PoStittaa plačami v gofovtnL Leto Km št. IL, („jutro44 xvn., $t. 63 a) Ljubljana, ponedeljek 16. marca 1936 7 Cena z Din >_^aviiioLvo. ujuoijana, "»fljBva ulica 5. — Telefon št. 3122, 8123, 8124, 3126, 8126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. U. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v wai dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica &. Telet o» ftt. 3122. 3123, 3124, 3125 In 3126 vsa V- ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pofit prej emana Din 4.-, po raznalai ctb dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoi j fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65. 5 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc X tarifu. Ponedeljska '-am> »Jutra« !zhm> Halo! Tukaj Jugoslavija : Albin Novšak Planica, 15. marca. Kakor je karala že sončna s°bota, /no v letošnji zimski sezona poleg Nemcev na olimpiadi Z vremenom zadeli drugi glavni dobitek na naši tretji skakalni tekmi v Planici. Noe od sobote na nedeljo je bi'la jasna im že navsezgodaj zjutraj, ko so začeli kmalu ,po 6. prihajati prvi posebni vlaki v rateski kot, je zlato sonce že prodiralo zadnje megle in kukalo na ta le-pi gorski svet. Takotfo okoli 8. je bila že vsa doJOria naših skakalnic v najlepšem zimskem čaru kakor si lepšega za tako meddržavno prireditev nismo mogli želeti. S te strani prav gotovo med tisoči, kj so se morda ne posebno udobno potrudili pod našo največjo skakalno napravo, gotovo nd 'bilo nikogar, ki bi ga vil an ji okvir ne zadovoljil, še preden je prišel do skakalnice in videl kaj sporeda na njej. Kakor znano, j« bila današnja mednarodna skakalna tekma v Planici že tretja v treh letih zaporedoma in so si prireditelji na zadnjih dveh nabrali marsikaj skušenj in se ni ponovilo karkoli — brez izieme tudi to pot ni šlo — kar je vrglo na prvi dve prireditvi nekoliko sence. Vzporedno s prireditelji je šla tudi Naša železniška uprava ■ki je to pot zagrabila prometno vprašanje prav v temeijdh, ojačila osobje na vseh postojankah od Jesenic do državne meje, in kar je bilo glavno, poskrbela za to, da je večina vlakov, ki so davi prihajali z nekako 20 minutnimi razmaki do naše zadnje železniške postaje, Po kratkem postanku odhajala dalje v Italijo, odkoder se je zvečer spet brez zamud vračala v Pianico. Kakor že rečeno, so prireditelji izkoristili dragocene izkušnje zadnjih dveh let in se predvsem temeljito posvetili roditeljskemu in blagajniškemu vprašanju, ki je bilo letos rešeno prav idealno. Velika večina obiskovalcev je prišla v Planico opremljena že z vsemi potrebnimi znaki in vstopnicami, tako da pri blagajnah in potih proti strmini nad iliri-janskimi domovi ni bilo nikjeT nobenega zastoja. Rediteljsko službo so v glavnem vršili vojaki 1. planinskega polka; kolikor pa je bilia potrebna na skakalnici sami in s poznanjem glavnih tekmovalnih predpisov pa je priskočila na pomoč številna garda 'r-^l i< Planica Pogled na orjaško skakalnico smučarjev, ß'ilo je res kar veselje gledati, kako so množice v pičlih dveh urah na gosto obkolile iztek, seveda pa razen iz neposredne bližine zasledovali, potek prireditve tudi z vseh bližnjih in daljnih točk. Mislimo, da ne pretiravamo, če cenimo današnjo množico, ki se je v nekaj dnevih zbrala danes pod mogočno napravo Bloudkove zamisli, najmanj 10.000 oseb; ni pa izključeno, da smo bili pri tem morda celo prestrogi. O skakalnici sami so se naši in tuji listi že razpisali na sirotko, tako da so večini že znane ogromne dimenzije, po katerih so bile zdaj dane vse najboljše garancije, da bi bila na današnji prireditvi že v konkurenci padla ona tako zelo osporjena stometrska znamka, ki je iprav za prav letos že tretjič največja vaba za dober odstotek vsega občinstva. Višina skakalnice od starta do izteka je 150 m, zalet sam je visok 65 m, dolg pa 140 m j ter širok od 3 do 5 m. Most meri 4 m v j višino, šiirok pa je 7 m. Skakalnica ima > onninozno kritično točko pri 106 m, o kateri pa nihče od FISE in nihče od onih, ki imajo smuške skoke dosedaj v zakupu, ne more povedati nič defini-tivnega. Dejstvo je samo, da je planiška strmina zgrajena taiko vzorno, da lahko skakalec brez nevarnosti doseže skok 120 m. bi je bH koit skrajna daljava tudi markiran. Iztek so prireditelji lepo izravnali, dodobra stoptalii ter ga obkolili s skoraj meter visokim snežnim nasipom, tako da je bila publika tudi pri največji brzini tekmovalcev popolnoma varna pred morebitnimi nezgodami. Prav nasproti skakalnice je bila zgrajena improvizirana tribunica. vsa v zastavah sodelujočih držav, na kateri so že precej pred napovedanim pri-četkom zavzeli mesta številni odlični gostje. Precej težka naloga je čakala spričo navala i a plamiške tekme Tudi poštno upravo ki je to pot prav tako kot železnica skorajda tekmovala, da bi glede poštne in telefonske službe čim bolj ustregia mnogim, da premnogim interesentom. Telefonsko službo so razen tega dovolj koristno izpolnili tudi vojaški oddeiki. V ostalem pa je za pisemsko pošto poslovala v znanem hotelu »Ciperniiku«, na katerega naleti vsak obiskovalec Planice neizogibno tik pod strmino, ilič-na poštna izpostava z rdečim žigom ssPV>n!cn 10.?fv z:\ omogočeni? telefon- • Albin Novšak skočil 89.$ m Tudi brez Norvežanov je Planica dosegla svoj cilj - Najdaljši skok na svetu — V konkurenci je pet Avstrijcev zasedlo prva mesta — Novi jugoslovenski rekordi Novšaka in Priboska Od leve na desno: Kaymond, Bradi, Siegmund Kuud, Novšak, Uliand, Oedegard in trener Hägen skih razgovorov pa sta bili iz doma Ilirije na novo pripravljeni še dve progi, prav tako pa se je mogla telefonska služba nemoteno in popolnoma zase opravljati tudi na pošti v Ratečah. Skratka: V vsakem najmanjšem detajlu se je poznalo, da so prireditelji in z njim tudi vsi neposredno prizadeti javni faktorji mislili in storili vse, da bi ta tretja mednarodna revija dosegla takšen uspeh kot ga jc že davno zaslužila. Kratko posebno poglavje moramo med organizacijo posvetiti tudi Sanitetni službi ki je bila pod vodstvom g. dr. Arka in še štirih zdravnikov kirurgov. V vodstvu sanitetnega odbora je bil tudi san. poročnik Cavie. Odbor je imel v kletnih prostorih doma Ilirije opremljeno popolno ambulanto z röntgenovim aparatom, ki ga je dala na razipolago tvrd-ka Phi?ips, ter petimi posteljami Na terenu so pod vodstvom zdravnikov poslovale posebne ambulantne sanitetne pafcrulje. častni gostje Med njimi smo opazili kraljevega zastopnika polkovnika Mihajla Luki« ča, poveljnika I. planinskega polka, zastopnika ministra vojske in morna« rice generala Radosavljeviča, predsed» nika US Planica, zastopnika ministra za telesno vzgojo naroda dr. Stefano» viča, ministra brez portfelja dr. Kre» ka, komandanta dravske divizije ge» nerala Nedcljkoviča s soprogo, bana dravske banovine dr. Natlačena s so» progo, predsednika mestne občine ljubljanske dr. Adlešiča s soprogo, pomočnika gen. direktorja drž. želez» nie g. Cugmusa, zastopnika direktor» ja ljubljanske žel. direkcijo ing. Fin» ca, finančnega direktorja Sedlarja, načelnika generalne direkcijo dr. Kav» čiča, predsednika Avtokluba m in ist/a n. r. Velizarja Jankoviča ter zastop» nike JZSS ter vseh včlanjenih zimsko» športnih podsavezov, kakor tudi raz» nih smučarskih in športnih klubov. Večina častnih gostov je dospela v Planico danes v zgodnjih jutranjih urah ter so jih na kolodvoru sprejc» mali in pozdravljali zastopniki US Pia«-niča, predvsem vsi trije podpredsed» niki gg Dr. Žižek. Bctetto in ing. Šu» bic Norvežani ne skačejo Preden podamo podroben potek današnje revije skokov na največji skakalnici sveta, se moramo — koli» kokrat pa še — nekoliko pomuditi pri najvidnejših udeležencih današnje tekme — Norvežanih. Že včeraj smo morali kratko zabeležiti, da je iz nji» hovih vrst zavel precej hud odpor proti rekordnim daljavam in so ta od« por prav nazadnje utemeljevali tako, da bi bilo treba skakalnico kar čez noč prirediti za skoke do 80 m, kar bi potem ustrezalo menda zdaj vfle ljavnim predpisom. Sinoči se stvar še ni zdela tako strašno resna, mnogo hujšo in morda škodljivo obliko za naše bodoče razmerje do učiteljev na» ših skakalcev pa bo najbrže dobila po vsem tem, čemur smo brli priča v te» ku današnjega dopoldneva. Ko so bi» li tekmovalci pozvani na start, so Nor» vezani ostali v dolini in že so prišli do nas prvi glasovi, da na tej skakal» niči ne gredo tekmovat za konkuren» co. Ne dolgo potem — ko so ostali tekmovalci bili že sredi poskusnih sko» kov — je spet razveselila občinstvo napoved, da pojdejo Norvežani ven» darle na start. Ker pa so bili namenje» ni na tekme štirje in bi bilo treba ča« kati precej, preden bi bili lahko pri« ključih še svoje poskusne skoke prej» šnjim, ie sodniški zbor odredil, naj ostali tekmovalci absolviraio prve sko« ke v konkurenci, nato pa pridejo na vrsto Norvežani s poskusnimi in kon« kurenčnimi skoki. Stvar se je zdòla že urejena, toda ko so priromali približ» no do pod most, i e Sigmund Ruud kot njihov naiagilnejši parlamentarec iz« javil sodniškemu zboru, da v teh po« gojih, ki zanje po vsem sveta niso več Predsednik športnega ndrnženja Planica in zastopnik ministra vojske in mornarice general Radisavljevié enaki, sploh ne bodó nastopili Pohval» no moramo v zvozi s to demonstracij jo norveških skakalcev omeniti odloč» no stališče sodniškega zbora, ki jc brez posebnih ceremonij in dolgih po» gajanj Norvežane kratko malo in po» polnoma upravičeno izključil iz kon» kurenčnega tekmovanja. Kako se bo sedaj razvijal ta večni spor zaradi re» korda s skakalnice, se trenutno ne da preceniti, vsekakor pa je padla v ku» pico zaključnega zimsko«sportnega ve» selja sredi marca, grenka kaplja, ki marsikateremu udeležencu spet ne bo šla iz spomina, dasi je bilo vse naoko» li skoraj lepše kot smo si sploh mogli želeti. Blagoslovitev Okrog pol 10. se je pripeljal knezo» škof dr. G. Rozman v spremstvu za» stopnikov US Planice in tukajšnjega župnika duhovnega svetnika g. Lavti» žarja. Takoj po prihodu in ko so bili zbrani vsi častni gostje na okrašeni tribuni, je škof dr. Rozman blagoslo» vil skakalnice. Najprej jc opravil mo» litve, proseč božjega blagoslova za to športno napravo in po končanem ccr» kvenem opravilu v lepem zanosnem govoru omenjal pomen te zgradbe za telesno vzgojo, saj bodo lahko na nji tekmovalci pokazali vse svoje vrline, vztrajnost in energijo, na njej bo la» hko tekmovala naša in tudi tuia mia» dina, ki ii želi božjega blagoslova in čim lepših uspehov. Godba ie zaigra» la državno himno, nakar je spregovo« ril v imenu US Planice r»i<-n nredced« nik g. general RadisaVljevic ki se je uvodoma iskreno zahvalil vsem, ki so omogočili dovršitev te im» pozantne zgradbe, obenem pa izjavil, da mora na prvem mestu omeniti Nj. Vel. kralja Petra II., ki je prevzel častno pokroviteljstvo nad skakalni« co. Občinstvo je vzkliknilo »Živio kralj?«, godba je pa intonirala himno »Bože pravde«. ' V nadaljnjem je predsednik udru» ženja Planice še posebej izrekel za« hvalo vsem resornim ministrom, ki so pokazali razumevanje za dograditev te naprave in tudi gmotno podprli pri« zadevanje društva Planice ter slednjič še poklonili krasna darila, med njimi tudi redakcija beograjske »Pravd e« in pa Putnik. Nato je proglasil Skakalnico za otvorjeno Organizacija, na skakalnici je zaradi zasilno montirani h telefonskih zrvez tekla nekoliko pretežko, kar je morda deloma krivo, da je že sam pričetek zavlekel do 10.30. Ker je nad vso množico prigrevalo vroče gorsko solnce, vse okoli pa so gledali na to razigrano publiko divini vrhovi te?p najsevernejšega planinskega kota, je občinstvo kar mimogrede pogrešilo ono malo zamudo. Prireditelji so dali zaradi pomanjkanja včerajšnjega popolnega treninga tekmovalcem po volji še po En izbirni skok ki so ga tudi vsi izvedli razen našega Priboska. Pri teh skokih so šli preko mosta vsi s tričetrtinskim zaletom. Prvi poskusni skok je bil tudi danes sojen našemu zdaj najvidnejšemu predstavniku te drzne smučarske discipline, Bohinjca Albinu Novšaku. Lepo je splaval v višavo, nekoliko prestopil pri odskoku, toda na tej napravi mu gotovo izmed naših ni nihče kos in stal je prav dobro 72 m. Za njim je šel Avstrijec dr. Remi, ki ga je pri 67 m pomedlo v sneg. Prav lepo do snežnega nasipa je tik pred tribuno pristal Čehoslovak Budarek. Potem je bil na vrsti Švicar Leuba, ki je ostali precej kratek (59 m) in je razen tega še z rokami podrsal po strmini. Drugi Čeh Vrana je pokazal veliko rutino, bil pa je tudi previden in se spusitil le na 60 m. Naslednjega smo imeli pred seboj drugega Avstrijca AschenwaMa, ki mu pri 68.5 m skoraj ni bilo kaj oporekati. Drugi švicarski zastopnik Las-seur je precej pokosil svojega rojaka, čeprav je imel pri tem skoku le 2 m več daljave. Nato je zadonelo z zvočnika ime prvega junaka planiških tekem Gregorja Hölla, ki je občinstvu po svoji korajzi še od takrat v zelo simpatičnem spominu, še bolj pa od lani, ko je kot edini rešil čast avetrijskih smučarjev, takratnih udeležencev v Planici. Dolžine je imel 71 m in mu tudi nekoliko nesiguren doskok ni mogel škoditi. Naslednji je bil spet Avstrijec Riger, ki je zaostal na 58 m in tudi po drži v zraku ni kazal najboljšega moža v ekipi. Tretji Čeh je tal precej znani Lukeš, ki mu je po zraku šlo precej trdo, toda tik pred doskokom se spretno naravna in beleži 61 m. Vrsto poskusnih skokov sta zaključila še dva prav dobra Avstrijca, in sicer letošnji olimpijski tekmovalec Avstrije Bradli, ki je sigurno dosegel 72 m, in pa Gustav Meier, ki so ga izmerili s 64 m. Oba spadata po stilu med njihove naj-jačje tekmovalce. Po kratki debati, ki sta jo imela Sigmund Ruud in predsednik sodniškega zbora ing. Bildstein (Avstrija) in o kateri smo poročali že prej, je sodniški zbor odredil točno ob 11. Junak dneva Bradi (na levi s križcem) in njegov rojak Holl, ki je v konkurenci zasedel drugo mesto se pogovarjata r skrivnostih smnšl;i' maž Pričetek konkurenčnih skokov Na startu so bili zaaj temova-u p j izžrebanemu vrstnemu redu injsicer: irr ri «dr. Reinl (A), ki mu je to pot šlo že nekoliko bolje in se je mogei obdržati na 67.5 m. Prihotinji je bil Ceh Budarek, ki je očividno stavil že na to karto vse, dosegel zavidljivo znamko 78 m, kjer pa ni mogel obstati na nogali. Tretji je bil nekoliko šibkejši Švicar Leuba, ki ga j-e i/i v zraku nekoliko majalo in je dosegel 58 m, pa spet z rokami podrsal po tieh. Zdaj je prišel Vrana (CSR), ki je bil pri doskoku manj siguren, pa je kljub temu še izvozil 63 m. Za njim je s artal prvi naš Ilirijan Pribošek, ki je v lepem stilu in sigurnem doskoku spe: postavi! 63 m. Naključje je hote o da je ti ko j nato zdirvel po strmini tudi •;•.>'•? ; :-ri, Novšak, ki je sicer v enaki :!;rri.kòt pri poskusnem skoku obstal . na ia. Zelo dobro formo je poka?: A:-;c'ien-waild, ki se jt dvignil še za meter a a! j od Novšaka na 70.5 m. Švicarja Lassurja smo bili veseli že pri poskusu in tudi prvi skok v konkuirenci je gladko absolvi-ral s 64 m. Zdaj je šel ljubljenec publike Gregor Holl, ki se je krepko pognal v globino, nekoliko mehko pristal na strmini, pa slednjič brez nesreče spravil! 72 m. Tudi njegov rojak Rieger je t 71 m dosegel eno izmed manj čestih točk preko 70 m. Čeh Lukež se ni mogel povzpeli tako daleč in je moral v srednio vrsto s 63 m. Predzadnji je bil nevaren Avstrijec B radii, ki je spet v odličnem stilu in brez ugovorov dosegel znamko 77 m. Poslednji tekmovalec v prvih konkurenčnih skokih je bil šesti Avstrijec Maier, ki je z 61 m ostal tudi nekje na sredini. Po kratkem odmoru je nato sledila druga serija konkurenčnih skokov v istem vrstnem redu kot prva. Krepak sunek navzgor si je kot prvi privoščil dr. Reinl, ki je šel kar na 84 m, čeprav do zadnjega ni bilo gotovo, kaj bo ž njim v tisti daljavi. Tudi Budarka je po zraku nekam sukalo, toda zadnji hip se je lepo popravil in še celo za 2 m podaljšal skok svojega prednika (86 m). Leuba je spet zagrešil staro napako, podirsal z rokami po tleh, toda kljub temu prišel vsaj na 65.5 m. Od Vrane smo po tej drugi preskušnji pričakovali več, toda imeli smo vtis, da je stavil na sigurnost in se zadovoljil že kar na startu s srednjo zadevo. Zdaj smo imeli spet pred seboj žilavega Priboska, ki je prav tako le{x> in sigurno kar ponovil dolžino prvega sikoka (63 m). Tik za petami mu je švignil preko mosta Bine Novšak, kateremu se je poznalo že po zaletu, da bo dal vse, kar premore. Res je kmalu nato zadonelo med občinstvom, da je skočil 77 m daleč in s tem spet izboljšal lanski šramlov rekord na tej skaJcainici Dalje je bil Aschenwald, ki je v pomanjkljivi drži spravil na 77 m, za njim Lasseur mnogo boljše, toda le na 71 m in Borba za najdaljši skok sveta i Skoraj sta minuli dve uri in že zopet se je oglasil glas napovedovalca »Zdaj prično skoki izven konkurence!« In zopet je tisočglava množica uživala enako očarljivo sPiko z neizbrisnim pogledom na ogromno napravo z željo, da bi vsaj sedaj padla stometerska znamka. Zanimanje je bilo še večje, ker je večina občinstva mislila, da bodo startaM Norvežana, čeprav so bili že nekaič padla težko pričakovana in od vseh zaželjena znamka. Vihar navdušenca med občinstvom in zadoščenje vsakogar nad tem uspehom, se nista dala več skriti. Prva serija izven konkurence Ob 13.45 se je oglasila trobenta na mostu in že se je povesila rdeča zastava starte rja. Prvi gre s starta Švicar Lasseur. Že drvi po strmini, lepo zapelje v zrak in takoj smo sluitili, da bo boljši kakor dopoldne. Prav sigurno obstane na 72 m in izvozi v elegantni kristjaniji. Ta prvi uspeli skok zelo dvigne razpoloženje med gledalci in skakaoi. Za njšm gre njegov rojak Leuba, ki je bil v konkurenci najslabši, a sedaj lepo izvozi na 70 m. Nato se zaleti Avstrijec Bradi, ki je glavni favorit. Krasno kakor ptica se dvigne v zrak in obstane na 88 m. Nov najdaljši skok dneva. Toda Ceh Budarek je na preži. Dobro ve. da mu je Bradi najnevarnejši konkurent. Silovito se požene v globino, do poti še poviša brzino, zapelje v veličastnem loku in ostane na 90 m. Malo ga spodrsne, a čudovito spretno se ujame in izvozi Dalie gre Maier (Avstrija) na 70 m. Aschen wald (Avstrija) se posta vi s 74 m. a njun rojak se povzpne na 82 m. Zopet vidimo lep skok. Dr. Reindl (Avstrija prav sigurno in elegantno izvozi r i 97 m Pride film po znanem romanu ìevskeea Petrograjske bele noči Za njim gre naš Pribošek v divnem stiihi. Njegov skok ie bil mogoče najlepši skok dneva. Pribošek »e dosegel 71 m. Sledi mu Novšak. Pričakovali smo, slutila m tudi skoraj gotovo vedeli, da bo prekosil svoj dopoldanski nastop. Res na« ni razočaral. Neverjetno sigurno je obstal na 80 m in le žal nam je bilo, da njegov sitai v konkurenca ni bil tako lep. kakor sedaj. Bradi na 101 m Ob 14.10 se je pričel drugi del tekmovalnih skokov in sipet je Lasseur prvi na vrhu. Še boljši je njegov drugi skok. zakaj obstal je na 77 in tudi prav lepo izvozil. Njegov rojak Leuba nam pripravi majhno presenečenje. Sicer se lepo požene čez 70, ker pa takoj spodrsne z roko. skok ne šteje. Beležil je 72 metirov. Zdaj smo radovedni na Bradla. V rdečem pulovru švigne kakor podlasica po strmini, s počepi povečava brzino, kakor krogla iz topa švigne z mosta, da smo skoraj v strahu, divno zaplava nad strmino s krasnim predklonom in mogočno krili z rokami. Zdi se nam, da skoka ne bo konec, naposled obstane in gladko izvozi. Vsi sluti, mo, vemo ali vidimo, da Je okrog 100 ali celo več metrov. Res nam merilci pokažejo 100 m in zvočnik nam potrdi, da je celo 101 meter. Val razburjenja in presenečenja na sodniškem stolpu, orkan navdušenja med publiko, Avstrijci se objemajo in poljubljajo od navdušenja, nekateri Av. besne. Imamo nov najdaljši skok na sve tu! Planiška skakalnica je upravičila svoj sloves, da ie prva in najboljša na svetu. Bradla spodaj napadejo fotografi, okrog 50 ali še več se jih drenja okrog njega in tudi filmski operater» ji imajo mnogo dela. Publika se je od» dahnila, zdaj ima zadoščenje, ki se pa kmalu izpremeni v bučno žvižganje proti Norvežanom! Potem vidimo na zaletu Ceha Buda» leka, ki prileti na 95 Res lep in efek» ten skok, a žal ni vzdržal pritiska in se je povaljal po strmini To je bil tu« di edini padec v skokih izven konku» renče, ki pa tudi ni imel nobenih po* sledic Na vrsti ie Aschenwald V zra« ku je v hudih škarjah. inž B'ldstein pravi, da je to skok a la cart Mo? se ie res mojstrsko tiiel »n oh«?tal na 96 — torej prav čedna znamka 3e dva Avstrijca sta na vrhu in potem kot zadnia še dvq Rießer se efektno nožene na 88, dr Remi r>» lenSe n* 98 torei Hruči naidrdiši sko1' rineva Vsak čaka na naša fanta E'edantno zdriM T'riWi^piV re*? rno<'1»rv lì ni izvor" t«Vo lo-n-1 77 ^~rn stein pripomni: Fabelhaft! Mislil je namreč stil. za njim pa spet Höitl. Tudi on je pazljivo sledil razglašanju posameznih skokov in pri tej ^acinji priiiki tuoi jus^vi vse, da zieze čim boij v ospredje. S kra suim predklonom in po vzornem doskoku je dosegel najdaljši skok v konkurenci — 85 m. Rieger ni spadal med največje mojstre, toda to pot mu je uspel celo polet do 80 m. Še slabše kot prvič — čeprav za pol metra dalj se je rešil naloge Lukež, potem je bil svetla točka odlični Bradi, ki je potegnil še za meter več kot pri prvem skoku (78 m), kot zadnji pa je zaključil konkurenčno pre-skušnjo njegov rojak Maier, ki se je za silo spravil med srednjo kvaliteto z znamko 65 m in pol. Avstrijci — junaki dneva iz gornjega pouiroonega pregleda so čitatelji gotovo že povzeli, da je udeležba tekmovalcev zaostajala za prijavami in napovedmi. Vsega je tekmovalo 13 tekmovalcev. in s»;cer 6 Avstrijcev 3 Cehoslovaika ter po 2 Švicarja in Ju-goslovena. Zanimivo je, kako različni-vlogo so lansko leto in letos igrali avstrijski skakači. ki so danes — to moramo prizna oi — dobesedno rešila phaniško prireditev, in si povrh tega zasigurali pet zaporednih najboljših mest. Kolikor se moramo za lep izid zahvaliti njiim. toliko bolj moramo ne glede na vse okolmosti, ki so igrale pri tem vlogo zameriti odsotnost članom one ekipe, za katere pridobitev so se prireditelji najbolj potrudili in se pri tem niso ustrašili prav nobenih žrtev. Upajmo, da je bila ta lekcija sedaj zadostna za naše požrtvovalne pionirje skakalnega sporta in bodo . odslej hodili, kakor to delajo drugi ne glede na polena, ki jih inozemstvo meče pod noge — svoja pota! Pri tem naj tfm bo v vzpodbudo, da se dajo stometerske znamke doseči tudi brez Norvežanov, in sicer z udeležbo naših najbližjih sosedov, pol ure od Rateč. Rezultati v konkurenci Kmalu po končanem dopoldanskem tekmovanju se je sestal sodmški zbor pod vodsitvom vodje avstrijske ekipe ing. Bildstekna, poteg njega pa sta sodila tekme tudi ing. Mahaček (CSR) in g. Jelenič (JZSS). Žirija je razglasila naslednje rezultate v konkurenci: 1. Josip Bradi 213.6, 2. Gregor Holl 208.6, 3. Rudolf Rieger 203.7, 4. dr. Harald Reinl 198.5, 5. Franz Aschenwald 195.9, (vsi Avstrija), 6. Jean Lasseur (Švica) 188.9, 7. Albin Novšak (Jugoslavija) 188.8, 8. Rudolf Vrana (CSR) 179.2, 9. Gustav Maier.(Avstrija) 178.2, 10. Jan Lukeš (CSR) 175.7, 11. Franc Pribošek (Jugosl.) 174.9, 12. Oldrych Budfarek (CSR) 151.5, Leuba je ostal brez tooke, ker je padel pri obeh skokih. Novšak na 8$.5 m Skoke .zven h.o.iixurciiwv. jc zaklju* čil naš Novšak Tako je tud1 prav Prvi je preizkusil skakalnico, prvi na njej tren ral prvi je skočil danes m naj bo tudi zadnji, da bo efekt popo'n. Zares nam ni ostal ničesar dolžan Iz» gubiti ni imel kaj, kvečjemu prido» biti in zato je tvegal vse. Bravurozno se je pognal s strmine, z mosta zapla» val v krasen predklon in obstal na 89 in pol m, torej za pol m manj od 90 Znamka, ki jo je doseglo le 10 ali pa 15 najboljših skakačev sveta. Res smo lahko ponosni nanj. Tega se je zave» dala tudi publika in zato je priredila skromnemu Bohinjcu posebno prisr» čen aplavz. Dobro Bine' Razdelitev nagrad Tekmovalci so se zbrali pred čast» no tribuno, kjer jih je nagovoril ge» neral Radisavljevič. nato je pa tajnik g. Joso Goreč razdelil darila. Prvo in najlepše darilo, pokal Nj. Vel. kralja Petra, za prvo mesto v konkurenci je prejel simpatični Avstrijec Josip Bradi. Pokal je prehoden in si ga mo» ra priboriti trikrat ali štirikrat v pre» sledkih in ga hrani do prihodnje kon» kurence društvo Planica. Obenem je bila odlikovana avstrijska smučar» ska zveza z diplomo. Godba je zaigra= la avstrijsko himno, ki so jo poslušali ljudje odkritih glav. Tudi druga nagra» da je pripadla Avstrijcu in sicer Gre» gorju Höllu, ki je prejel iz rok bana dr. Natlačena krasno zapestno uro. Tretji Avstrijec Rieger si je priboril nagrado za 3. mesto, pokal ljubljan» skega župana. Nato je prišel na vrsto naš Novšak, ki mu je urednik beograj» ske »Pravde«, g. Branko Lazarevič iz* ročil krasen pokal njegovega lista, a godba je intonirala našo himno. Ob« činstvo je Novšaka zopet obsulo z ovacijami. Številnim čestitkam se je pridružil tudi zastopnik kralja polkov» nik Lukič. Pokal ministra za trgovino in indù» strijo si je pridobila avstrijska smu» čar ska zveza. Tudi ta pokal je preho» den in si ga mora priboriti dvakrat ali trikrat. Dobi ga vedno država, ki ima tri najboljše skakače. Bradi je prišel na vrsto še enkrat. Prejel je Putniko» vo darilo za najdaljši skok dneva, naš Novšak pa darilo ministra voiske in mornarice za najdaljši skok Jugoelo» vena. Elitni Rino Matica Pride veliki glasbeni film RUSKO-SOVJETSKE PRODUKCIJE PETROGRAJSKE BELE NOČI Filmske in glasbene umetnine brez primere. Nato je spregovoril v radiu inž. Bildstein, ki je podčrtal pomembnost skakalnice, naglašal konservativno stališče od2oč:lnih faktorjev FÌS in se zahvalil Jugoslovenom za gostoljuben sprejem njegove ekipe. Razhod Množice so se po razdelitvi daril polagoma začele razhajati v smeri proti postaji, od koder so se vračali tudi zvečer brez zamud do vrha nabiti vlaki, polni smučariev in smelih mia» dih ljudi, ki so sedaj videli na lastne oči, kar je včasih še spadalo v poglav* je fantazije. Danes popoldne je iz vi« šine 150 m zletel človek brez peroti in se v nekaj hipih znašel spodaj na nižini — pop rej e še črna točka visoko gori v skalah Ponce, ki se je v elegant* nem loku ustavila pred strmečimi tiso* či. In ta človek brez peroti ni bil, kar je do zadnjega veljalo kakor pravilo, sin visokega severa in dolgih trdih zim, temveč naš neposredni sosed Av* strijec, ki ima za dosego tega uspeha skoraj take pogoje, kakor naš sinučar Morda je današnji Bradlov uspeh v razvoju skakalne discipline važen mej* nik ne samo med nami in Norvežani, temveč tudi med vso srednjo in sever* no Evropo, ali pa vsaj ni daleč tisti čas. ko bodo svetovne rekorde tega sporta dosegli tudi drugi in ne samo kakor do danes nepremagljivi sever* njaki. Planiški praznik je za naimi, utihni» lo je vrvenje po položnih travnikih Slatne. Desettisoči so odnesli danes nepozabne spomine in neizmerno za» vest, da je naš skakalni sport spet do» živel dogodek, kakor še ni bil zabele» žen v njegovih analih. Tiho počiva ogromna skakalnica, kakor resen momento se blesti na njej še pozno v mraku bela številka na čr» nem polju 101 Mnogo truda in skrbi, mnogo znoja in želja je zasajenih na tistem strmem bregu, ki ga je bilo treba dolga leta pripravljati za današnjo zmago. Zdaj vsi vemo, da ves ta trud ni bil zaman in da bo tudi v bodoče ime Planice slovelo po vsem »vetu. Včerajšnje ssogcmetae tekme Maribor: ISSK Maribor : Ra-p-id 2:1 Poročilo sledi. Celje: Z^ezraičan- : Atletiki 4:1 (2:1). Poročalo »ledi. Zagreb: Hašk . Hajduk (Ze-greb) 9:0 (50), Gradjcnski : Concordia 1:1 (1:1). Beograd: Sla vi. Ja : Jedinstvo 1K) (1:0). Bern: Young Bovs : BSK 2:0 (1:0). 2eneva: Servette : Jugoslavija 4:0 (2:0). Praga: Spairta : Morewka Slavrlja 3:1, Proatejov : 2atec 2:0, Bratislava : Kolin 3:2, Slavij* : Teplitzer FC 4:3. Nachod : Plzen 2:1. K'adno : Äidenice 3:3. Dunaj: Avstria : F AC 5:1, FC Wien : ; Hikoah 2:1, Viena : WAC 4:0. Fa-vori-tner AC : L;bertw kar se je nekoč zgodilo. V Poren j e prihajajo vedno novi oddelki nemške vojske London, 15. marca. AA. Po Informacijah agencije Reuter iz Metza prihajajo v Pore-nje vedno novi oddelki nemške vojske, mesto, da bi se umikali iz nekdanjega demilitariziranega pasu. V Saarbrücken je prispela včeraj popoldne težka artiljerija, V Lebarh je prispel oddelek artiljerije iz Ul-ma. Tja je prispel tudi general Halm s svair uin.. nih plemen Na fronti se pričakujejo novi dogodki v prihodnjih 15 dneh. Kakor se zatrjuje, so Italijani prodrli preko Ambe Alagija zaradi taktičnih napak rasa Mulugete, ki je svojo vojsko umaknil v trenutku, ko bi jo moral poslati v napad. V Širi se ras Imru in de-džasmač Ajelu še vedno ogorCeno zop»r-stavljata Italijanom, pri čemer se poslužujeta četniške taktike. Njuni oddelki neprestano n^padaio italijanske straže in manjše oddelke. Manjše čete so prodrle celo do ceste ki vodi iz Adue v Asmaro in neprestano nadlegujejo italijanske vojaške transporte. Prav tako napadajo italijanske tovorne avtomobile tudi na cesti, ki vodi v Adigrat Medtem je cesair prispel na severno fronto, kar je napravilo na vso zbrano vojsko zelo doher vtis. V London so prispele tudi vesti, da je bivši odpravnik poslov Ahesiniie v Rimn Afe-vorg odpotoval v Ženevo z vaino misijo. Pred kratkim je bil v posebni avdijenci pri abesinskem cesarju v zlavnem stanu a besinke voike Prizadeai politični krotri kom-n*i-rajo to njegovo potovanje na vse mo«oče načine. Kronika od sobote do ponedeljka ! Ljubljana. 15. marca. Doživeli smo krasno pomladno nedeljo. Ko so se zjutraj razpršile prosojne nieg e, ki vedno naznanjajo lep dan. je zaguspo-darilo sonce in se gospodujoče pomikalo òez sinj; svod. Vsa Ljubljana je bila prerojena In kar ni športnih romarjev pobegnilo v Planico, ali kam drugam na izlete, vse se je razgibalo po ulicah, popoldne P« po -okolici. V daljavi so se blestele j planine. Okolica in mestn: parki — vse , se hoče naglo odeti z brstjem, cvetjem in zelenjem. Popoldne so s'cer pnromali oblaki na nebo, toda vreme je ostalo dalje vedro im toplo. V Ljubljani sami se ni zgodilo nič posebnega. Kaj b: se tudi, ko je vse dogajanje bilo preneseno daleč izven ljubljanskih pomerijev. V kroniki pa z zadovoljstvom vpl eterno nekatere prireditve kulturnega in manifestativnega zmačaja. Lepo uspelo slavje šenfpeterske CMD Kakor je že sobotno »Jutro« na kratko poročalo, je šentpeterska podružnica CMD ma svojem slavnostnem občnem zboru, ki se je vršil v petek zvečer v lepo okrašenih p°sebnih prostorih Zupančičeve gostilne na Jegličevi cesti, odlikovala svojega dolgoletnega in vele zaslužnega predsednika g. Viktorja Rolirmanna s tem, da je bi! med živahnim odobravanjem izvoljen za njenega dosmrtnega častnega predsednika. Slavju so prisostvovali med drugimi pr vorne srn :>k GMD nnž. Mačkovšek, podžupan dir. Ravniltair, narodni poslanec Raj-ko Türk, zastopmik Sokola 1. prof. Pavle Pestotmk m zastopniki sestrskih podružnic iz drugih delov Ljubljane, ki so šentpeterski podružnici prinesli za njen0 petdesetletnico najlepše pozdrave in želje, hkratu pa so v toplih besedah čestitali novemu častnemu predsedniku. Ves večer je potekal v najlepši harmoniji in navdušenju za našo narodno in državno stvar. Snoči pa se je v dvorani Sokolskega doma na Taboru vršila jubilejna proslava z izbranim koncertnim sporedom, namenjena najširši javnosti Nad odirom ki ga je krasila estetsko drapirana državna trobojnica, je visela slika Nj. Vel. kraljice Marije, ki je tudi tcikrat izpričala svojo plemenito naklonjenost delu naše narodno - obrambne matice s tem, da je prevzela pokroviteljstvo nad jubilejnimi svečanostmi. Med najuglednejšimi gosti, ki so počastila večer s svojim obiskom, smo oipazald načelnika prosvetnega oddelka prof. Breznika kot zastopnika bana in banske uprave, podžupana dr. Ravniharja, bivšega bana dr. Puca in številne zastopnike raznih naših kulturnih in nacionalnih organizacij ter ustanov. Ko je ob 20.45 stopil v dvorano odposlanec visoke pokroviteljice, upravnik v°jaške bolnišnice, sanitetni polkovnik dr. Iii ja Bircanóm, ga je vsa dvorana pozdravila z viharnimi ovacijarm, vsak posebej pa sta mu izrekla dobrodošlico še častni predsednik Rohrman in predsednica ženske podružnice Potočnikova. Za tem sta oba zaslužna voditelja šentpeterskih cirilmetodarjev stopila na oder in v kratkih besedah podčrtala pomen jubileja. Ta proslava naj bi bila trdna vez med preteklostjo in bodočnostjo, da bi bik) rodoljubno delo CMD deležno čim lepših uspehov v slavo in čast domovini. Posebej se je predsednica Potočnikova zahvalila še Nj. Vel. kraljici Mariji za njeno blagonakionjenost in je izrekla sveto zaobljubo, da se bodo člani in članice podružnice 'skušali zmerom izkazati vredne tega visokega pokroviteljstva. Na koncu je podala še kratek oris dela v zaključenem polstoletju in se je toplo spominjala velikih pionirjev narodno obrambnega dela v šent-petrskem okraju. Njim gre v veliiki meri zasluga, da je šentpeterska podružnica v vseh teh petdesetih letih zavzemala prvo mesto t me d vsemi edjnicami GMD, kar se tiče pridnosti in požrtvovalnosti, in je v tem času zbrala v narodne namene nič manj kakor za dober milijon darov. Z željo, da bi se vsi Ju-gosloven, brez ozira na vero, stan in politiko pridružili GMD in bi tako vsi na najboljši način izpolnjevali oporoko Viteškega kralja, je predsednica zaključila svoj govor, med katerim s° nav-ziočni vnovič živahno aklamiraln častnemu predsedniku Rohrmannu, predsednici pa so poklonili lep šopek nageljnov. Koncertni del večera je otvoril mladinski zbor iz Kranja pod vodstvom dirigenta Fatina z državno himno ob spremljavi orkestra kranjske glasbene šole, nato pa se je zbor predstavil s ciklom umetnih in narodnih pesmi, ki so izpričale, da so kranjski fantje m dekleta v dobrih rokah in da se uvrščajo med naše najboljše mladinske zbore. Njihova pesem je občinstvo razvnela in razume se. da so morali ponavljati. Sledila je solistična točka s čelom Viljema Punteria, ki je ob spremljavi gospe Fakinove na klavirju žel prav tako buren aplavz. Orkester iz Kranja je nato presenetil s cikl°m Bravmčarjevjh »Plesnih slik,« ki so bile ta večer prvič izvajane in so dosegle lep, prodoren uspeh. Sledi,! je še ciklus Adamičeve »Otroške suite«, nakar so nastopili spet mali pevci in zaključil koncertni program. Reditelji so naglo razmaknili stole in razporedili pogrnjene mize po dvorani, pri katerilh se je razvila nato prijetna, živahna zabava. SAMO ŠE DANES ob 16. nri! Po enotni MATINEJSKI CENI Din 4.50 ir:^.,^ najbolj priljubljeni _ Ljudska predstava Kiepura tenJor v fiimu Pesem z neöa v kinu unionu Predstave filma »Na končni postaji« odpadeja radi koncerta_ I Veliko delo Rdečega križa V mestni zbornici So se dopoldne zbrali delegatje občinskih odborov RK iz vse ba. n^svine, da pretresejo bilanco dela te človekoljubne organizacije na njenem letnem občnem zboru. Zborovanje je otvoril predsednik banovinskega odbora dr Krejči s toplim pozdravom vsem delavcem na fronti humanitarnosti in rodoljubja, posebej pa je pozdravi] še zastopnika banske uprave načelnika dr. Mayerja, mestnega f:zi-ka dr. Rusa za mestno občino in primari ja dr. Meršola za Zdravniško zbornico. Med živahnim odobravanjem vseh zboro-valcev je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdrav predsedniku glavnega odbora RK Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu im še pozdravna brzojavka glavnemu odboru. Ko je predsednik v splošnih obrisih označil stremljenja in uspehe RK v preteklem letu, je posebej poudaril, da je znižanje prejemkov državnim uradnikom tudi na število članstva in na njegovo delavnost v znatni meri vplivalo, zato pa je banovinski odbor tudi naprosil glavni odbor, naj intervenira na odločujočih mestih v tem smislu, da bi se redukcija na kakršenkoli način popravila, a kakor znano, so bila vsa prizadevanja v tej smeri zaman. Ker je banovinski odbor objavil svoje poslovno poročilo v lični knjižici, ki so jo delegatje vseh krajevnih odborov prejeli še pred občnim zborom, je predsednik takoj ob prehodu na dnevni red otvoril dettato, v kateri pa je samo delegat dr. Podkoritnik iz Grosuplja izrazil željo, naj bi se v najstrožji meri izločila politika iz delovanja posameznih organov RK, češ da je zlasti na deželi ravno politika največja ovira za razmah križarske organizacije. Predsednik dr Krejči je na to opazko izjavil, da je bil RK od nekdaj povsem nepolitično gibanje in še posebej v svojih socialnih akcijah ni RK delal nobene razlike po strankarski pripadnosti niti takrat, kadar je izbiral prispevke in darove, niti takrat, kadar je iz zbranih prispevkov podpore delil Ker je bila s tem razprava o poročilih izčrpana, je bila na predlog ravnatelja Pretnarja sprejeta raz-rešnica. nakar so sledile nadomestne volitve. Izvoljeni so bili vsi dosedanji odborniki, ki jih je bil žreb izločil, prav tako pa so bili soglasno izvoljeni za delegate na glavni skupščini predsednik dr. Krejči, blagajnik Mešek, zastopnik podmladka ravnatelj Kaks Hočevar, zastopnik podeželskih odborov vladni svetnik dr Vidic iz Kamnika in društveni tajnik Skalar, kot predsednikova namestnika pa sta določena tudi oba podpredsednika dr. Fet-tich ter inšpektor Wester. Ko je bil na predlog blagajnika Meška sprejet še proračun za prihodnjo poslovno dobo, ki izkazuje pri 130.380 Din izdatkov 21.000 Din primanjkljaja, so se pričeli obravnavati predlogi, ki so jih prijavili posamezni krajevni in sre3ki odbori. Značiln0 je, da največ teh predlogov vsebuje prošnjo, naj bi se znižala članarina, ker pomenijo dosedanje dajatve občutno breme ne le za državne nameščence, temveč v še večji meri za poljedelsko ljudstvo, predvsem za delavce in kmete, ki žive v mnogo večji bedi, kakor si to pogostokrat predstavljajo mestni ljudje. Predsednik dr Krejči je pojasnil, da odloča o višini članarine glavna skupščina, na kateri bodo naši delegatje v tem smislu tolmačili želje naših krajevnih odborov. Prav tako bo banovinski odbor sporočil dalje predlog občinskega odbora v Bra-slovčah, naj bi se dostavljale krajevnim organizacijam v dravski banovini vse društvene tiskovine in poslanice v slovenskem jeziku Po kratki debati o organiziranju samarijanskih in bolničarskih tečajev je bila na predlog vla'o zasluži nedvomno tudi pe-vovodja g. Anton Vračko, ki je zbor pri-vedel do lepe umetniške višine in more beležiti le napredek. Spored violinskega koncerta Karla Ruo-la. 1) Mozart: Koncert v g duru za violino m k'avir. 2) Bach: Adagio in Fuga iz Sonate za violino-so'o 3) a) Kogoj: Andante za violino in klavir, b) Škerjanc: Romantični intermezzo za violino in klavir. 4) Beethoven: Kreutzerjeva sonata za violino in klavir. Pri klavirju je pianistka Zora Zarnikova. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matrice Predavanje o orkanu na Gorenjskem Prirodoslovno društvo je v soboto zvečer priredilo predavanje o nedavni žironi-ški katastrofi, katero je docent di. Reya znanstveno obdelaj. Ta katastrofa je prizadela vasem pod Stolom in Storžičem veliko škodo. Najbolj so bile prizadete vasi Moste, Žirovnica, Seo. Breznica, pa tudi Golnik, Preddvor in Cerklje V noči med 4. m 5. februarjem je strašen vihar rušil v omenjenih krajih hiše, gozdove in kozolce v taki meri. da najstarejši ljudje ne pomnijo enakega. Ljudem je med spanjem odnašalo strehe in podiralo d;mnike, kar je povzročilo veliko strahu, pa tudi dosti gmotne škode. Od naših javnih oblastev so prejeli bore malo podpore, saj je dobil posestnik, ki je bil oškodovan po cenitvi za nad 50.000 D;n, le 1.500 Din. podpore. O teh dogodkih je poslal vremenoslov-nemu zavodu v Ljubljani učenec 4. razreda Oskar Malec originalno poročilo: Vihar, ki je divjal že več dni, je v usodni noči podrl 20 kozolcev, dosti streh in obilo sadnega drevja ter gozdov. G. Kenda, fotograf iz 2i;rovn>ice, je f os lai zavodu s'jike grozotnega razdejanja, kar so si poslušalci ogledali s pomočjo skioptičnega aparata V nadaljnjem govoru je predavatelj tolmačil ves razvoj tega orkana s številnimi tabelami in diagrami naših vreme-noslovnilh postaj na Golniku, Krvavcu, Bledu, Kamnici, Celovcu, Ljubljani, na Obirju in drugod Na podlagi podatkov teh postaj je b:lo možno skonstruirati vzroke in potek orkana. Zanimivo je. da je anemograf, ki meri jakost vetra na ljubljanskem gradu nazorno beležil vetrovne sunike, ki so postajali čedalje močnejši, vse dotlej, dokler ni vihar odnesel aparat. Vremenoslovne postaje so dalje beležile v omenjeni noči občutni porast temperature, naraščajočo vlažnost zraka : bodo še več pripomogli do čim lepšega razvoja plesnega sporta v naši državi. Maribor preko nedelje Maribor, 15. marca iJadranska noč« tradicionalna prireditev tukajšnje Jadranske straže, je bila v soboto zvečer v »LTni-oniK in je sijajno uspela. Prihiteli ko tudi razni mariborski odirčniki ter je porekla v z nem en ju živahne revija slikovitih narodnih noš ter jadranske pestrosti v okviru vseh mogočih dekorativnih in opremah sredstev, ki so spominja1'« na naše morje. Lep uspeh je priznanje neumornim prirediteljem in je upati, da je »Jadranska n^« vrgla lep znesek v prid »Jadranskemu domu kralja Aleksandra« v Bakru. Mariboi^ki dobrovoljci so imeLi danes dopoldne svoi redni občni zbor.. Vodil ga je predsednik dr. Ljudevit Pivko, ki je imel tudi refera-t o pomenu in zaslugah, ki ga ima dobrovoljstvo za n-še nanodno osvoboionie in uedinjenje. Organizacijo drobrovoijcev v Mariboru bo tudi v prihodnji poslovni dobi vodila dose d'in ia uprava. Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru je imela danes dopoldne pri »Novem svetu« redni občni zbor. ki ga je vodil g. Vilko Weixl. Izčrpno poročilo o delov-amu te važne socialne institucije mariborskega tr^govstva je podail tajn:k g. Fran jo Žnidar-čič. V dobi svojega 10 letnega poslovanja je plačala omenjena b'againa za razne račune zdravnikov, zdravil in bolnišn-ci 1,157.372 dinarjev. Bolniška b'againo š'c-je 367 zavarovancev. Dohodki so bili v preteklem letu 197.808.87, izdatki' pa,192 27«n dinarjev. Zborovanje vojnih žrtev Danes dopo'dne ob pol 10. je M v dvorani bivšega kina »Apolo« redni obrni zbor tukajšnjega udruženja vojnih invalidov, ki mu je predsedoval predsednik Fran G e 5. Tajniško in blagajniško poročilo j" PO'Jrl g Martin Pravdič. Udruženje šteje 4, ' članov. Dohodki so znašali 22.560, izdatki 28.696 Din. Revnim članom se ie izpirala podpora v skupnem izrosu 4850 Din. Od obstoja pa do danes je udruženje izp'aca o na podporah 98.345 Din. Pri volitvah so izvolili : Ivan Geč predsednik. Pravdič tajnik, Tratnik blagajnik. Bele. Strajner, Ko-larič in Hrastnik, odborniki. Gasilska župa Maribor, levi breg pa je imela svoj redni občni zbor pri -Orlu«. Otvor.il ga je s prisrčnim pozdravnim govorom zaslužni župni starešina g. prečko K rajne. Iz obširnega poročila župne^a tajnika g. A. Ambrožiča je bilo razvide.i, kako živahno deluie uprava pr-, organaci ji obmejnega gasilstva in tehnično strokovnem spopolnevanju gasilstva ter rnega pripravnostne udarnosti. Na obenem zboru so se obravnavale važne zodeve obmei-nega gasilstva, ki hoče tudi vnaprej delovati s požrtvovalnost jo in vzorno prizadevnostjo za pomoč bližnjemu. O tem in onem V neko stanovanje v mariborski okenci je skušal vlomiti neki Ivan A ki soja pa pri tem zasačili in aretiral. Na Ptujski cesti je zgorel del gospodarskega poslopj-a in nekaj pohištva pod streho ter je g. Franc Podlipnik zaradi tega oškodovan za 50 000 Din Pobreškim. mariborskim m studenškim gasilcem se je posrečilo, da so o«en j omejili in da je del gospodarskega poslopja, kjer so hlevi, 0Pta,l nepoškodovan. _ Otroci so zanetüli požar v Do gi vasi in je zgorela posestniku Josipu Kepeju večja zaloga sinne. — 6 letni vnuk posestnika Janeza Korošca v Otovcbh se je igral pred hlevom z vžigalicami. Pri tem je po nesrečnem naključju zaneti požar, ki i« prešel na hlev in ga vpepelil. ' šahovsko prvenstvo Maribora Danes dopo'dne se je v kavarni Cenrral odigralo zadnje kolo za šahovsko prvenstvo Maribora. Lešnik je d^bii proti B:enu. Stu-pan pa proti Strniši. Partija dr. Lipaj proti DobniTi je bila prekinjena v poziciji rernis. Ostale port'je se niso igrale. Prvo mesto je že odločeno in ga je zasedaj prof. Stu-pa.n z 9 točkami. Za drugo mesto pridejo v post e v Lešnik, ki ima 8 in no1 točke, nadalje dr. Lipaj, ki :ma 8 (1). Konič 7 m pol (D, Kukovec 6 in pol (2V Njim sleHe Bicn 6 in pol, I.obkov 4 (2), Mešiček 3 (11, Bergle z 3 (1). StTirša 2 in pol, Šuštar 1 in pol (1), in Dobrila 1 (1). Se neodigrane partije se bodo odigrate v soboto zvečer v kavarni Central. I Pride film po znanem romanu Dostojevskega Petrograjske bele noči Objave i Trb»vel.i*ki slavfki nastopijo drevi ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Noooj bodo poPcozali ljubljanskemu koncertnemu občinstvu, kako bodo zastopali našo g'asbo na festivalnih koncertih v začetku apri1« v Pragi. Dolžnost našega občinstva je, da dTevi do zad-njega kotička napolni LTnion sko dvorano, pokaže vse simpatije Trboveljskim «lavSkom in jih podpre za njihovo pot v slovansko Prago. Vstopnice so v prodaji cd dan v knrgarni Glasbene Matice ter od pol 8. ure dai1 je v veži pred vel ko LTnionsko dvorano. Cene od 10 do 40 Din, stojišča po 7 in 5 Din. Prof. Janko Ravnik nasloni s svojimi gojenci v sredo. 18. t. m. ob M na 7. uro z v. na III. javni produkciji drž. konservatorija. Spored, ki obsega izključno le dela iz ruske literature izvajajo: TuTŠič Ivan. Seifert Herta. GaJfatia R.. Hrašovec Silva in Osterc. Valjalo Marta. Spored stane 2 Din in se dohii v knf gami ^ Ga sbene Matice, Produkcija je v Ftilh. dvorani. *jutkÜ« pòne3eljs£a izdaja 4 = Ponedeljek, 16. Hl. M86. *Geden dni filma Walt Disney, tvorec slovitih risanih filmov z malo junakinjo miško Miki, je zaslužil že airone, In jih še bo . . . Fetrugrafske bde noči Iz Rusije so dolgo vrsto let po prevratu prihajale vesti o neverejtno hitrem napredku in umetniški vrednosti ruskega filma. Nemčija je bila med prv;mi, ki je začela ruske fihne uvajati in jim je pridobila ogromno število občudovalcev ruske igralske umetnosti. (V oklepaju pa bodi tudi povedano, da je pod novim režimom Nemčija menda edina, ki ne trpi nobenega ruskega filma več, pa naj bo še tako visoko umetniški, kakor se o tem ne more nemškim producentom plitkih operet niti sanjat:'). Ni še dolgo tega, odkar so prvi filmi prišli tudi v našo državo. Res da pozno, ■toda odtlej vendar dobivamo na ogled najboljše ruske umetnine. Tudi za rusko filmsko tvorstvo velja stari pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti. Ali eno je gotovo: kar gre iz Rusije filmov v inozemstvo, so vsi delo resnih umetnikov, v režiji kakor v glumi,v fotografiji kakor v glasbi Videli smo dosilej pretresljive tragedije, ki enakih še ni ustvarila filmska industrija, niti to-niti onstran velike luže. S »Pastirjem Kostjo« je moderna rusika filmska industrija spet pokazala, kakšne mojstrovine zmore v satiri in humorju. »Pot v življenje« je pokazal veliko preobrazbo ruskega vzgojstva pokvarjene madine, to je bij izrezek 'z živega življenja sodobne Rusije. A nov; film, ki ga bomo te dni videli v Ljubljani, je posegel nazaj v neizčrpno zakladnico ruske klasike in sicer naravnost med dela največjega romanopisca - Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. »Petrograjske bele noči« — to je filmska glasbena drama, ki nam sl;ka čudovito moč glasbe Ne bomo vam pripovedovali vsebine. Dostojevskega novelo »Bele noči« morate poznati — in čudili se boste, kako močno je režiser Gregorij Rošal ponazoril vse dogodke za film. Ne samo igra, osvajajoča je zlasti tud; glasiba. Vijolina nam toži svojo pesem, ob njej se razpleta vse dogajanje, ki se konča v tragičnem trium-fu: pregnanci na poti v Sibirijo prepevajo pesmi skladatelja, ki igra glavno vlogo v tem filmu . . . Harry Pie! in njegov najnovejši film iz džungle vzbujata v Ljubljani veliko pozornost. Sllvija Sidney in Filip Reed v nemškem Paramountovem velikem zabavnem filmu: »Gospa v starosti 20 let« Borba z zmajem Schiller je napisal znamenito balado o borbi z zmajem. Toda ne ustrašite se, prav nič nima ta balada skupnega z novim filmom, ki vas bo prho-dnjo nedeljo zabaval v Ljubljani. Dovolj je, da vam povemo, da nastopi v tem filmu tudi Adela Sandrock — in takoj vam bo jasno, odkod pomembni naslov: »Borba z zmajem«. Poleg nje je glasna ženska vloga pover- j jena Gretki Theimerjevi, njej pa druguje vesela Luci Englischeva. To je vesel film o strogi grofic;, ki je strah in terpet svoje okolice in svoje konkurence. Adeia Sand-rockova je namreč stara grofica Drachenstein. ki na »svojih šibkah ramenih nosi celo pivovarniško podjetje«. Film nam predstavija 'konkurenco dveh velikansk;h pivovarn, ki se pa konec koncev konča z dvojno poroko. P ka. Iz akvaristove torbe O jesetrlh In zaroda rib ' Neko zanimivo skupino med prebivalci presnih in slanih voda tvorijo brez dvoma jesetri, nc samo ker so po obliki dobro ohranjeni potomci rib, ki so bile na vrhuncu svojega razvoja že za časa srednjega zemeljskega veka ali mezozoika, temveč tudi zategadelj, ker imajo še hrustančasto oko-stoico, večina njih koščene, zaščitne stožce na koži, nesomerno repno plavut, poleg tega nimajo pravih vretencev, pač pa še enotno hrbtenično struno, a vse to so znamenja rib, ki so na izvcstni stopnji svojega razvoja ostale, oziroma v razvoju zaostale. Prednike jesetrov zasledujemo po okameninah v meglene davnine do devona, ki je srednja tvorba starega zemeljskega veka ali paleozoika. Zal so te ribe kakor mnoge druge živali zaradi koristi, ki jih nudijo ljudem, zapisane izumiranju. Neusmiljeno jih iztrebljajo ribiči, največ zaradi milijonov iker, ki jih sladkosnedeži in ljudje s slabotnimi funkcijami iz vestnih organov uživajo pod imenom kaviar. Ko govorimo o jesetrih, ne smemo prezreti zelo značilnega dejstva, da so mladiči teh rib zobati, zobje pa kmalu izpadejo ter se odrasle ribe prehranjujejo le z majhnimi živalicami. Zobje so nam dokaz, da so bili predniki jesetrov roparji, kar sklepamo tudi o številnih drugih rodili z zobatimi mladiči. Prav značilni ribi v skupini jesetrov sta v rodu polvontidae. kamor spadata iopat-riik in šilonos. Prva ribica ima lopatast. podolgovat rilec kot podaljšek gornjih čeljusti. Lopata iznaša % celokupne dolžine ribe, torej 50 do 70 cm. Hrbtenica se podaljša v gornjem roglju repne plavuti poševno navzgor. Sprednji del trupa je čokat. in valjast. rep pa razmeroma vitek*. * Mladiči imajo zobe. ki pa kmalu izpadejo. Riba živi v Misisipiju in pritokih. zlasti tam, kjer se korita razširjajo v jezera. Zaradi iker zasledujejo ribiči lopatnika z lastno jim brezobzirnostjo, kakor je to pač v prirodi ljudi. Dasi je riba 1 in pol do 2 m dolga, ni škodljiva in se hrani s planktonom in z nižjimi živalmi. Gobec drži odprt; voda. ki se pretaka v gobcu in izstopi skozi škržno odprtino. vsebuje nebroj majhnih živalic, ki ostanejo v neki vrsti vrše. Tu imamo zanimiv pojav, ki ni osamljen med večjimi ribami, saj se hranijo tudi nekateri orjaški morski psi na isti način. Šilonos je velikan med shdkovodnicami in zraste 5 do 6 metrov v dolžino. Gornja čeljust se mu podaljša v stožca st rilec. Torišča sta mu kitajski velereki Hoangho in Jangeekiang. Življenje te ribe se ujema v glavnem s prej opisano. * V naših akvarijih je že kaj živahno, ker se je toplota vendar že zvišala nad nor- malno sobno toploto petnajstih stopinj G. Samice zobokrapovcev bodo odslej vsak drugi mesec skrbele za obstoj svoje vrste z mnogimi mladiči. Tudi ostale tujezemke se pripravljajo na drst, žal polagamo na to premalo pažnje. zaradi česar si moramo dr-steče se tujezemke naročati iz inozemstva. Pri drstečih se ribah je treba mnogo več pozornosti kakor pri zobokrapovcih, sicer požro parčki, ki smo jih odvojili. svoje ikre, če se pa tu in tam vendar izleže kak mladič, požro tudi njega. Navajeni smo pač iz zelo razumljivih razlogov na akvarije s pisano družbo, vendar bi morali vsi akvaristi pozdraviti dejstvo, ko bi se poedini akvaristi specializirali za odgojo izvestnih rib. kakor so danjonini, salmjerji. ostriži, makropodi in ostale tujezemke. Zanimivo je. da je pri zarodu število ikr-nic in mlečnikov vedno enako in ko bi se pojavila večja razlika, bi se izenačila pri prihodnjem porodu odnosno drsti. Fo pri nekaterih živalih izjeme, ali navadno se število moškega in ženskega spola vedno ujema. Tu vlada zakon naključja, a zakon naključja je somernost, ki urejuje to važno zadevo glede števila spolov, sicer bi bil ogrožen obstoj skoroda vsega živalstva. 0. S. Žena v sodobnem svetu Civilni zakon na Bolgarskem Bolgarske žene so z veseljem pozdravile izjavo ministra Peševa, da bo tudi Bolgar, ska uzakonila civilni brak in bračno sodišče. Kulturne demokratične države so že davno uvedle civilni zakon in prenesle ločitvene spore v področje civilnih sodišč, na Bolgarskem pa še danes rešuje ta vpra šanja le cerkev, dasi zaznamuje zgodovina že več poizkusov in načrtov za prenos teh poslov na državno oblast. Zakonski odno. si, ki posegajo preko čuvstvene strani v živo gospodarsko, pravno in zdravstveno življenje poedinca in družbe, zahtevajo že po svoji naravi, da jih urejuje tista oblast, ki ima nalogo, da skrbi za zemsko živ. Ijenje človeške družbe. Na Bolgarskem je uvedel cerkveno po. roko in razvezo že knez Boris v 9. stoletju' Iz političnih razlogov je ostal v dobrih od_ noša j ih z bizantinsko cerkvijo ter je spre. jel tudi cerkvene sankcije glede zakona (braka). čeprav je bilo takrat vse jav_ no in zasebno živjenje prepojeno z duhom krščanske vere in cerkve, je tista kultura vendar rodila žalostno lice: uboji, tat. vine, pijančevanje, suženjstvo, sleparstvo se je bohotilo do najvišje mere. Proti te. mu moralnemu propadanju so v Bolgariji nastopili bogomili. ki so se borili za višje in čistejše pojmovanje življenja in morale. Med drugimi reformami so zahtevali tudi izločenje zakona in sodišča iz cerkvene oblasti. Bogomili so prvi proglašali svobodo vesti, misli in govora ter so uvedli civilni zakon ter ločitev zakona na privo. Ijenje obeh zakoncev Bogomilski pokret je tudi prvi dvignil ženo ter ji dal verska in politična prava, kolikor pač moremo govoriti o tem v tistih časih. Ko je krščanska cerkev bogomilstvo zatrla, je na Bolgarskem prišel zakon zopet pod cerkveno oblast V 19. stoletju se je začelo pri Bolgarih močno gibanje za osamosvojitev narodne cerkve. V tej borbi se sicer niso še potegovali za civilni zakon, zahtevali pa so, naj sodelujejo pri ločevanju zakona tudi >mirjani«, posvetni zastopniki. Leta IS7I. so na carigraiskem cerkvenem zboru to zahtevo uzakonili. Toda prvi bolgarski cerkveni oblastniki so bili še prepojeni z bi. zantinskim duhom, smatrali so mirjane za grešnike, izločili jih iz cerkvene upra. ve in sodišča. Leta I897. pa je sinod zopet uzakonil zgolj cerkveno poroko in raz poroko ter proglasil, da je oboje stroga cerkvena zadeva Začetkom 20 stoletja so nastopili na. predni Bolgari zopet z zahtevo po civil, nem zakonu Podpiral jih je celo reforma, torski pokret v cerkvi sami in je predla, gal naj se duhovništvo odveže sodne dolžnosti. Balkanska in svetovna vojna sta zavrli doto gibanje, šele leta 1921. so se zopet oglasili z zahtevo po civilnem za. konu in sodišču. Sedaj pa so duhovniki ta predlog v celoti odklonili, si pridržali zopet vso oblast ter tudi določili za razveza zakona tako silno stroge pogoje, kakršnih ni poznal niti srednji vek. Vendar je leta 1925. izdala vlada zakon, s katerim je priznala odvetniško zaščito tudi za cerkveno sodišče. Sinod se je temu upiral in je privolil v odvetniško zastopstvo šele po nekaj letih, ko so se pravniški kongresi izreki za uvedbo. Neprestane spremembe v vladi so zavlekle izdelavo pravilnika, tako da je zakon o odvetniški zaščiti pri cerkvenem sodišču še danes samo na papirju. Bolgarske žene, ki so kakor me brez državljanskih pravic, so se le po časopisju in na zborovanjih zavzemale za uvedbo civilnega zakona, zato pozdravljajo iz. Javo ministra Peševa in so prepričane, da bo nova preuredba zakonskih formalnosti družini in družbi, zlasti pa ženi v korist. (Po »Vestniku na ženata« — P. H.) Novo žensko društvo. V Kragujevcu sn ustanovile ločene žene posebno društvo, k5 ga imenujejo »Udruženje ločenk«. Nedavno so bila potrjena pravila, ki bazirajo v glavnem na tehle točkah: 1. Udruženja zahteva, da Se v primerih zakonskih sporov likvidira obravnava pred cerkvenim sodom vsaj v teku enega leta. 2. Da se ločeni ženi zasigurira eksistenca. 3. Da se vsi preklici in prepisi moževega imetja, kakor tudi njegovi prenosi premičnin in nepremičnin na tretjo osebo od trenutka prestanka zakonske skupnosti, razglase kot neveljavni. 4. Postopek glede zasigu. riranja materialne preskrbe ločeno živeče žene naj ne traja več kot mesec dni. 5. Takoj v začetku postopka je treba ugotoviti krivdo in otroke izročiti nekrivemu partnerju, ter zagotoviti njihovo vzdržaeva-nje in sicer za deklice do njihove poroke, za dečke do polnoletnosti. Predsednica udruženja je Rada Dragiševič. Udruženje namerava snovati povsod svoje podružnice Svoje težnje bo branilo v tisku, zlasti v ^ženski misli«, ki izhaja v Kragujevou. TTrxTnnnnnnnnnnnnnnnnni a 11 h h i m 1 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča Bledim m slabotnim osebam. Elin«Pelin (Dimiter Ivanov): Kadar začne pri nas v jeseni deže« vati, dežuje ves teden. Tiho, mirno, noč in dan. Dežuje, dežuje, dežuje — to napoji do dobra mater zemljo, po« tem pa zapiha lahen v etre, nebo sc izčisti in toplo jesensko sonce pripe« ka. Njiva se jc osušila. Sedaj je ugo« den čas za oranje. Bone Krajneneca je zopet vpregel Sivko in Plavca in korakal za oralom. Polje ima v krasni široki kotlini. Od vseh strani gozd in zatišje. Zemlja se jc zrahljala in drobi se ko sladkor. Bone je zamahnil z palico in zavpil: »Les, naprej, bratca!« Odmev se je živahno oglasil iz šu« me. Stari Plaveč je zamahal z repom in zadovoljno korakal. Sivka — sla« botna kravica, dvakrat manjša ko Pias vec, se trudi, da bi stopala enako z njim. In glej, žc se vrsti brazda, dve, tri -— leha ... Bonu se je temačno lice malo razjasnilo. Pozabil ie svoje siro« maštvo in pričel žvižgati. »Ne korači tako. Plaveč, saj Sivka ne zmore toliko ko ti!... Pojdi. Sivka, pojdi, slabotnica. hodi. mala .. 1'tru--dila sta se. toda kaj naj nočnemo? Tudi jaz sem se utrudil ... Hi«jo, gori ... doli!...« skoz Plaveč, suhi, stari vol, se oddihuje nozdrvi in korači kakor velikaš. Drobna Sivka napenja vse svoje sile. Gobec se ji je odprl, hrbet se upog« nil, tanki rep se zakrivil. Plaveč na« pravi korak, ona — dva. Iztegnila je jezik — gre! Okoli in okoli ni nikogar. Iz gozda lahkotno šumljajo bose noge jeseni, in pod njimi slabotno pokajo suhe veje. »Pojdi,- Sivka, pojdi, mila!« je zakli« cai Bone, ki je s tesnobo opazil, da krava bolj in bolj medli in slabi. »Stoj!... Naj boj malo počitka.« Upehani živinčeti sta se ustavili. Bone je stopi! preti njiju in po čelu ... »Plaveč, ti ne veš. kaj je nje, preveč si utrudil Sivko! Sivka?« iu ie nagovarjal. In Sivka in Plaveč sta pokojno in mirno strmela nanj z otožnim pogle« dom in se težko oddihavala. Sivki je i7. gobca kanala pena. Ozrla št jc na svojega belega sotrpina, pogledala go« spodarja,-in žalostno povesila glavo. ju al a di usmilje« Kaj nc. »Kaj pa je, mala? Povej! Ali ti jc težko? Sivka — slabivka! ... Srce ti ioka. draga. Danes še malo delamo, jutri je praznik — ves dan bomo po« rivali. Kaj me pa ti gledaš. Plaveč? Junak si ti'« jima je govoril Bone. Toda Sivka ni vzdignila glave. Ko da i' gospodarjeve besede nc bi mogle potolažiti bolnega srca. Udrte lakot* in hitro. ilice so se ji dvigale močno Nogp so se ji tresle. »Povej mi. Sivka — slabivka, kaj pa ti je?« je prestrašeno spregovoril Bone in se ji začel dobrikati ko dete. Potem je pograbil ralico in zavpil: »Hijo! Potegnita. da se r^zhodi-ta!« Plaveč se je napel, da bi stopil. Siv* ka se je trudila, da bi se pridružila, pa ne zmore in spet se ustavi. »Le«es! Naprej — naprej!« je iznod« bujal Bone z visokim glasom. Odmev jc živahno odjeknil iz ozda. Plaveč jc vnovič zakoračil. Sivka jc še enkrat napela vse sile, toda noge so se ji zatresle, zvalila se je na zem« ljo. padla vprežena in turobno mu« kala Bone jc prestrašen vrgel ralico, iz* nregel hitro Plavca in se postavil ža« lostno pred Sivko. Ta je ležala negib« no. z iztegnjenim vratom: gobec jc zarila rahlo v zemljo, mižala jc in tež« ko dihala. vstani!« Bone jo je jo začel dvigati 11 »Vstani. Sivka, oprostil jarma in noge. Sivka je komaj odnrli oči. milo po« gledala gospodarja, kot bi mu hote'a reči: pusti me. da v miru noginem. in oči so se ji zopet zameglile. V skrbeh je stopical Bone okoli nje. nc vede. kaj bi začel Njiva naora"i — ne/orana se jc grela n* soncu. To se jc samotno oziralo / nebi iti so po« časi. polahko odinik a lo od poldneva in klonilo za vrhe. V bližini ni bilo nikogar. Gozd je bil gluh. »Kvišku, Sivka!... Vstani! Poglej, Plaveč se ti smeje ... Vstani!... Ne šali se. mala!... Le poglej, kako je zemlja rahla — samo orati je treba!« In Bone je pograbil kravo za noge in jo počasi dvigal... Ta se je uprla z nogami ob zemljo in napravila po« slednji poskus, da bi vstala — vendar se je komaj ganila. In zopet je žalost« no položila glavo na rahlo zemljo in še teže zadihala. Bone se je usedel pred njo. si po« ložil na kolena njeno glavo, jo božal in poljubljal na čelo. »Nc počenjaj takih, malka! Usmili se me! Poslušaj!... Samo še ta njiva je ostala. Orali bomo, da jo doorje« mo. potem pa počitek ... Do smrti tc več ne vprežem. Zraste tvoja mala Galica in bo pomagala Plavcu. Ti pa boš ves božji dan ležala v staji in uži« vala. Otroci ti bodo prinašali vodico v belem medniku. vsako iutro te bo« do češliali. tc krmili... Popravila se boš. ozdravela boš in se zredila. Kaj ne. malka? Potem bosta orala Galica in Plavcc in ti se boš pasla na omejku in boš gledala na nju in jima klicala: Dela ita — delajta — in vesela ju boš. Zvečer pa, ko spust'mo Galico. te bo lizala ìri ti zaklicala: Dober večer, sta« ra miikn... Vstani. mala!... Vstani ... Kvišku!... « Sivka pa se ni ganila, niti ni odprla oči, da bi ga pogledala... Tresla se je, kakor bi imela mrzlico. Bone je vstal, odlomil košček kru« ha, ga osolil in ga ji pomolil k gobcu: »Na, Slabivka, ugrizni!...« Sivka je odprla oči, pogledala ljo« beznivo gospodarja in zopet so se ji oči zameglile. Bone je obupno vzdrhnil. Pogledal je narahljano njivo, pogledal v gošča» vo, ki je molčala, pogledal na Plavca. ki se je tiho pasel na meji, pogledal na sonce, ki se je že naklanjalo, in je videl, da je sam v tej kotanji in da ni od nikoder pomoči. Potem se je obrnil k bolni Sivki. »Vstani, malka! ... vstani. v gozdu je medved, pa pride. da te požre!« jo je strašrl. Potem je vzel z voza staro, raztrga« no pregrinjalo, ga vrgel preko sebe. šel v gozd in začel rjoveti ko medved in lezti po vseh štirih k ubogi kravi. »Bau!... Au!...« se ji je bližal. Odprla je oči. V zrrručenern in ža« lostnem pogledu ji je zagorel neznan« ski strah, živinče je dvignilo glavo im obupno zamukalo. a vstati vendar ni moglo. Bone jc vrgel pokrivalo na tla, sc obupno vzravnal nad kravo, se pokri« žal in zajokal. Sivka je še enkrat zamukala. debelo pogledala in prestala dihati. A. D. Urejuje DavoAj Ravljen, — Izdaja ra tonzordj »Jutra« Adolf Rlbnflmr. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarjs Frane Jezertek. — Ze tnaerataf del Je odgovoren AtaJ» Novak. — Val ? LJnWjam