Oar Write U» Today Advertising rates art REASONABLE____ GLAS NAROD List slovenskih delavcev v Ameriki. ffEJLfiPHONE: CHelsea 3—1242 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NABAVN08T RA SVOJ DOM (luiiwl mMJ |p #i praznikov). J, ZA $6.— NA LETO NAD 300 IZDAJ ft Entered as Second Clan Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New lork, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 1! 3. _ Stv. 113. NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1940—TOREK, 14. MAJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. STRASEN BOJ PRI LIEGE-U Nemci zmagali v severni Holandski 2000 tankov v akciji VOJNA ČRTA SE RAZTEZA 200 MILJ MED ARNHEMOM IN MOZELO V HOLANDIJI P ARIZ, Francija, I 4. maja. — Nemške armade so z vsemi svojimi silami pričele napadati med Ai n-hemom in Mozelo na Holandskem, na 200 milj dolgi fronti. Na celi fronti so boji kar najljutejši. Vojaški izvedenci pa trdijo, da se odločilna bitka še vedno ni pričela. Nemci še vedno dovažajo več moštva in municije, zavezniki pa na nekaterih krajih vodijo zavlačevalne boje in se pripravljajo, da zasedejo črto, ki jo je vrhovno poveljstvo določilo. TANKI SE BORE PROTI TANKOM PARIZ, Francija, 14. maja. — Prvič v vojni zgodovini so se spopadli tanki s tanki — 1 500 do 2000. Spopad je velevažen in prekaša vse, kar je kdaj iznašel človeški um. Boj je trajal več ur, ko so neprestano prihajali francoski oklopni oddelki Belgijcem na pomoč. Kakorhitro so zagledali nemške tanke, so se zaleteli v nje. SEVERNO OD LIEGE JE TRAJAL BOJ S TANKI VES DAN Bitka se je pričela predvčerajšnjem in je trajala včeraj ves dan severno od Liege v bližini Tongrsa, Waremme in Saint Tronda. še nikdar prej ni bilo v kaki bitki takega klanja. Po več ur je poljana izgledala kot pekel, ko so se tanki zaletavali eden v drugega, ko je ogenj bruhal iz njih na vse strani in ko je marsikaterega tudi raznesla razstrelba. Ko je utihnil grom bitke, so bili Francozi gospodarji bojnega polja, po katerem so ležali razbili nemški tanki. Tanki gredo v boj bot križarke na morju, kadar zagledajo kako sovražno bojno ladjo. Njih geslo je: hitro napasti in še hitrejše streljati. HOLANDSKA PRESEKANA NA DVOJE AMSTERDAM, Holandska, I 4. maja. — Nemška motorizirana armada je včeraj presekala Holand-sko na dvoje, ko je prodrla 60 milj skozi deželo do Moerdyka, južno od Rotterdama. S tem je nemška armada na Holandskem dosegla svoj prvotni cilj. Moerdyk ima največji most v Evropi in se nahaja samo 30 milj od glavnega mesta Haaga. Holanska kraljica pobegnila v London I/JNDON, Anglija, 14. maja. — Holandska kraljica Vilje-nlina j«' kot begunka dospela v London. Iz Holandske se je prijavljala v Anglijo na angleški bojni ladji. Iz Liverpoola se je pripeljala s posebnim in zelo zastraženim \ lakom na Liverpool železniško postajo, kjer jo je pozdravil kralj Jurij in se je ž njo takoj odpeljal v Buckingham pala- v * '•O. Ko se je holandska kraljica mudila v nekem holandskem pristanišču, je priletel nemški bombnik in vrgel bombo, ki je padla 2o narodnem edinstvu. Republikanski in demokratski narodni voditelji so sklenili prenehati s strankarskim kritiziranjem. V sedanjem ča-u3 ko preti vsemu svetu katastrofa, ni kaj posebno pri- • . , ,. r , " * i . j" vedno bolj trdno prepnea-porocljrvo napadati predsed- , , ,. ... .. ,— 1 1 nje, da bo Italija v najbližji bodočnosti »topila »v vojno, toda ne bo napadla Jugoslavije. V Beogradu in po drugih krajih vlada po(>oln mir. VOJNO POLJE Jugoslov. Sokoli proti "Peti Skupini" 700,000 jugoslovan. vojakov pod zastavami Beograd, Jugoslavija, 14. maja. — V Jugoslaviji posta- nikovo tujezemsko politiko. Za narodno edinstvo so vse stranke in skupine izvzemši isolacijoniste (ljudi, ki so proti vsakemu j»olitičiieniu stiku z drugimi držaivami) in vodi telje delavskih organizacij, iw ^ domnevajo, da se bo narodno Po splošnem mnenju se bo kj Italija pridružila Nemčiji ter bo z vso silo vdarila proti za- ,• 4 ... i padu in morebiti tudi napadla edinstvo razvilo v nekakšno V, . . .. .. .... - ■ i •• , - , * A i i^gipt. luui italjanski krogi so vojno h loterijo, ki bo začrtala L . , ■ 'tega mnenja, zavedajo se pa, ostro mejo med patrioti in ne-patrioti. Z zahtevo po edinstvu je vse najbolj presenetil republikan- v , m . .bi kongresnik Fisl, iz New I«0** Tnpohtamjo da bodo v tem slučaju Franco-jzi, prodirajoč iz Tunizije, za-Isedli zapadni del Libije in 1110- Vorka, ki je na glasu kot srdit nasprotnik predsednika iRoosevelta. t V poslanski zbornici je rekel Fish: — Slednjič je »vendarle napočil ča>, ko ne bo nihče nasprotoval vladi v njenih prizadevanjih, da omeji vojno in napravi konec bombardiranju civilistov. Par ur pozneje je bil pri predsedniku Rooseveltu bivši governer Cox iz Ohio. Po odhodu iz Bele hiše je rekel časnikarjem : — V Času take svetovne krize kot je sedanja, mora biti a-meriški narod enoten. Hitlerjev vpad v Belgijo in Holand-sko bo dosti pripomogel k pobotanju liberalcev in konser-vativdev v demokratski stranki. Fordova tovarna obstreljevana WASHINGTON, D. C., 12. maja. — Državni department je zvedel včeraj, da so nemški letalci metali bombe na Fordovo tovarno v Antverpnu v Belgiji. V petek popoldne ob pol treh so jo zadele tri manjše bombe, ki pa niso povzročile posebne materijalne škode, ranjeni t>o bili pa štirje belgijski delavci. Tozadevno brzojavno poročilo je poslal ameriški konzul Louis Sussdcrf, Mir z Jugoslavijo je važen za Italijo Ker Italija dobiva GO odstotkov svojega uvoza skozi Gi-braltarsko mor>ko ožino in 20 odstotkov skozi Sueški kanal, je za njo največje važnosti, da si ohrani mir z Jugoslavijo, da more od nje ali pa skozi njo dobivati svoje potrebščine, ako bi se zapletla v vojno in bi ji bila oba vhoda «v Sredozemsko morje zaprta. Za Jugoslavijo pa je tudi velike važnosti, kaj bodo storile Anglija, Francija Grška in Turčija, ako se Italija vmeša v vojno. Jugoslavija se vojaško pripravlja Medtem pa se Jugoslavija nuprestano vojaško pripravlja na obrambo. Šole v Beogradu vpo rahljajo za skladišča za živila. Orožje, ki ga je poslala Nemčija, razkladajo na pomolih Donave v Beogradu. To orožje je že bilo davno naročeno. Društvo bojevnikov "Četni k", ki ima (»3,000 članov, or-ganizuje posamezne čete, komi-taše, kakor so bile organizirane proti Turkom leta 1903. Komitaši bodo posebno pazili na voiake iz zraka Vsaka četa bo imela šest mož ki bodo oblečeni v kmet-ske obleke in bodo oboroženi z ročnimi granatami. V prvi vrsti bo njihova naloga braniti umik glavne armade, pobijati sovražne vojake, ki bi prihajali s padali iz zraka in v dani priložnosti tudi napadati sovražne oddelke. Poveljstvo nad to skupino je bilo poverjeno vodilnemu strategistu Mxliajlo-vicu. Sokoli se vadijo za boj proti petii skupini Jugoslovanski Sokoli, katerih je 300,000, se vežbajo za boj proti 44peti skupini" in proti kakoršnikoli nevarnosti, ki bi pretila domovini. 30-urni delovni teden Cilj newyorske Delavske federacije je skrajšati delovni čas, češ, da bo edinole na ta način mogoče zmanjšati nezaposlenost. V soboto zvečer se je vršila v New Yorku važna konferen- jnam posreči skrčiti delovni te- ca načelnikov državne Delavske federacije. Glavno besedo je imel predsednik državne Federacije Thomas J. Lyons, ki je izjavil, da bodo vkratkem predložene državni zakonodaji in kongresu predloge za skrajšanje delovnega časa. Na konferenci je bilo navzočih nad d ve-1 o delegatov raznih unij, katerim je rekel Lyons: — Doslej smo se poslužiii že najrazličnejših sredstev za zmanjšanje nezaposlenosti, toda priznati moram, da se ni nobeno sredstvo niti deloma obneslo. Edina rešitev je skraj šanje delovneka časa. Ako >e den na trideset ur, kmalu ne bo v deželi nobene nezaposlenosti več ali se bo pa že »vsaj znatno zmanjšala. Konferenco je brzojavno pozdravil tudi narodni predsednik Federacije, William Green. — Voditelji ameriških industrij, — je dejal v brzojavki, — se morajo prej ali slej sprijazniti z dejstvom, da so dolge ure vzrok nezaposlenosti. Sodelovati morajo z delavskimi organizacijami in skrajšati delovni čas. Neki delegat je poudarjal, da od skrajšanja delovnega časa indusrije ne bodo imele nobene izgube, pač pa dobiček. Pričela se bodo trgovski* pogajanja z Italijo Danes je bilo objavljeno, da se bodo pričela 4. junija poga jtalij baje zblra armado *__I ■ ___A.________________JI---< * " blizu Postojne jauja za trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Italiji je ravno toliko ležeče na tem, kot Nemčiji, da dobi od Jugoslavije čimveč žita, toda obe državi v osišou boste letos zaradi slabe letine v Jugoslaviji trpeli. Po sedanji cenitvi bo mogla Jugoslavija letos izvoziti komaj 5,000,000 kvintalov (1,102,500,000 jfuntov) žita, mesto 18,000,000 kvintalov, kot običajno. Posetev je namreč vsled nenavadno hude žime in velikih pomladanskih povodnji zelo trpela. Poročila iz Grške naznanjajo, -da pošilja Italija vojaštvo iz Milana proti vzhodu ter da ga ima že mnogo zbranega zlasti ob jugoslovanski meji blizu Postojne. Tudi Madžarska mobilizira Madžarska je odredila delno mobilizacijo. ' Vploklicanih je bilo več tisoč rezervnih čast nov. Madžarski generalni štab pošilja vojaštvo z avstrijske meje — Subscription Yearly 90.—. Advertisement on Agreement. Za odo leto velja list sa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa četrt leta $1.50. — Za New York sa celo leto f7.—; za pol leta $3.60. Za inosemstvo sa celo leto $7.—; ca pol leta $3.50. "OLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 211 WEST Uth STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. PRED VOLITVAMI Volitve delegatov za obe veliki narodni konvenciji, vršeči se konci junija in v začetku julija, so v teku. Deniokratje iii republikanci bodo imenovali vsak svojega predsedniškega kandidata. Delegatom iz posameznih držav je naročeno, komu naj odajo na konvenciji svoje glasove. Običajno jim je naročeno. Sempatani se pa tudi zgodi, da naroče volilci tej ali oni skupini delegatov, naj odločijo po svojem treznem preudarku, kdo bi bil najbolj »vreden njihovega zaupanja. Na konvenciji se včasi pojavi tudi zastoj: ena skupina odločno vztraja pri svojem delegatu, druga pa jiri svojem. Vrši se glasovanje za glasovanjem, pa nobeno ni odločilno. Ob taki priliki vstane ta ali oni govornik in predlaga za predsedniškega kandidata človeka, o katerem ni nihče slutil, da se ibo kdaj povzpel na .površje. Govorni kova beseda mora užgati. Vsega naveličani delegatje iprično ploskati. V dvorani nastane navdušenje in 4'ne(poznauec" je noniiniran za predsedniškega kandidata. Takenra kandidatu pravijo "dark horse". V najnovejši zgodovini je bil tak "dark horse" pokojni predsednik i larding. Volitve delegatov v vsaki posamezni stranki se imenujejo (primarne volitve ter so od državnih oblasti «vprizorje-na in kontrolirama državna zadeva. Pristaši strank imajo povsem prosto roko. (Sleherni, ki je registriran v volilnem seznamu, ima prosto roko. Primarne »volitve pokažejo razpoloženje naroda. Baš iz tega razloga so bile zelo pomembne demokratske ril arne volitve, vršeče i Roosevelt vtretje kandidiral?" V tem precej spretno pisanem članku je rečeno, da *kuša spraviti Roosevelt ameriški narod v vojno ter da je pravzaprav predsedniški kandidat Anglije in Francije. Potemtakem naj bi bila stvar ameriškega naroda prekrižati Angležem in Francozom račune ter jjoslabi v Belo hišo republi-kanca- To je obsojanja vreden primer hinavske in zahrbtne volilne propagande, kajti »slehernemu razsodnemu človeku je jasno, da se vodilne skupine republikancev popolnoma strinjajo s predsednikovo vnanjo politiko. Ameriška vnanja politika bo ostala ista, pa če bo prihodnji predsednik Roosevelt, kakšen drug demokrat ali pa republikanec. Če se bo Amerika vmešala v vojno, ni toliko odvisna od ameriškega naroda kot pa od Hitlerja in Mussolinija. VSE PO NAČRTU Vpad nemškega vojaštva v Belgijo, Holandsko in Luk-fronbnrško ni nikogar presenetil. Belgijci in Holandci niso samo slutili, pač so pa imeli tudi dokaže, da se bo nekaj takega zgodilo in so se pripravili, kolikor jim je bilo pač mogoče. Nemčija seveda pravi, da je bila k temu prisiljena in je le prehitela zaveznike, ki so nameravali konci prejšnjega tedna zasesti Belgijo in Holandsko. Hitler se poslužuje istega izgovora kot «ste ga je poslužil z ozirom na Nbrveško: — Če bi mi ne zasedli Norveške, bi jo zasedli Angleži. Eno je gotovo: Belgija in Holandska se ne bosta dali tako zlepa podjarmiti. Nemci bodo imeli ž njim dosti, več o-pravka kot so ga imeli z Avstrijo, ČeKošlovaško in Dansko. Kako naglo in kako izdatno bosta Francija iri Anglija pomagali ogroženima državama, je odiisno od razvoji dogodkoV rifc tedanji vojni fronti. Ml m naši otroci OČE PIŠE O SVOJIH OTROCIH. Veseli me, da sem dobil mnogo pisem o tean, kar razpravljam v teh člankih. Ker so pisma za va*, je prav unuestno, da mi naznanite, kaj mislite o teh problemih. Drugače bi bi-Jo težko dognati, da-li se ti članki dotikajo stvari, ki va^ fckrbe. Skušana odgovoriti na Visa ta pisma in komentirati o nekaterih izmed njih v teh člankih. (Neki rit;; tel j mi piše takole: KpnAe! > cm v Ameriko pred 30 leti. Moja največja želja je bila tedaj, da dobim zaslužek in povrnem staršem denar, ki so mi ga predajami)i za mo jo vožnjo v Ameriko. Danes pa se moji -sinovi prav malo brigajo za to, da-li dol K1 delo ali ne. Kaj pa še, da bi povrnili meni ali moji ženi, kar so fci izposodil od naju. Pa niso le moji otroci taki. ravno-taki so otroci mojih Hosedov, ki iso vseli mogočih narodnosti. Tudi, če >o jim hlače raztrgane, se pol dneva klatijo po cesti, da igrajo na žopo. Nam, ko smo prišli v Ameriko, še na misel ni prišlo., da bi se raz trgani pokazali na ulici ali pa brez suknje ali klobuka. Polagali simo važnost na to. da bi bili dostojno oblečeni. Današnji mladini pa je vseeno, kako so oblečeni, da-li se naučijo kake obrti ali ne. da-li se ko-daj poročijo, da-li bodo kedaj imeli svojo lastilo hišico. Saj se niti brigajo o hišici, ki sem ;jo z muko odplačal. Čim star m umrejo, je njih največja briga, da bi hitro prodal i hišo, si razdelijo denar in ga hitro potrosijo. Poleti si kupijo šotor, pa najrajši i^rodo v prosto naravo ribarit ali lovit živali, brez ozira na to, da-li je sezona ali ne." Bržkone je mnogo roditeljem ki jih irtuči enak problem in ki trpijo, ko vidijo, da otroci vzraščajo brez Vsakega čuta odgovornosti, kakor se jim dozdeva. Prvi korak je morda ta. da skušamo razumeti situ acijo malo bolje. Ni dvoma, da obsežna neza:j>oslenost med mladino ima globok učinek na njihovo moralo. Ko so poskušali mnogo tednov dobiti kako delo, obupava jo in se obračajo drugam. Zdi se naau. kot da se ne brigajo, ali to je le način, da zakrivajo svoj dejansski čut breaupuosti. Poznam dva fanta, ki ista se zares trudila ddbiti delo, pa nista imela sreče. Doma pa so jih starši vedno naganrjali na delo. Posledica je bila, da sta bila dobra čini manj mogoče in v obrambo proti oštevanju staršev sta na videz pokazala, da jima je vseeno, dejanski pa ni bilo tako. Dobro je za starše, da skušajo gledati pod ]K)vršino stvari in razumeti kaj je v du njihovih otrok. (Treba je tudi zavedati .s<\ da je Amerika poudarjala važnost zabave in odmora mnogo bolj, kot druge dežele. Naši otroci si ne morejo kaj, da ne bi prevzemali take ideje iz šole in zabavišč A ko starši ne o-dofbravajo, da se preveč ča-a potrati z zabavo in jih ošteva jo radi igranja, še otroci najdejo razdvojen je med nazira-njeimi, ki trnka j prevladuje, in nabiranjem staršev. iPraiv lahko je razumljivo, da starši, katerih otroci se ob-Ti;iišajr\. kakor popisano v zgornjem pisnim, out i,jo globoko ogorčenost in kritizirajo svoje otroke. T^o morda pomaga za ogorčenost, ali otrokom ne pomaga. Mnogo bolj važno in koristno je, da razumemo njihove potrebe. Oni hočejo, da jih drugi smatrajo kot tipične Amerikance. Oni bi radi bili smatram kot važna in odgovorna človeška bitja. Oni hočejo, da jih imajo radi oni, ki jih oni sami imajo radi. Ako razumemo vse to, potem morda lwmo pripravljeni raz-govoriti se ž njimi in iskati načine, da rešimo njih probleme. V mnogih mestih, zlasti v velemeistili, inistmo organizacije. ki nam utegnejo biti koristne s temi problemi. Ako hočete doznati za tnke organizacije v svoji naselbini, pišite hii in vam tako organizacijo priporočala, ako je taka tam. USNJENE TORBICE. 'Usnjene ročne torbice očistimo najbolje, jih nadrgne-mo s sočno čebulo. Uporabi mo lahko tudi mešanico mleka in terpentinovega olja. --- STRAHOTE "1 VOJNE ČASU PRIMERNA" KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov . 1 JV i Dobite jo pri KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York STANOVANJE po 3 in 4 sobe s kurjavo, vročo vodo, električno razsvetljavo in s kopel -mi v lepem kraju po $27.00 in do $35. — Vprašajte: Superintendent, Apt: n, 403 18tli St., New York, N. Y. (Ox) NEREŠLJIVA SKRIVNOST NILA. IPri AJbesiniji raziskujejo vsako leto nifc-ke skrivnosti, izvire vodne nmožine in ritem poplav. Te stvari proučujejo sedaj že G000 let, pa jim še vedno ni*o prišli popolnoma do dna. I •Že merilni uradniki starega Egipta so vedeli, kaj vse zavisi od nilskih poplav. Izmislili so si merila, ki pa so kazala. samo višino nilskih voda, nič drugega. Po mnogih stoletjih so opazovanja vodomerov in izkušnje pripomogle k temu, da so začeli napovedovati, kako bodo nilske vode vstajale in padale. Toda bila je igra z loterijo: včasih so se napovedi uresničile, drugič se niso. Tudi v najnovejšem času ni bolje. Tako v starih, kakor v novih ča^ih so imeli sicer drugo možnost za uravnavanje nilskih ritmov; gradili so ogromne jezove, prekope in zbiralna jezera. Tako so lovili vodne mase in preprečevali hude poplave, kajti do neke mero so poplave za življenje one doline neobhodno pofrehne .Toda količino vode. ki bo pritoki a in ritem poplav poznajo danes prav tako malo, kakor pred 4000 ali 3000 leti. Nil je svojo skrivnost '-krhno skril. gMHIllllllilli™ 1 Najboljši prijatelj v nesreči vam je: ■. r v i s SLOVENSKA PODPORNA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od ! 6. do 50, in otroke do J 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000,00 j| Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 Š: Lawndale Ave., Chicago, 111. STRAŠNA SMRT V OGNJU 11 >n o 24. aprila je v gozdu med Vel. Trebeljeveni in Kalim vrhom pospravlajl in poži-gal smrekove veje posestnik Anton Strubelj iz Vel. Trobe-ljevega. Ker je vlekel močan veter, je velik plamen zajel Struhlja. Ker se mu je vnela obleka, bi bil revež zgorel, če I ga ne bi ljudje, ki so slučajno tja prišli, ga potegnili iz plamenov — mrtvega. Rajni je bil star 7G let, bil je globoko veren katoliški mož. Visak sočustvuje z nesrečno družino, ki je na tako tragičen način izgubila očeta. Peter Zgaga — Slabo je, slabo, — poro- J jo po najnovejši pariški modi, čajo iz domovine. — Davki sojin kmetskega dekleta po oble' neznosni. Nezaposlenost je velika. Delavec tako malo zasluži, da ne more z zaslužkom niti živeti niti umreti. Lani je bila slaba letina. Živina je brez cene. Povoden j je napravila strahovito škodo. Vojne se bojimo. . . . Že leta in leta ista pretresljiva pesem. Navzlic temu se je pa pozimi vse drsalo, smučalo in ve-seljačih>j veseHčni prostori *o nabito polni; ženske se oblači- Pevski festival v Chicagu 'Letos se pomlad počasi pomika v deželo. Pri nas v Clii eagu jo bomo pozdravili v nedeljo 19. maja na spomladanskem festivalu sedmih slovenskih pevskih /borov tega o-krožja: "Save," "Prešerna" in "Slovana" iz (Jhicaga, "Soče" iz La Sal le, »bora SNI) iz Waukegana in "Na preja" ter Mladinskega zbora SNPJ iz Milwaukee, Wis. iTo bo četrti Spomladanski festival teli zborov. Pred Štirimi leti jo bil storjen začetek v Waukega-nu, drago h>to je bil festival v La Salle. III., la ni v Milwaukee, Wis., letos pa jo prišla na vrsto naša naselbina. Poseki i ki teh festivalov i i na jo velik užitek, ker se vsak »bor dobro pripravi za nastop in pokaže najbolje tako v pesmi kot v predvajanju. 'Nedeljski festival se bo vršil v Stefanikovi dvorani (do-vatški) na 244S So. Pulaski Rd. Začetek ob 3. uri popoldne. Po programu bo za ples igral radijski orkester Rudvja Deich-mana iz Jollet. T11.. ki špecia 1 i žira v polkah in valčkih. Vstopnina v prodprodaji 40 centov, pri blagajni 50 centov, '-amo za ples 25 centov. iKdor želi slikati lepo zbor-^ko petje, naj ne zamudi tega festivala. Vsi so uljmlno vabljeni. Tktbor. NEMCI PREUREJAJO SOFIJO. <.\testni svet Sofiji je poveril načrte za preureditev Sofije nemškemu arhitektu prof. Alfredu Musmanu iz Draždan. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.-- 200 Dinar.-- 300 Dihar.-- 400 Dinar.-- 500 Dinar.-- 1000 Dinar. 2000 Dinar, - $ 2.30 - $ 4:40 - $ 6.50 - $ 8.50 - $10.25 ---$20.— ---$39.— I!,' : Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati ŠLOVŽNIČ PUBLISHING CO! : rOTNl|KI ODDELEK ; :: 216 We** lBth New York ki ni več mogoče ločiti od mestne gospodične. Izredno značilna je pa takale novica, ki sem jo yedavno čital v velikem ljubljanskem dnevniku: — Za spomenik kralju To-mislavu v Zagrebu potrebujejo še miljon dolarjev, kpr bi bilo treba temeljito preurediti trg, kjer nameravajo spomenik postaviti. Spomenik je izdelan, a zdaj je nastalo vprašanje, oetlctno ječo zaradi bigamije. Tzpusili bi ga bili najbrž pre'j, pa so ga pridržali do zadnjega, hotee dobiti nadaljne okaze o usodi pogrešane anio riške odvetnide Tufversonovo. ki je pred leti hotela odpotovati s Podržajem v Evro]>o, ]»a se je v Evropi izkrcal sam Po-držaj, brez nje. Dolžili so ga, toda dokazov niso imeli, da jo je med vožnjo umoril, jo razrezal ter pometal kose njega trupla skozi li no v morje. Kakor rečeno, za to obdol-žitev niso imeli dokazov. Podržaj trdi, da je Tuferso nova še živa in da sc bo ob primernem času pojavila, toda o pogrešanki ni nobenega sledu. Slika, ki jo je objavil ne\v-vorški dnevnik, predstavlja Podržaja, stoječega na Jubilejnem mostu v Ljubljani. Fotografirati se je dal tik pod bronastim zmajem in pod fotografijo zapisal: i— — To sem jaz, zmaj nad me-noj pa predstavlja Ameriko. Nam, ki smo tako srečni, da živimo v tej zemlji, je Amerika vse drugo prej nego zmaj. Menda je «lanes v Jugoslaviji | »rešene t o malo ljudi, ki bi ne hoteli živeti pod tem 'zmajem". Podržaj bi dosti bolje storil, če bi zapisal pod sliko: "To sem jaz, pošast nad menoj pa predstavlja mojo vest." Ko om so pri šli štirje možaki skupaj in so goyorili: *4 Ta ko ne gre več dalje! Najznamenitejši možje smo v tej zemlji, a kaj bo za nami? Mi bomo pozabljeni, pozabljen bo spomin, pozabljena slava! Zato zgodbo napravimo, vsi Štirje zgodbo, da jo bo ponanil deseti rod." "Prav," je rekel Dolgouh, "napravimo zgodl>o. Ampak moja pamet je največja. Jaz boni vodil, |>a kakor bom vodil, ubogajte!" "Bomo." so rekli trije Ulii, *4napravi nam zgodbo!" Dolgouh je Šel na i»ol je. skakal po vseh štirih in stri get z Obrali -o ^ krog njega zajci od vseh štirih strani, vse polno jih je bilo — deset, dvajset, sto. Stali so in strmeli. ^Stnie." je rekel največji junak, "povejte, ali ste tudi vi iz naše družine?" fr'Sem," je rekel Dolgouh, "stric sem iz Amerike. Pri nceel sem pa rine t s sOboj in še nov red, v torbi ga imam. velja pa od dano*. In ker imam pamet, zato bom važ kralj. Tri bratce še imam, ministri ni£ bodo: Debeluh je prvi. Klapouh je drugi in tretji je Potepuhi. Kdor je proti, naj reče. Toda jaz sem kralj Dolgouh." {V zajčji deželi je bib zdaj za kralja Dolgouh. ISodnik je bil Debeluh, sodil je po pameti, sodil po pravici. Kdor je bil kriv, je bil kaznovan: izginil je v želodec. Redil «e je Debeluh, poštenost je raistla in varnost. iMinister za pa£e je bil Klapouh. Dobro je vodil, delal klarp klap. Delal glasno, da so ŠTIRJE UHI je ga slišali čez .sedem hribov in sedem dolin. Noben zajec se ni več izgubil, nobenega ni odnesla lisica, nobenega sova. Redili so se zajci, debelili, mtnožili. \ . Obrnili so Be, kakor veter so zbežali. Rdcn najprej, potem še deset, potem vsi. Nazadnje so ztbežrali še Ulii. Za njimi je bobnelo zmagovito: rega, rega! kvak, kvak! Vesdo godovanje SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 'Za ministra za javno dela je1 (Znašli so tse štirje Ulii in go il Potepuh. Pa ni izdajal vorili: "Tako ne gre več da- bil naredlb, odredlb in uredb, le 11 je." spal je. Spal je in smrčal, j uo rekli trije Ulii. Napihnil se je Debeluh, klap-klap, je naredil Klapouh globoko je za zeha 1 Potepuh. •" Napravimo vojsko," je go voril Dolgouh. "Za hribom je luža, v njej tisoč junakov, napo veda im o jim vojno." Klap, klap," je prikimal Klapouh in abrali so se zajci od vs«4i strani. iDolgouli je -kakal po vseli Štirih, str igel z ušesi, potem pa govoril: Junaški zajci! Vaša je bodočnost. Ves svet boste premagali, v>se, kar hodi in gre, ker v vas sta moč in pogum. In vsi vam bodo pokorni. Za onimle hribom, je prvi sovražnik. Na vojsko z menoj!" '"Na vojsko," so zatulili junaški zajci in vsa vojska je zdrvela naprej. (Spredaj >o šli štirje Ilii. Tekel je Potepuh, stri cel Dol gouh, valil se je Debeluh, klap klap. je delal Klapouh. Za hribom je že čakala sovražna vojska. General je stal spredaj, za generalom polkovniki, za polkovniki prostaki. Junaki so bili, čeprav vsi zeleni. **Kvak!" je dal povelje general. "Kvak!" je dal povelje in skočil Dolgouhiu na nos. "Kvak!" so rezko za'pove-dali še polkovniki in naše tri Uhe naskočili. "Rega, rega, rega," so se oiizvali zelenci in se v sovražne zajce zagnali. (Krut. neusmiljen je bil ta 1)0j. Z mfušicanii so zajčki žge čkali zelene so vrage; na zajčjih ušesih in repkih so viseli in š i pal i žaboni, strahotno regija -nje je grmelo čez travnik. -Odločil je boj junak-general. Držal je za nos Dolgouha, zmagoslavno se je drl: kvak! Otepal se je Dolgouh, skakal in plesal — zaman! "Na pomoč, na pomoč!" je kričal. "Nos mi bo odščipnil." fVpadel je zajcem pogum, ko je klical na pomoč Dolgouh. ' - _i_' je rekel Potepuih, "ne .morem živeti brez dela. Jaz sem pošten potepuh. In še tepen sem bil." '"Jaz." je rekel Klapouh, "ne maram sama? zajce jesti, sit sem jih. In še tepen sem bil." 4'In vpon|inja njihove zgodbe. Pa ni prinesla slave zgodba Je smeh. St. JOŽE ANŽIČ UMRL. i RAD BI IZVEDEL kje se nahaja JOSEPH URBANO, ki je »r Kanadi. Prosim rojake v Kanadi, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ako pa sam eita ta o-glas, naj se mi čimprej m?6g6-če oglasi, ker ga išče njegov oče v starem kraj n iz Loke pri Mengšu. Zadeva je za njega ,zelo koristna, zato riaj se mi nemudoma oglasi, ali pa naj >e oglasi direktno svojemu očetu Jožefu Urbanc-u. — Valentin Jagodic, Sox 4, Noranda, Quebec, Canada.__:____.j(3j0l ■TI "i v 8SCDIMB£A% ... SLOVENSKE FONOfiRAFSKE PUJSpC-^Ltf peilk. . MAKSICH, INC. i 4« tf. a amac NtirNk V Stopanji vasi je 10. apr. t. 1. po dolgotrajni bolezni u-mri daleč, naokrog znani posestnik in mesar, Jože Anžič, po domače Zorž. Poslovil se je na pragu svoje 70 ietniee mrož starega kova. olaivije in vse-^ga slovanskega življa. Kot dober oče in soliden obrtnik 'je bi! splošno na najboljšem glasu in so Ljubljančani vedno radi zahajali v njegovo gostilno. Osebno nadvse skromen, na zunaj robat, v resnici pa srčno ddber je imefl vedno odprte roke za. narodne potrebe. . Bil je velik ljubitelj o-trok, katerih mu sicer usoda v zakonu ni naklonila. 'Jože Anžič je bil zdrav tip bistroumnega vaškega politika. duhovit šaljivec, ki je s svojimi domlisleki in dobrodušnostjo znal zabavati prav vsako druščino. Kdorkoli ga je poznal, vsakeunfu bo žal za njim. _____ FIKSNA IDEJA GA JE STORILA BOGATEGA. IPred 16 leti je neki C. George med počitnicami potoval po Tex asu. Nekje mu je neki faT-mar ponudil velik lcc.s zemlje •a*, $150. Šlo je za zelo zapuščeno zemljo, iz katere bi se na videz pri n-ajboljši volji ne dalo niič napraviti. Toi veseli in dobre volje. Toni Zn-ipaličic je bil tako vesel, da ne morem povedati in tudi mi drugi ž njim in mu vsi želimo, da bi še mnogo let dočakal in da bi i-e še katerikrat skupaj veselili. Ampak to pa tudi moram o-meniti, da je bilo vsega dosti piti in jesti. Vsega je bilo na-irazpolago. Na vse zadnje se je •pa se tisto zapelo: "Kaj p:\ • nam morejo, če smo -veseli" ■ Nič nam ne morejo . . .!" i Zdaj pa vse pozdravljam po celi Ameriki in želim še veliko naročnikov za Glas Naroda, iker je najbolj priljubljen list. Frances Terček. WASHINGTONOV STOL. Ko so prijeli veliko vlomilsko tolpo v New Yorku, je policija hd-ledida prodajalca nakradenega blaga, ki je imel cela skladišča takšnega blaga. V oddelku za pohištvo so na-^li starinski stol, ki nru spočetka niso pripisovali nobene vrednosti. Potem, se je pa izkazalo, da je to bil >tol prvega predsednika George Wash-ingtona, ki je izurinil na neznan način iz ameriškega narodnega. muzeja. Prodajjtfec ukradeega blaga je priznal, da je ta stol kupi! od tatov, ki niso poznali njegove vredno- SOVJETSKA CESTA OD 'AFGANISTANSKE DO INDIJSKE MEJE. V južnem Tadžikistanu so začeli graditi veliko ce^to preko Pamir^kega gorovja. Del nove ceste poj,le na dolžino 2~>0 km -kozi doslej neprehodno ozenJlje in do višin 2000 m. Nova cesta bo imela zavoljo il.ližine afganistansko in indijske meje poseben pomen. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar«. — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kebiia. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kloštorski žolnir — urad Ro-jinje. — Goliria. HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska 3odba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja, — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. - Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. - PraT:1« bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja počenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — cjpomini starega Slovenea Andreja Pajka. IX. ZVEZEK; Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel Ti ! (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 10 zvezkov...$10 \ / Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu 30 dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 atrani. V tem HE. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno Bliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, a& njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 t rir»~i ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temn je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Sten )- Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. 119, i nG L X S NAROD A" — New Tort Tuesday, May 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ll!liiliiUB!!il!!ll!:!llltiiilJiiUi'. 113; i tliitliiUiluxiiilSil ill lt: i! i L u-t Wtl s tS [IIirlRmuiUJrTti.itiElilllUUIJliit^l tf1till!illliltIIQtllUUtlliiiJKUitlliUl^iltltHHlrV (gozdar Anton (Roman: Spiral L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X. 2 HnWHIMIHWIlllllllllllllHIII ' ljudje se lira preplašeno umikajo, ko gre opotekajoč se proti njim. Okrog hiše, ki se je medtem sesula v žerjavico in ogorke blodi ( "Oče, mati!" kriči in ko otrok zaveka v njegovem naročju, ga tolaži. "Le pomiri se, Marija. Bova že dobili očeta in mater! Le pomiri se!" Išče in išče, pa ničesar ne najde. ' Ves razburjen se vrne k župniku in mu preti: *4Lep duhovnik si, ker si me nalagal. Povej mi, kakšnega Boga imaš j Takega Boga, ki ljudi sežurat Mojega očeta in mater ..." 1 |N(jegove besede se spremene v težko stokanje. Iz gruče ljudi stopi k njemu stara kmetica ter m« položi roko na ramo, rekoč: i "Z menoj pojdi, Fronc. Sestrica ti lahko zboli! Mraz je! Kaj ne čutiš mraza?" (Fronc bolšči v zardeli obraz starke. . » v *4Pozdravljcna, botra! Kaj si tudi ti prišla? No, zdaj že vem, . . . Oče in mati ..." ' tStarka niu je šepetala v uho ljulbeznivc besede in ta ljubeznivost ga je ganila. Ljubeznivost, ne besede, kajti besed ni več razumel. Njegova moč je bila izčrpana. Brez volje ji je sledil do majhne kajže. Stopijo v toplo i2bo. Od okna pride naproti osemletni fantič. "Stara mati," pravi boječe, "kje sta oče in meti?" •"Gasiti pomagata, Tonček, stopi v kamro po nekaj odeje. Pa le hitro!" Fantič o^vrkne s pogledom Fronca in jokajočega otroka ter izgine v kamro. Starka vzante otroka, obupani fant se r-a zruši na klop. Starka ga park rat pogladi po zmrŠenih laseh. Fantič -c medtean vrne z dvema blazinama in toplo odejo. Ž<«na postelje na klopi pri peči ter dobro zavije otroka, ki je medtem že z&rpal. . ' » Fantič jo pocuk-; za rokav: "Stara mati, kaj se je zgodilo? Ali je otroeiček l>o3an ?" 4tXo, ne. ni bo]na. Zaspana je. Pojdi fant. in moli, Ubogon^u otroku sta zgorela oče in mati." Tončkove oči zalijejo solze. Poklekne in -sklene roke k molitvi. Starka stopi k mizi, položi obupanemu Froncu roko na ramo in mu hoče nekaj reči. iToda premagala sta ga strah in razburjenje Vcjs utrujen j t globoko zaspal. 1 Tiho je stopala po sobi, pokleknila pred peč ter popravila oge*ij. Od zunaj je prihajala v sobo žarka svetloba. Gasilci ni>o bili ko- svoji nalogi. Vnela sta se bila še hlev in skedenj. 1 fKo je stara mati izginila za pečjo .se je Tonček s komolcem uprl ob blazine ter nenehoma motril spečo deklico Njegova roka jo je kar sama oe je sklonii in poljubil otroka na vroče lice. I 'Zunaj je nekaj zagrmelo, da >e je hiša stresla. Fronc je planil kviHku ter zl>egano pogledal okoli sebe. i" Svet a Devica!" je vzkliknil. "Oče, mati! Gori!" f (Skočil je k vratom kn planil na cesto: < •"Kje gori ? Jezus, kje gori ?" je pretresljivo kričal. ' "Fronc!" je zastokala staika in skočila za fantom. "Fronc!" je vpila po cesti "Kje si Fronc?" i Toda o njem že ni bilo nobenega sledu. Plamen je lizal očmele razvaline. V dveh dolgih vrstah 5o stali vaščani in si podajali posodo z vodo. Vsakega po^obe.i je vprašala starka po Fronou. Toda! nihče ji ni inotrel odgovoriti, nihče ga ni videl. •"Prav nič bi se uc čudil," je omenil star kmet. "če je; skočil v r« ko. Fant se ml zares sinili. Taka nesreča!" Kralji brez krone in žezla IKo se je pred kakšnim-i sto leti začela velika "petrolejska mrzlica", je bilo nešteto ljudi, iskalcev sreče in dobičkov, ki iso se skušali uvrstiti v pro izvodinjo, trgovino in špekulacijo z novim pogonskim pripomočkom. Po kratki mrzlici pa je nastala iztreznitev, kajti problemi, ki >o bili zvezani s petrolejem, zlasti z njegovo rafinerijo in prevozom, so bili tako zamotani, da jih stotine majhnih, slabo pripravljenih podjetij niso zmogle. Špekulanti in iskalci sreče so obrnili temu nehvaležnemu po slu hrbet. ITedaj je nastopil skromen, puritanski mladenič, ki je spoznal, da more tisti, ki hoče zaslužiti s petrolejem, imeti svoje čistilne naprave shrambe in nadzorstvo nad prevoznimi podjetji. Z veliko živahnostjo je mladi mož postavljal kamen na kamen na svojo zgradbo. v Srednji Ameriki. Ta borba je povzročala vojne in upore. Državne meje so se 'spreminjale, dokler ni med svetovno vojno potreba po petroleju tako silno narasla, da je nastal položaj, v katerem >ta si t nista uredila neko znosno sožitje. 'Rockefeller starejši in De-tering sta mrtva, njuna deo. Takrat se je med Rockefellerjcivim in De-teringovim trastom1 začela borba za vlado nad svetom, za vso še nerazdeljene 1povedu;k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje iuarsiki zanimivega i z svojega življenja. cena 7 5c. trustu. Ta mož, ki je sin londonskega Žida, Deteringovega dražaibnika Mareusa Samuela, obvlada tudi veliko rummn-ko družbo Astra Romana ter zalaga angleške in francoske vojske s petrolejem. Mimo grede pa zalaga rumunska JERNAČ ZMAGOVAČ Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, ji- tudi ta zelo zanimiv. cena $ I.— V Haagu sedi Še-4i petrolejski velempignat. Jef de Kok, med petrolej, kralji edini, ki se ne briira za politiko in ne 14. letom pobeirnil z doma po- dela politike, teanveč ga zani- se je oglasi l pri žet sosed. Nastežaj ji odpremo vrata,! • 144 Meni se pa živina >mili, *'Da more biti tako ueumlna! pa kar v ogenj tišči!" 1 • w4Tukaj je! Tukaj je!" h«' je oglalsila starka z vrta.j Fronc je ležii! nepremično in pritiskal obraz v sneg. Najbrž je skušal preskočiti ograjo, pa mu je (spodletelo. Ko so prinesli nezavestnega v kajžo, se jim je nudil nenavaden prizor. Tonček je klečal na tleh. Glavo je imel naslonjeno na blazini in je spal. Z dstnami se je dotikal otrokove roke. 1. POGLAVJE. finila so 'leta. Bilo je vročega poletn«*ga dopoldne. V vaški krčmi na Slapu je bilo Šuntno vrvenje, kakor vselej semanji dan. Zbrali so se krinetje iz bližnje in daljne okolice, splavarji, letoviščinki fantje in dekleta. Stari rdečelični k nun ar Jež, ki »se ntii je poznalo, da ne strada na jedi, ne pijači, je imel polne roke opravka. •Pred lično hišo je stal zal mladenič v lovski obleki. No ge so mu tičale v okovanih čevljih, irhovice so mu segale nad kolena, belo platneno srajco je imel na prsih razpeto. ■ Njegov obraz je bil zagorel, modre oči so mu veselo zrle v svet. Pod pravilnim nOsom je imel majhne brčice, na ustnah mu je poigraval smehljaj. V levi je držal lovsko palico, z desnico je pa okrog pasu objemal postarno žensko. ■ ""Pozdravljena, mati. — (1e prej ne, v štirinajstih dneh se vrnem. Nikar ne »krbite zarite. >" '"Pozdravljen, Tonček. In pazi, da kam ne padeš." "'Nikar ne skrbite, mati!" / '"In še nekaj <(*m hotela reči." Skrbim mu je zašepeta-lu na uho: "In ko prideš do Marijine koče, stori« najlbolje če greš mimo." , **Mati, tak sem, kot vešča. Nenehoma me vleče k luči, ČeUidi vem, kako peče." 1 , Te besede je spregovoril 7. žalostnim gladom. • f'udna tetioa mu je legla na obraiz. Mati mu je položila roko na ramo. "Tak fant, kakor si ti! To je \tso skupaj neumnost Saj vendar veš, da ne more biti nič iz vsega tega. Če zaradi drugega ne, zastran tistega, ve£. 1 Zdaj pa le pojdi, če ne, te bo gt^pod gozdar zmerjal, ker se predolgo mudiš. In priden bodi, fant!" I , ! • (Nadaljevanje prihodnjič.) IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih easili je vsakenvi čitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! HAMMOND'S WORLD ATLAS AND GAZE1TEE* iatut coloiid mak o* ali tn« wotld Velikost x 1414 inžev 48 velikih strani; 32 barvanih zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav iu zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- značenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. in> 2 eenta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON', ki j»a dobite z atlasom ln ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. stal mornar, dobil z 10. letom brodarski patent za petrolejski pamik in prevzel s 25. letom i vodstvo prevoznega oddelka Texas Oil Co. Dane- je nmo-gokraten milijonar in potro-le.fiski kralj. I Tretji med novhni petrolej-skimi vladarji je flnlhekian, premeten sivolas Annenee, ki je zai za-■ iroto^il nekoliko koncesij v \ro«u!ii in Bakujn,. posredoval j veliko finančno transakcijo >med dnižlbo Koval Ihitch in Rot-ebildovo banko in postal tako Deteringov prijatelj. (Kratko pred turško revolucijo je od sultana kupil ogromne koncesije, pozanimal Angleže zanje in postal vodja mo-goone 14Irak Petroleum Co." Angliji in Franciji prodaja letno 8 milijonov ton petroleja in stanuje v Parizu v pala či p tako mogočno z/birko slik, da cenijo samo njegove Rem- ma samo gospodarska stran Detrolejske protlukcije. Po poklicu je kemik. Velja za tako resnega trgovca da mu je kraljica •Vittremjina brez obotavljanja izročila v upravo svoje d e 1 n iice i>ri družbi Ropal Dutch, ki ji je največja delni čarka. De Kok deluje v ostalem v vseh zadevah sporazumno svojimi londonskim prijateljem lordom. Boarste«lom. To je šestorica mož, ki vladajo nad petroleiem sveta, šestorica mož brez krone in žee prijatelje in izpolnjeval vsa poivelja Nj. Veličanstva, njegovih dedičev in naslednikov, kakor tudi njegovih generalov, častnikov in vseh drugih predpostavljenih. Tako mi Bog pomagaj!'' V Franciji in Španiji ne poznajo zaprisege rekrutorv. V Franciji abero rekrute na dvorišče vojašnice, nakar jrm častnik govori o dolžnostih vojakov. • V naoionalni Španiji so prifceflno formulo nadomestili s simboličnim dejanjem. Mladi vojaki markirajo tam skozi dve prekrižani zastavi, ki jih držita častnika. S tem je prisega oprafvl jena. Precej dolgo in mestoma čudno prisego imajo na Finskem. Najvažnejša mesta iz nje se glase: "Če bom kakorkoli izvedel, da se nekaj pripravlja, kar zasleduje izbrati revolucije ali spremembo vladne oblike ali ustave dežele, ali njenega državnega reda% bom o tem takoj sporočil dalje. Nikdar ne bom ničesar storil pro- SRECANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAYOKMK Pi?wtflj v knjigi j>ove isto, k<>t pove naslov : sni":il so jo •/. ljudmi. nuni katerimi so nekateri ■?a> mrtvi, tlru^i Se živi. Njihova usoda jc bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragir-na. Pre«i v>. m pa iH>pisuje rwiiirno življenji-I>osameznih. cena $1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. (ERMGO.I Roman se vrši v Egiptu in ]>i<.i-telj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljultezni nad velikimi ovirami iu nevarnostmi. cena S1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj suje f-udnvit svet me0-BILI MOLITVENIH KRISTUS, KRALJUJ Knjga vezana v usnje. Velikost: 3% X inOa. NAJ popolne ji molitven ik 89G STRANI Vsebuje tudi 180. STRAN l mašnih pesmi Cena: SAMO KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — S24 strani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 234 strani pravo usnje ............ 35c. (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki eeni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni oitsebno velika, zato jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi poŠt reči. Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 W. 18tli St., New York t-tim, ti it i VL ozira do sorodstva niti iz ljubosumnosti ali h strahu, niti zaradi kakega darila." < IZelo preprosta je vojaška prisega na Japonskem, kjer re-krut samo podpise listino, na kateri so točno naštete vse nje-ti svojim službenim dol<žno- ^ove dolžnosti,