznanje« lepše. 'serijsko'. Mali nogometaši 2 v Slovenji V Dragomerju raste perspektiven nogometni podmladek, kar so z nedavnim uspehom dokazali mlajši cicibani U-8 NK Dragomer, saj so se v okviru lige Rad igram nogomet uvrstili v finale, kjer so dosegli neverjetno drugo mesto. Mali asi pod vodstvom trenerjev Jožeta Čamernika in Jana Pliveriča so se v prvi tekmi pomerili s Črnučami, pot v finale pa so si zagotovili s kazenskimi streli, saj je bil rezultat po koncu rednega dela neodločen. V finalni tekmi pa so morali premoč priznati svojim sovrstnikom iz NK Drava s Ptuja. Svit Mrzlikar, Jošt Urbančič, Žiga Kogovšek, Žiga Rep in Gašper Jalševec so pokazali, da merilo za uspeh ni velikost kluba temveč ekipni duh, prjateljstvo in sanje o uspehu, ki so jih popeljale tik pod vrh. V tekmovanju Rad igram nogomet, ki slovi kot neuradno državno prvenstvo najmlajših nogometašev v zimskem obdobju, je v letošnjem letu sodelovalo okoli 5400 otrok, odigranih pa je bilo prek 90 nogometnih turnirjev. NK Dragomer, v katerem je registriranih 105 nogometašev, je v finalu nastopil kot najmanjši in najmlajši klub. Vrata v finale pa so ostala zaprta ekipam kot so Maribor, Nova Gorica, Koper, Celje, kar so v klubu komentirali: »Lahko samo rečemo, da je občutek enkraten. Verjetno se vsi skupaj še ne zavedamo kaj pomeni biti drugi med več sto ekipami, ki so tekmovale v letošnji ligi in to v športni zvrsti, ki je daleč najbolj množično Mali nogometaši iz NK Dragomer so v nogometni ligi Rad igram nogomet osvojili 2 mesto. V aprilu jih je na občini gostil župan Mladen Sumina. zastopana, kjer ima domala vsaka vas svoj nogometni klub.« V klubu so še povedali: »Če bi nam pred dvema, tremi leti, ko smo ustanovili klub in začeli delati s temi otroki, kdo rekel, da bomo igrali v finalu lige, bi verjetno zamahnili z roko in si mislili svoje, češ ta je nor. Sedaj nam ne preostane nič drugega kot, da še bolj zavihamo rokave in delamo še bolj zavzeto in odgovorno. S skupnimi močni ne bo težko.« Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina je v petek 16. aprila v prostorih občine slavnostno sprejel mlade nogometaše, njihove starše, trenerja ter predsednika kluba. Mali nogometaši so prisluhnili njegovemu nagovoru ter mu ponosno pokazali osvojeni pokal. Rezultati Zimske lige Rad igram nogomet U-8 1. Poli Drava, 2. Dragomer, 3. Mura, 4. Črnuče. Vesna Erjavec 48 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si V PIS NK DRAGOMER v svoje vrste vabi vse nogometa željne otroke stare od 6 -10 let( letnik 2000-2004 ). treningi potekajo na igrišču na Logu(za Mercatorjem ). vse dodatne informac^e so na voljo na spletni strani www.nkdragomer.si ali na telefonskih številkah 0311372-582 (Bojan) 041/211-417(Aleš) Dve zlati odličji za Mladinsko v plesno skupino Žabice! V soboto, 20. marca, je v športni palači PALATRIESTE v Trstu potekalo tekmovanje 1. Millenum Cup v cheerleadingu in che-eru. Odlično izvedeno tekmovanje je organiziralo društvo Cheer-dance Millenium v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Ital^'i in pod pokroviteljstvom tržaške občine in Dežele Jul^'ske krajine. V odličnem športnem vzdušju je skupno 485 tekmovalcev iz 24 društev iz Italce, Slovence, Hrvaške, Avstr^e in Finske spremljalo in spodbujalo številno občinstvo in pomembni gostje, ki so jih na začetku tekmovanja pr^azno nagovorili in jim naklonili spodbudne besede, ki so odmevale v veličastni dvorani v ital^'anščini, slovenščini in angleščini. Žabice iz SSD Log - Dragomer so tokrat zastopale plesalke, članice Mladinske cheer plesne skupine Žabice: Monika Pintar, Tjaša Žakelj, Eva Pirnat, Tjaša Malis, Jerneja Vonča, Tjaša Ogrič in Liza Urbančič. V kategorii z močno^ konkurenco so osvojile 1. mesto. Uspeh sta nadgradili še Tjaša Žakelj in Jerneja Vonča z zmago v kategorii otroških plesnih parov. Trenerki Tamari Bru-dar, pomočnici trenerke Sari Rus in njunim varovankam iskreno čestitamo! ŠŠD Log - Dragomer ŠŠD Log - Dragomer vabi na IV. odprto prvenstvo Žabice (IV. FROGS CHEER CUP), mednarodno tekmovanje v plesu cheerleading in cheer, ki bo potekalo v nedeljo, 9. maja 2010, v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Tekmovanje bo hkrati tudi VI. DRŽAVNO PRVENSTVO Cheerleading zveze Slovence, v izbranih kategor^ah pa tudi KVALIFIKACU-SKO PRVENSTVO za nastop na ICU EVROPSKEM PRVENSTVU 2010 in ICU SVETOVNEM PRVENSTVU 2011. Vabljeni k spodbujanju domačih Žabic in Pegic! 9. maj bo za Občino Log - Dragomer še posebno športen, saj bo še eno društvo iz občine na ta dan organiziralo državno prvenstvo, in sicer ŠPD Korenjak, ki bo v Športnem parku Log organiziralo državno prvenstvo v balvan-skem plezanju. Zato se bomo udeleženci obeh prvenstev proti večeru zbrali v Športnem parku Log, kjer bomo združili oba športna dogodka in obiskovalcem pripravili pravi športni spektakel! ŠŠD Log - Dragomer PD Rega Pohod po krožni poti vojaške zgodovine Marca je bil načrtovani pohod na Debelo peč. Ker pa je bilo tam še veliko snega, smo ški pomen in vojaško utrdbeno dediščino širšega območja Postojnskih vrat. Potem smo si v 2. paviljonu pa še eksponate iz obdobja hladne vojne in slovenskega osamosvajanja. se raje odločili za Pivko. V nedeljo, 21. marca, smo se z avtobusom odpeljali do muzeja vojaške zgodovine. Vodnik nas je najprej odpeljal na ogled razstave Regio Carsica Militaris, ki predstavlja strate- ogledali film o zgodovinskem nastajanju tanka. Po filmu smo odšli do 1. muzejskega paviljona, kjer smo si ogledali tanke, oklepna vozila in topove iz obdobja II. svetovne vojne in obdobja nekdanje Jugoslav^'e, Vodniku smo se zahvalili za ogled in obširno predstavitev ter se nato odpravili na pohod po krožni poti. Pot je zelo dobro označena s posebnimi smerokazi in markac^ami, del poti pa poteka tudi po Krpa- novi poti, ki povezuje občine Postojna, Cerknico, Bloke, Loško dolino in Pivko. Po stari vojaški cesti smo prišli do hriba Primož, kjer je na ostankih prazgodovinskega gradišča zgrajena ital^anska podzemna utrdba. Na hribu je nekoč stala majhna cerkev, posvečena sv. Primožu in sv. Felic^a-nu, na vrhu pa so odkrili tudi zelo močne točke zemeljske energ^'e. Po krajšem postanku smo se spustili v dolino in se odpravili naprej do vasi Šilenta-bor, kjer je nekoč stal največji protiturški utrjen kompleks na Slovenskem (maketo smo si ogledali v muzeju). Z vrha je bil lep razgled na Košansko dolino, Brkine in Pivško kotlino. Po skupinskem fotografiranju smo pot nadaljevali do vasi Narin, kjer nas je že čakal avtobus. Pohod smo končali s poznim kosilom v Gostilni Su-šelj. J. Trček Postavili bodo nove koše za pasje iztrebke Pasji iztrebki so pogosto predmet spora med lastniki psov in ostalimi. Na Kinološki zvezi Slovence opozarjajo, da je najmanj, kar lahko lastnik naredi, da pobere iztrebek svojega ljubljenčka. Občina Log - Dragomer je že v lanskem letu stopila nasproti lastnikom psov, saj je v naseljih postavila koše za pasje iztrebke ter koše, ki so opremljeni z vrečkami s katerimi lastniki poberejo iztrebke svojih ljubljenčkov. Tanja Kru-šič z Občinske uprave je povedala, da načrtujejo postavitev novih tovrstnih košev, dogovarjajo pa se tudi za postavitev tabel, ki bi opozarjale na pobiranje pasjih iztrebkov. Na občini so še povedali, da se kultu- ra pobiranja iztrebkov izboljšuje. Kljub temu, pa na Občino še vedno dob^o kar nekaj pritožb, ki se nanašajo na to problematiko. Pobiranje pasjih iztrebkov pa ni potrebno samo zaradi lepšega videza naselja, temveč predvsem zato, ker so iztrebki lahko zdravju nevarni.. Strokovnjaki opozarjajo, da je pasji iztrebek lahko škodljiv za naše zdravje, predvsem kadar so iztrebki na zelenicah in otroških igriščih, kjer imajo lahko otroci z njimi neposreden stik. Predstavniki inštituta za varovanje zdravja RS so pred časom v enem izmed slovenskih peskovnikov odvzeli mivko in našli črevesne bakterie, ki lahko na otroka pridejo že, če pesek prime. Upravičene pa so tudi skrbi kmetov, ki na svojih površinah pasejo živino oziroma predelujejo krmo za živali, saj opravljanje pasje potrebe na teh površinah ni higiensko in estetsko, z iztrebki pa se lahko krave zastrup^o. Vesna Erjavec 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 49 DRŽAVNO PRVENSTVO V BALVANSKEM PLEZANJU 2010 »Generalka za tekmo svetovnega pokala leta 2011« Športno plezalno društvo Korenjak obljublja zanimivo tekmovanje in pester program za vse obiskovalce. Oba dneva bosta tako za obiskovalce kot za tekmovalce zelo zanimiva, saj bo vsak lahko našel kaj, kar ga zanima. Vabljeni torej 8. in 9. maja v športni park na Logu, kjer boste lahko preživeli lep vikend ter videli najboljše slovenske športne plezalce in tekmovanje, ki bo odlična generalka za tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju prihodnje leto. Natalia se s športnim plezanjem ukvarja od svojega šestega leta. Takrat je bil poleg gimnastike to njen edini konjiček, kasneje pa je presegel vsa pričakovanja in postal način življenja. Na tekmovanju je prvič nastopila pri devetih letih in od takrat naprej je, kot pravi sama, s tekmovanji zasvojena. Prvim zmagam v slovenskem prostoru so se kmalu pridružili tudi uspešni nastopi na mednarodnih tekmah. S petih svoji uvodni tekmi je priplezala do finala. Maja je svojo športno pot začela v Sko^i Loki. V plezalno šolo se je vpisala pri dvanajstih letih, le leto dni kasneje pa ji je na tekmovanju za državno prvenstvo že uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Na eni izmed tekem je bila druga. Leta 2000 je s slovensko mladinsko reprezentanco nastopila na evropskem prvenstvu in v kategor^'i najmlajših osvojila Sportno plezalno društvo Korenjak je društvo, ki ima za seboj že kar lepo zgodovino. Začelo se je leta 1996, ko so prvi zanesenjaki na OS Log - Dra-gomer postavili 40 kvadratnih metrov veliko steno. Z leti so jo postopoma povečevali in prenavljali, nazadnje leta 2003. Pred dvema letoma pa je občina Log - Dragomer v sodelovanju z društvom Korenjak postavila največjo balvansko steno na prostem v Sloven^'i. Zaradi dobrih plezalnih razmer na njej in tudi zato, ker se je pri organizac^l lanskega tekmovanja odlično izkazalo, se je društvo odločilo, da letos vnovič organizira tekmo za državno prvenstvo v bal-vanskem plezanju in se s tem pripravi tudi na tekmo za svetovni pokal, ki naj bi bila maja leta 2011. Tekmovanje bo potekalo 8. in 9. maja v športnem parku na Logu, ki se razprostira za trgovino Mercator, in bo poleg tekme ponujalo tudi veliko dodatnega zabavnega programa. Prvi dan tekmovanja se bodo pomerili cicibani in cicibanke, mlajši dečki in mlajše deklice ter starejši dečki in starejše deklice. V vseh kategor^ah bo postavljenih pet balvanov, za katere bodo imeli na voljo po štiri minute. Zmagal pa bo tisti, ki bo v najmanj poskusih preplezal največ balvanov. Ob tekmovanju bo tudi pester dodatni program za obiskovalce. Za otroke z ročnimi spretnostmi bo organizirana posebna plezalna olimpiada, ki bo namenjena predvsem promoc^'i športnega plezanja. Vsi, ki se bodo preizkusili v plezanju z lesenimi možici, bodo dobili praktično nagrado, najboljši tr^e pa »olimp^'-sko« odličje s podpisom Petre Majdič. K dodatnemu programu sodita tudi gostji dneva, Maja Vidmar in Natalia Gros, ki se lahko pohvalita z izvrstnimi rezultati na tekmah svetovnega pokala ter svetovnega in evropskega prvenstva. Obe bosta obiskovalce razveselili s podeljevanjem fotografij s svojimi avtogrami. Natal^o bo to storila v soboto, Maja pa v nedeljo. svetovnih mladinskih prvenstev se je domov vsakič vrnila z medaljo okoli vratu, trikrat z zlato in dvakrat s srebrno. Pri šestnajstih so jo povabili v člansko reprezentanco in že na prvo mesto. Leta 2002 je začela nastopati na tekmovanjih za svetovni pokal in še istega leta večkrat stala na stopničkah za zmagovalce. Odtlej je šla njena tekmovalna pot le še navzgor. Nedeljsko tekmovanje bodo odprli člani in članice s tekmovanjem v kvalifikac^ah ob pol desetih. Tudi končali ga bodo oni, saj se bodo ob sedmih zvečer pomerili v velikem finalu, katerega nagradni sklad znaša skupaj 1500 evrov. Vmes, med kvalifikac^ami in finalom, pa bodo nastopili kadeti in kade-tinje. Tekmovanje se bo začelo ob pol desetih. Tekmovalci bodo lahko na petih balvanih pokazali svoje najboljše plezanje. Tekmovanje so podprli številni sponzorji in donatorji, in sicer: Pivovarna Union, Jan Sport, Iglu šport, DFG Consulting, Tendon, Petzl, Toshiba, Eurotrade, Strojno ključavničarstvo Popit, Novaki, Tavčar tisk, Anvina, Hervis, Avto Span, Hestia Pro, Cool Trade, Kniss, Ecolab, Ljubljanska banka, Uniplast inženiring, Pizzeria Foculus in Pizzeria Parma, Europlakat, Samsung, Santomas in Radio 1. Pokrovitelj tekmovanja je občina Log - Dragomer. Pri organizac^l pa pomaga tudi več kot 40 prostovoljcev - predvsem staršev otrok, ki trenirajo v klubu -, brez katerih tekmovanja ne bi bilo mogoče izpeljati. Mojca Breskvar Športni park presežkov? Zakaj pa ne, je odgovor, ki ga Športno društvo Log (ŠD Log) ponuja na vprašanje, ali se tudi Športni park Log (ŠP Log) lahko razvye v presežek. Z zadovoljstvom, optimizmom in veseljem vam v tokratnem prispevku predstavljamo vizyo razvoja ŠP Log, ki jo sooblikujemo z vami in za vas ^ Želja po ustvarjanju in družbena odgovornost komunalno infrastrukturo in objekte) in pri do lokalnega okolja ŠD Log se želi uveljaviti kot ena od organizac^', ki soustvarja razmere za napredek in trajnostni razvoj ne samo športa in rekreac^'e, ampak tudi kulturnega in družabnega življenja v Občini Log - Dragomer. Zato z vidika infrastrukturnih možnosti želimo doseči, da se bo ŠP Log razv^al kot eden od glavnih družabnih, kulturnih in športno-rekreac^'skih centrov v Občini Log -Dragomer in verjamemo, da je skupni cilj Občine Log - Dragomer, ŠD Log in drugih društev iz naše občine, da ŠP Log postane območje z urejenimi zunanjimi površinami ter s sodobno večnamensko dvorano. Prispevati k izboljšanju infrastrukturnih pogojev na področju družbenih dejavnosti v Občini Log - Dragomer je motiv, ki nas je vodil v pripravo viz^'e razvoja ŠP Log, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju. Trenutno stanje Območje ŠP Log v prostorskem pomenu trenutno predstavlja 2 ha površin v k. o. Log, ki so z urbanističnega vidika dolgoročno opredeljene kot površine za šport in rekreac^o. Na spodnji fotografiji je ŠP Log prikazan kot območje, ki obsega: • zemljišča parc. št. 1362/7, 1389/1 in 1389/8 (vsa v lasti Občine Log - Dragomer) • zemljišča parc. št. 1362/1, 1362/5, 1362/6, 1388/1 in 1389/2 (vsa v lasti ŠD Log) Na območju ŠP Log je delno že urejena komunalna infrastruktura (voda, elektrika in kanalizac^a, drenaža pod nogometnim igriščem, razsvetljava asfaltnega košarkarskega igrišča in odvajanje meteornih voda), na zemljiščih v ŠP Log pa so urejeni športno-rekreac^'ski objekti, in sicer travnato nogometno igrišče, asfaltno košarkarsko igrišče, objekt z garderobnimi in klubskimi prostori, večnamenski oder s plezalno steno, travnata zelenica z otroškim igriščem, začasni pomožni objekt Mosquito Sport Center in peščeno parkirišče. Viz^a ciljnega stanja V ŠD Log smo prepričani, da je ŠP Log na izjemni lokac^'i, ki zagotavlja odlično izhodišče, da se ob sodelovanju obeh lastnikov zemljišč (Občina Log - Dragomer in ŠD Log) pri prostorskem načrtovanju, pri izvajanju investic^' (v zemljišča, izboru optimalnih upraviteljev posameznih objektov lahko razv^'e v sodobno zasnovano, funkcionalno, celovito in okolju pr^azno območje, ki ga bodo sestavljali: • travnato nogometno igrišče, • nogometno igrišče z umetno travo, • dvorana za mali nogomet, • objekt z garderobnimi in društvenimi/ klubskimi prostori, • asfaltno košarkarsko igrišče, • travnata zelenica z otroškim igriščem, • večnamenski oder s plezalno steno, • večnamenska dvorana za družabne, kulturne in športne prireditve, • asfaltirana parkirišča. Eno izmed možnosti, kakšen bi bil lahko tak kompleks, vam bomo prikazali s sklopom razvoja ŠP Log vključili tudi ureditveno območje 6, ki zavzema zemljišča zasebnih lastnikov in katerih soglasje in podpora predstavljeni viz^l bosta nujno potrebna, če želimo udejanjiti takšno viz^o. Vsekakor pa s predstavljenimi vizualizac^ami ne želimo ničesar prejudicirati, ampak želimo zgolj predstaviti eno od morebitnih variant razvoja ŠP Log. Na naslednjih dveh slikah sta prikazana pogleda na kompleks z zahodne in z vzhodne strani, na zadnji pa še nočna veduta kompleksa. treba območje ŠP Log razširiti z dodatnimi zemljišči (parc. št. 1361/4, 1362/2, 1386/1 in 1388/2), z vidika komunalne infrastrukture in objektov pa športni park v obdobju 2011-2015 postopno razvrati po posameznih investic^'skih projektih, skladno sprejetemu OPPN. Skupna vrednost vseh projektov, s katerimi bi uresničili predstavljeno viz^o razvoja ŠP Log v obdobju 2010-2015, je ocenjena na 3,5 mio evrov. Skupaj bomo zmogli Prepričani smo, da imamo vsi, ki želimo sodelovati pri soustvarjanju pogojev za trajnostni razvoj družbenih dejavnosti v Občini Log - Dragomer, z realizac^o predstavljene viz^'e razvoja ŠP Log zgodovinsko priložnost in obveznost, da na lokalni ravni dolgoročno zagotovimo vrhunske možnosti za družabne, kulturne, umetniške in športno-rekreativne dejavnosti in s tem postavimo infrastrukturni temelj za uspešen nadaljnji razvoj Občine Log - Dragomer. Maja in jun^a 2010 bomo projekt javno predstavili zainteresiranim prebivalcem Občine Log - Dragomer in ga objavili na internetu, tako da se boste lahko vsi občani aktivno vključili v naslednjih vizualizac^'. Na prvih dveh slikah sta predstavljena tloris celotnega kompleksa in razdelitev kompleksa na posamezne cone. Območje 1 predstavlja vhod v športni park Log s parkiriščem in objektom z garderobnimi in klubskimi prostori, območje 2 pa travnato zelenico z otroškim igriščem. Na območju 3 je predvideno parkirišče za potrebe vrtca in športnega parka Log, na območju 4 pa je predvideno travnato nogometno igrišče. V coni 5 je predvidena večnamenska dvorana, na območju 6 pa parkirišče, dvorana za mali nogomet in ograjeno ter osvetljeno nogometno igrišče z umetno travo. Zemljišča, na katerih so predvidena ureditvena območja 1-5, so že v lasti Občine Log - Dragomer ali ŠD Log, vendar ne zadostujejo za realizac^o vseh ciljev iz predstavljene viz^'e razvoja ŠP Log - prostora je namreč premalo. Zato smo v viz^o Za realizac^o predstavljene viz^'e bi bilo z vidika prostorskega načrtovanja v letih 2010 in 2011 treba pripraviti in sprejeti OPPN za območje ŠP Log, pri čemer bo v urbanističnem načrtu treba ohraniti trenutno namembnost površin, ki sestavljajo območje ŠP Log (R - šport in rekreac^a). Z vidika zemljišč bi bilo njegovo sooblikovanje. Javno boste lahko izrazili svojo podporo ali nasprotovanje projektu ter nam posredovali svoje pohvale, kritike, priporočila in komentarje. Ob tem vas bomo prek spleta in mesečnika Naš časopis v prihodnje redno obveščali o aktivnostih, povezanih z razvojem ŠP Log. Ker zaupamo v sposobnost organizac^' ter posameznikov v okolju, ki mu pripadamo, in ker verjamemo v poštenost, dobronamernost in pozitivno naravnanost ljudi, na tem mestu k sodelovanju vabimo vse, ki se lahko identificirate s predstavljeno viz^o razvoja ŠP Log. Kot prva kontaktna oseba ŠD Log pa sem vam v povezavi s projektom spodaj podpisani kadar koli na voljo na številki 041 234 000. Vsem bralcem se iskreno zahvaljujem za naklonjeno pozornost in vas pr^azno pozdr avljam. Simon Strgar, predsednik ŠD Log 50 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 26. april 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Intervju s športno plezalko Natalyo Gros S tekmo svetovnega pokala na Logu bi se mi uresničila želja Plezalka svetovnega kova Natalya Gros, ki že skoraj eno leto prebiva v Občini Log - Dragomer, je v svoji karieri nanizala številne uspehe. Plezati je začela pri šestih letih, že kmalu pa je začela kazati tudi svoj talent. Bila je trikratna svetovna mladinska prvakinja, odlične rezultate je nizala tudi v članski konkurenci. Leta 2007 je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v kombinacyi, naslednje leto pa je s sanjskim plezanjem navdušila pariško javnost, kjer je postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju, s četrtim mestom v težavnosti pa je osvojila tudi zmago v kombinacyi. Plezanje ji pomeni užitek, veselje, hobi ter na pol tudi službo. V tekmovalnih letih, ki prihajajo, si želi čim boljših uvrstitev ter čim več preplezanih vrhov. Že pri šestih letih si začela obiskovati gimnastiko in plezanje. Kako to, da si se odločila prav za ta šport? Pravzaprav ni nobene posebne zgodbe, saj sem čisto po naključju zašla v ta šport. Z družino smo se ravno v tistem času preselili v Ško^o Loko, kjer je bil tečaj športnega plezanja. Je pa res, da sem že kot majhna punčka na Gorenjskem sejmu, kjer so imeli majhne plezalne stene, navdušila za plezanje. Pozneje si gimnastiko opustila, s čim pa te je prepričalo plezanje? Odločitev, da bom pustila gimnastiko, je bila lahka, saj v njej ni bilo velike perspektive. Saj če bi hotela v tistem športu kaj doseči, bi z njim morala za- dokumentarni film Chalk & Chocolate, ki je bil lani premierno predstavljen. V tem filmu si pred kamerami preplezala smer Histerija z oceno 8c. To težavnost je doslej uspelo preplezati le petim ženskam na svetu. Si bila zaradi kamer pod večjim pritiskom? Plezati pred kamerami je bil izziv. Predvsem na začetku nisem vedela, kaj naj s kamerami počnem. Bile so svojevrsten pritisk, zato mi je tista smer, ki sem jo takrat plezala točno za ta film, ki je bila tudi rdeča nit celotnega dokumentarnega filma, še toliko več pomenila, da sem jo splezala. Dejansko sem jo plezala ves čas pod m y- ' ■ , • : r- četi že pri treh letih. Tako da sem vso svojo energ^o usmerila v plezanje, kjer so se začele tudi tekme. Plezanje me je prepričalo zaradi adrenalina, vedno znova sem morala kaj premagati: ali strah pred višino ali strah pred padcem. Predvsem pa me je prepričala osnova, ko premaguješ gravitac^o, ko imaš smer in ko želiš splezati do vrha. Včasih ti uspe, včasih pa ne. Potem samega sebe natreniraš toliko, da splezaš. V tem športu sem se našla, všeč mi je bilo, družba je bila super. S tekmami si se prvič srečala pri devetih letih in od takrat naprej si, kot si sama napisala na svoji spletni strani, z njimi »zasvojena«? Jaz pravim tako: če bi zašla v kateri drug šport, bi mi bilo pa tisto super. Enako, če bi sedaj morala prenehati s plezanjem, bi mi bilo sicer grozno, vendar bi našla nekaj drugega. Za-svoj ena sem na tak način, ker mi je »ful fajn« in ker je to sedaj moj način življenja. V karieri si nanizala številne uspehe. Na katerega pa si sama najbolj ponosna? Tekmovalno gledano sem najbolj ponosna na tri naslove mladinske svetovne prvakinje in na naslov evropske prvakinje leta 2008 v balvanskem plezanju v Parizu. Prav zadnji mi je največ pomenil doslej in je bil res čaroben. Kakšen pa je bil občutek, ko si stala na odru oziroma, ko si prejela medaljo evropske prvakinje? Toliko občutkov imaš, da se težko osredotočiš samo na enega. Bralec si morda najbolj lahko predstavlja tako, da ko za nekaj res garaš skoraj vse življenje in ko vsak dan večino svoje energie in truda vlagaš v tisto in ko se ti potem to dejansko poplača na enem takem tekmovanju, kot so to prvenstva, evropska ali svetovna, ki so enkrat na dve leti, so takrat občutki veselja res »ful« veliki. Res pa tisti trenutek ne dojameš vsega, ampak pravi občutki pridejo za tabo pozsneje, ko dojameš, kaj se je dejansko zgodilo. Drugače pa kot en malo drugačen dosežek pa sem »ful« ponosna na moj Verjetno niso vse tekmovalke dobre v različnih disciplinah? Ne, to pa res ne. Zato, ker v končni fazi rabiš veliko specializiranega treninga, da si dober v težavnosti in v bolderju. Kako ti uspe uskladiti vse treninge? Ja, včasih je kar težko. Zato, ker bi si včasih želel več trenirati eno disciplino, pa nimaš časa, ker moraš trenirati že drugo. Ampak to je tako, kot je, recimo, v smučanju. Moraš najti idealen trening, da ti to lahko uspe. Lahko bralcem pojasniš razliko med balvanskim plezanjem in težavnostnim? Težavnostno plezanje je plezanje po stenah, naravnih in umetnih v dvo- odlično uspela. Bolderji so bili super postavljeni, poleg tega pa je najlepše nastopati pred domačim občinstvom in vsaka tekma doma je dobrodošla. Si sama želiš nastopati pred številčnim občinstvom? Ja, seveda. To je tako, kot če band nastopa pred nekaj oboževalci ali pa če jih ima na tisoče. Tisto vzdušje, tista energ^'a doda tekmi čar. In vedno je dobro, če jih je več. Se boš udeležila tudi letošnjega tekmovanja, ki bo na Logu 8. in 9. maja? Ja seveda, prva bom tam (smeh). Bom, bom prišla. Takrat sem doma, poleg tega pa se nam po tem začne tekma v svetovnem pokalu in vsaka taka I I FOTO URBAN GOLOB budnim očesom kamere. Nikoli nisem mogla zadihati brez kamere. Tako, da je bilo kar zanimivo. Vendar na koncu, ne da sem se navadila, ampak sem prišla do stopnje, da sem kamero morala odmisliti, da sem smer splezala. Gre za eno slovenskih plezališč, ki je na Primorskem v vasi Osp pri Črnem Kalu, kjer je ta smer, ki je visoka 32 metrov. Leto 2008 si zaključila sanjsko, izjemni rezultati so se kar vrstili, prejela pa si tudi naslov najboljše slovenske plezalke leta 2008. Tudi lani si nanizala kar nekaj dobrih rezultatov, kljub temu pa verjetno ni šlo vse po načrtih, predvsem na Svetovnem prvenstvu na Kitajskem? Ja, lahko bi tako rekli. V balvanski disciplini sem bila »ful« zadovoljna, saj sem bila na koncu v skupnem seštevku tretja. Potem smo imeli svetovno prvenstvo, kjer so bila moja pričakovanja nekoliko višja, ampak na koncu sem šla domov samo z osmim mestom v bolderju, v težavnosti pa sploh ne vem, na katerem mestu sem končala, saj sem izpadla kar hitro. Drugače pa sem si tudi v težavnosti v svetovnem pokalu želela malo več. Vendar sem bila kljub temu z minulim letom zadovoljna, saj se je veliko dogajalo, poleg tega pa sem tudi na sebi naredila velik napredek. Mogoče rezultati niso ravno najboljše zrcalo tega, kar sem jaz dejansko čutila pri sebi. Vendar pa sem si želela več. Priznam. Si plezalka, ki tekmuje v različnih disciplinah. Zakaj si jih izbrala več in katera ti je najbolj pri srcu?? V plezanju so tri discipline: hitrostno, težavnostno in balvansko. Jaz tekmujem v dveh. Hitrostno ne treniram, saj pri nas ni te tradic^'e, poleg tega po tej zvrsti nimam želje. Ko začneš plezati, plezaš daljše smeri, kjer si varovan z vrvjo, potem pa se lahko naprej specializiraš v balvansko plezanje. Disciplin si nisem zavestno izbrala, ampak je bilo to logično zaporedje, saj so vse stvari povezane med seboj. Za težavnost moraš plezati balvane in za balvane moraš trenirati neke osnove težavnosti. ranah, visokih od 15 do 30 metrov, kjer si varovan z vrvjo. Medtem ko pri balvanskem plezanju plezamo po umetnih stenah, visokih 4 metre, ali pa po naravnih stenah, visokih 4 ali 5 metrov, lahko tudi več, in si spodaj varovan z blazinami. To je glavna razlika. Povsod pa mora najboljši preplezati najvišje oziroma pri težavnostnem kdo pride višje, pri balvanskem pa kdo v čim manj poskusih pride na vrh. Od leta 2008 v Občini Log - Dragomer, kjer prebivaš že skoraj leto, stoji največja balvanska stena v Slovenji. Kako gledaš na to pridobitev? Ta stena je res »ful« velika pridobitev za celotno slovensko plezanje, kot tudi za domače Športno plezalno društvo Korenjak. Mislim, da so šli v zelo velik projekt, ki so ga odlično zastavili. Doslej smo imeli na Logu eno tekmo državnega prvenstva in stena resnično ustreza vsem merilom za svetovni pokal. To pomeni, da na Logu dejansko lahko poteka svetovni pokal. Lani si na tej steni na državnem prvenstvu v športnem plezanju tudi zmagala. Kako je nastopati pred domačim občinstvom? Res »ful fajn«. Ta tekma na Logu je Pravzaprav bi se bilo dobro vprašati za celoten slovenski šport, podjetništvo oziroma kar koli. Dejansko smo glede na našo majhnost Slovenci resnično nadpovprečno sposobni, česar koli se lotimo. Tako jaz tistega vzroka ne poznam. Očitno mora biti nekaj v naših genih. Res pa je, da ima alpinizem v Sloven^'i tradic^o. Skozi to se je razvilo tudi športno plezanje, ki se razv^'a res hitro. Ne vem, dobri smo (smeh). Glede na tvoje rezultate bi te lahko primerjali s Tino Maze ali Petro Maj-dič. Vendar te slovenska javnost ne pozna dobro. Zakaj? Uh, ta pohvala je bila »vav«. Jaz sicer še nimam olimp^'ske medalje in je tudi nikoli ne bom imela. Verjetno je ravno v tem razlog, da nismo tako med^'sko razpoznavni. Prvo kot prvo nismo olimp^'ski šport in kot drugo nismo tako med^'sko zanimivi. Mogoče je tega kriv tudi sam šport, saj naša pravila na tekmi še niso toliko prilagojena gledalcem, da bi z zanimanjem uro in pol spremljali tekmo. Velikokrat se zgodi, da je tekma daljša, ni tistega, kar bi pritegnilo gledalce in sočasno tudi med^e. Kot drugo pa bodo nekateri športi vedno prioriteta. Na žalost je tako. V Slovenji ste v medjih športni plezalci pogosto spregledani. Ali se ti zdi, da če bi se v medjih pogosteje pojavljali, da bi javnost bolje sprejela ta šport? Gotovo. V vsem je nekaj dobrega in slabega. Kot sem že rekla, za slabo prepoznavnost ne krivim samo me-d^ev, saj so na obeh st: če bi bili bolj med^'sko prepoznavni, bi s tem prišlo tudi do tega, da bi imeli bogatejše denarne sklade na tekmah, kar je sicer super. Po drugi strani pa bi potem lahko prihajalo tudi do večjih zlorab dopinga, kot se je dogajalo, na primer, v atletiki. Tako da jaz pravim, da je najboljša neka zlata sredina. V Slovenji je rekreativno športno plezanje v razcvetu. Kaj bi priporočila tekma je^ super trening za svetovne pokale. Če me ravno takrat ne bi bilo doma, če ne bi mogla priti, bi dala prioriteto svetovnemu pokalu. Drugače pa zmeraj rada pridem na državna prvenstva. Kako pa gledaš na Korenjakovo kandidaturo za Svetovni pokal v balvan-skem plezanju leta 2011? Doslej je bila že trinajstič zapored tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju. Vedno pa sem si želela, da bi v Sloven^'i gostili tudi tekmo za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Ker bi s tem dejansko pokrili obe disciplini, ki jih športni plezalci v Sloven^'i treniramo in tekmujemo v njih. S tem, ko sem izvedela, da bodo kandidirali, se mi je uresničila želja, da dokler še tekmujem, bom lahko tudi doma tekmovala v svetovnem pokalu v balvanskem plezanju. Tako, da super. Jaz resnično sploh ne dvomim, da jim bo uspela odlična tekma, saj so organizac^'sko tako sposobni, to pa so tudi že dokazali. Tako da, vem da bo super. Samo še sonček mora biti. Slovenske plezalke in plezalci se v svetovnem pokalu uvrščate v sam vrh. Kje tiči razlog za tako dobre rezultate? FOTO PREDRAG VUČKOVIĆ mladim plezalcem, ki si željo profesionalno kariero. Ja res, plezanje je pridobilo na popularnosti. Že skoraj vsak pleza. Včasih si poznal vse, ki so plezali, danes pa ni več tako. V plezališčih je »ratala gužva«, vse skupaj pa je izgubilo intimnost. Po drugi strani pa sem vesela zato, ker je to res lep šport. Je družinski šport, kjer za vikend lahko pople-zaš, si z družbo na zraku. Sem bolj vesela, da je to tako, kot da bi ljudje doma ležali pred televiz^o. Nadobudnim mladim športnim plezalcem, ki bi se s plezanjem radi profesionalno ukvarjali, pa bi priporočila, naj najprej poiščejo nekoga, ki jim zaupajo, in nekoga, ki je pripravljen delati z njimi. Če vedo, kaj hočejo, če si res žel^'o iti naprej v profesionalno športno plezanje, potem imajo tukaj v Sloven^'i čisto vse »predispozic^'e«. Naj vztrajajo, saj je za vrhunski šport potreben čas. Žal pa mi je, ker je v družbi in v športu vse usmerjeno v rezultate že pri majhnih otrocih, ki bi se morali skozi igro učiti in uživati v gibanju., da se morajo igrati v steni in da uživajo v tem, kar počnejo. To je na dolgi rok najboljši recept. Vesna Erjavec 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 51 PRAVO ZA OBČANE Psiholog^'a pogajanj Kako doseči, kar želite, in ohraniti odnos Ko nas je deset kandidatov za trenerje mediae^ konec lanskega decembra končalo enotedensko celodnevno izobraževanje, sta nam predavatelja, predsednica Društva media-torjev Slovence, višja sodnica - svetnica Gordana Ristin, ter avtor knjige, psiholog Rudi Tavčar, podarila knjigo, ki zasluži prikaz. Ne zgolj zaradi avtorjevega posvetila: "Naj ti dobro služi!" Kot zapiše avtor v predgovoru, si pod besedo pogajanja po navadi predstavljamo veliko mizo, za katero sed^o resni možje in se pogajajo o pomembnih zadevah. Predstavljamo si voditelje držav, predstavnike različnih političnih strank, sindikatov in delodajalcev ki - če bi bila pogajanja neuspešna - grozno drug drugemu z vojno ali splošno stavko. Pogajanja si lahko predstavljamo v (odvetniški) pisarni, ko se pogajamo o poslih in posameznih postavkah pred sklenitv^o pogodbe. Celo v sodnih postopkih tovrstne veščine pridejo prav in so v korist naših strank. Kaj pa je drugega poravnalni narok v pravdi ali ločena srečanja v mediac^skem postopku (caucus) ali predsodni postopek poravnavanja v kazenskih zadevah? Minister za pravosodje ima celo idejo, naj bi v prihodnje (po vzoru anglosaksonskega prava) tudi v naš pravni sistem vnesli v kazenskih zadevah pogajanja, kadar obdolženec krivdo prizna, sodišče pa mu nato odmeri omiljeno kazen, ki je nižja, kot bi jo sicer doživel v klasičnem postopku. Vse to so metode in tehnike za pospešitev in učinkovitejše vodenje sodnih postopkov, pri čemer tega ne gre enačiti z barantanjem (angl.: bargaining). Pričujoča knjiga temelji na treh temeljnih predpostavkah. Prva je, da so vsi odnosi, v katere vstopamo, proces menjave. Druga pravi, da - kamor koli gremo - sebe vedno nesemo s seboj. Tretja pa, da smo vsi eno - soodvisni drug od drugega. Avtor citira prebrani grafit, s katerim se strinja: "Strah je v srcu nepovezanosti." S tem je želel ponazoriti, da bomo z učenjem in spoznavanjem prednosti ter slabosti organizac^, izdelkov ali storitev, ki jih zastopamo, lahko iztržili več, kot s prikrivanjem in zavajanjem. In na koncu se bo morda izkazalo, da je stranski učinek - razumevanje in dobri odnosi - pravzaprav cilj, ki smo ga želeli doseči že na začetku. Zanimiva je avtorjeva osebna izkušnja, ko zapiše, da se je sam o sebi največ naučil pri pogajanjih z najtesnejšimi poslovnimi partnerji in (kje drugje kot) v "pogajanjih" z ženo ter otroki. Situac^o, ko mu ni uspelo doseči tistega, kar je na začetku nameraval, ko druge strani ni prepričal, da so njegove ideje in rešitve prave, si-tuac^e, ki so ga frustrirale, so bile zanj najboljše lekc^e. Zato nam svetuje: "Ne obupujte, če vam kak posel ne uspe, če vas nadrejeni zavrne, ali če se z otroki ne morete pametno pogovoriti. Vsaka taka situac^a je priložnost za razvoj - vendar le, če jo tako vidiš in si se pripravljen učiti.« V teh odstavkih sta temeljna modrost in izročilo knjige. Seveda bo vsak izmed bralcev našel svoj pogled in tiste vsebine in rešitve, ki so mu najbližje. Kot že rečeno, knjiga obsega 262 strani, dodana so mnenja in ocene o knjigi, ki jih bom pozneje na kratko povzel, ter neke vrste avtorjev curriculum vitae (življenjepis) (ima izobrazbo MBA in je diplomiran univerzitetni psiholog), ki je svoje poslovne poti posvetil tržnim raziskavam, marketingu in v praksi vodil ustanovitev ali preoblikovanje enajstih podjetý. Več let že vodi izobraževalne seminarje in delavnice s temo poslovnih pogajanj, komuniciranja, reševanja osebnih konfliktov v skupinah, kjer uporablja skupinsko metodo "choaching". Trener vodi programe za usposabljanje media-torjev in učiteljev za mediatorje ne le v Slovenci, temveč tudi v državah jugovzhodne Evrope. OVEN (21.3 - 20.4) Zanosen in energičen mesec. Navdušeno boste stopali po neki novi poti, ki pa bo povezana s tujino, športom in ljubezn^o. Poguma, samozavesti in ustvarjalnosti vam ne bo manjkalo, pa tudi telesne energ^e ne. BIK (21.4 - 20.5) Konstruktiven mesec! Sonce vam bo dajalo veliko energie in vitalnosti, začelo se bo obdobje rasti, tudi na finančnem področju. Novi dogovori, sklenjeni v tem času, bodo obrodili sadove. Napisal je več kot 50 člankov. Kot partnerski terapevt sodeluje z ženo, ko skupaj vodita delavnice za pare, in ima štiri hčerke, ki jim je knjiga tudi posvečena z uvodnim posveti-om: "Ženi in štirim hčeram, ki so me z ljubezn^o najbolj učile pogajanj." Če pogledamo strukturo knjige, jo lahko členimo na kazalo, predgovor, knjigi na pot mag. P. Markiča. Nato sledi osrednji del, ki vsebuje 16 zaključenih celot z naslovi: Namen pogajanj, Sodelovanje, Tekmovanje in poštenost pri pogajanjih, Informac^e pred začetkom pogajanj, Načrtovanje in izvedba predstavitve, Osnovna načela pogajanj, Pogajalski okviri in pogajalska moč, Faze in začetek pogajanj, Razumevanje lastne osebnosti pri pogajanjih, Zavestno poslušanje, Raziskovanje in razumevanje pogajalskih partnerjev, Pogajalske strategie in načini ravnanja v konfliktnih situac^ah, Kreativno iskanje skupnih rešitev pri pogajanjih, Pogajalske taktike, Iskanje poti iz slepe ulice, Konec pogajanj in pogajalcem na pot. Knjiga se konča s seznamom uporabljene literature (43 naslovov) ter seznamom 32-ih opomb (pri čemer bi bilo ustrezneje in pregledneje, če bi bile le-te v samem besedilu). Zanimive so ocene tistih, ki so knjigo prebrali. Očitno gre za poslovneže in menedžerje, kar je še posebno dragoceno, saj knjiga ponudi praktično znanje in nasvete, ki jih boste lahko že jutri uporabili v pogajanjih s poslovnimi partnerji, sodelavci, s nasprotnimi strankami, svojimi klienti itn. Z metodami in priloženimi vajami, ki jih knjiga vsebuje, je mogoče praktično preizkusiti svoje pogajalske sposobnosti in bolje razumeti sebe, svoje prednosti in omejitve, še bolj pa pogajalske partnerje. Posebna dodana vrednost knjige je, da vsebuje tudi izkušnje in mnenja o pogajanjih konkretnih ljudi tukaj in zdaj (ki so poimensko našteti na zadnji strani knjige in segajo v loku od gospodarstvenikov - menedžerjev največjih slovenskih podjetji, do poslanca - ne samo slovenskega, tudi evropskega parlamenta - ter profesorice). Če povzamem samo štiri, bo celotni miselni vsebinski lok knjige sklenjen. Tako prvi ocenjevalec zapiše, da avtor na preprost in zanimiv način razkriva na prvi pogled nedoumljivo psiholog^o pogajanj. Knjiga, ki bi jo vsak poslovnež moral imeti pod vzglavjem, meni M. V. Drugi komentar (J. Š., direktor) pravi, da je avtor v knjigi obdelal z veliko primeri in vajami, poleg poslovnih, tudi druge vrste pogajanj: v družini, s soljudmi in celo s samim seboj. Pričujoče delo je pravzaprav učbenik, ki pozornemu bralcu lahko pomaga do razumevanja samega sebe in sogovornika, za kar mu posreduje tudi določene tehnike. Nekaterih načinov komuniciranja se lahko naučimo prav tako, zato upa, da bo knjiga zašla tudi v kateri učni program. Bankirka iz evropskega bančnega parketa (I. S.) ocenjuje, da knjiga prinaša svež veter na slovenski knjižni trg. Prepletanje teorie in prakse je obogateno s praktičnimi primeri izkušenj iz slovenskih "poklicnih" pogajalcev. Gre za zanimivo branje, ki vedno dovoli pokukati na drugo stran. Osvetli način razmišljanja ljudi, ki jih imamo v pogajanjih za svoje nasprotnike. Glavno vrednost knjige vidi v tem, da je namenjena širokemu občinstvu. Zanimiva bo za ljudi, ki so jim pogajanja vir preživetja, in tistim, ki se znajdejo na razpotju pri lastnih odločitvah. Avtorja že dolgo pozna. Nasveti, ki jih prinaša, temeljno na mnogih praktičnih izkušnjah. Tudi tistih, ki se jih človek nauči iz lastnih napak. Zadnji opis podaja P. Ž. (direktor), ko pravi, da bosta začetnik in izkušeni pogajalec v tej knjigi našla sebe in navodila, kako (še) bolje odigrati glavno vlogo v svojem življenju. Knjiga pripoveduje o pogajanjih na praktičen, zabaven in vabljiv način. Je dobrodošla popestritev slovenske poslovne zbirke. Če na koncu dodam samo še svoj vtis, bi opozoril na izredno koristne vaje na podlagi dejan- Avtor: Rudi Tavčar, MBA Izdajatelj: Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o., Ljubljana 2007 262 strani skih primerov, pri čemer imam v mislih že kar neke vrste testiranje inteligenčnega kvocienta bralca in uporabe logike (na primer možganska nevihta ali "brainstorming", stran 192) ter vaja o postavljanju v nove okvire ali "reframing", ki smo jo sicer mediatorji v nadaljevalnem usposabljanju že spoznali pri nizozemskih trenerjih, pa je vaja vedno znova zanimiva in pokaže, kako je treba iti zunaj konflikta, če ga želimo uspešno reševati (devet točk na sliki je treba povezati s štirimi ravnimi črtami tako, da pri risanju ne pretrgaš črte, stran 196). Zanimivo je še mnenje dveh najuspešnejših slovenskih direktoric (ena iz gospodarstva, druga iz poslovne šole). Prva (T. P.) pravi, da je knjiga najbolj praktična, kar jih je imela doslej priložnost prebrati o pogajanjih. Zanimivo je, da se pravila spreminjajo tudi na tem področju. Pristni človeški odnosi in ustrezna mera modrosti so najboljše zagotovilo za uspešnost pogajanj. Če temu dodamo še malo humorja, pa lahko pri tem še uživamo. Druga (prof. dr. D. P.) pa zapiše, da je knjiga zanimiva predvsem zaradi svoje neposrednosti in množice življenjski primerov, ki jih je Rudi Tavčar tako odkrito in slikovito opisal. V branje jo priporoča vsakemu menedžerju, ki je pripravljen pobrskati tudi malo po sebi. In tudi direktor večje slovenske firme (B. B.) ocenjuje delo kot odlično, še posebno zato, ker gre za strokovno besedilo neobičajno berljivega sloga. Doda še, da je avtor do svojih bralcev iskren v vseh pogledih - tudi takrat, ko sam začasno nasede na čeri lastnega ega ali ko ga bogato teoretično znanje in praktične izkušnje pustno na cedilu na Jutrovem ali pa ob konfrontac^i z ženskimi solzami. Take iskrice, posrečeno vpete v strokovni okvir, bogatao besedilo. Enako velja za praktične izkušnje prvoka-tegornikov slovenskega me-nedžmenta ter dveh vidnih in izpostavljenih predstavnikov političnega življenja. Vredno branja - za profesionalce in stare mačke pogajalskega sveta in tudi (na primer) sveže pečene očete rosno mladih hčera, ki še niso dojeli, da so jim ženske finese pogajalskih procesov položene v zibelko. Takšnim vtisom in ocenam ni veliko dodajati. Naj zaključim z oceno višje sodnice - svetnice G. R., predsednice Društva mediatorjev Slovence, ki jasno zapiše, da je konflikt del življenja in ko ga rešujemo, je dobro, da se znamo pogajati. V naši družbi se znamo še premalo poslušati in pogajati. Zato je ta knjiga odličen vodnik, ki strokovno in hkrati dovolj poljudno razloži vse, kar moramo vedeti pred pogajanji, med njimi in po njih. To je knjiga, ki smo jo na našem trgu doslej zelo pogrešali, bi dodal ^ doc. dr. Bojan Kukec ČESTITKA! Na občnem zboru 15. 3. 2010 je Društvo mediatorjev Slovenije, ki šteje 312 članov, podelilo (prvemu v Slovenci) posebno priznanje za uspešno promocijo mediac^e, kolumnistu Našega časopisa in avtorju tega prikaza knjige, vrhniškemu odvetniku doc. dr. Bojanu Kukcu, ki že osmo leto »pro bono« objavlja prispevke v Našem časopisu v stalni rubriki Pravo za občane. Doslej je v domači strokovni literaturi pa tudi v tujini objavil več kot 50 strokovnih člankov in poljudnih prispevkov na temo alternativnega reševanja sporov oziroma mediac^. Čestitkam se pridružujemo tudi mi! Uredništvo Jamstveni in Preživninski Sklad ^m Republike Slovenije V slovenskem prostoru že dolgo deluje Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovence. - Iz jamstvenega sklada lahko uveljavljajo pravice delavci, ki jim je delavno razmerje prenehalo iz razloga insolventnosti delodajalca (stečaj, prisilna poravnava) in izbrisa podjetja iz sodnega registra. Za dodatne informac^e pokličite brezplačno številko 080 11 21. Javni Jamstveni in Preživninski Sklad Republike Slovenije Kotníková 28. SI-1000 Ljub^ana - Iz preživninskega sklada lahko uveljavljajo pravico do nadomestila preživnine zakoniti zastopniki za otroke, ki jim je določena preživnina, vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Sklad v primeru izpolnjevanja vseh pogojev izplačuje mesečno nadomestilo preživnine, vendar najdlje do otrokovega dopolnjenega 18. leta. Za dodatne informac^e pokličite brezplačno številko 080 14 14. Horoskop za maj DVOJČKA (21.5 - 20.6) Čudovito romantičen mesec! Venera, vladarica ljubezni bo prehajala vaše znamenje, zato bo maj res zaljubljen. Tisto kar bo všečno očesu, za tisto se bo potrudilo vaše telo, saj vam bo Mars dal veliko poguma in moči. RAK (21.6 - 22.7) Uspešno lahko uredite pravno, finančno in poslovno zadevo. Zaradi tega boste bolj optimistični. Venera vas bo kar polepšala in čas je za nakup garderobe. LEV (23.7 - 22.8) Adrenalinski mesec! Pričakujete lahko akc^o - šport, ljubezen, osvajanje. Na vseh teh področjih boste zmagoslavni in če boste uspeli nadzorovati nemir in ukazovalnost, boste uspešni tudi v službi. DEVICA (23.8 - 22.9) Sonce v Biku vam bo dalo energ^o, vitalnost in moč, ki bo nadomestila prejšnje pomanjkanje samozavesti. Uživali boste tudi naklonjenost pr^ateljev, razmere v ljubezni pa se bodo izboljšale. TEHTNICA (23.9 - 23.10) Vesel in zabaven mesec! Venera v Dvojčkih kaže, da boste prav dobre volje in da boste veliko časa namenili druženju s pr^atelji. Na romantičnem področju pričakujte lepe novosti, zato začnite telovaditi. ŠKORPyON (24.10 - 22.11) Zdaj boste lahko premaknili goro, a pozor: ne počnite tega preveč silovito. Nagibali se boste namreč k trmi in togoti. Po 20. se vam bo začela nasmihati Venera in v vas prebudila nežna čustva. STRELEC (23.11 - 21.12) Čudovit mesec za decembrske Strelce! Mars vas bo prebudil, zato boste v kosteh in mišicah čutili željo po gibanju, akc^i, športu. V kratkem času boste veliko naredili, tako v službi kot drugje. KOZOROG (22.12 - 20.1) Prejemali boste naklonjenost Jupitra, uspešni pa boste tudi poslovno - počasi in gotovo pridete do cilja. Uspešno tudi na področju štud^a, trgovanja in poslovnih dogovorov. VODNAR (21.1 - 18.2) Precej dela vas čaka v povezavi z dogovarjanji, trgovanjem, papirolog^o. Venera vam bo pomagala, da nesoglasja rešujete v duhu pr^ateljskega sodelovanja. Na romantičnem področju - živahno! RIBI (19.2 - 20.3) Še vedno boste pod zaščito Jupitra, najbolj radodarnega planeta našega osončja; obdarjal vas bo z optimizmom, denarjem in drugimi koristmi. V ljubezni izboljšanje po 20. 52 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43. območna pevska revija Pelo 293 pevcev in pevk V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila v petek, 19. marca, že 43. območna rev^'a odraslih pevskih zborov in skupin. Pred polno dvorano je nastopilo enajst zborov, v katerih je prepevalo 293 pevk in pevcev, kar je največ doslej. Tudi letošnjo rev^o je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Vrhnika - pod vodstvom Nataše Bregant Možina. Rev^o so podprle občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Ne moremo mimo dejstva, da se iz Občine Log - Drag-omer rev^e ni udeležil noben zbor. Res škoda, saj na njihovih prireditvah nastopajo domači zbori. Mogoče sta potrebna samo pogum in malo več samozavesti, pa jih bomo slišali prihodnje leto. Vsak zbor je zapel tri pesmi po svojem izboru. Nastope je budno spremljala in ocenjevala strokovna spremljevalka Branka Potočnik Krajnik. Vsak zbor je prejel tudi posebno priznanje za udeležbo na 43. rev^l. Celotno prireditve je povezovala Simona Zorc Ramovš, ki je z "rdečo nitjo" celotne rev^e predstavila življenje in delo velikega skladatelja in pianista Fridericha Chopena. Tako so poslušalci in v dvorani resnično uživali v prelepem glasbenem večeru. S. S. Moški pevski zbor Štinglc, Borovnica, zborovodkinja Tina Jerman Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, zborovodja Roman Marolt Oktet Raskovec, umetniški vodja Mitja Drašler Mladinski mešani PZ Vrhnika, zborovodja Jaka Jerina Mešani cerkveni pevski zbor KUD Podlipa - Smrečje, zborovodja Primož Malavašič 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 53 Pevski živžav Iz dveh občin osem zborov Letošnja območna rev^a otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Drag-omer je bila v ponedeljek, 12. aprila, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Na odru se je vrstilo osem otroških pevskih zborov z 230 mladimi pevci. Pevski živžav 2010, kot ga poimenujejo že vrsto let, spremen^o mu le leto izvedbe, je bil tudi letos v orga- t n Otroški PZ Miškolin (otroci 1. razredov) OŠ Ivana Cankarja, zborovodkinja Ljubica Jelovšek Otroški PZ OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, zborovodkinja Alma Leskovic Grošelj Otroški PZ Kuštravci (otroci 2. in 3. razredov) OŠ Ivana Cankarja, zborovodkinja Ljubica Jelovšek nizac^i Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Vrhnika. Prav številne rev^e in prireditve pritegnejo v dvorano resnično veliko poslušalcev. Tudi ta rev^a je bila polnoštevilčno obiskana. Starši in številni svojci mladih pevcev so bili opremljeni s fotoaparati in kamerami, da so ovekovečili nastope svojih otrok. Vzdušje v dvorani je bilo res enkratno in vsak nastop je požel velik aplavz. Vsak zborček je zapel tri pesmi, ki jih je ocenjevala strokovna spremljevalka predvsem z namenom, kako se kakovost petja nadaljuje ali pa začenja. Glede na mojo laično in vsakoletno udeležbo na rev^i lahko rečem, da je bila ena boljših po izvedbi, pripravi in nastopanju. Tako se starejšim pevskim zborom ni treba bati za svoje nasledstvo. Prav to je tudi čar teh pevskih rev^. Kar preseneča, je le, da iz Občine Log - Dragomer oziroma njihove šole ni bilo na rev^i nobenega zborčka. Fotografije naj prikažejo nastope osmih zborov iz občin Vrhnika in Borovnica. S. S. odliko je povezovanje rev^e opravil Tim Mišič. Otroški PZ Note (pevci od 6. do 9. razreda) OŠ A. M. Slomška, zborovodkinja Helena Grbac Otroški PZ Drumelca (pevci od 6. do 9. razreda), OŠ Ivana Cankarja, zborovodkinja Tanja Avsec Mladinski PZ Borovnica OŠ dr. Ivana Korošca, zborovodkinja Tina Vahčič Otroški PZ Četrtinka (otroci od 2. do 5. razreda) OŠ A. M. Slomška, zborovodkinja Helena Grbac Otroški PZ Co&i (otroci 4. in 5. razred) OŠ Ivana Cankarja, zborovodkinja Tonja Avsec Polna dvorana pove vse. 54 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Otroški pevski zbor Sončki iz Župn^skega vrtec. Cankarjev dom na Vrhniki Tokrat so nastopili predšolski zbori Vrhnika, 8. april - Na odru Cankarjevega doma so v okviru območne rev^e predšolskih pevskih zborov nastopili štirje zbori, od tega tr^e domači (župn^ski, borovniški, Barjanček) in gostje iz Hrastnika. Nastope si je ogledala strokovna spremljevalka Branka Potočnik Krajnik, ki se je po koncu prireditve pogovorila z zborovodji, kako bi izboljšali svoje nastope, slišati pa je bilo tudi nekaj idej, kako bi tovrstne pevske rev^e organizirali v prihodnje. Na žalost pa je nastopajočih zborov vsako leto manj, ugotavlja Nataša Bregant Možina iz vrhniške Izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki je bila organizatorica prireditve. »Vesela sem vseh zborov in pevskih skupin, ki se trudno ohranjati tovrstno kulturno dejavnost. Zagotovo pa bi bila še bolj vesela, če bi na odru videla še kakšen zbor. Toda na žalost je teh iz leta v leto manj. Mogoče tudi zaradi razporeda delovnih nalog v vrtcu, ki ne podpira več toliko te posebne dejavnosti. Otroci bi morali tako hoditi k zboru pozno popoldne, kar pa zanje ni lahko, saj so že utrujeni.« (gt) Borovniški pevski zbor Miš-Maš Otroški pevski zbor Barjanček iz istoimenskega vrtca na Vrhniki Vrhniko obiskale japonske pevke Vrhnika, 26. marec - Ne zgodi se pogosto, da oder Cankarjevega doma gosti goste z drugega konca zemeljske poloble. Se posebno pa ne iz Dežele vzhajajočega sonca. Tokrat se je v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Ivana Cankarja Vrhnika predstavil Ženski pevski zbor Oggi z Japonske. Čeprav sta zbora ločeno nastopila na koncertu, sta ga sklenila s skupno Avsenikovo pes-m^o. Vendar to ni bila edina pesem, ki so jo v slovenščini zapele japonske gostje. Občinstvo so presenetile še s prepevanjem narodne Pa se sliš' od svet'ga Vida zvon in požele velik aplavz. Sicer pa so njihov repertoar zaznamovale nežne melodie, ki so večinoma opevale naravo. Kot je pojasnila predsednica Cankarjevega zbora Nadja Malovrh, je gostovanje nastalo naključno, ko sta morala druga dva zbora za- radi objektivnih razlogov odpovedati sodelovanje. Povabilo v vrhniški Cankarjeve dom se je pokazalo za odlično odločitev, saj je bilo občinstvo nad petjem navdušeno. Pevke so bile s svojo opravo, pristopom in izvedbo prava eksotika. V imenu občine se je gostjam zahvalil podžupan Marjan Leon Možina, za govornico pa je stopil tudi japonski veleposlanik pri nas Shigeharu Maruyama, ki se je v slovenščini zahvalil za lep večer in velik obisk. Tokratna turneja Ženskega pevskega zbora Oggi, ki ga vodi zborovodkinja Tomoko Mi-zutani, je druga v tujini. Pred tem so se mudile le v Avstr^i. Gašper Tominc Ženski pevski zbor iz japonskega Ogg^a Zbora večera nista sklenila združeno le na odru, ampak sta se veselje in medsebojno spoznavanje kultur nadaljevala tudi po uradnem delu. Izjemen uspeh učencev Glasbene šole Vrhnika _ V dneh od 15. do 20. 3. 2010 je v Mariboru, Žalcu, Velenju in Celju potekalo 39. tekmovanje mladih glasbenikov - učencev in študentov glasbe - Republike Slovence. Kot vsa leta doslej se je bilo treba tudi letos na državno tekmovanje uvrstiti prek regionalnih tekmovanj, ki so bila en mesec pred državnim tekmovanjem. Znano je, da Glasbena šola Vrhnika sodi med najboljše glasbene šole v državi in tako je bilo tudi letos. Tekmovanje je potekalo v disciplinah: klavir, petje, solfeggio, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon in komorne skupine s trobili. Vsi na šoli smo od naših učencev pričakovali uspeh, a vseeno se nismo nadejali takega izkupička. Učenci in učitelji so v pripravah na tekmovanje vložili veliko truda, neskončno število dodatnih ur pouka, vse v želji, da bi se na tekmovanju naši učenci predstavili v najboljši luči. In kakšen je izkupiček letošnjega tekmovanja? Skorajda neverjeten! Pa lepo po vrsti. V disciplini klarinet I. c kategor^a je nastopila MILENA KESER iz razreda mentorice Metke Krsnik in z svojim izvrstnim igranjem očarala komis^o, ki ji je za njeno brezhibno igranje dodelila ZLATO PLAKETO in prvo nagrado. Milena je trenutno v svoji kategorii brez konkurence v Slovenci. K njenemu uspehu je z brezhibno klavirsko spremljavo pripomogla učiteljica klavirja Kaja Lojevec. V disciplini flavte kategor^a I. a sta tekmovali NASTJA MOŽINA iz razreda Nataše Puconja, ki je prejela ZLATO PLAKETO in 3. nagrado, in NIKA STARC iz razreda Ane Marinkovič, ki je prejela BRONASTO PLAKETO. K uspehu tekmovalk sta s svojim brezhibnim igranjem pripomogli učiteljici klavirja Urša Vlašič in Olga Zalokar. V kategorii I. b flavte je ZLATO PLAKETO prejela ZALA GVARDJANČIČ iz razreda Ane Marin-kovič in ob klavirski spremljavi Olge Zalokar. V kategorii I. b saksofona je BETI KOVAČ iz razreda Luke Loštreka prejela SREBRNO PRIZNANJE ob odlični spremljavi učiteljice klavirja Urše Vlašič, kar je za mlado tekmovalko ob izredno hudi konkurenci velik uspeh. V kategorii I. a klavirja je pianist URBAN GOSTIŠA iz razreda Kaje Lojevec ob izredno velikemu številu tekmovalcev v tej kategorii prejel BRONASTO PLAKETO. V kategorii II. b petja so iz razreda Nadice Grozdanove Panič nastopili: NATALIA VOL-MAJER, ki je prejela BRONASTO PLAKETO, TINA DEBEVEC, ZALA HODNIK in JERNEJ TIRAN, ki so prejeli PRIZNANJE. Veliko dela je z izrednim spremljanjem pevcev naredila pianistka Dominika Naveršnik. Izredno pr^etno presenečenje so nam pripravili učenci v disciplini solfeggio, ki so presegli vsa pričakovanja. Iz razreda Kristine Smrke sta tekmovala v kategorii I. b MARKO RUS, ki je prejel ZLATO PLAKETO in 1. nagrado, in PATRICIA KOPRIVEC, ki je prejela SREBRNO PLAKETO. Iz razreda Patricie Kumar Pečar iz oddelka v Borovnici pa je prejela ZLATO PLAKETO in 2. nagrado MATEJA KNAP. Kaj reči ob vseh uspehih? Vsi uspehi učencev in učiteljev Glasbene šole Vrhnika so sad načrtnega in izredno kakovostnega dela vseh, ki so zaposleni v glasbeni šoli. Lahko si samo želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje, čeprav bo ob porastu kakovosti učenja v glasbenih šolah to težko uresničljivo. In kaj se še dogaja v glasbeni šoli? Odločili smo se za izredno velik projekt, ki ga šola doslej še ni imela. Z učiteljem baleta Tomažem Rodetom in simfoničnim orkestrom pod dirigentskim vodstvom Andreja Ožbalta pripravljamo baletno predstavo z naslovom Babica in lonec pravljic. Premiero naj bi mladi baletni plesalci in orkestraši izvedli 14. Jun^a v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Mladim poustvarjalcem želimo veliko uspeha pri pripravi omenjenega projekta. Mladinski pihalni orkester glasbene šole pa v času prvomajskih praznikov odhaja na tekmovanje in gostovanje na Madžarsko. Da bi bili čim uspešnejši je šola organizirala intenzivne vaje v Fiesi, s katerih so prišli mladi glasbeniki izredno navdušeni. V sodelovanju z Tehniškim muzejem Slovence v Bistri pa smo začeli s kulturnim programom ob odprtju njihovih razstav. Zaradi izjemno kakovostnega programa, ki ga izvajajo učenci naše šole, je želja vodstva tehniškega muzeja, da naša šola pripravi kulturne programe za vsa njihova odprtja. Vse to priča o izjemni kakovosti naših učencev. Ravno tako izjemno dobro sodelujemo z ZIC-cem, Zavodom Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer naši učenci sodelujejo na večini odprt^ razstav v Cankarjevem domu. Viktor Zadnik, ravnatelj GŠ Vrhnika Sprejemni preizkusi za nove učence bodo: na Vrhniki, Borovnici in Horjulu 21. 5. 2010 in 28. 5. 2010 od 16. do 18. ure. 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 55 Misli globalno, sodeluj lokalno Novice in povabilo Kulturno-umetniškega društva Drenov Grič - Lesno Brdo Lepo pozdravljeni, drage bralke in bralci. Sem Mateja Bartol, po izobrazbi filozofinja in jezikoslovka, po prepričanju humanist-ka, po zanimanjih ljubiteljica vsega lepega: narave, umetnosti, lepih odnosov, lepih idej ^ Lani sem jasno začutila, so sodelovali na vrhniški rev^'i pevskih zborov na Vrhniki. Na pustni torek smo z maškarami odganjali zimo ter pred veliko nočjo izdelovali najprej butare (utrinek z delavnice vidite na fotografiji) in čez nekaj dni še pirhe. Poleg prireditev, ki jih da je čas, da po letih poglobljenega spoznavanja sveta in sebe postanem bolj družbeno dejavna, zato sem januarja letos sprejela mesto predsednice KUD Drenov Grič - Lesno Brdo in tako zamenjala Jur^'a Petrača, ki po trinajstih letih predsednikovanja ostaja eden najaktivnejših članov društva. Lepo se mu zahvaljujem za vso pomoč. In hvala vsem drugim, ki mi pomagate. Letos smo bili v društvu že precej dejavni. Naši zbo-rovci so takoj po novem letu peli ob živih jaslicah v Ligojni, februarja so ob 25-letnici svojega delovanja za kulturni praznik pripravili svečan koncert, marca pa organiziramo ali se jih udeležujemo že tradicionalno, smo si za letos zadali še tri pomembne naloge: narediti spletno stran društva, poglobiti sodelovanje z organizac^'ami v našem kraju ter razširiti in pomladiti članstvo KUD-a. Ko smo se lotili prve naloge, se je začela uresničevati tudi druga. Stara spletna stran naše krajevne skupnosti je namreč že dalj časa mirovala, zato smo se dogovorili, da bomo na svetovnem spletu raje "spletli" interaktiven portal, ki bo ustanove in ljudi v našem kraju povezoval, obveščal o dogajanju, vsem zainteresiranim pa omogočal tudi soustvarja- nje tega skupnega spletnega mesta. In ker je lokalno sodelovanje danes, v času globalne ekološke in ekonomske krize, še posebno pomembno, se mi zdi parafraza "Misli globalno, sodeluj lokalno" pravi moto za novo spletno stran. No, ta je zdaj narejena, zaživela pa bo lahko le z vašim sodelovanjem. Zato najlepše vabljeni na www. drenovgric-lesnobrdo.si! Pridite, poglejte, komentirajte, predlagajte, v koledarju preverite, kaj in kje se bo dogajalo ^ Delite z drugimi svoje prispevke, fotografije, dogodke, povezave in tako bogatite vsebino strani, da bo začela res služiti svojemu namenu - informiranju, povezovanju, sodelovanju. Za konec bi rada pozvala še vse tiste, ki vas mika ustvarjalno druženje, da postanete člani našega KUD-a. Pridružite se nam lahko prek spletne strani, nam pišete na klasični naslov (KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, Drenov Grič 25, 1360 Vrhnika) ali pa preprosto stopite do nas na kateri od prireditev. Možnost za to imate že v nedeljo, 16. maja, če ob 18.30 pridete na domači večer s harmoniko in plesom, ki ga namenjamo še posebej otrokom, a ste nanj vabljeni prav vsi. Pa povejte to naprej. Saj veste - več nas bo, bolj bo veselo. :) Mateja B. Janez Slavec s svojima pryateljema Tonetom Leskovcem in Marjanom Markljem v zvoniku župnyske cerkve sv. Pavla na Vrhniki V slovo pinkaču Janezu Slavcu Žalostna je bila ta novica, ko smo zvedeli za njo, nazaj nobenega ni klica, pač v življenju je tako. Prehitro si od nas odšel, saj vsi smo Te imeli radi, si v zvonik neštetokrat prišel, s Teboj smo pinkali kot v baladi. Zvonove ljubil si neskončno in tudi melodye vse, vedno držal se pokončno, dejal, da Bogu v čast se to daje. Vsi prazniki so bili zate dnevi, ko naj pinkalo bi se, v Tvoji duši pa odmevi, da na svetu to najlepše je. Sveti Pavel Te je vabil in sv. Trojica prav tako, z ljubeznyo si vse opravil, vse je v božjo slavo šlo. Bilo je vroče ali mraz, vedno veder Tvoj obraz, še v tej bolezni hudi, Janez nam nasmešek nudi. Zvonovi žalostno donyo, vedo, da tebe več ne bo, fantom, ki ob njih stojyo jim srce je žalostno. Redčyo se ta stare pinkaške vrste, bile in bližajo se črne krste, no, zvonovi bodo še ostali, mi pa, če Bog da, od mrtvih bomo vstali. Ko se poslavljamo od tebe danes, vedno v našem boš ostal spominu naš dobri pinkač, pryatelj, Slavec Funckov Janez. Slikarska razstava v Cankarjevem domu Sožitje med vzhodom in zahodom Vrhnika, 13. april - V Cankarjevem domu na Vrhniki je odprla svoja vrata slikarska razstava domačina Petra Lovrina. Umetnik, ki se je v Cankarjev rodni kraj priselil pred tremi leti in živi na Verdu, se je predstavil s svetlobnimi slikami iz svile in poslikanimi paravani. Kot je dejal, je na tak način združil vzhod in zahod, tako ko se je imenovala tudi njegova razstava. »Ljubezen do tovrstnega ustvarjanja je zrasla v domačem okolju. Mati je namreč imela zelo dober okus za izbiro pohištva, zato so naš dom krasile španske predelne stene in kitajske vaze. Sam sem kasneje nadgradil s po-slikavo svile in tako združil vzhod in zahod: svetlobne slike. Gre za na lesen okvir napeto poslikano svilo, pod njo pa je nameščena luč. Tako se umetnina že v rahlem mraku spremeni v svetlečo podobo, ki gledalca nikakor ne pusti ravnodušnega. »V mojem ustvarjanju združujem troje elementov: slikanje, oblikovanje in arhitekturo. Svilo je seveda potrebno poslikati, nato je potrebno izdelati oblikovno Svetlobne slike so s svojo čarobnostjo pritegnile veliko pozornosti. paravani ali španske stene prihajajo iz zahoda, svila pa iz daljnega vzhoda,« je pojasnil Lov-rin, sicer poklicni oblikovalec, ki se zadnja leta ukvarja tudi s fotografijo. Poleg paravanov, za katere umetnostna kritičarka Petra Vencelj meni, da so z Lovrinovo poslikavo presegli svojo funkcionalnost, razstavlja tudi zanimive Španske stene iz svile: kjer si vzhod in zahod podajata roke. primerne okvirje, na koncu pa je potrebno umetnino tudi umestiti v ambient. V svojem delu zelo uživam in le na tak način lahko iztisnem iz sebe kar največ,« je še dejal Lovrin. Njegovo razstavo si lahko ogledate vse do četrtega maja. Gašper Tominc Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika ZBZVNOB in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vljudno vab^o na odprtje razstave: Slike iz vojnih dni z Vrhnike in okolice 1941-1945, ki bo v četrtek, 6. maja 2010, ob 18.30 v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 23. maja 2010 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. V torek, 25. maja 2010, ob 18. uri pa Vas vabimo na odprtje razstave: Floris Oblak: Skice. Razstava reprodukc^' in skicirk bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vas vljudno vabi na odprtje fotografske razstave: Andrej Nagode Marost, ki bo v torek, 18. maja 2010, ob 18. uri v ali Cankarjevega doma na Vrhniki. Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša. Razstava bo odprta do septembra 2010. v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki na ogled do 15. jun^'a 2010 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. Razstave so odprte tudi ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. Vabljeni! w »Zaradi izjemnega zanimanja in razprodane premierne predstave na Vrhniki, Vam priporočamo, da se zagrebete za vstopnice za ogled monokomed^e Fotr, ki bo v ponedeljek, 31. maja 2010 ob 20.00 v Cankarjevem domu na Vrhniki.« OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE Cankarjev dom Vrhnika, torek, 18.5. 2010, ob 18. uri. Vstop prost ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE »MAROST« Razstavlja: Andrej Nagode Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 19.5. 2010, ob 18. uri. Vstopnina 3 EUR Otroci gratis vstopnice MIGAM 2010 REGUSKA REV^A PLESNIH SKUPIN osrednje slovenske regMe t 56 NAŠ ČASOPIS Kultura 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Program prireditev za maj 2010 Cankarjev dom Vrhnika NEDELJA 2. 5. 2010 ob 18. uri (90 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. OBLAČNO Z MESNIMI KROGLICAMI Cloudy with a Chance of Meatballs Družinska animirana pustolovščina, sinhronizirano v slovenski jezik. Nominacija za Zlati globus za najboljši animirani film 2010 in še 6 drugih nominacij. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 2. 5. 2010 ob 20. uri (90 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. MOŽJE, KI STRMIJO V KOZE The Men Who Stare at Goats Komedija, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2010 TOREK 4. 5. 2010 ob 18. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Špela Novak: BOLEZNI IVANA CANKARJA IN LITERATURA Predstavitev diplomske naloge Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 5. 5. 2010 ob 18. uri Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2010 BRITISH INTERNATIONAL SCHOOL OF LJUBLJANA BRITANSKA ŠOLA IMA TALENT Dobrodelna prireditev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 6. 5. 2010 od 10. do 13. ure Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2010 SMAT TEAM ORG. d. o. o. Z DOMIŠLJIJO NA POTEP Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2010 ČETRTEK 6. 5. 2010 ob 18.30 uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA OZB NOB Vrhnika SLIKE IZ VOJNIH DNI Z VRHNIKE IN OKOLICE 1941 - 1945 Razstava bo odprta do 23. maja 2010. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 6. 5. 2010 ob 19. uri Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2010 OZB NOB Vrhnika 65. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 9. 5. 2010 ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. ALVIN IN VEVERIČKI 2 Alvin and the Chipmunks 2 Animirana družinska pustolovska sinhronizirana komedija. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 9. 5. 2010 ob 20. uri (100 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. PRESTOPNO LETO Leap Year Romantična komedija, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2010 PONEDELJEK 10. 5. 2010 ob 20. uri Vstop prost OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2010 TOREK 11. 5. 2010 ob 19. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Darinka Fabiani: ZAIGRAJMO GOSLICE Predstavitev zbirke skladb za 1. razred violine Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CANKARJEVI DNEVI 2010 ČETRTEK 13. 5. 2010 ob 18. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Mojca Rudolf: NI VSAKA SREDA SIVA SREDA Predstavitev mladinskega romana o Ivanu Cankarju Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 16. 5. 2010 ob 18. uri (97 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. PRINCESA IN ŽABEC The Princess and the Frog Animirani, sinhronizirani film, 6+, 3 nominacije za Oskarja, ena nagrada in 27 drugih nominacij. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 16. 5. 2010 ob 20. uri (97 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. ZELENA CONA Green Zone Vojna drama, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 18. 5. 2010 ob 18. uri Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Andrej Nagode »MAROST« Fotografska razstava Umetniška beseda in glasba: Lado Jakša Razstava bo odprta do septembra 2010. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 19. 5. 2010 ob 18. uri Vstopnina: 3 € Otroci: gratis vstopnice JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MIGAM 2010 Regijska revija plesnih skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 22. 5. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 7 € PIHALNI ORKESTER VRHNIKA SLAVNOSTNI KONCERT OB 85. LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 23. 5. 2010 ob 18. uri (98 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA How to Train Your Dragon Animirana družinska sinhronizirana pustolovščina. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 23. 5. 2010 ob 20. uri (128 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. ZLOMLJENI OBJEMI Los abrazos rotos Drama, podnapisi; nominacija za Zlati globus ter še 7 drugih nagrad in 27 nominacij. Režija: Pedro Almodovar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK 24. 5. 2010 ob 17. uri Vstop prost VRTEC VRHNIKA - BARJANČEK GLASBA Z NAMI ŽIVI, MAJHNI, VELIKI - RADI JO IMAMO VSI Zaključek prednostne naloge Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 25. 5. 2010 ob 18. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Floris Oblak: SKICE Razstava reprodukcij in skicirk iz slikarjeve zapuščine bo odprta do 13. junija 2010. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 28. 5. 2010 ob 19. uri Vstop prost GLASBENA ŠOLA VRHNIKA SIMFONIČNI IN PIHALNI ORKESTER Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 30. 5. 2010 ob 18. uri (83 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. NENAVADNA DOGODIVŠČINA No Network Igrani družinski pustolovski film, podnapisi. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 30. 5. 2010 ob 20. uri (110 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. COCO CHANEL Coco avant Chanel Biografska drama, podnapisi, nominacija za Oskarja, še ena nagrada in 10 nominacij. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK 31. 5. 2010 ob 20. uri Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTR Monokomedija Režija: Nataša Barbara Gračner Igra: Lado Bizovičar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in eno uro (za filmske predstave pol ure!) pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. NOVO!!! Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. NOVO!!! Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar. si, www.vrhnika. si Več o filmih si preberite na www.kolosej.si ali na www.imdb.com.Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 57 •Klub ■ Zakon : • Zako m • Klub : ^Zak^on: ^ Klub Zako n • Klub Zakona Klub Zak^on^ Zakonov stripovski kotiček Pred kratkim smo odprli Zakonov stripovski kotiček, v katerem vas stripi pa tudi kakšna rev^a že čakajo, da jih prelistate. Seveda ste vabljeni pri njegovem bogatenju s kakšnim izvodom, ki se vam praši naokrog in ga ne rabite več ... igre s kartami, Twister in še mnoge druge igre za krajšanje časa. Vabljeni vsi navdušeni igralci in tudi tisti, ki se želite naučiti kakšne nove igre! Predhodne prgave niso potrebne, s predlogi glede iger in vprašanji pa se obrnite na tjasanovak@gmail.com. Trenutno na kotičkovih policah najdete nekaj številk naslednjih stripov in rev^': Alan Ford, Dylan Dog, Martin Mystère, Mister No, Nathan Never, Lazarus Ledd, Zagor, Strip bumerang, Miki Miška, Veliki Blek, Komandant Mark, Pustolovske zgodbe, Batman Adventures, Spider-Man, The Incredible Hulk, Batman Forever, Tom & Jerry, Lepotica in zver, Svet in ljudje in National Geographic. 22. maja ob 22.00, klub Zakon Oružjem protivu otmičara 13. maja ob 20.00, klub Zakon Otvoritev razstave Krelavnica V Klubu vrhniških študentov se počasi zaključuje delavnica prostoročnega risanja in slikanja pod Skupino Oružjem protivu otmičara so leta 1994 ustanovili Nikola, Draga, Dragana in Darko. Pod pesmi za prvi stud^'ski album Oružjem protivu otmičara in ostale, ki mu sledio, se podpisuje Nikola Pavković, nastale pa so kot logična posledica upora proti tedanjim družbenim tokovom in glasbeni sceni tistega časa. Nenavadno-navadni teksti z živahnimi ritmi so bili med beograjsko publiko takoj sprejeti, novica o novem bendu pa se je hitro razširila znotraj in zunaj srbskih meja. V isti postavi izdajo leta 1996 tudi drugi album, BarbieCue, ki ga je proslavila priredba pesmi skupine Zana, Mladiću moj. Tretji album Komadić koji nedostaje iz leta 1998 je zadnji izdelek s pevko Dragano. Po daljši pavzi izdajo leta 2002 album Maštoplov z novo pevko Ivano. Zaradi razočaranja nad odzivom publike Nikola razpusti bend in se odloči, da se z glasbo ne bo več ukvarjal. Vendar pa ... kakor sam pravi: "Enkrat okužen z glasbo na tak način, za vedno ostaneš okužen z glasbo." Zato konec leta 2004 ponovno združi skupino z novo, pomlajeno ekipo. Pridružita se jim bobnar Srđan in basist Zarko, s katerima konec leta 2007 kot snemalec in producent zaključi snemanje v svojem studiu v Zrenjaninu in izda album Znaš ko te pozdravio. www.myspace.com/oruzjemprotivuot-micara vstopnina za člane: 2 € vstopnina ze nečlane: 5 € 29. maja ob 20.00, klub Zakon Večer družabnih iger Preženi dolgčas in se nam pridruži pri igranju najrazličnejših družabnih iger! Na voljo bodo Monopoli, Človek, ne jezi se !, Naseljenci otoka Catan, Scrabble, Črka na črko, Carcassonne, različne taktirko (bolje rečeno: svinčnikom) dolgoletnega aktivnega člana in študenta Akademke za likovno umetnost in oblikovanje Vasje Sto-janovskega. Približno deset kreativnih in znanja željnih mladih ustvarjalcev je obiskovalo nekajmesečni tečaj, zdaj pa so pripravljeni pokazati, česa vsega so se naučili. Zato vas 13. maja ob 20. uri vljudno vabimo v klub Zakon na otvoritev razstave z naslovom Krelavnica. Razstava bo na ogled do začetka jun^a. od 28. do 30. aprila, prostori Krajevne skupnosti Vrhnika Otroške delavnice Pred nami so ponovno počitnice in vas tudi tokrat vabimo, da jih preživite z nami. Svoje prstke bomo razmigali z barvanjem, rezanjem, lepljenjem, šivanjem, če pa nam bo vreme naklonilo kakšen topel žarek, bomo na bližnjem igrišču razmi-gali tudi podplatke. Delavnice bodo potekale od 28. do 30. aprila, dopoldne od 10. do 13. ure in popoldne od 16. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Vrhnika na Tržaški 11. Delavnice so brezplačne. Petic^a za postavitev večnamenskega športnega objekta oder uporabnega na različnih prireditvah na območju Športnega parka Vrhnika, lahko petic^o podpišete v Klubu vrhniških študentov vsak dan med 17. in 22. uro. Objekt je že izdelan in bi ga brezplačno doniral Klub vrhniških študentov. Sazas? Ne, hvala! Klub vrhniških študentov se pridružuje akc^'i rev^'e Tribuna (www. tribuna.si) in ostalih podpornikov, ki žel^o opozoriti na problematiko kolektivne zaščite glasbenih avtorskih pravic, ki jo na območju Slovenije izvaja Sazas. V klubu Zakon lahko vsak dan med 17. in 22. uro prev- po včlanitvi, lahko pa ga ob osebni včlanitvi prevzameš tudi sam/-a. pridi po svojo KVŠ-majico Želiš KVŠ-jevo majico nove sezone? Če si že član/-ica Kluba vrhniških študentov, jo lahko v klubu Zakon med delovnim časom že prevzameš. Na voljo sta ženski in moški model majic v različnih velikostih. Če še nisi član/-ica KVŠ-ja, lahko to brezplačno postaneš s potrdilom o šolanju ali vpisu, ki ga v klub Zakon prineseš vsak dan med 17. in 22. uro ali pa ga s pristopno izjavo (www.kvs-klub.si/ kvs_pristopna.doc) pošlješ po pošti. zamete svojo značko in simbolično izrazite svoje nestrinjanje. Sestanki KVŠ-ja Sestanki KVŠ-ja v šolskem letu 2009/10 potekajo vsak torek ob 20.00. V našo družbo ste vabljeni vsi z idejami, predlogi in voljo do dela. KVŠ-jev fitnes in rekreac^a KVŠ-jeve rekreac^'e (s poudarkom na nogometu) in fitnesa se lahko udeležite vsako nedeljo do začetka toplih dni, od 18.00 do 19.30 v telovadnici Partizan. Če vam zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu ga ne bi še vi? Vaša udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Vabilo D^aške sekc^e KVŠ-ja Imaš status d^aka in domislico? Postani član/-ica D^aške sekc^'e KVŠ in jo uresniči! Sestanki še zmeraj potekajo vsako nedeljo ob 19. uri v klubu Zakon. Vse, kar potrebuješ, sta potrdilo o šolanju in nora ideja! Za več informac^' obišči spletno stran www.kvs-klub.si ali pokliči 041/846609 (predsednik Kekec). Zastonj v kino? ^ Ja! Zakon! Klub vrhniških študentov je vsem svojim članom/-icam podaril kupon (uporaben v vseh Kolosejevih kino-centrih in v Kinoklubu Vič; kupon ne velja za 3D-filme), ki ga lahko zamenjajo za brezplačno kinovstopnico Vsi, ki se strinjate s postavitv^o objekta, namenjenega skejtanju, rolanju in BMX-anju, poleg tega pa kot manjši za ogled filma po svoji^ izbiri! Če še nisi včlanjen/-a v KVŠ, je najbolje, da to storiš čim prej. Član/-ica Kluba vrhniških študentov lahko postaneš, če si d^'ak/-inja ali študent/-ka s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log-Dragomer. Vpis je s potrdilom o šolanju mogoč osebno v klubu Zakon, vsak dan od 17. do 22. ure. Lahko pa na naš poštni naslov pošlješ potrdilo o šolanju skupaj z izpolnjeno pristopno izjavo (www. kvsklub.si/kvs_pristopna.doc). Kupon ti bomo poslali po pošti v roku 14 dni Študentska fotografska delavnica Fotoportreti v klubu Zakon Vrhnika, 1. april - V klubu Zakon je odprla svoja vrata fotografska razstava, ki je nastala v okviru nedavne študentske fotografske delavnice. Klub vrhniških študentov se je namreč zopet odločil, da svojim članom ponudi uporabne delavnice. Ena takih je bi a omenjena fotografska delavnica, ki jo je vodil ljubiteljski fotograf Andrej Nagode. »Pr^avilo se je veliko študentov, vendar vseh nismo mogli vzeti, če smo želeli zagotoviti kvaliteten tečaj. Zato sem se odločil, da za prvič vzamem deset tečajnikov, kar je še vedno omogočalo tudi individualno obravnavo, če je bila ta potrebna,« je pojasnil Nagode, sicer član Fotografskega kluba Ljubljana. »Z delavnicami smo začeli v zimskih mesecih. Najprej sem jih seznanil s teor^o, nato pa smo odšli na teren, kjer smo svoje znanje preskušali v praksi. Obenem smo se tudi dogovorili, kaj bo osrednja domača naloga: portret.« fotografije vsaj sto odstotkov boljše kot prej,« je svoje vtise o tečaju strnila Vrhničanka Nina Perko. Tečaj je navdušil tudi Dragomer-čanko Marušo Vukelič: »Že dolgo časa se ukvarjam s fotografijo, a še vedno sem imela določene slepe pege. Tako mi je teor^a, ki smo jo spoznali na tečaju, zelo pomagala, pa tudi potem prenašanje le-te v prakso je bila več kot na mestu. Lahko rečem le: vse pohvale mentorju za njegov trud!« Klub vrhniških študentov je fotografski tečaj nazadnje pripravil pred mnogimi leti. Glede na ve-iko zanimanje pravdo, da bi ga ponovili. »Načeloma sem takoj za, nekaj pomislekov imam le zavoljo mojega razpoložljivega časa. V kolikor se bo izkazalo, da bo na voljo, potem bo tudi tečaj zagoto- Študenti so delavnico pohvalili, saj je ponudila veliko uporabnih idej. Razstavi portretov naj bi sledila še razstava risb, ki so jih študenti izdelali na risarski delavnici. In najboljše portretne fotografije vsakega posameznika so nocoj v klubu Zakon tudi razstavili. »Fotografija me je že od nekdaj zanimala, vendar se z njo nisem nikoli poglobljeno ukvarjala. Ko sem kupila zrcalno refleksni fotoaparat, so bile slike za moje pojme slabe, zato sem se odločila, da se vpišem v tečaj. Lahko rečem, da so sedaj vo,« je še dejal Nagode. Vendar pa fotografska delavnica ni edina, ki poteka v Zakonu. Poteka tudi risarska delavnica, dela tečajnikov pa bodo predvidoma javno razstavljena prihodnji mesec. Razstavo portretne fotografije si v Zakonu lahko ogledate vsak dan do konca meseca po 17. uri. Gašper Tominc 58 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjevi dnevi 2010^ Cankarjevi dnevi 2010 Novosti v Cankarjevi knjižnici v marcu 2010 Bolezni Ivana Cankarja in literatura Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabita na literarni večer. Na njem bo Špela Novak predstavila diplomski seminar z naslovom: Bolezni Ivana Cankarja in literatura v torek, 4. maja, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. VRHNIKA 1941 - 1945 Vabljeni na odprtje razstave z naslovom: VRHNIKA 1941 -1945 v četrtek, 6. maja, v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18.30 uri. Prireditelji: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in ZBZVNOB Vrhnika. Ni vsaka sreda siva sreda Na literarnem večeru Ni vsaka sreda siva sreda bo Mojca Rudolf predstavila mladinski roman o Ivanu Cankarju v četrtek, 13. maja v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. Vabita Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Polet vesoljske ladje Primus Boris Višnovec bo na literarnem večeru predstavil literarno predlogo rad^'ske igre Polet vesoljske ladje Primus v ponedeljek, 17. maja, v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika ob 18. uri. Vabita Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika T»* vv««« Boj proti revščini in socialni izključenosti V okviru tedna vseživljenjskega učenja pripravlja Cankarjeva knjižnica Vrhnika razstavo knjig na temo Boj proti revščini in socialni izključenosti. Ogled v čitalnici knjižnice od ponedeljka, 24. maja do sobote, 5. jun^a 2010. Projekt Točka vseživljenjskega učenja je delno financiran iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskih socialnih skladov. 2. april - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Nekoč, davno tega, je bila majhna barka, ki ni znala, ki ni zmogla pluti. Minili so tedni -eden, dva, tri, štiri, pet in šest -in mala barka je zaplula. To je delček poslanice, ki jo je letos ob 2. aprilu prispevala Španska sekc^'a IBBY. Poslanico je napisal Eliacer Cansino, plakat je narisala Noemi Villamuza. Tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika se vsako leto z veseljem spomnimo tega dne in z njim velikega pravljičarja Hansa Ch. Andersena. Letos smo v veliko čitalnico povabili 4. razrede OŠ Ivana Cankarja in jim predstavili hudomušno Andersenovo pravljico "SVINJSKI PASTIR." Učenci so pozorno poslušali, kasneje pa so v razredih zgodbico dramatizirali in se prelevili v mlade režiserje, kostumografe, igralce... Preživeli smo zabavno in ustvarjalno dopoldne! 0 SPLOSNO:KNJIŽNIČARST VO.ENCIKLOPED^E.ZBOR NIKI... GOSCINNY, R.: Western circus GRUBIŠA, N.: Bogastvo 1 : vstopnica za obilje SCHUSTER, K.: 11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti TATEISI, N.: Podjetje kot dober državljan ZUPAN, J.: Kemometrya in obdelava eksperimentalnih podatkov 1 FILOZOF^A.ETIKA. OKULTIZEM.PSIHOLOGUA. COOPER, D.: Prelomno leto 2012 COVEY, S.: 7 navad srečnih otrok CUIDON, S.: Otrokovo osebnost gradimo z ljubeznyo in zaupanjem HICKS, E.: Vrtinec LUTZ, M.: Veselje do življenja POGAČNIK, M.: Skrivno življenje Zemlje ROSSET, C.: Realno in njegov dvojnik STRaHOVNIK, v.: Moralne sodbe, intuicya in moralna načela ŽELEZNIKAR, Z.: Človek je več 2 VERSTVO ARULNEYAM, D.: Nauki Šri Širdi Sai Babe CATHARINA S.: Ogenj Božje ljubezni LuBICH, C.: Bog te neizmerno ljubi LuTZ, m.: Bog : kratka zgodovina Največjega POPOVIĆ, B.: Vzemi si čas ŠPIDLÍK, T. : Osnove krščanske duhovnosti VINCENT de P.: Misel za vsak dan 3 SOCIOLOGUA.POLITIKA. EKONOM^A.PRAVO. VZGOJA.ETNOLOGÏÏA. AMIN, S.: Evrocentrizem ARRIGHI, G.: Dolgo dvajseto stoletje BYrOn, t.: Mali vragci CINDRIČ, A.: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918 JERMAN, B.: Vprašanje logističnega prava kRuŠIČ m., z.: Pravica do zasebnosti v medicini MORI, S.: Finančna inteligenca v času finančne krize! PLAVŠAK, N.: Obligacysko pravo REBULA-Tuta, A.: Globine, ki so nas rodile REPAS, M.: Konkurenčno pravo v teoryi in praksi RIGeRt, j.: Zlorabe, molk in laži : spolno nasilje v irski katoliški cerkvi ŠUŠTERŠIČ, J.: Institucionalna ujetost države uj U MEK, E .: Malka gre v Trst 5 OKOLJE.MATEMATIKA. M Tehniški muzej Slovenije Tehniški muzej Slovenye Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si. www.tms.si Odpiralni čas: torek - petek: 8.00 - 16.00 (july in avgust: 10.00-18.00) sobota: 8.00 - 17.00 nedelja in prazniki: 10.00 - 18.00 Tehniški muzej Slovenye v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v mesecu maju udeležite: NEDELJSKE PRIREDITVE Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. PRIKAZ PREDENJA NA KOLOVRAT V nedeljo, 23. 5. 2010, vas med 15. in 18. uro vabimo na prikaz predenja na kolovrat, kjer vam bo predica prikazala predenje in hkratno navyanje volnene niti na kolovratu. PRIKAZ ROČNEGA TKANJA NA STATVAH V nedeljo, 23. 5. 2010, med 15. in 18. ASTRONOMUA.FIZIKA. KEMgA.BIOLOG^A. BILIČ, K. A.: Naloge iz matematike za 8. razred osnovne šole BRILEJ, R.: Alfa. Geometrya v ravnini DOMINKO, C.: Rešene naloge iz fizike z državnih tekmovanj KLADNIK, R.: Fizika za srednješolce. 1, Gibanje, sila, snov MODIC, D.: Trikotniki s prilogo na zgoščenki PLINIUS Caecilius Secundus, G.: Naravoslovje : izbrana poglavja 6 MEDICINA.TEHNIKA. KMET^STVO.VODENJE. INDUSTRUA.OBRT. BOLE-Vrabec, A.: Kaj je v loncih BOUTENKO, V.: 12 korakov do presne hrane BoŽJAK, F.: Klic k spremembi, bolezen ni poraz ČIČEROV, S.: Slovenya, ortovne znamke : 1919-1921 UCHS, B.: Prometna vzgoja. Varno v šolo KÂCH, H.: Metulji otrok : nega umirajočega otroka doma KAVANAGH, W.: Masaža LOGAR, J.: Parazitologya človeka LUTZNER, H.: Prerojeni s postom MOLEK, I.: Adobe InDesign CS4 PRETNER, T.: Celostna bioterapya VOLPI Lisjak, B.: Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki ZADRA, E.: Točka G pF 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAF^A.GLASBA. SPORT. CIGLIČ, Z.: Stkana preteklost KOŠIR, F.: O antičnem inženirstvu SIMONETI, M.: Prostor za vsakdanjo rabo VITRUViUS p.: O arhitekturi 81 JEZIKOSLOVJE VR SMOLNIKAR, B.: Grem kmalu v ameriko, ker mame ji je zlomila zapestje 82 KNJIŽEVNOST ALLEN, S. A.: Garden spells ARTAČ Sturman, M.: Rapsodya o goriškem slavčku HARAM^A, D.: Slovensko-hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi 82-1 POEZ^A. BEVC, C.: Odbleski ČUČNIK, P.: Kot dar KOBROWSKY: Najprej semza slišal pr denje PANGeRC, p. p.: Igre nedolžnosti PODLOGAR, G.: Vesela nova ušesa SAGADIN, V.: Drevored ŠEGOVC, F.: Kam le čas beži? uro pridite tudi na prikaz ročnega tkanja. PRIKAZ IZDELAVE SLAMNIKOV V nedeljo, 30. 5. 2010, med 15. in 17. uro. Slamnikarstvo je ena izmed mlajših domačih obrti. PRIKAZ IZDELAVE LESENEGA KOLESA V MUZEJSKI KOLARNICI V nedeljo, 30. 5. 2010, vam bo med 15. in 18. uro kolar pojasnil in deloma prikazal postopek izdelave lesenega kolesa. PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektro zbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle. OSTALE PRIREDITVE DNEVI ELEKTROTEHNIKE Organizirani ogledi poizkusov bodo potekali od torka, 4. 5., do petka, 7. 5., med 9. in 16. uro in v nedeljo, 9. 5., med 10. ter 18. uro. DELAVNICE ZA DRUŽINE v orga-nizacyi Modelarskega kluba Vrhnika 82-2 DRAMATIKA. CORNEILLE, P.: Ženske tragedye DRŽIĆ, M.: Nunc Maroje 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. ADLER, E.: Povabilo v Provanso ALLENDE, I.: Paula BARCLAY, F. L.: Slikarjeva pesem Bizjak, b.: Pisma BROWN, S.: Zrcalna podoba CARROLL, C.: Ni mi mar zanj CAST, P. C.: Hiša noči. Zaznamovana DIETRICH, W.: Ključ iz Rosette DOR, M.: Mož, ki je znal leteti ERNAUX, A.: Leta FLORIAN, F.: Majhni prsti FRANČIČ, F.: Pravljice o pokrajinah srca GALEANO, E.: Knjiga objemov GAVALDA, A.: Tolažba GIORDANO, P.: Samotnost praštevil HOWARD, L.: Mackenziejeva gora IGNATIUS, D.: Telo laži KERRIGAN, K.: Gracin dar KRALL, H.: Navzočnost LAGO, E.: Kliči me Brooklyn LAHIRI, J.: Tolmač tegob MLINAR, R.: Prvi doktor PARKS, A.: Konec igre PUŠNIK, Ana-M.: Maryanina zgodba SIVEC, I.: Saga o Karantanyi. Del 1 in 2 SMOLNIKAR, B.: The ballad of the wild milk TAVI A.: Izgnana od boga TECCHI, B.: Egoisti TOMC, J.: Zgodba o Davidu Locku ZLOBEC, A.: V bojih za severno in južno mejo 82-4...9 ESEJI.HUMOR. SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI. FEYNMAN, R. P.: Gotovo se šalite, gospod Feynman! JANEŽIČ, S.: Janez Goričan MCGREGOR, E.: Dolga pot naokrog NEUBAUER, H.: Spomini s potovanj STEFANOV, V.: Izgubljena osla SVETINA, T.: Partizanski zapiski 1943-1945 zUpET, k.: Strpnost 3 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. ALLEN, J.: Nisem zaspan! ANKERST, F.: 300 x kaj je to? BLADE, A.: Lov na pošasti ČRV-Sužnik, M.: Hitri polžek Peter DOLENC, M.: Kraljičin lipicanec in druge zgodbe GAWRYLUK, B.: Otroci z Marelične ulice GREGORIČ Gorenc, B.: Z roko v roki HARTMAN Krajnc, J.: Pasji zob HOYER, A.: Na baletni predstavi V nedeljo, 16. 5. 2010, med 14. in 18. uro. Predstavil se bo Modelarski klub Vrhnika (www.mkv-klub.si). Za vas so pripravili brezplačne delavnice izdelovanja modelov iz deprona. MEDNARODNI MUZEJSKI DAN V torek, 18. 5. 210, za obiskovalce prost vstop med 8. in 16. uro. Od 15. do 16. ure brezplačna pletarska delavnica za brezposelne (obvezne pryave preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si) in brezplačne delavnice za otroke. VERIŽNI EKSPERIMENT 2010 Dogodek, ki se bo v soboto, 29. 5. 2010, med 14. in 18. uro v Železniškem muzeju SŽ na Parmovi 35 v Ljubljani v Ljubljani odvil že šestič, se je pričel kot projekt ob Svetovnem letu fizike 2005 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zagon verige bo potekal ob 14., 15., 16. in 17. uri. DELAVNICE Za vse delavnice so obvezne pryave do srede pred izvedbo delavnice preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. HUBMAN, B.: Zavržene igračke JARMAN, J.: Hej! Kaj tako smrdi? KASDEPKE, G.: Gašperyada KOREN, M.: Maj za vedno LAPAJNE Dekleva, T.: Hop v pravljico LULIK, A.: Pravljica o princeski in grahku MEADOWS, D.: Nadja, smaragdna vila MIEGHEM, L. v.: Stradyeve sanje MRAK, G.: Gospodična Iva si zobe umiva NOVAK, B.: Zgodbice za dobro jutro! O'HEARN, A.: Jaz in Luka PERTOT, B.: Mala otroška kronika PODGORŠEK, M.: Zgodb a o gmajnicah PRAPROTNIK-Zupančič, L.: Jezične zgodbe PREGL, S.: Sladke denarnice in druge basni REICHE, D.: Ladja duhov ROGERSON, G.: Princese ne moreš pojesti! SUSIČ, L.: Od Miklavža do božiča ŠVAJNCER, J.: Kako je mrzli veter Ženček našel toplino VITEZ, G.: Antonton WIEBE, T.: Veličastni Max ZLOBEC, A.: Babičini metulji ZUPAN, D.: Bela noč v črni vasi 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAF^A.ZGODOVINA. BIOGRAFUE. CARLIN, J.: Nepremagljiv JANEZ G.: Dokumentarna monografija NOONAN, P.: Ko je kraljeval značaj PLEŠIVČNIK, D.: Izpod Brinjeve gore v Slovenj Gradec STENGEL, R.: Pot Nelsona Mandele UMEK, E.: Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci valvasor, j. V.: Čast in slava vojvodine Kranjske Najbolj iskane ali izposojene v marcu 2010 1. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 2. Woodiwiss, K. E.: Shanna 3. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 4. Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen 5. Brown, S.: Nebeška vročica 6. Partljič, T.: Hotel sem pryeti sonce 7. Meyer, S.: Somrak 8. Tavčar, I.: Med gorami : slike iz loškega pogorja 9. Obal, Z.: Zajčica Lina in violina 10. Woodiwiss, K. E.: Izmikajoči se plamen Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si RESTAVRATORSKA DELAVNICA V soboto, 8. 5. 2010, od 9. do 12. ure se udeležite restavratorske delavnice. Cena delavnice je 12,00 EUR na osebo. Delavnica je namenjena odraslim. KNJIGOVEŠKA DELAVNICA V soboto, 15. 5. 2010, ob 9. uri. Cena delavnice je 25,00 EUR na osebo. PLETARSKA DELAVNICA Delavnica poteka v soboto, 22. 5. 2010, od 9. do 14. ure. Cena delavnice je 12,00 EUR na osebo. RAZSTAVE STO LET BRNENJA NA NAŠEM NEBU Avtor razstave je Srečko Gombač. Na ogled do 3.12.2010. ROD ŠTEFE IN ARPADA Ris v Slovenci Razstava obiskovalce popelje skozi življenje in zgodovino teh živali na slovenskem ter osvetli vzroke, ki so privedli do izumrtja ter ponovno naselitev risa sredi 70. let preteklega stoletja. 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 59 Miha Plahutnik - serviser ženske tekaške ekipe: »Na Vrhniki smo imeli močne športne klube, zdaj pa vlada mrtvilo. « Snežne poljane, ki so namenjene tekmovalnemu smučarskemu športu, počivajo. Tudi smučarski asi, moškega in ženskega spola, ki sodelujejo v belem cirkusu sveta, so si vzeli čas za oddih in nekateri tudi za premislek o morebitnem prenehanju smučarske kariere, ki dandanes od človeka zahteva mnogo samodiscipline, odpovedovanja, požrtvovalnosti, poškodbe pa so sestavni del tega na stotinke sekund preračunanega tekmovalnega boja s smučmi. Za smučarkami in smučarji, ki jim ploskamo ob zmagah za svetovni pokal ali na olimp^skih igrah, ki so najbolj na očeh javnosti in v Slovenci nos^o glavno težo priljubljenega nacionalnega športa, v katerim smo uvrščeni v svetovni vrh, pa v ozadju delujejo ljudje, ki jih kamere in časopisi praviloma spregledajo in njihovega prispevka pri doseganju dobrih smučarskih rezultatov šampionk in šampionov niti ne omenjajo, razen navadno takrat, ko iščejo vzroke za slabe rezultate in hitro ugotov^o, da morda izbira smuči ali pa maža nista bili najustreznejši. Fantje, ki delajo v servisu naše tekaške ženske smučarske reprezentance in skrbjo za smuči Petre Majdič, Vesne Fabjan in Katje Višner, dionu in s prvim snegom smo se lotili urejanja tekaških stez in trenirali. Proge smo imeli tudi na Stari Vrhniki in drugod, kjer smo našli prostor pod soncem za smučarske teke. Toda poleti, ko ni bilo možnosti za smučanje, ste verjetno nekoliko zakrneli? Kje pa! Smučarski tekmovalec mora trenirati tudi poleti, da ohranjaš moč. Veliko časa moraš nameniti teku, kolesarjenju, treningu na tekaških rolkah, hoja v hribe je eden izmed pomembnih elementov treninga in nabiranja moči ^ Zato tekmovalcu ni nikdar dolgčas in če hoče beležiti rezultate, mora trenirati tudi poleti. Ljudje navadno ne vedo, da so dobro pripravljene smuči za tekmo, poleg seveda pripravljenosti tekmovalke ali tekmovalca, zelo pomembna sestavina tekmovalnega cirkusa? Smuči so bistvene. Če so dobro namazane, tekmovalec pri spustu lahko pridobi tudi nekaj sekund. Pri klasični tehniki pa je zelo pomemben oprtem smuči, da pri vzponu ne drs^o nazaj. Težko je doseči optimalno razmerje med opr^e- Zdaj ste tretje leto v skupini in v tem času so naše smučarke tekačice, predvsem Petra Majdič, dosegle vrhunske rezultate. Kako vi doživljate te uspehe? Super rezultate ima Petra. Druge so na dobri poti. V ekipi sem začel delati, ko je osvojila mali kristalni globus in za vse nas je bilo to veliko veselje. Iz tekme v tekmo so rasla pričakovanja in moram reči, da sem vse dosežke jemal tudi za svoje. Na minulih olimp^skih igrah v Kanadi bi lahko doživeli katastrofo. Vsako tekmovanje nosi s sabo vedno tudi kanček tveganja, saj se na tekmi lahko zgodi marsikaj nepredvidenega, pa če se še tako trudiš vse predvideti in odpraviti vzroke za poškodbo ali celo nesrečo. Za Petro, pa tudi za vse nas, so bile zadnje olimp^ske igre neverjetna preizkušnja sposobnosti, trme in upanja. Na tekmah je sicer polno emoc^, od veselja do žalosti. To, kar se je zgodilo v Kanadi, ko je Petra zletela s proge, pa je delovalo kot strela. Nihče niti v sanjah ni pričakoval kaj takšnega. Krivda je na organizatorju, ki je preslabo zavaroval progo, pa tudi na Petri, ki je bila pre- Celotna ekipa na Majdičevem domu. garajo tudi po dvanajst ur na dan. Med njimi je Miha Plahutnik, po poklicu trgovec in doma s Stare Vrhnike. Že od otroških let je na smučeh in nekaj časa je, ko je na Vrhniki deloval smučarski klub, tudi obetal. Mnogi ga poznajo le po nazivu Siško, vendar z Mihom nisva uspela ugotoviti, zakaj se^ ga je pršelo tako »partizansko« ime. »Že od malega me tako imenujejo,« je dejal Miha, »sicer pa sem doma iz vasi, ne iz mesta. Sem s Stare Vrhnike,« mi je v smehu razložil razliko med prebivalci vasi in mesta. V zgodnjih mladih letih ste začeli teči na smučeh in očitno vam je ljubezen do tega športa ostala, saj ste pomemben člen v državni ekipi smučarskih tekačev, ki je uvrščena v sam svetovni vrh? Sredi osemdesetih let, ko sem bil star sedem let, sem se predal temu športu. Na Vrhniki smo imeli klub in v njem se nas je zbrala pisana druščina bolj ali manj zavzetih tekmovalcev, ki smo dosegali tudi različne rezultate na športnih tekmovanjih. Po sedemnajstih letih treniranja in tekmovanja pa sem se poskusil s servisiranjem smuči za naše vrhunske tekmovalce, kar je javnosti sicer prikrita, vendar za rezultate na tekmi zelo pomembna sestavina delovanja vsake smučarske ekipe, ne le tekaške. Najprej sem delal kot serviser eno leto, nato se moral zaradi službe s tem delom prenehati za pet let, da bi se pred štirimi leti ponovno lotil servisiranja za naše tekaško reprezentanco. Zdaj sem praktično šest mesecev z reprezentanco, drugo polovico leta pa delam kot prodajalec koles v Logatcu. Smučati ste začeli s sedmimi leti na Vrhniki. Kako je bilo? V klubu nas je bilo okrog šestdeset smučarjev, takrat še pravzaprav otrok, ki smo se začeli ukvarjati s tekom na smučeh. Duša in motor vsega je bil trener Zoran Grom, ki je bil izredno zagnan organizator dela v klubu in imel veselje do dela z mladimi. Opravil je testiranja na šoli in tako za tekaški klub dobil »dober material« tudi za medklubska tekmovanja. Imena vrhniških smučarskih tekačev je bil oslišati kar daleč. Naredili smo si različne poligone za treninge. Pravzaprav smo trenirali povsod, kjer je le bilo mogoče. Poleti in pozimi. Pozimi smo bili pogosto na nogometnem sta- Miha in Petra ob prvem zlatem globusu sezone 2007/08. mom in hitrostjo, kar poskušamo narediti z mažami za smuči. Nam je do zdaj kar uspevalo in lahko rečem, da je slovenska servisna ekipa, ki skrbi za smuči Majdičeve, Fabjanove in Višnerjeve, tudi med drugimi ekipami priznana kot dobra servisna ekipa. V njej smo tr^e: Italian, Slovak in jaz, Slovenec. Italian je šef ekipa in skrbi za izbiro smuči, midva s Slovakom pa za izbor maže in pripravo smuči za tekmo. In kako ste se našli v skupini? Ital^ana, ki je najstarejši med nami in velja za enega izmed najboljših serviserjev, je zaprosila za sodelovanje v skupini Petra, Slovak je prišel skupaj s Petrinim trenerjem Hudačem, mene pa je povabil k sodelovanju Petrin nekdanji trener Robert Slabanja, ki me je poznal že prej in vedel, da me to delo veseli. Nič kaj dosti nisem razmišljal, ampak sem se z veseljem pridružil ekipi. V čem je bistvo dobre priprave smuči za tekmovalke? Dobra maža za smuči. Pa seveda kom-binac^a maž, ki so od različnih proizvajalcev. To ni nikakršno »copranje«, ampak se glede na razmere na terenu, glede na sneg, kakršen je, in izkušnje, ki jih imamo, v servisu odločamo, kako bomo pripravili smuči. Delamo za tri naša dekleta, ki tekmujejo v svetovnem pokalu. Če so vsa tri dekleta na tekmi, pripravimo zanjo 100 parov smuči. Na tekmi ima sicer vsaka le ene, če pa je dvojno zasledovanje, pa med tekmo menjajo smuči. Tudi v tekmi šprinta ima tekmovalka le ene smuči, za četrtfinale in polfinale pa po dvoje. Včasih je med tekoma le dvajset minut časa in tistega moramo izkoristiti za kakovostno pripravo. So serviserji navadno nekdanji tekmovalci? Ne poznam nobenega, ki se ne bi prej poizkušal na tekmah. Tekmovanje je nekakšno šolanje za serviserja, saj moraš imeti občutek za smuči in sneg, če hočeš dobro pripraviti smuči. Sicer pa tudi tekmovalna ekipa deluje kot uigrana skupina. Mi smo majhna ekipa in skupaj razmišljamo o smučeh, ki so primernejše za neko tekmo in razčlenjujemo teste smuči in maž. Tako tudi ekipa, ki hoče biti zmagovalna, dela. malo previdna. Toda to se očitno lahko zgodi, je del tekmovanja in na srečo jo je Petra dobro odnesla ^ Je pa bil za ekipo to velik stres, saj smo vsi pričakovali zlato medaljo. Vi niste na lastne oči videli padca? Ne, mi v servisu smo slišali po rad^ski postaji, kaj se je zgodilo. Pripravljali smo smuči za tekmo, Petra pa je padla le dvajset minut pred njenim začetkom. Slišali smo le, da je padla v luknjo in ne more sama iz nje. Nismo niti pomislili, da bi padec ogrozil njen nastop na tekmi. Se tik pred začetkom tekme ni bilo jasno, ali bo nastopila, saj je morala tretja na progo. Dali so ji protibolečinske tablete in odločili so, da bo nastopila zadnja. Seveda smo bili vsi v stresu, saj je bila to glavna tekma in tekma njenega življenja, kot temu pravimo. Petra je na tej tekmi pokazala neverjeten pogum in nadčloveški napor. Ko sem videl, da odhaja na start s težavo, da ima celo težave z nošenjem smuči, ki tehtajo dober kilogram, mi je bilo jasno, kako hudo je z njo. Čeprav mnogo prenese, se mi je tokrat zdelo, da je tokrat tudi zanjo preveč. Pa je odpeljala tekmo in prinesla bronasto. Zanimivo je, da so se tudi njene tekmice vse po vrsti sočutno odzvale na njeno nesrečo, kar je med tekmovalkami, ki se bor^o za najvišja odličja, redkost. Vse so bile zaskrbljene. Petra je namreč zelo priljubljena v svetovnem pokalu, vsi jo imajo radi, ker je fer tekmovalka in velja za izredno veselo in komunikativno. Sok je bil za vse, ko pa so jo zagledali na progi, so si oddahnili. Mi pa tudi in ko je odšla v bolnišnico, smo mi v servisu z delom nadaljevali, saj sta drugi dve tekmovalki še nastopali na tekmah. Povrniva se na vaše področje dela v ekipi. Zdaj, ko vas poslušam, se mi zdi, da je kar precej ljudi potrebnih, da neka državna ekipa nastopi na mednarodnih tekmah. Pa tudi drag je ta cirkus? Na olimp^skih igrah je nastopilo osemdeset tekmovalk, povprečna servisna ekipa pa šteje vsaj osem ljudi. Da, v resnici je to drag šport, vendar v primerjavi z drugimi je cenejši. Nas plačuje Smučarska zveza Slovence. Poravna nam tudi stroške prenočišča, prehrane in prevoza na tekme. Če pa pridemo s tekme z medaljami, smo deležni tudi serviserji, skladno s pravilnikom, dodatne nagrade. Le skozi denar pa na to delo ne moreš gledati. Če ne bi tega delal rad, če ne bi imel rad športa in ekipe, kjer so dobri odnosi, samo zaradi denarja ne bi šlo. Zaslužek ni ravno velik, je spodoben in upam, da se bo tudi v finančnem pomenu kaj preobrnilo na bolje. Kje ste potemtakem zaposleni? Zaposlen sem v Logatcu, mojemu delodajalcu pa Smučarska zveza nadomešča mojo plačo v času, ko sem na tekmovanjih. Rad sem tudi trgovec s kolesi, kar je povezano s športom in rad sem serviser smuči za naše tekmovalke. Na Vrhniki le živite, ko niste v službi v Logatcu ali na tekmah, saj kluba, kjer bi lahko svoje znanje v smučarskih tekih prenašali na mlade, zdaj ni več! V zadnjem poldrugem desetletju je na Vrhniki sploh mrtvilo na športnem področju. V devetdesetih letih in še prej je bilo na Vrhniki zelo živahno, saj smo imeli razvite različne športe. Ne vem, kaj se je zgodilo, da je nastalo takšno mrtvilo. Dvomim, da mladi ne bi bili zainteresirani za športno udejstvovanje. Bolj se mi zdi, da se pristojni na občini ne potrudio, da bi našli ljudi, ki bi delali z mladimi. Nekoč smo imeli na Vrhniki lepo število državnih prvakov v različnih športnih zvrsteh, močne klube, zdaj pa vse spi. Če primerjamo Vrhniko z drugimi mesti, je zelo nazadovala. Res je, da je kriza, da so sponzorji manj radodarni in da straši ne zmorejo več sami poravnati stroškov za potencialne športnike, ki bi lahko dosegali zelo dobre rezultate. Tudi smučanje kot šport je drago in morali bi spet najti možnosti, da bi ustanovili klub ali katero drugo obliko za udejstvovanje mladih. Le redkim se uspe z osebnimi sponzorji prebiti proti vrhu in doseči takšno raven, da jim šport tudi vrača naložbo? Junior se mora prebiti med prve tri, da lahko računa na osebnega sponzorja. O zaslužku pa lahko govorimo le pri tekmovalcih, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Serviserji ste v ozadju tekmovalne ekipe. Ljudje vas ne poznajo, saj se v soju žarometov najdejo le tekmovalci in morda še trener. Šteje le rezultat, ki ga doseže tekmovalka ali tekmovalec. Tako pač je. Veseli pa me, da vsaj v skupini na tekmovanjih vedo, kako pomembno je naše delo. Sicer pa moramo stalno spremljati, kaj se dogaja na trgu smuči in maž, jih preizkušati in kombinirati. Največ dela je v olimp^ski sezoni. Takrat je tudi največ novih materialov, ki jih moramo testirati in se nato odločiti, kaj bomo uporabljali v tekmovalni sezoni. Pred samo tekmovalno sezono navadno v Skandinav^i testiramo smuči, novo opremo, maže in načine priprave smuči. V kateri nacionalni ekipi so največji mojstri v servisiranju? Ja v naši ne, ha, ha, saj dosegamo odlične rezultate. Težko pa bi se opredelil za najboljše. Poljakinja Kovalčikova ima zelo dober tim serviserjev in je vedno odlično pripravljena. Morda ima včasih težave s hitrostjo smuči, njihov oprtem pa je odličen. Skandinavci so že pregovorno zelo dobri V zadnjih dveh sezonah je tudi nam uspelo narediti preboj in le redko smo imeli težave s pripravo smuči. Sicer pa so se smučarski teki kot športna disciplina šele v zadnjih dveh, treh letih prebili iz ozadja, iz nekakšne anonimnosti, saj je javnost prej kazala največ zanimanja za alpske discipline. Zelo zapostavljeni so bili. Pred 1. svetovno vojno in nato takoj po 2. svetovni vojni pa smo imeli odlične smučarje tekače. Na mednarodnih tekmovanjih so bili v samem vrhu. Pa tudi na olim-paskih igrah. Bili so super tekmovalci. Potem pa je prišla era alpskih smučarjev z Bojanom Križajem na čelu, ki so se prebili v svetovni vrh, tekači pa so se uvrščali okrog tridesetega mesta v svetovnem pokalu. Zdaj beležimo vzpon tekačic, ki se mer^o z alpskimi smučarkami. Da, z nizanjem dobrih rezultatov predvsem Petre Majdič. Sicer pa je oblikovanje dobrega smučarja tekača dolg proces, saj dosega vrhunske rezultate šele od sedemindvajsetega leta naprej. Kar poglejte ase v smučarskem tekmovalnem tekaškem športu. Vsi štejejo okrog trideset let. Le nekaj skandinavskih fantov in deklet je mlajših. Včasih se mi zdi, da so potrebna predolga leta, da smučar tekač uspe z dovolj kondic^e, znanja in moči dosegati vrh. Tako pač je. Ta čas med fanti nimamo pravega materiala. V konici so dekleta, Petra, Vesna in Kar-ja. Zadnji dve še nista povedali vsega. Petra pa je na tekmah mnogo povedala, čeprav se je njen načrt, da na minulih olimp^skih igrah v Kanadi dobi zlato medaljo v teku, izjalovil. Vdeli bomo, kaj bo naredila, saj se še ni odločila, ali bo tekmovala še naprej ali ne. Tekmovalke in tekmovalci se morajo marsičemu odpovedati zaradi načina življenja, ki ga s sabo nosi beli cirkus. Velja to kajpak tudi za vas? No, ja deloma že, če te pol leta ni doma. Sicer pa za zdaj še nimam velikih zasebnih obveznosti in ta cirkus, kot mu pravite vi, čeprav gre za zelo odgovorno delo, mi godi. Naporno pa je. Skoraj ves dan preživeti v kabini ob progi, je le naporno. Marsikdo si tega sploh ne zna predstavljati, vendar smo na nekaterih tekmah od šestih zjutraj do šestih zvečer v kabini in nimamo časa niti za normalno prehrano. Zunaj je mraz, v kabini pa vroče. Že tako in tako kaj hitro gre kaj narobe in zato moramo z vso skrbnostjo pripravljati smuči. Hvala bogu se dobro razumemo v skupini, zmoremo stresti tudi kakšno šalo in si na tak način polepšati življenje v servisu. Kam najraje greste na tekmo. Zagotovo so pogoji dela in organizac^a sploh zelo različni? Všeč mi je v skandinavskih državah in Ital^i. Skandinavci imajo do tekaškega športa poseben odnos, kar kažejo na vsakem koraku. Ital^ani so sicer bolj naklonjeni alpskim disciplinam, vendar pa so po mentaliteti precej podobni nam in se z njimi hitro ujamemo. Tudi hrana je v Ital^i bolj podobna naši, v skandinavskih državah pa je skoraj zmeraj na krožniku riba. Največ se pravzaprav družimo z Ital^ani, ki so sicer šibki v angleščini, vendar se sporazumemo. V servisu sem pravzaprav povezovalec med Ital^anom s šibko angleščino in Slovakom z nemščino. Moral sem se naučiti slovaščine, da lahko ustvarjam ko-munikac^o med Ital^anom in Slovakom v servisu. Veste, delo pri pripravi smuči je v dobršni meri tudi delo po občutku in o tem se moraš znati pogovoriti s kolegi. Imamo sicer tudi sodobne instrumente za testiranje, vendar pa je zadnje, kar odloča, občutek. Šušlja se, da bi serviserji, če bi Petra Majdič prenehala tekmovati, zapustili nacionalno ekipo in našli drugo? O tem za zdaj težko kaj rečem. Snub^o nas sicer tuje ekipe, ponudbe so mamljive, vendar se še nismo odločili. Radi pa bi, če bi že šli drugam, šli kot skupina. Toda vse je še v zraku in odvisno od mnogih dejavnikov. In kje se vidite, če ne boste servisirali ekipe? Morda tudi v organizac^i rekreativnega teka na smučeh? Ta čas še verjetno ni blizu. Sicer pa imam svoj poklic in rad ga opravljam. Rekreativen tek na smučeh pa dobiva vse več privržencev, saj je relativno poceni dobiti smuči in opremo in kaj hitro se tudi naučite stati na smučeh. To vrsto rekreac^e bi morali bolj popularizirati. Vrhničani imamo zdaj najbližje tekaške proge v Logatcu. Če je dovolj snega, pa se navadno najde kdo, ki jih potegne na Stari Vrhniki in v Bistri. Ulovka je zamrla. Sicer pa se v zadnjih letih ne spuščam v razprave o razmerah v športu na Vrhniki, saj ni nobene koristi od tega. Skoda. In marsikaj bi lahko naredili, saj bi se zagotovo našli ljudje, ki bi se posvetili organizac^i tega dela predvsem v šolah. Počakajmo, morda pa se bodo vremena zjasnila tudi Vrhničanom! Morda tudi občinski možje ne bodo tako trdosrčni, ko odločajo o denarju za šport in bodo ambicioznim mladim omogočili ljudem, da se pokažejo. Marjan Horvat 60 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 21. december 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhunski šah na Vrhniki Slovenski šah je za leto 2010 doživel korenito spremembo, ki bo gotovo popestrila šahovsko do gajanje v državi. Potem, ko se je državna liga vrsto let igrala kot turnir na enem mestu, je bila sprejeta odločitev o prehodu na klasični ligaški sistem z gostovanji. Končno, bi rekli z vidika vrhniškega šahovskega društva, verjamemo pa, da bo novost prinesla zadovoljstvo tudi vrhniškim ljubiteljem šaha. Vrhniki se namreč obeta nekaj vrhunskih šahovskih predstav, saj je žreb določil, da med drugim gostimo v zadnjem obdobju dva prepričljivo najboljša slovenska kluba. Kako kakovostno tekmovanje je državna liga desetih najboljših slovenskih klubov, pove že podatek, da je na zadnji ligi, ki so je decembra 2009 odigrali v Rogaški Slatini, igralo več kot 20 velemojstrov. V tej konkurenci se je Sd Vrhnika izkazalo z delitv^o petega mesta z le pol točke zaostanka za četrtim mestom, kar nam tudi za letošnjo ligo vliva primerna pričakovanja. Tak rezultat smo namreč dosegli skoraj izključno z domačimi šahisti, medtem ko ima večina drugih klubov krepko podporo tujcev. 16. maja na Vrhniko kot prvo prihaja Sd Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, za katerega med drugim igrata velemojstra Zol-tan Ribli, pred leti olimp^ski prvak z madžarsko reprezentanco, in Krunoslav Hulak, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših jugoslovanskih šahistov. 20. jun^'a bomo gostili SK Triglav Krško na čelu z velemojstrom Predragom Nikolićem in mlado velemojstrico Ano Mužičuk, eno najbolj nadarjenih šahistk v zadnjem obdobju in šesto na trenutni svetovni lestvici aktivnih šahistk. V jesenskim delu pa se obetata pravi poslastici. Zadnji dan oktobra bo prišlo Sd Ptuj, ki ima za letošnjo ligo pr^'avljenih kar osem velemojstrov, med njimi legendarnega Vasil^'a Ivančuka, v zadnjih dvajsetih letih enega najboljših šahistov sveta. Vprašanje sicer je, ali ga bomo res videli, toda tudi šahisti, kot so štirikratni prvak nekdanje Sovjetske zveze Aleksander Beljavski, ob Ivan-čuku najboljši Ukrajinec Andrej Volokitin, šahovski trener svetovnega slovesa Adrian Mihajlčišin in slovenska reprezentanta, velemojstra Duško Pavasovič in Jure Borišek, so priznana imena v svetu šaha. Aktualni slovenski prvaki ŽSk Maribor bodo 6. novembra gostovali, na delu pa bomo med drugimi lahko videli najboljšega bosanskega velemojstra Borka Predojevića, nekdanjega evropskega prvaka Zdenka Kožula, trenutno najbolj vročega slovenskega šahista in nekdanjega svetovnega prvaka do 14 Luka Lenič (levo) in Matej Šebenik v partii na državnem članskem prvenstvu za leto 2009 let, velemojstra Luko Leniča, in novopečenega, enajstega po vrsti slovenskega velemojstra Jureta Skoberneta. Razlogov za obisk in (tiho) nav^anje za domače šahiste je torej več kot dovolj. Vse ljubitelje šaha vabimo v nedeljo, 16. maja, in v nedeljo, 20. jun^a, v Glasbeno šolo Vrhnika. Oba dvoboja se bosta začela ob 11. uri. O mestu igranja jesenskih dvobojev pa vas bomo obvestili pravočasno. Vabimo vas: Upravni odbor in igralci Sahovskega društva Vrhnika. Lokostrelci na DP indor 27. 2. in 28. 2. 2010 je v Postojni potekalo dvoransko DP za vse ljubitelje lokostrelstva. Zbralo se je kar 258 tekmovalcev iz 33 lokostrelskih društev. Vsi tekmovalci so morali za udeležbo na prvenstvu izpolniti kvalifikac^sko normo. Tekmovanja se je udeležilo kar 20 tekmovalcev SD VLR Viljem. Najbolje se je izkazal mladi lokostre-lec Rok Grahovar, ki je zmagal v kategorii kadeti, dolgi lok, zmagal pa je tudi v absolutni kategorii in tako pometel s člansko konkurenco. Na najvišjo stopničko je stopil tudi Domen Mavsar v kategorii dečki, sestavljeni lok. V kategorii veterank se je odlično izkazala Tatjana Kump z dolgim lokom in dosegla odlično drugo mesto. Med veterani z dolgim lokom pa se je na drugo stopničko zavihtel tudi Tomislav Kump, ki je absolutno zasedel 5. mesto. Jul^ Podgoršek je kot debitant na DP zasedel 9. mesto v isti kategorii. Med mladinci je srebrno medaljo osvojil Aljaž Mavsar z sestavljenim lokom, kadet Miha Kostanj evec pa je zasedel nehvaležno četrto mesto. Kadetinja Ana Kostanjevec je z olimpiskim lokom zasedla 8. mesto, mladinec Klemen Pava-čič je bil 10., Matevž Ljubej pa 11., oba z olimpiskim lokom. V kategorii članic sta na drugo stopničko stopili tudi Nina Vavtar, z golim lokom absolutno je zasedla 4. mesto, in Renata Nolimal z dolgim lokom, ki je v absolutni katego- rii prav tako zasedla drugo mesto. Med člani z dolgim lokom je 4. mesto zasedel Lovre Jesenovec, ki mu je uspelo stopiti na tretjo stopničko v absolutni konkurenci., 5. mesto je zasedel Aleksander Pavlin, absolutno je bil odličen drugi, Ekipno so tekmovalci dosegli prvo mesto v slogu dolgega loka v postavi: Rok Grahovar, Tomislav Kump in Lovre Jesenovec, tretje mesto so zasedli Branko Grahovar, Renata Nolimal in Etbin Tratnik, prav tako v slogu dolgi sledili pa so mu še Branko Grahovar na 6. mestu, Zdravko Buh na 7. mestu, Etbin Tratnik pa je zasedel 11. mesto. Člani s sestavljenim lokom so zasedli: 16. mesto Miran Vavtar, 17. je bil Igor Mavsar, na 22. mesto pa se je uvrstil Roman Kostanjevec. lok. Na prvo stopničko so stopili tudi naši mladinci v sestavi Domen Mavsar, Aljaž Mavsar in Miha Kostanjevec, tekmovali pa so v slogu sestavljeni lok. Vsem udeležencem DP in vsem dobitnikom medalj čestitamo. ŠD VLR Viljem Uspeh jadralnih padalcev V soboto, 10. 4. 2010, se je v brazilskem mestu Pocos de Caldas končala prva tekma Svetovnega pokala v letenju z jadralnimi padali. Slovenci smo s 4-člansko ekipo zopet dosegli vrhunski rezultat. Ekipno je Slovenca osvojila 1. mesto pred drugouvrščenimi Francozi z mogočno 22-člansko ekipo, tretje mesto pa so zasedli Svicarji. Posamično je zmago slavil Urban Valič, klub Master-Card'Kovk Slovenca, drugouvrščeni je bil Južnoafričan Russell Achterberberg, na tretje mesto pa se je uvrstil Aljaž Valič, klub MasterCard'Kovk. Primož Suša, klub KLV Vrhnika, je s skupnim 9. mestom veliko prispeval zmagi Slovence, Klemen Peljhan, klub KJP Krokar, pa je zasedel 50. mesto med 130 tekmovalci. Svetovni pokal v Brazilci je potekal v slabih vremenski razmerah, tako da sta bili samo dve tekmi. Cilja prve tekme ni dosegel nobeden od udeležencev tekmovanja zaradi prešibkih termičnih razmer. Druga tekma je bila izpeljana v celoti; cilj 63 km dolge dirke je doseglo več kot 80 pilotov. Zmagovalec druge dirke je bil Aljaž Valič, ki si je veliko prednost pridobil že na samem začetku tekme s solističnem pobegom in nato s taktičnim letenjem prednost obdržal do konca tekme. Z doseženimi rezultati je slovenska ekipa več kot uspešno začela tekmovalno sezono. Naslednja in najpomembnejša tekma pa bo Evropsko prvenstvo v Avstrii konec maja. N. Č. Teniška sezona na Vrhniki je odprta! Najbolj zagrizene vrhniške tenisačice in tenisači so vso zimo trenirali v teniških dvoranah širom Slovence. Zdaj se vračajo na igrišča Teniškega kluba Vrhnika dokazovat, da denar ni šel v nič. Preostala velika večina ljubiteljev tenisa pa ravno v teh dneh prvič v sezoni preizkuša sveže urejena teniška igrišča. Odgovorni obljubljajo, da so letos igrišča tako dobro pripravljena, da bo neigralnih dni zaradi dežja in posledično premočenih igrišč letos veliko manj. Teniško sezono bomo uradno odprli v soboto, 15. maja, z otvoritvenim teniškim piknikom. Vabljeni vsi nekdanji, zdajšnji in bodoči tenisači. Organizirali bomo 'šampanjec' turnir v dvojkah, poskrbeli za hrano in piačo ter se družili ob nepozabnih zvokih ansambla bratov »cede in radiska postaja«. V letošnji teniški sezoni bomo ponovno organizirali super priljubljeno klubsko ligaško tekmovanje. V prejšnji sezoni je v vseh moških in ženskah ligah sodelovalo več kot 80 članov teniškega kluba. Tudi letos bo teniški klub Vrhnika posebno pozornost namenil najmlajšim ljubiteljem tenisa. Učenje tenisa je pod strokovnim vodstvom potekalo že pozimiu, zdaj se bo nadaljevalo na prostem. Treningi bodo v skupinah ter individualno. Za vse dodatne informacie nam pišite na info@vrhnika-te-nis.si ali pa nas obiščite na www.tenis-vrhnika.si. Ze 10. obudili spomin na nekdanjo kartuz^'o v Bistri V SD Zaba - Bistra iz Bistre smo v soboto, 3. 4. 2010, organizirali že 10. tradicionalni pohod po poteh nekdanje kartuzie v Bistri. Letos so se pohoda poleg pohodnikov udeležili tudi konjeniki Konjeniškega društva Vrhnika. V lepem vremenu nas je pot vodila iz Bistre na Pokojišče, do Kožljeka prek Menišie do Rakitne, prek Rakitniškega polja smo se spustili v vas Kamnik pod Krimom in prek Ljubljanskega barja krenili do Bistre. V dvanajstih urah so udele- Udeleženci pohoda na Meniš^i ženci prehodili 44 km poti in ozemlje štirih občin: Vrhnike, Borovnice, Cerknice in Brezovice pri Ljubljani. Na koncu pohoda se je predsednik KS Verd gospod Janez Jereb zahvalil vsem pohodnikom za prehojeno pot in jim podelil priznanja. Najstarejši pohod-nik je bil s 70 leti kaveljc in korenina g. Janez Gabrovšek. Posebno priznanje je dobil za udeležbo na vseh dosedanjih pohodih g. Bojan Miklošič. Za logistiko sta poskrbeli podjetji Kombi prevozi Marjan Doli-nar iz Bevk in Avtotrade, d. o. o., Gostilna Bistra iz Bistre pa za odlično majico. Za ŠD Zaba - Bistra Dušan Miklošič, organizator pohoda 1. pokalna tekma v karateju 1. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorie do 18 let, ki je v organizacii Karate zveze Slovenie in tehničnega organizatorja TVD Partizan Ljutomer - Karate sekcia, potekala v nedeljo, 28. 3. 2010, v Ljutomeru, se je udeležilo enajst tekmovalcev Karate kluba Vrhnika: Amar Alić, Edin Čehić, Bine Cvet-kovič, Nejc Cvetkovič, Valentin Kohek Tancar, Klemen Kondardi, Luka Ogrin, Andraž Peklenk, Nejc Rome, Tinkara Sluga in Matic Zust Sprah. Naši tekmovalci so prikazali izjemen napredek v katah in v močni konkurenci 424 tekmovalcev in 55 ekip iz 48 klubov dosegli nekaj uvrstitev med prvih deset tekmovalcev v svojih kategoriah. Za največje veselje je poskrbela ekipa malčkov: Bine Cvetkovič, Nejc Cvetkovič in Edin Čehić. Dosegli so izjemen uspeh in osvojili odlično 3. mesto! ČESTITAMO! Džemal Mustafič Mojster karateja, 5. dan 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 61 S športnim društvom Vučko v poletje! Za nami je zelo uspešna smučarska sezon, v kateri smo poleg že ustaljenih sobotnih izletov organizirali vrsto različnih dejavnosti za naše otroke. Začeli smo v decembru, ko smo izpeljali prevozni in nastanitveni smučarski tečaj na Cerknem in ravno tako nadaljevali med zimskimi počitnicami na Starem vrhu. Vsi tečaji so bili izjemno dobro obiskani. V marcu smo ob pomoči Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika izpeljali sobotni izlet na Stari vrh, katerega se ga je udeležilo 60 otrok z Vrhnike in okolice. S tem izletom smo tudi zaključili zimsko sezono. Od oktobra naprej je potekala tudi telovadba za naše najmlajše smučarje, ki se končuje konec. V želji, da bomo naslednjo zimsko sezono pričakali dobro pripravljeni, smo v Športnem društvu Vučko pripravili pe- ster program športnih aktivnosti do konca šolskega leta. Že v maju in jun^u bomo izpopolnjevali svoje znanje rolanja, ob koncu šolskega leta pa se bomo odpravili na športni tabor v Portorož. Tečaja rolanja bo potekal ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na kolesarskem poligonu OŠ Ivana Cankarja. Tečaj se bo začel 4. 5. 2010 in bo potekal do vključno 24. 6. 2010. Letošnja novost: Športni tabor Portorož 28. 6. - 2. 7. 2010. Pet dni nepozabnega druženja na morju z različnimi športnimi aktivnostmi. Poleg vsakodnevne šole plavanja se bomo preizkusili še v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, badmintonu, hokeju na travi. Ogledali si bomo Piran in soline, se vozili s kanuji, tekmovali v igrah brez meja in še in še ... Za vsa dodatna vprašanja in prgave smo vam na voljo po telefonu 040 600 777 in 040 775 770 ali na elektronskem naslovu info@sdvucko.com, več informac^ pa najdete tudi na naši spletni strani www.sdvucko.com. Vljudno vabljeni! Športni pozdrav! Emil Vučko ŠD Vučko 8-urni tečaj rolanja za otroke KDO: otroci od 4. leta naprej ZAKAT: ker se bomo prek igre veliko naučili, spoznali nove prijatelje in se zabavali KDAT: MAJA ob TORKIH in ČETRTKIH: 17.00 do 18.00 ali 18.00 do 19.00 od torka, 4. 5. 2010, do četrtka, 27. 5. 2010 KTE: ŠPORTNI PARK BEVKE (nov park, ki nudi veliko možnosti za gibanje, druženje in zabavo) www.sportno-drustvo-bevke.si OPREMA: rolerji, čelada, ščitniki za komolce, kolena in dlani!!! 4-URNI INTENZIVNI TEČAJ ROLANJA ZA ODRASLE Ob zadostnem zanimanju odraslih za tečaj rolanja bomo termin razpisali naknadno. Za več informac^' oz. pr^'avo nas pokličite. PR^AVE: 041/753-682 (Špela), 041/229-255 (Tomaž), skrat. culibrk@gmail.com Pohitite s pr^'avo, število tečajnikov je zaradi kakovosti dela in varnosti omejeno! PLANINSKA LITERATURA Branko Drekonja, Aleksander Jankovič Potočnik, Po sledeh Ernesta Hemingwaya. Kalce-Logatec, Ad Pirum, 2009. 176 str. Našo usodo v prihodnosti si lahko le domišljamo ali v najboljšem primeru načrtujemo, za katero pa ni nujno, da se bo izpolnila. Pri tem imamo navadno preveč želja. Za preteklost pa je malo drugače. Dogodkov si ne zapisujemo sproti, ampak si jih zapisujemo po spominu. Tako navadno počne več ljudi hkrati ali pa s časovnim razmikom. Zato se opisi v mno-gočem lahko razlikujejo. To samo po sebi ni narobe, saj lahko vsak po svoje zapiše »svojo resnico«. Lahko se tolažimo tudi tako, da na tak način zvemo dve »pravljici«, če nikogar ne prizadenemo. Opisovanja zgodovinskih dogodkov v polpretekli zgodovini ali pred sto leti ali več pa se moramo lotiti z znanstvenim raziskovalnim načinom dela. Poiskati moramo stare vire, podatke in dokaze za opisana dejstva. V zadnjih dvajsetih letih je postalo izredno zanimivo obdobje prve svetovne vojne ali točneje dogodki na soški fronti, ki so potekali večinoma v našem goratem svetu. Eno najvrednejših del, ki opisuje dogajanja v tistem času, je delo slavnega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwa-ya z naslovom Zbogom orožje. Raziskovalci njegovega bivanja pri nas in pisanja v knjigi ugotavljajo, da pisatelj ni bil nikoli v dolini Soče, da pa je po zbranih podatkih in s svojo mojstrsko pisateljsko svobodo napisal enkratno delo, ki je velik spomenik tej zgodovini. Branko Drekonja in Aleksander Jankovič Potočnik sta že pred dvajsetimi leti začela premišljevati, da bi se podala na pot, ki jo ameriški pisatelj opisuje v omenjeni knjigi. Zbrano gradivo s še ne objavljenimi fotografijami in opisi krajev in dogodkov sta zbrala v knjigi Po sledeh Henrika Hemingwaya, ki jo je izdala založba Ad Pirum na Kalcah pri Logatcu. Potovala sta od Gorice na Vrhovlje in Plave ter po Brdih od Pevme in Oslavja, kjer stoji veličastna grobnica ital^anskih vojakov, na Števerjan, Šmartno, Dobrovo, Mirnik, Lig ter končno v širšo okolico Kanala. Knjigi so dodani vojni spomini Antona Bajta, Mar^e Ipavec in Petra Grgeca ter poti na Kanalski vrh in Banjšice. Na začetku knjige avtorja na kratko opišeta dogodke za začetek prve svetovne vojne in njen potek, kar bi moral poznati vsak šoloobveznik. Prav tako zvemo podrobnosti iz življenja Ernesta Hemingwaya ter naslove knjig, po katerih je zaslovel v svetu: Sonce vzhaja in zahaja, Smrt opoldne, Sneg na Kili-mandjaru, Zeleni grič Afrike, Komu zvoni ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Ciril Velkovrh ren ŠPORTNO DRUŠTVO DREN DRENOV GRIČ - LESNO BRDO vabi na 28. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo ki bo v NEDELJO, 2. maja 2010 od 10. ure dalje v Športnem parku »DREN« na Drenovem Griču pri Vrhniki. PROGE IN KATEGORNE: proga A (500 m) proga A (500 m) proga A (500 m) proga A (500 m) proga B (1000 m) proga B (1000 m) proga B (1000 m) proga B (1000 m) proga C (7 km) proga C (7 km) proga C (7 km) proga C (7 km) proga C (7 km) proga C (7 km) proga D (14 km) proga D (14 km) proga D (14 km) proga D (14 km) proga D (14 km) proga D (14 km) proga D (14 km) kat. 1 kat. 2 kat. 3 kat. 4 kat. 5 kat. 6 kat. 7 kat. 8 kat. 11 kat. 12 kat. 13 kat. 14 kat. 15 kat. 16 kat. 17 kat. 18 kat. 19 kat. 20 kat. 21 kat. 22 kat. 23 ml. cicibanke cicibanke ml. cicibani cicibani ml. deklice deklice ml. dečki dečki ženske A ženske B ženske C moški A moški B moški C moški A moški B moški C moški D moški E moški F ženske do 6 let 7 - 9 let do 6 let 7 - 9 let 10 - 12 let 13 - 15 let 10 - 12 let 13 - 15 let 16 - 35 let 36 - 49 let 50 let in več 16 - 35 let 36 - 49 let 50 let in več do 19 let 20 - 29 let 30 - 39 let 40 - 49 let 50 - 59 let 60 1et in več letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik letnik 2004 in 2003 - 2004 in 2003 -2000 -1997 -2000 -1997 -1994 -1974 -1960 in 1994 -1974 -1960 in 1991 in 1990 -1980 -1970 -1960 -1950 in enotna kategor^a mlajše 2001 mlajše 2001 1998 1995 1998 1995 1975 1961 starejše 1975 1961 starejši mlajši 1981 1971 1961 1951 starejši ŠTARTNINA: • PROGA A - 500 m........................................5 € • PROGA B - 1000 m...................................7 € • PROGA C - 7 km........................................10 € • PROGA D - 14 km.....................................12 € KRATEK OPIS PROGE • Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo in sicer po asfaltu, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika. • Na progi bo poskrbljeno za okrepčila. ZDRAVSTVENA SLUŽBA: • Prireditelj za^otavlia zdravstveno službo na štartu / cilju. ČASOVNICA • 07:30 dalje • 09.45 ogled proge A (in proge B samostojno) • 10.00 štart proga A, deklice, kategorii 1. in 2. • 10.10 štart proga A, dečki, kategorii 3. in 4. • 10.20 štart proga B, deklice, kategorii 5. in 6. • 10.35 štart proga B, dečki, kategorii 7. in 8. • 11.00 štarti za višje starostne kategorie • 13.00 predvidena podelitev priznanj in praktičnih nagrad PRIZNANJA: • Prvi tr^e v vsaki kategorii prejmejo medalje ter praktične nagrade. • Vsak otrok prejme spominsko medaljo, prvi tr^e pa medalje in praktične nagrade. PRAVILA TEKMOVANJA • Organizator si pridržuje pravico diskvalifikac^e v primeru, če: a) tekmovalec krši pravila Atletske zveze Slovence. b) tekmovalec ne nosi štartne številke v skladu s pravili Atletske zveze Slovence. c) tekmovalec odteče drugačno razdaljo ali kategor^o, kot jo je pr^avil ob dvigu štartne številke. • Tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. SPLOŠNE DOLOČBE: • Za garderobe in tuše je poskrbljeno. • Za svoje stvari odgovarja vsak sam. • Vsak tekmovalec prejme topli obrok in napitek. • Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev, ter spremembe programa prireditev. • Prireditev bo potekala v vsakem vremenu. INFORMACNE: • www.sd-dren.si , www.timingljubljana.si • tek10@sd-dren.si • gsm : 040 749 119, 041 344 716 Test hoje na 2 km Prihaja pomlad in z njo tradicionalni PREIZKUS HOJE NA 2 KM. Zato vas vabimo, da se nam pridružite v petek, 7. maja 2010, od 16. do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali v soboto, 8. maja 2010, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki. Glede na tako hitro hojo, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 do 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni! 62 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacia 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RAZPIS ZA 8. TEK BEVKE 2010 PROGRAM KRAJ PRIREDITVE Športni park Bevke. DATUM IN ČAS PRIREDITVE Sobota, 05.06.2010, s pričetkom: -ob 10:00 start otrok za tek na 500 m in 1 km -ob 11:00 start odraslih za tek na 7 km in 14 km - ob 12:30 start invalidov vozičkarjev rekreativ-cev na 1,3 km (1 krog) - ob 12:45 start invalidov Hand bike na 10,4 km (4 krogi) Prireditev bo povezoval radiski voditelj FRANCI PETERNEL. ORGANIZATOR PRIREDITVE Sportno društvo Bevke NOVOST NA PRIREDITVI Merjenje časov s ChampionChip sistemom (čipi) v izvedbi TIMING Ljubljana. POTEK PROGE START IN CILJ TEKA sta za vse kategorie na označenem mestu v Sportnem parku Bevke. KARAKTERISTIKE PROGE o ODRASLI (7 km in 14 km) Krožna proga dolžine 7 km je speljana po obronkih vasi Bevke in poteka po asfaltu, makadamu, kolovozu, travniku in gozdni poti. Proga je v celoti označena s puščicami, trakovi in oznakami, ki označujejo razdaljo do cilja. Na progi bo 5 okrepčevalnic in zdravniška oskrba v pripravljenosti. OTROCI (500 m in 1 km) Kros proga je speljana okoli Sportnega parka Bevke. 500 m je 1 krog, 1 km 2 kroga. INVALIDI (1,3 km in 10,4 km) Proga je speljana skozi vas Bevke po asfaltirani označeni cesti z rahlim vzponom. Invalidi Hand bike bodo vozili 4 kroge. KATEGORUE ODRASLI na 7 km in 14 km 1. moški 7 km 2. ženske 7 km 3. moški 14 km 4. ženske 14 km A 1990 in mlajši 1980 in mlajše 1990 in mlajši 1980 in mlajše B 19801989 19701979 19801989 19701979 C 19701979 19601969 19701979 19601969 D 19601969 19501959 19601969 19501959 E 19501959 1949 in starejše 19501959 1949 in starejše 1949 in starejši / 1949 in starejši / OTROCI 500 m in 1 km 5. dečki 500 m 6. deklice 500 m 7. dečki 1 km 8. Deklice 1 km A 2001 in mlajši 2001 in mlajše / / B / / 20001999 20001999 C / / 19981997 19981997 D / / 19961995 19961995 INVALIDI (1,3 km in 10,4 km) \ 9. INVALIDI A REKREATIVCI 1.3 km (1 krog) B HAND BIKE 10.4 km (4 krogi) PRGAVE PREDPR^AVE PREKO INTERNETA od 26.04. do 04.06. do polnoči www.sportno-drustvo-bevke.si DVA DNI PRED PRIREDITV^O Priavite se lahko tudi v četrtek 3. 6. od 19. do 21. Vabimo vas na dan notranjskih planincev in praznovonje 50-letnice Planir>slcega društvo Vrhnika SrFùiiM^ij I'Loii^v plaininitidinjitcv Ml Si:«ilmi|hii' bu V PlťJf Mih JAviNriiJi Z^MILab uri pri/NTTlii^u i\m Planini mil \ rliniUi- Ij. pnncxliich in jiitídiijc nmna^jitkiii flmicncev je .ndruicriG i [H^nintiinnn '^t-iMfini^ï« Lk-hnvij» "PbiUtii^i:^ Viiimlii El^mlllK itit^uduk fill 13. lUi plrl uLihi^hLdH- Un IMuiiJbí nud ^'rtiBÉkii |7JJ mp, kjir Imi kiiilBriiiN-jtabuii ni prnf mra I IrjinMiririTi inK^n pohi'il y trhnikí piLUiwi ;pn Jirtícivii ■(* Piwiii! I MHihI tw Í* in Pijrta unuiíh^nnili tiiti] Tir Vrlmiitii lun inniici i>14h pc< iJii [!ri.ťiMTiyH |irL EmiiliUij [u Piuciini MaJ ptriji! u kimiN ti|{^Hlu]i ri^^IrifU'iL rerkťL «.-h, I nniLC'. ^k^vi ihjliiHj iMluku Bvik' pmUi v ilur niubi m nmixi Liciliaiui. pa^-ï^wh -du jB^cLit^ nu riuniDi j nu^rinkiun iil£il[iixn ru vrhu. hlii|e bhi /II 1 iirt |c firimunu fj vxif snuiniji rip^nMiLiiL-- -íl- í l^ill.nknn nUllMlji^ Ih iiíilflíiluin pciifirHlrtUj Vtrfflťflli Vablioiii! V. 5. j uni j 2010 ob 10. uri ..... Bevlce'10 Pester SPREM^EVAINI PROGRAM Irt velika VRTNA VESELICA pod šotorom z ansambloma iitOKROGU ure v Sportnem parku Bevke, ko bo možen tudi prevzem štartnih številk. NA DAN PRIREDITVE Od 8:00 do 9:45. PR^AVNINA Priavnina za odrasle in invalide je 15€. V ceno je vključen čip. Za tekmovalce z lastnim čipom je priavnina 12€. Priavnina za otroke je 5€. Ob vplačilu priavnine prejme vsak tekmovalec kupon za brezplačen topel obrok hrane in brezalkoholni napitek ter majico prireditve. Priporočamo, da se priavite preko spletnih prijav in se na ta način izognete gneči in nervozi tik pred startom. NAGRADE Prvi trie v posamezni kategorii prejmejo kolajne in bogate praktične nagrade. Najštevilčnejši ekipi bo podeljen pokal. Vsi otroci in invalidi prejmejo priznanja, prvi trije uvrščeni v posamezni kategorii pa tudi medalje in praktične nagrade. OBJAVA REZULTATOV NEURADNI REZULTATI Neuradni rezultati bodo izobešeni na oglasni deski na prireditvenem prostoru takoj po obdelavi vseh podatkov. O tem vas bo informiral povezovalec prireditve. Pritožbe so možne do 30 minut po objavi neuradnih rezultatov pri vodji tekmovalnega dela prireditve. URADNI REZULTATI Razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 14:00. INTERNET Po prireditvi bodo rezultati objavljeni na: www.sportno-drustvo-bevke.si. ZDRAVSTVENO VARSTVO Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Na startu in cilju ter ob progi bosta organizirani rediteljska in zdravniška služba. GARDEROBA V objektu Sportnega parka Bevke bo tekmovalcem na razpolago garderoba s tuši. Za izgubo osebnih predmetov organizator prireditve ne odgovarja. SPLOŠNA DOLOČILA Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev in spremembe programa prireditve. Prireditev bo OB VSAKEM VREMENU. DODATNI PROGRAM Pripravili vam bomo bogat dodatni program za otroke in odrasle. Sledila bo VELIKA VRTNA VESELICA z ansambloma POLKA BEND in OKROGLI MUZIKANTI. DODATNE INFORMACUE www.sportno-drustvo-bevke.si GSM: 041/616-179 Športni park Bevke vam nudi odlične možnosti: - tenis - košarka -nogomet - odbojka na mivki - tek v čudoviti naravi - rojstnodnevne zabave - sodobno otroško igrišče - obletnice mature, valete - vodeno rolanje za otroke - sprostitev in druženje s priatelji - fitnes, savna, solari, pedikure, masaže - rekreativno srečanje s poslovnimi partnerji - če česa nismo našteli, lahko organiziramo za vas Naredite nekaj zase, za vaše zdravje, ne odlašajte, rezervirajte si termin: e-naslov: sdbevke@gmail.com, gsm: 041 382 177 Zdrav duh v zdravem telesu vam želi ekipa Sd Bevke. 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 63 »Nasilna odstranitev brun«, »Objestnež se je lotil planinske poti na Planino«, »Nepridiprav je planincem povzročil škodo in nakopal delo«, »Vrhniški planinci bi ustanovili odsek turnih kolesarjev«, »Odgovor na dogodek« Taki so bili naslovi v medlih od 7. do 9. aprila 2010, ki so naznanjali, da se je pod Planino zgodil »dogodek še mnogo bolj grozovit in neverjeten, kot sem ga doumel iz kratkih spletnih novic«, kot je zapisal naš zvesti bralec novic na naši spletni strani. In kaj se je dogajalo 6. aprila letos na poti na Planino? O tem naj »spregovori« članek v nadaljevanju: »Moja zgodba s Planine Dobre volje sva se s pr^'ateljico prvi dan po praznikih vzpenjali na našo, v pomlad prebu-jajočo se Planino. Čudovita narava, vzorno urejene planinske poti, užitek po vzponu na vrhu. Kaj si lahko zaželiš še lepšega! Vendar, saj nisva mogli verjeti svojim očem. Nad Spico sva zagledali mladeniča, gorskega kolesarja, ki je sistematično odstranjeval debla, ki službo za oporo jarkom za odvodnjavanje. Seveda sva ga opozorili na zaprosilo kolesarjem na vrhu, da gorska kolesa ne sod^o na planinske poti, mu povedali, da se je zgodilo že nekaj nesreč ob srečanju planincev in kolesarjev. Skušali sva mu razložiti, da vodenice službo zaščiti poti pred eroz^o. Opozorili sva ga na Zakon o prometu v naravnem okolju, mu povedali, da je v urejanje planinskih poti vloženo na desetine, tudi stotine prostovoljnih ur. Vse je bilo bob ob steno, njegovo obnašanje pa zelo nesramno in arogantno. Tudi on nama je razložil, da odstranjuje debla za sebe in vse ostale kolesarje, ker so nevarna. Planinci naj kar popravljamo pot, vendar on jo bo, po njegovih besedah, vedno znova poškodoval. S svojim početjem je nadaljeval. Nekaj debel nama je uspelo položiti nazaj, nekaj je bilo pretežkih, nekaj pa jih je ponovno zmetal navzdol po pobočju. Poklicali sva Polic^o, ki je bila uspešna. Možje postave so ga oglobili, ob neplačilu globe pa sledi prhava pri sodniku za prekrške. Seveda čaka planince spet nekaj ur trdega dela zaradi mladega objestneža, pot pa je zaradi koles še malo bolj razrita. Zakaj sem napisala to popraznično zgodbo? Mogoče jo bo prebral kateri od mladih ob-jestnežev, ki se ne drž^o nikakršnih pravil in ne cen^o tujega dela. Morda jo bo prebral kateri od staršev in opozoril svoj podmladek. Mlade vabim, naj se priključno Mladinskemu odseku, ki zelo uspešno deluje pri Planinskem društvu Vrhnika. Po tej poti bodo pričeli spoznavati in ceniti naravo, jo varovati in ugotovili bodo, da je v varne in urejene planinske poti vloženo veliko časa in truda. Morda bodo sodelovali pri kakšni delovni akc^'i. Prva priložnost je vseslovenska čistilna akcija, kateri se pridružuje tudi Planinsko društvo Vrhnika.« Poškodovane so bile naprave na planinski poti, kjer so markacisti ob delni pomoči preostalih planincev vložili mnogo truda, da so usposobili pot od Storževega griča čez Spico do Planine. Tako so leta 2007 opravili na teh poteh 118 delovnih ur in leta 2009 še nadaljnjih 120 ur. V soboto, 10. aprila 2010, so morali štirje markacisti pet ur popravljati poškodovano pot, da so jo vrnili v prvotno stanje. Če njihovo delo ovrednotimo po normativih Planinske zveze Slovence, pridemo do zneska, nad katerim bi se storilec zamislil. Obširnejše informac^e s fotografijami najdete v člankih na naši spletni strani www.pd-vrhni-ka.si z dne 6., 8. in 10. aprila in na spletni strani www.vrhnika.si pod »novicami« dne 7. aprila (dva članka) in 8. aprila. Na najbolj brani spletni strani s planinsko tematiko www.gore-ljud-je.net je bil 9. aprila objavljen odgovor na dogodek, kjer so Komis^a za varstvo gorske narave pri PZS, načelnica Rozi Skobe, Komis^a za planinske poti pri PZS, načelnik Tone Tomše, in Komis^a za turno kolesarstvo pri PZS, načelnik Jože Rovan, podali skupno izjavo o tem do- godku. Pomirjujoče deluje njihov zaključek: »Srčno upamo, da je bil omenjeni dogodek le plod mladostniške razposajenosti in ne neko načrtno uničevanje dela številnih prostovoljcev, ki s svojo srčnostjo brezplačno opravljajo dela v korist tako človeka kot narave.« In kaj pravi zakonodaja na to temo? Zvesti bralec novic na spletu nam je pri tem pomagal in zapisal: »Zakon o planinskih poteh določa (Uradni list RS, št. 61/2007, z dne 10. 7. 2007), da planinsko društvo kot skrbnik planinske poti (ZplanP, čl 2, odst. 3) pot vzdržuje (ZplanP, čl. 13) in na njej namešča varovalno opremo (ZplanP, čl. 1, odst. 6). Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za šport, je podrobneje določil način vzdrževanja planinskih poti (ZplanP, čl. 13, odst. 2) s Pravilnikom o načinu vzdrževanja in sanac^e planinskih poti (Uradni list RS, št. 80/2008 z dne 8. 8. 2008). Pravilnik v 2. alineji 2. člena določa, da med vzdrževalna dela spada tudi utrjevanje planinske poti. Med dela, ki sod^o k utrjevanju planinske poti, so v 3. do 5. alineji 1. odstavka 5. člena pravilnika navedena: nameščanje opornih debel, izdelava lesenih branikov, nameščanje lesenih stopnic. Iz tega sledi, da je PD Vrhnika odgovorno in zakonito nadelalo planinsko pot. Neodgovorni storilec je na planinski poti na Planini poleg tudi nekaterih drugih najbolj kršil 1. odstavek 19. člena zakona ZplanP, kjer je med drugim določeno, da po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, ni dovoljena vožnja z gorskimi kolesi. Nadzor zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji oziroma inšpektorice, pristojne za ohranjanje narave, na gozdnih in kmet^skih površinah tudi inšpektorji, pristojni za gozdarstvo in kmet^stvo, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi (ZplanP, 22. čl) ter s splošnim pooblastilom Polic^a. Zagrožene globe za vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh (iz 19. člena ZplanP) so od 100 do 1.200 evrov za prekršek posameznika, kar določa 25. člen zakona ZplanP. Naklepno ponavljanje prekrškov z evident-nimi posledicami je zrelo za kazensko ovadbo, ki jo lahko po mojem mnenju poda neposredni oškodovanec PD Vrhnika oz. je podana na predlog Policée ali inšpektorjev. Podlaga je v 224. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/2004), ki v 1. odstavku navaja: » Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi nerabno, se kaznuje z denarno kaznio ali z zaporom do dveh let.« Na tak način želimo čim več planincev seznaniti z določili obeh zakonov, da bodo v podobnih situac^ah znali čim odločneje in učinkoviteje ukrepati. Če ne bo naših odločnih dejanj, se bodo kršitve in s tem uničevanje planinskih poti, pa tudi ogrožanje planincev v posmeh pravni državi, nadaljevalo. Prepričani smo, da nam ne bo treba ubrati omenjenih zakonskih poti, ampak bomo še naprej raje uporabljali urejene planinske poti, ki nas vod^o do prelestnih lepot naše bližnje in daljne okolice. Planinsko društvo Vrhnika S PD Vrhnika do morja V soboto nas je velik avtobus planincev, polnih pričakovanj, odpeljal po avtocesti proti Primorski. Kot po navadi, se je vodnik Roman tudi za ta pohod odlično pripravil in nam že med vožnjo prebral nekaj znamenitosti krajev, v katere smo bili namenjeni. Če je bilo med vožnjo zaradi klepeta s sosedom kaj presliša-nega, pa je bilo vse povedano, pozneje v samih vaseh tudi nazorno predstavljeno še enkrat. Vožnja je z enim postankom za jutranjo kavo hitro minila in že smo bili mimo Kopra in Smar^ na izhodišču našega pohoda. Naš prvi vzpon je bil proti vasi Padni - leži na griču in obsega nekaj strnjeno pozidanih hiš -, ki se na zahodu spušča v dolino reke Drnice. V pisnih virih se prvič omenja leta 1186 in je kot Padena prvič vrisana v zemljevid Istre leta 1525. Po prihodu v vas smo si najprej ogledali galer^o Božidarja Jakca, ki ima svoj prostor v nekdanji šoli. V njej so razstavljene grafike in risbe tega velikega slovenskega slikarja, in sicer so tod predstavljeni predvsem motivi Istre in Primorja. Na prostoru med galer^o in cerkv^o nam je domačin na kratko predstavil samo zgodovino vasi in življenje v njej nekdaj in danes. Povedal je, da so starši Božidarja Jakca prav v tej vasi imeli trgovino in gostilno in je v te kraje tudi pozneje rad zahajal sam umetnik. Zato mu je v spomin posvečena galer^a. Znamenitost vasi je tudi cerkev svetega Blaža (12. do 13. stol.), v kateri je marmornat podstavek pod kropilnikom iz 9. stoletja. Poleg stoji zvonik, ki so ga domačini zgradili leta 1888 in obnovili leta 1992. Ogledali smo si tudi notranjost cerkve, v kateri nam je drugi domačin pod stranskim oltarjem Mar^e z Jezusom pokazal tudi Kristusov grob. Pripovedoval je tudi o zdravilnih točkah, ki naj bi bile v notranjosti cerkve. Vas je kulturni spomenik in v celoti zavarovana. pa v dolino reke Dragonje. Z imenom Villa Noua jo viri omenjajo že od leta 1300. Na prvem zemljevidu Istre je leta 1525 vrisana pod tem imenom. V vasi stoji cerkev Mar^e Ro-ženvenske (omenjena 1470. leta), obnovljena jo povezujemo s pozitivnim, saj ljudem prinaša zdravje, lepoto in obilje. Je simbol miru ter blagostanja. Zdaj je tudi zaščitni znak Sredozemlja. Oljčna vejica je tudi v grbu Padne. Na kmet^i so ob robu gredic že cvetele živo Domačin, etnolog in zgodovinar Albert Pucer nam je na kratko predstavil zgodovino vasi Padna in življenja v njej nekdaj in zdaj. Pot smo nadaljevali po poteh med nasadi oljk in z lepimi razgledi na okoliške griče. Prispeli smo v Novo vas, ki leži na griču in se na zahodu spušča v dolino reke Drnice, na jugu v drugi polovici 18. stol. Poleg cerkve stoji 26 m visok zvonik s kipom sv. Jožefa iz leta 1896. V vasi sta spomenika padlim v drugi svetovni vojni. Domačini se ukvarjajo z vinogradništvom in oljarstvom. Vas je kulturna dediščina. Ogledali smo si oljarno Peroša, kjer so nas gostoljubno sprejeli in nam v pokušino ponudili domače oljčno olje in malvaz^o. Ker so v času našega obiska ravno obrezovali oljke, so nam rade volje dovolili, da smo si nabrali oljčnih vejic za domov. Zelenje nam je krasilo nahrbtnike na naši poti. Domača gospodinja nam je razložila, kako pridobivajo oljčno olje, ki ga je bilo mogoče tudi kupiti. Oljka je starodavno drevo in je izjemno pomembna za človekovo preživetje. Vedno rumene narcise, ki naznanjajo pomlad. Morali pa smo se posloviti in nadaljevati pot, ki se je začela počasi spuščat v dolino, kjer smo prečkali glavno cesto in šli preko reke Drnice nato nekoliko navkreber skozi zaselek Slami do zaselka Krog. Krog leži 132 m nad Sečovljami, kjer je bil benediktanski samostan do leta 1947 in cerkvica sv. Onufr^a iz leta 1432. V letih od 1937 do 1970 je tod deloval rudnik črnega premoga. Zanimiva je zgodba tega kraja. Po pripovedovanju priletne Sjore Mar^e je tu pred leti živelo nekaj več kot pet družin, ki so se pri menihih naselile kot koloni. Delež pridelka so dajali samostanu. Dva meniha sta skrbela za samostan: eden od nj^u za vrt, hišo in živino, ki je živela tod, drugi za dušnopastirske naloge. Redili so svinje, zajce, golobe, purane. Hlevi in kašče so bili vedno polne. Ob nedeljah je k maši prihajalo do 300 ljudi. Ljudje so balinali in se družili ob plesu. Potem je prišla vojna ^ Po agrarni reformi so del Kroga obnovili, posodobili so oskrbo z vodo, hiše so pregradili v stanovanja; vendar pa so ljudje odhajali za zaslužkom v mesta, na soline, v Italko. Pred 20. leti je tod živelo še 14 družin, zdaj pa pet ljudi in 11 konjičkov. Sedaj je podoba bolj žalostna. Tod živi Mišo in najema 17 ha zemljišča ter skrbi za lepo urejene pašnike in vzreja konje. Problem lastništva je tisti, ki onemogoča, da bi se lahko uresničile ideje o boljši prihodnosti Kroga. Tod je veliko bogastvo neokrnjene narave in žal propadajočih stavb iz zgodovine, predvsem pa ni življenja. Pot smo nadaljevali proti Sečovljam, še prej pa uživali v prelepem razgledu na Sečovelj-ske soline in na letališče v daljavi. Se nekaj prehojene poti in že smo bili ob Kanalu sv. Jerneja, ki je bil na desni strani, na levi strani pa so bile obsežne soline, ki so v stoletjih prispevale h gospodarskemu razvoju našega okolja. Tla, ki so nastala zaradi stika morja in kopnega, je človek preoblikoval v solinska polja že v srednjem veku. Soline so obsegale 508 ha in od 24. aprila do 24. avgusta preživljale okoli 500 družin, ki so živele v solinarskih hišah. V eni izmed njih je sedaj muzej solinarstva. So-linarstvo še vedno ostaja kot delujoča panoga na 700 ha solinarskih polj. Celotno območje solin je razglašeno za krajinski park. Pohod smo končali na turistični kmet^i Mahnič, kjer nam je ga. Ingrid povedala nekaj o kulinariki Istre, istrskih vinih in nam razkazala tudi njihovo vinsko klet. Pr^etno razpoloženi smo se z avtobusom odpeljali proti domu. Besedilo: Jana Fabjan Foto: Marjan Nikoletti 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si iMm d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 % strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za čr-nobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za % strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. V.RT.-STIL RemŠkar in Stankić d.n.o. Cesta v Lipovce 20,1358 Log pri Brezovici cro. STORITVE V VRTNARSTVU Maja:040 230 702 Mateja: 040 327 789 ww.vrt-stil.si; e-maii: office@vrt-stii.si maja.stankic@vrt-stil.si; mateja.remskar@vrt-stil.si MI SMO ZANESLJIVO PRAVI NASLOV ZA VAŠO FINANČNO KRIZO, ZATO VAS VABIMO K SODELOVANJU V KLICNEM CENTRU NA VRHNIKI. ČE SE SPOZNATE NA MARKETING, KOMUNICIRANJE, POSEL, NA PRODAJO, NA LJUDI IN STE ZA SVOJE DELO TEDENSKO IZPLAČANI, NE OKLEVAJTE S KLICEM NA ŠT: 041 647 398 (Oktava, d. o. o., Ljubljana). OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 Škof MIZARSTVO www.skof.eu r stara cesta 52, Vrhnika tel.:0590 20 696 SIGMA VELIKO COATINGS POMLADANSKO ZNIŽANJE VRHUNSKE FASADNE BARVE IN EMULZUE, 1 Sigmafacade Pearlcoat in Sigmafix Universal ^t^ I TER VODNIH IN KLASIČNIH LAZUR ZA LES, ^ SigmaLife VS & DS in SigmaLife VSAcryl & DSAcryl ^ 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 65 Premišljena strateg^'a - ključ do vitkosti in dobrega počutja Če ste tudi sami med tistimi, ki si vsako leto znova zastavno kup visoko-letečih ciljev, pa obupajo že po nekaj tednih, nikar ne mislite, da so tudi vaši letošnji plani obsojeni na neuspeh. Pred vami je odlična priložnost, da jih s premišljeno strategyo končno tudi uresničite. Mnogokrat se nam zgodi, da začnemo uspešno izgubljati odvečno telesno težo, vendar ne vztrajamo do cilja. To je lahko po- sledica zunanjih dejavnikov, lahko pa se za tem skrivajo globlji, čustveni vzroki. A tudi če vam je že večkrat spodletelo, to ne pomeni, da vam bo tudi tokrat. Če boste upoštevali nekaj koristnih nasvetov, se vam ne bo potrebno zanašati le na disciplino in moč volje. Kakršnokoli pretiravanje dolgoročno nikoli ne obrodi uspeha. Ker vsaka sprememba zahteva, da se premaknemo iz stanja ugodja, je najbolje, da jo uvedete v majhnih korakih, ki jih zmorete obvladati. Zastavite si realne cilje in redno spremljajte napredek na vmesnih korakih! Nagradite se, saj boste le tako lahko cenili vloženi trud in s tem zmanjšali možnost, da bi se vrnili k starim navadam. Manjši spodrsljaji na poti, še ne pomen^b, da vam je spodletelo - nikoli zavestno ali podzavestno ne iščite izgovorov za prenehanje. Če se prepustimo mišljenju »vse ali nič«, jo, da je ne bomo le trošili, pač pa tudi obnavljali. Vzemite si čas za fizično vadbo, saj je le-ta pravzaprav vir obnove - ne le telesne po dolgih urah sedenja v pisarni, pač pa tudi umske in čustvene. Mnogokrat se namreč na hiter tempo sodobnega časa prilagajamo z ne-angažiranjem - energ^b hranimo tako, da je ne vlagamo preveč v nobeno področje, kar pa nas le zadržuje na mestu. V SALONIH Linea Snella našim OBISKOVALKAM SPREMINJAMO ŽIVLJENJE NA BOLJE Naša prva in zadnja skrb v salonih Linea Snella je bila zmeraj ta, da naše obiskovalke pripeljemo do želenega rezultata. To nam je uspevalo z izjemno učinkovito metodo, ki pa seveda sama po sebi ne bi bila dovolj, če ne bi k njej prispevale tudi strokovno usposobljene in zmeraj prijazne terapevtke. Ampak kot pravjo, nikoli nisi tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Dejstvo je, da najlaže popestrimo ponudbo s tem, da ponudimo ustvarimo nezaželjen vzorec izubljanja in ponovnega pridobivanja telesne teže. Vsakič, ko boste zaradi neuspešnega dneva želeli obupati in prekiniti vaša prizadevanja, si viziu-alizirajte svoj cilj, nadaljujte po zastavljenem planu in kmalu se boste ponovno počutili bolje. Tememeljito premislite, katere stvari vas v življenju razveseljujejo, katere sproščajo in katere vam dajejo energjo. Osredotočite se na tisto, kar lahko in ne na tisto, česar ne smete. Tako boste imeli občutek, da delate nekaj zase, ne pa da se odpovedujete stvarem, ki jih imate radi. Kadar imajo naši plani negativen okvir, npr.: »Ne bom pojedla sladice«, nam kmalu zmanjka omejenih zalog volje in discipline, saj potrebujemo za to strog samo-nadzor. Namesto tega si raje zastavite pozitivni pristop k nalogi in si recite: »Kadar me zamika dodatna sladica, raje pojem svoje najljubše sadje«. Če poskušamo česa ne narediti, nam ščasoma zmanjka omejenih zalog volje in discipline. Da bi dosežen rezultat lahko vzdrževali tudi dolgoročno, je potrebno prenehati s čustvenim prehranjevanjem - stanjem, ko se prekomerno poseganje po hrani uporablja kot neuspešen poizkus reguliranja stresnih situaci in potlačitev trenutnih čustev. Le z odkritostjo do samega sebe lahko prekinemo ponavljajoče se vzorce in tako dolgoročno vzdržujemo nadzor nad telesno težo. Ko motivacja za vztrajanje pri novo pridobljenih prehranjevalnih in vadbenih navadah popusti in nas tudi pogled v ogledalo ne preseneti več, nas lahko spodbudi pretehtanje mnogih pozitivnih vplivov ustrezne telesne teže na naše zdravje. Z ustrezno telesno težo lahko živimo dlje in kvalitetneje - ohranjanje privlačnega izgleda je le dodaten razlog za zadovoljstvo. Ko dosežemo rezultate, to nikakor ni konec poti, ampak šele začetek zdravega, zadovoljnega in srečnega življenja. Na poti k dosegu cilja moramo predvsem razumeti, kako pravilno razporejati energi- nov aparat, toda mi smo se tokrat odločili, da vam ponudimo nekaj povsem novega - nekaj, s čimer bomo poglobili in oplemenitili našo skrb za vsako posameznico, ki nas obišče in si resnično želi doseči svoj cilj. V novem letu smo v salonih Linea Snella za vse naše obiskovalke in za tiste, ki boto to še postale, pripravili nekaj novosti. Naše poslanstvo je, da obiskovalkam dan za dnem spreminjamo življenje na bolje. Zato smo naše terapevte vključili v šolanje za osebne svetovalce, trenerje, kjer se izobražujejo po najvišjih svetovnih standardih. Tako nam bo uspelo za naše obiskovalke še bolj celovito poskrbeti. Obiskovalke ob vpisu v program dobio svoje osebne svetovalke, osebne trenerke, ki se temeljito posveti o vsaki posameznici in jim svetujejo, ne samo na področju prehrane in terap^, ampak tudi kako skrbeti za telo in dušo doma. Pomagajo jim, da ponovno vzpostavjo porušeno fizično, umsko in čustveno ravnovesje ter tako pripomore-mo k celostnem psihofizičnem ravnotežju, ki je temeljni pogoj na poti do dolgoročnega uspeha. Naše terapevtke so strokovnjaki za doseganje ciljev, ki so si jih stranke zadale, saj se zavedamo, da so rezultati obiskovalk tudi naši rezultati. Poleg tega smo poskrbeli za novost, ki bo naše obiskovalke prav gotovo še bolj razveselila. Po zaključku programa, v katerem dosežete vaše zadane cilje, vam nudimo še CELOLETNO BREZPLAČNO SVETOVANJE, na katerem vam opravimo pregled trenutne telesne sestave, svetujemo primerno prehrano, najučinkovitejšo vadbo za ohranjajnje telesne kondicje in zdravja ter s tem poskrbimo, da se vam vsa vložena energja, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno. Če si želite v letošnjem letu doseči konkretne rezultate, vam bomo z veseljem pomagali. Pokličite nas na brezplačno številko 01/750 10 21 ali izpolnite spletni obrazec in se naročite na brezplačen pregled. Skupaj bomo našli pot po vaši meri! Poraba: 4,1-6,6 l/100km; emisija CO2: 107-154g/km. www.ford.si Sledite trendom in izkoristite dodatnih 1.000 € kinetičnega bonusa! m W ^ 1 NOVI KINETICNI BONUS 1000€ Ford Fiesta vam zagotavlja, da boste prav vsak dan v trendu, saj je opremljena s klimatsko napravo, ABS-om, električnimi stekli in ogledali, CD/MP3 radiem, potovalnim računalnikom ... Odlikuje jo 5 Euro NCAP zvezdic za varnost in dodatni kinetični bonus. Popust 1.150 € + novi kinetični bonus 1.000 €. FordFiesta Feel the difference Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 V y NAŠ ČASOPIS, med več kot 50.000 bralci, berite ga . . Želite shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella® Izkoristite izjemno ponnladno akcijo! Akcija velja za prvih 25 vpisov. Ob vpisu v redni program oblikovanja telesa yamipodarimo še 5 anticelulitnih terapij brezplačno! Uspeh vam zagotavljamo s pisnim jamstvom! Pokličite nas za brezplačen pregled: 01 750 10 21 www.lineasnella.si Linea ^Snella SLIM IN HARMONY Center dobrega počutja d.o.o., Pod Hruševco 30, Vrlnnll NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAITE SAMI !!! BOROVNICA-dvosobno stanovanje 52,23 m2 z atriem, zgrajeno 2009, prodamo po ugodni ceni 105.150,00 EUR. TRA-BU d.o.o., tel.: 041/750-209 TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4.1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75. fax: 01 750-53-80 10 let garancije POOBLAŠČENI UVOZNIKp PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust nň cprvicnp ctnritvp ^ SELISKAR Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohísa-seliskar.sí www avtnhica-cpliclfar ci 70 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in pr^atelja Marjana Vrhovca 26. 11. 1917 - 1. 4. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, pa tudi Pogrebni službi Pieta za vso organizac^o, gospodu župniku Sebastianu Cerku za opravljen obred in pr^atelju Frenku za ganljiv govor. Posebno zahvalo bi želeli izreči Ivanki in njenemu možu Franju Modr^anu, sosedoma in dobrima pr^ateljema, za njuno požrtvovalno in nesebično podporo in pomoč. Stala sta nam ob strani in nam pomagala v obdobju, ko nam je bilo najtežje, pa tudi v bolečih dneh žalovanja. Iskrena hvala tudi Štefanu Vrhovcu za vso pomoč in podporo. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu osebju Kliničnega centra na Oddelku urologie za skrb in nego. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, mama, bo vedno ostal. V 91. letu starosti je od nas tiho odšla naša draga Matilda Jankovec (27. 2. 1919 - 8. 2. 2010) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, priateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izrečeno sožalje, gospodu župniku Bogdanu Oražmu ter negovalki Kristini za njune obiske v času njene bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Marjanu Arharju za opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste mamo Tilko pospremili na poti k večnemu počitku. Vsi njeni Setnik, Log, Vrhnika, februar 2010 Morda pa si šel, da nam prostor pripraviš, in nas, da bomo pripravljeni, čakaš... T. Pavček o pripravljeni, ZAHVALA V 74. letu se je po hudi bolezni poslovil od nas dragi Janez Slavec 1936-2010 Iz srca hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Čegovnikovi, sestri Nataši Rous in patronažni sestri Andreji Jesenovec ter osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za strokovno in moralno pomoč v času njegove bolezni. Hvala vrhniškim gasilcem in predstavnikom sosednjih gasilskih društev, čebelarjem, planincem, Lintvernom, nosilcem praporov in pritrkovalcem za pomoč pri organizacii pogreba, ganljive poslovilne besede, darovano cvetje in pesem zvonov. Hvala gospodu župniku Blažu Gregorcu, pevcem Okteta Raskovec, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Njegovi domači Vrhnika, marec 2010 ZAHVALA Hvala večnemu Bogu, vse stvari ga zdaj molite, Stvarniku dobrotniku večno slavo zadonite! Frančiška Trobec Potrebuježeva mama 1926-2010 Zahvaljujemo se vsem, ki ste si za našo bolno mamo vzeli čas, jo razumeli, ji pomagali in bili z njo ob njenem odhodu Domov k Nebeškemu Očetu. Stokrat boglonaj. Vsi njeni. Srednji Vrh, marec 2010 Zdaj se spočy izmučeno srce, sedaj se spočete zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori. ZAHVALA Za vedno zaspal je naš ljubljeni Darko Mušič roj. 1943-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, priateljem, sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Mundovi, sestri Mateji, dr. Kenigu, sestri Petri Hrovatin, osebju OI. Hvala Društvu zveze borcev za lepo opravljen obred, DU, Društvu invalidov, ter vsem, ki ste se prišli poslovit od našega dragega Darka in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi Pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi Dol pri Borovnici Mar prav res odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu. Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. Svetlana Makarovič ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage in nepozabne mame, tašče, babice, tete in svakinje Fani Trček 3. 12. 1931 - 8. 3. 2010 po domače Spiklove Fani se zahvaljujemo vsem sorodnikom, priateljem in znancem za izrečeno iskreno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala velja tudi dr. Munda za dolgoletno skrb, ki ji jo je namenjala, osebju bolnišnice Golnik, kjer je preživela zadnje dni, Pogrebnemu društvu Pieta in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ohranite jo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči: hčerka Metka, sin Janko s Ste&o, vnuk Aleš s Katarino in vnukinja Brigita s Klemenom Dol, 22. 3. 2010 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Franca Nagodeta 1929-2010 s Stare Vrhnike Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, priateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovane svete maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Blažu Gregorcu za lepe poslovilne besede, sveto mašo in pogreb. Zahvala tudi dr. Prebilovi in patro-nažni sestri za vso pomoč, hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Helena in sin Primož Utrujeno srce je omagalo, tvoj dih je zastal, tiho, brez besed, od nas si odšla, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Ivana Jankovec roj. Božnar 1927-2010 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebcem in Jožetu Bizja-nu, gospodu župniku Marjanu Arharju za lepo opravljen pogreb, hvala Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi osebju Doma starejših občanov VEHO, d. o. o. Vsi njeni Črni Vrh, Dvor, marec 2010 Bolečino lahko skryeš, tudi solzo zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo na zadnjo pot pospremili našo ženo, mamo in staro mamo Kristino Ogrin rojeno Skof (1924-2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, priateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku, pevskemu zboru ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Vsi njeni Ligojna, marec 2010 ZAHVALA Čujte, zvoniti! Počivat' zvoni. Zvoni le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj! (A. M. Slomšek) Utrujen od hude bolezni je za vedno zaspal naš dragi brat, stric in boter Ivan Krvina (6. 5. 1932 - 24. 3. 2010). Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, priateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Prisrčna hvala za vso pozornost in nego njegovi negovalki Damjani Mrlak. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Gradišku za njegove obiske pri bolnem Ivanu in za sočutno in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem Ra-skovec in Pogrebni službi Vrhovec za organizacio pogreba. Še posebej se zahvaljujemo Sašu in Rozi Saje za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala vama! Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoče sestre: Ivanka, Majda ter Mici in Rozka z družinama Podlipa, marec 2010 Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. (Zdravko Reven) ZAHVALA Bog je poklical k sebi Mar^'o Smuk roj. Rus 1922-2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, priateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Svojci iz Bevk, Loga, Lesnega Brda, Ohia, Sinje Gorice, Trebnjega, Moravč Bevke, april 2010 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, ata, bo vedno ostal. Zahvala ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Andreja Malovrha (22. 11. 1925 - 28. 3. 2010) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, priateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali še v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lep pogrebni obred, pevcem TD Briše, Pogrebni službi Vrhovec ter članom PGD Polhov Gradec. Žalujoči: vsi njegovi domači Setnik, april 2010 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 71 PRODAJALEC , TRGOVSKI POMOČNIK IZOLACIJA, KARANTENA ZNAK ZA LANTAN OKROGLA ČRKA MATERIAL, TVORIVO ČIŠČENJE OKOUA KONJSKO OBUVALO, COKLA KVADRATEN KOS LESA KRAJŠE ZA RECEPT KITAJSKI VODITEU ZEDONG KLEJ, LEPILO ZAČETEK »ODDIHA« 4. SAMOGLASNIK ABECEDE ENOTA ELEKTR. UPORA RIMSKA ENA JAKOB SUSMAN BIKOV GLAS KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS OKOLI NAS JE ČEHOV ANTON KRAJŠE ZA IN DRUGO POBIRALEC ODPADKOV MODEL, ZNAČILNOST POSEKE, ČISTINE GOSPODAR, OSKRBNIK KRATICA ZA NUMERO IVAN MINATTI TIBETANSKO GOVEDO ODVRŽENI PREDMETI AKCIJA 17. APRIL V SLOVENIJI KOVINA V Nl-Cd BATERIJAH ZNAK = OD ZNAK ZA KISIK ŽGANJE IZ SLADKOR. TRSA KRMNA RASTLINA LABAN RUDOLF ZNAK ZA NIKEU TITAN IVAN TAVČAR HEROJI , POLBOGOVI ŠEJKAT, DEL ZAE NA ARAB. POLOTOK. KOS, ENOTA, PRIMEREK KRATICA ZA OBSEG OBEDVE RIBJA KOŠČICA AVTOMOB. OZNAKA KOPRA ORGAN ZA VOHANJE 2 . IN 3 . VOKAL ABECEDE AMPER ZNAK ZA ŽVEPLO RITUAL, CEREMONIJA ODPAD. PREDMETI V OKOLJU Ime in priimek: Točen naslov: Nagradna križanka "Čistimo" V pomladnih mesecih so se zvrstile številne čistilne akc^e, ki so zajele celo Slovenko ter tako pritegnile tudi veliko ljudi. Najprvo smo čistili naše barje, nato pa še Slovenko v enem dnevu. Res lepe akc^e, vendar če se v glavah ljudi ne bo spremenilo "nekaj", se bodo morale akc^e res ponavljati. Naj nas tudi nagradna križanka "Čistimo" spomni in opozori na naše okolje. Za prve tri pravilno rešene in izžrebane križanke smo pripravili denarne nagrade: 1. nagrada: 80,00 EUR 2. nagrada: 60,00 EUR 3. nagrada: 40,00 EUR. Rešene križanke pošljite do 15. maja 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 9, 1360 Vrhnika, p.p. 54, v ovojnici z obveznim pripisom „Nagradna križanka". S.S. Nagrade za križanko "Marec" Prejeli smo lepo število rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prve tri pravilno rešene, katerih lastniki bodo prejeli naslednje denarne nagrade: 1. nagrada: 80,00 EUR - Zvonka Jeraj, Robova 43, 1360 Vrhnika 2. nagrada: 60,00 EUR - Nada Mlakar, Podolnica 25, 1354 Horjul 3. nagrada: 40,00 EUR - Anže Čanžek, Pot v Jele 7, 1353 Borovnica Prejemnike denarnih nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakc^ski) račun ter informac^o, pri kateri banki oz. Enoti je račun odprt. S.S. Pravilna rešitev - vodoravno zidak, I, ara, meter, smuka, komat, potrata, epi, ero, tori, AL, rjaveti, AI, Adam, poraz, iveri, A, dom, drama, Akra f RSTRDKLUB M. Fetjanae s.p., Cankatjc« trg 5, Vtiinika TRGOuinn TRGOVINA ASTRO KLUB NA VRHNIKI, cankariev crg 5 iivleimlig ■like lini KLUB, pravi kral od 1C dalle III pgowlna DeHnml Cas: od 9,00 do 19,00 • sobota od 8,30 do is,30 Rešitev simetrične križanke, vodoravno: atlet, jerbas, pralik, nereide, inhalator, soor, seks, davis, ena, kotvi-ca, etnik, viola, sprej, reklo, kosar, teran, galanga, ian, areka, zeta, glog, aritmetik, eksanje, arnika, ratluk, kakan 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 m 18 19 21 22 23 24 25 26 m 27 28 29 30 31 32 33 m 34 35 m 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn; 6. obleganje; 12. izdelovalec opeke; 14. rimski cesar (Mark...); 15. preživljanje letnega dopusta; 17. vdolbina v steni; 18. britanska ploščinska mera; 19. mnenje v nasprotju z resničnim spoznanjem; 21. pomladni mesec; 22. središče; 24. moder koščičast sadež; 26. izloček mlečnih žlez samic sesalcev; 27. zid; 28. mesto v srednji Italiji; 29. iransko nomadsko pleme; 30. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom; 31. postava, rast; 33. slovenska alpska smučarka (Drev); 34. del oblačila, ki obdaja posamezno roko; 36. malo vredni, odvečni predmeti; 38. ameriška pop-rock pevka; 40. pohištveno okovje za zadrževanje vrat, oken; 42. film za izdelavo tiskovne forme; 44. travnat del med cesto in njivo; 45. orač; 46. poglavar volkov v Knjigi o džimgli; NAVPIČNO: 1. zvitek; 2. vrh koničastega organa; 3. kar kaj določa, pogojuje; 4. okoren človek; 5. mitološko bivališče umrlih; 6. krušno žito; 7. Brane Rončel; 8. spanje; 9. odstranitev, ukinitev; 10. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; 11. domovina Medeje in Kirke v grški mitologiji; 13. reka v Makedoniji; 14. mesto na zahodu Madžarske; 16. ded po primorsko; 20. radioaktiven kemijski element (At); 23. splošno veljavno plačilno sredstvo; 25. len otrok; 27. slovenski glasbenik (Avsenik); 28. kategorija odraslih športnikov, član; 29. nekd. juž-nojemenski politik (Hajdar Abu Bakr al); 30. grška pesnica z Lezbosa (ok. 600 pr. n. š.); 31. električna morska riba; 32. v Svetem pismu drugo ime za Jeruzalem; 35. kar vpliva na odločitve, razlog; 37. izraelska luka, Akon; 39. prostor med dvema stikajočima se stenama; 41. babica: 43. Los Aneeles: NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod ............... „.„.,,...„„. Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgo va v teh občinah. Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DdV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 72 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si __-p- „—P——-^- generacije \A ^--- Samsung C3060 19 PREGLEDNE IN VELIKE TIPKE! • čas pogovora do 420 minut • čas pripravljenosti do 340 ur • 15 MB vgrajenega spomina • fotoaparat z 1,3 MP • tipka za klic v sil • bluetooth, Mp3 [SDi,3 M 'Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 mesecev Naročnik ne sme imeti veljavnega aneksa! čas pripravljenosti: 450 ur ' čas pogovora: do 420 minut ' fotoaparat 3,2 mp mp3,mp4 ' bluetooth ' 11 Mb vgrajenega spomina 2,0 M Nudimo vam: sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d. meg(g)phoneJ0Me!ca!;:mi >r, Robova cesta 6, Vrhnika , Ema041 342 000 @ I ^^Hea d.o.o, pooUlaŠcdHH posredUk Mobitdid.d. | leK ® 01/7505-170 Vrtnarija 3, Vrhnika GSM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com www.molekservis.com RAČUNALNIŠKA TRGOVINA . SERVIS RAČUNALNIKOV . MREŽNA OPREMA... àm» WM33 S^ine E750D Iniel CoieZ Dno E75Dt) IrAá^yXAb Pfl-f [fïB [MHW Mđfujalnik liŮrírn aient MdfBlLiaBQi 49Sitt€ ârtrajMQTE-ISJÎfl HP Ptesario C071 fllOEM IÍMOO Sfm^ M cm Mi niům H ™ av Dua^ o« T4UX) Rxnnitnik MË DDR] Ttfli ánx iíWiS DOS HDtMÍ HkUim âii Sik» 73Û0ÎW Phenam II X4 AMD AM j Hwwm II M 4GaDHi] Tnfecfesà IDQDI^ PÇI-E «ÏW IG5 DVO-Jirt r^BiHiđinik ^aoM MClmni silent ifwMOlE-IÏMA irtS^I HP PreHrio C(J71420SM TA400 SsSu^l H an îllfflO s 900 BV iNfl Husi CDtv T440P Rimnilnik 4IX MB DW M dist SODGB DOS WH\ ârtn TlDQââ ScoFpk) 13-540 250GT5 inbeii C«!« 13 Tidi dsL IDtlÛI^Q DVI)-EW PCI E MZSflCIS l &B N4M|dlnlk f fOW 14l}nim silent 6Bfijiť mi _ g TISKALNIKI . BARVE . TONERJI . IZPOSOJA BLAÔAJN . BARVNI PRINT DO A3 HP PmBook 471DS TSSTO on 117 niMDKWa LED imej ffttJ[WT5a/0 IhmnilnIL MB DO» ATI bdenn l«4ï)0 Ttiti disk ^DDGB tJOS >CMJ ^Tntbca t-Eifni Í99ji€ . PLASTIFICIRANJE EE £3 ,iî s tjn ^ ■ ■ • .a ^^ CD E N ro SPIRALNA VEZAVA