VmAimiii« pliitaua f gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena poname«m Številki Din 1*60!.
TRGOVSKI HST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v LjublJanL Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 23. aprila 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 46.
Pred pelsfelei/ezn.
Petdesetletni jubilej obstoja Gremija trgovcev v Ljubljani.
Kronika ustanovitve. - Namen osnovanja gremija. - Delokrog
in ustrojstvo gremija v prvi dobi razvoja.
skupne interese celega stanu kakor tudi posameznika. To je glavni na-
Danes popoldan ob šestih poteče petdeset let, odkar se je 22. aprila 1881 sestalo ljubljansko trgovstvo k ustanovnemu občnemu zboru gremija v slavnostno sejno dvorano ljubljanskega magistrata. Doba petdesetih let pomeni v trgovstvu dobo dveh generacij — ki sta se tudi v ljubljanskem gremiju izvrstili in izživeli. Danes je gremij široka demokratska organizacija vseh trgovinskih obratov, počenši od najmanjših, v mestu Ljubljani in šteje nad 1360 članov — gremij pa, ki se je ustanovil pred 50 leti, je bil daleč od tega in je obsegal ozek krog protokoliranega trgovstva, ponosnega na svoje tradicije, samozavestnega v obrambi svojih pravic, katere je želel in hotel z gremij alno organizacijo še jačje uveljaviti. Nekoliko kronike:
Gremij v Ljubljani je bil ustanovljen na robu dolge, gospodarsko sterilne dobe depresije, ki je bila zavladala po poraznem polomu Dunajske borze tudi v naših idiličnih krajih. Na drugi strani pa pada njegova ustanovitev tik pred začetek velikega- zadružnega pokreta med Slovenci v naših krajih, v dobo, ko se je začela med našimi ljudmi polagoma buditi zavest in smisel za gospodarstvo, gospodarski napredek in želja osamosvojitve na gospodarskem polju.
Misel in želja, da naj se ustanovi gremij, se je sprožila v trgovskih krogih v Ljubljani že pozimi leta 1881. Vršili so se razni razgovori in sestan ki, izvolil končno pripravljalni odbor, katerega načelstvo so poverili trgovci tedanjemu uglednemu predsedniku Trgovske in obrtniške zbornice g. Aleksandru Dreo-tu. Duša pripravljalnega dela je bil zbornični tajnik, agilni in neumorni Ivan Murnik, poznejši poslanec in predsednik Kmetijske družbe. Tako je osnovanju prve stanovske organizacije trgovstva kumovala naša matična korporacija Zbornica za trgovino, industrijo in obrt.
Sredi marca 1881 so pripravljalna dela uspela že tako daleč, da je bil sestavljen podroben načrt pravil — nakar je zbornični predsednik A. Dreo sklical dne 22. marca na rotovž posvetovanje pripravljalnega odbora, da definitivno sklepajo o ustanovitvi gremija in odobrijo pravila. Te seje so se poleg članov odbora A. Dreo, Leopolda Burgerja, Petra Lassnika, Franca X. Souvana jun. in Matevža Treuna udeležili še sledeči trgovci: Ivan Ahčin, Franc Fortuna, Anton Jentel, Alfred Ledenig, Štefan Nagy, F. M. Regoršek, Ivan C. Roger, Viktor Schiffer in Ernst Stoki.
Predlog za ustanovitev gremija je stavil zborovalcem zbornični član Lepold BUrger, ki ga je utemeljil, kakor čitamo v zapisniku zborovanja — s sledečimi interesantnimi izvajanji:
»Ni več vprašanja,« — je povzei besedo L. Burger, »da so interesi trgovskega stanu v mestu tako razčle njeni, da zasluži skrb za dobrobit in usodo stanu, ki je za splošnost in dr žavq, tako važen kakor trgovski, da se pripadniki tega stanu združijo enotno celino, ter da. v okviru svojih pravic porabijo vsa sredstva, da po svojih močeh ščitijo in pospešujejo
Prijave o zalogah blaga in stanju terjatev xa nah.nc.dLno odmero prometnega davka po dosedanjih predpisih.
men zadruge, ali kakor jo sedaj imenujemo, gremija trgovcev.
Dovoljujem si opozoriti Vas, kako zelo bi bilo želeti, da pride do skupnega enotnega postopanja v vprašanjih učnega in sKižbenega odnošaja. Nameščenci, ki jih potrebujemo dandanes, so vse kaj druzega kakor je to bil primer pred okroglo 30 leti. Prostost gibanja, naraščajoča konkurenca izčrpavajo bolj kot kdaj poprej delavnost trgovca. Zato potrebuje tudi zmožnih ljudi. Pri današnjem stanju poslovanja ne rabimo več pomagačev (Handlanger), marveč ljudi, ki imajo vsak po svoji uporabi čim boljšo komercijelno izobrazbo.
Mislim, da ste, gospodje, sporazumni, ako predlagam, da bi bilo zelo želeti, da naj bi se spori med člani gremija in njihovimi pripadniki poravnavali v okviru gremija.
Posebno važen nadaljnji moment bi bila ustanovitev naprav, da bi se podpiralo naše obolele in obubožane tovariše. Razne druge poklicne organizacije so že, kakor vidite, ustanovile sklade za podpiranje zadružnih članov, kakor n. pr. zdravniki, odvetniki itd., ki vse plodonosno delujejo. Mislim, da se bodete strinjali z mojimi nazori, da bi imela ustanovitev takega sklada za pripadnike trgovskega stanu v našem mestu zelo dobrotvorne posledice ter da bi lahko nudila obubožanim tovarišem posebno na stara leta izdatno pomoč in podporo.
Končno je želeti, da se osnuje organizacija tudi iz razloga, da bi se mogla dajati oblastim in Trgovski ter obrtniški zbornici pojasnila, poročila in mišljenja z obširnejšo motivacijo, kakor pa jo more podati odnosno se sme pričakovati od posameznega trgovca.
Skratka, trgovstvo mesta Ljubljane naj se združi, da izvoli iz svoje sredine organ, ki bo kar naj izdatneje branil naše interese in zato stavim predlog:
da slavni zbor sklene ustanovitev gremija trgovcev v Ljubljani.«
Zborovalci so soglasno sprejeli z odobravanjem Burgerjev predlog in pričeli podrobno razpravo o načrtu gremijalnih pravil, ki jih je obrazložil zbornični tajnik Ivan Murnik.
Drugi dan, dne 23. marca je že krožilo po Ljubljani vabilo za pristop v gremij. To vabilo so podpisali gg. člani pripravljalnega odbora. Vabilo povdarja, da more postati član gremija oni trgovec, ki plačuje letno 31 gld. 50 kr. čiste pridobnine brez doklad. Bilo je razposlano 83 trgovcem, od katerih se jih je 76 izjavilo za nristop k gremiju. Interesantno je, da niti polovica prvotnih članov gremija danes nima več tvrdke v Ljubljani.
Naprej so se razvijali dogodki ze-
lo	hitro. Dne 30. marca so bila nato vložena gremijalna pravila, ki jih je predsednik deželne vlade baron Winkler z odlokom z dne 11. anrila 1881 štev. 2638 odobril. 14. aprila je
(Nadaljevanje in konec na drugi strani.) • t ?
' Akcija zbornic, da se trgovci, obrtniki in industrijci, ki po novih predpisih v notranjem prometu niso dolžni plačevati skupnega davka na poslovni promet, oprosite vlaganja prijav o zalogah blaga in o stanju terjatev po stanju dne 31. marca 1931, odnosno da se prijave nadomeste s plačilom ene četrtine za leto 1930. predpisanega prometnega davka, še ni zaključena. Merodajni činitelji taki likvidaciji vprašanja prehodnih določil sicer niso nenaklonjeni, tem manj, ker pomenja tako za davčne zavezance kakor za državne organe in davčne odbore znatno olajšavo, vendar pa smatrajo, da morajo, ker gre za iz-premembo zakona, predložiti predlog merodajni komisiji v odobritev. Vsekakor pa bo ministrstvo za finance naročilo davčnim oblastvom, da pri oceni vrednosti zalog upoštevajo padanje cen.
Kar se tiče terjatev, je izjavil zastopnik ministrstva financ, da se morajo izkazati samo terjatve iz 1. 1930. in iz 1. če (triletja 1931, fle pa tudi terjatve iz dobe od leta 1922. do leta 1929. V tem zmislu se bodo dosedanje naredbe glede izkazovanja terjatev izpremenile s posebno naredbo, ki se takoj objavi.
Prijave terjatev morajo vložiti s a -moonitrgovci, obrtniki in industrijci, kojih promet je znašal 360.000 Din na leto in so torej plačevali dosedanji davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa in ga četrtletno od-premljali davčni upravi. Vsi ostali trgovci, obrtniki in industrijci, to je oni, kojih promet ni znašal preko 360 tisoč dinarjev in so davek na poslovni promet do sedaj plačevali pavšalno,
nimajo glede prijave terjatev nobene obveznosti. Oni niso dolžni vložiti prijave o vrednosti terjatev, pač pa vložc prijavo zalog
Ker ni pričakovati, da bi se zakon, ki predpisuje prijave zalog, izpreme-
nil še do konca meseca aprila t. 1., ko poteče rok za prijave, je v interesu trgovcev in obrtni-kov,davložijodokoncame-seca aprila t. 1. prijavo:
l.ovrednostiblaganadan 31. marcat. 1. kolikor skupni davek na to blago še niso plačali pri morebitnem uvozu od dne 26. marca t. 1. dalje, pri čemer naj upoštevajo morebiti pričakovano izpremembo (padec cen);
2. kolikor so bili dolžni voditi po prejšnjih predpisih knjigo opravljenega prometa, morajo v prijavi tudi izkazati neplačane terjatve iz leta 1930. in I. četrtletja 1931. po stanju 31. m a r c a 1931. v kolikor še niBO v knjigah odpisane,odnosno v kolikor je njihovo izterjanje v obče mogoče.
Industrijalci, ki po novih predpisih ne pridejo v poštev za plačilo skupnega davka, morajo istotako tako predložiti prijavo o vrednosti blaga in terjatev, oni pa, ki bodo mo-raliponovihpredpisihplft-čevati skupni davek, prijavijo pa samo terjatve po stanju dne 31. marca t. L
Prijave se vlagajo po dosedanjih tiskovinah, ki so se porabljale kot prijave za davek na poslovni promet.
Glede prijav zalog in terjatev ču-jemo, da je v teku akcija, da se opro-ste vlaganja prijav o vrednosti blaga in terjatev po stanju dne 31. marca 1931. vsi davkoplačevalci, ki niso po dosedanjih predpisih bili dolžni voditi knjigo opravljenega prometa. Akcija ni zaključena in še nismo mogli doznati, ali je finančna uprava na predlog pristala. Iz nekaterih poročil bi se dalo sklepati, da je akcija uspela, vendar pa jih še nismo mogli proveriti in bodemo, čini dobimo konkretnejša poročila, o uspehu takoj poročali v našem listu.
CARINJENJE VREČ IN OMOTOV.
Da bi ;se odstranile neke nepravilnosti pri carinjenju vreč in omotov pri uvozu in izvozu, je ministrstvo za finance, oddelek za carine, izdalo navodila vsem ca rinsk i m oblastem:
1. da ne sprejmejo v delo uvoznih deklaracij, po katerih se prijavljajo vreče za uvoz kot povratne, ako poleg take prijave ni predložena tudi deklaracija o skupni teži, tarifni postavki, povprečni teži poedinih vreč teir njihovem številu in vrsti.
2. da ne sprejmejo v delo izvoznih deklaracij, po katerih se prijavljajo vreče za izvoz kot povratne, ako s temi deklaracijami niso predloženi podatki o številu in vrsti vreč, o njihovem stanju in skupni teži pošiljk.
Vsebalkanska konferenca turistike.
Balkanska konferenca v Atenah (od 5. do 12. oktobra 1930) je izvolila Balkanski svet, ki je imel 30- januarja t. 1. sejo v Solunu. Tedaj je bila sklenjena ustanovitev balkanske federacije za tu-ristiko. iDalje naj bi se vršil na koncu aprila 193-1 balkanski turistovski teden. Turški touring-klub in avto-klub orga-niiira sedaj te prireditve. V to svrho
je vpoklican za dobo od 25. do 28. t. rt. turistovski kongres v Carigrad. Na dnevnem redu je vprašanje medsebojnega približanja balkanskih narodov i gojitvijo turistike, z zboljšanjem mednarodnih prometnih sredstev na Balkanu (ceste, železnice in zračni promet), s turistično organizacijo balkanskih narodov, s prometno propagando, s proučeva.-njem prometnih zvez, zlasti v avtomobili nem prometu na avtocesti Calais —Carigrad, odsek Budimpešta—Carigrad, dalje z organizacijo balkanskih arheoloških izletov, s pristopom balkanske federacije k Mednarodni turistor-ski alianci, s programom za drugi balkanski turistovski teden in za kongres, z izvolitvijo stalnega sedeža za urad federacije lin za njegovo organizacijo. Ude-ležniki dobijo 50odstoten voaninski popust na turških železnicah in SOodstoten popust na Orientalskih železnicah (Mala Azija), dalje zastonjsko vožnjo na vseh transportnih sredstvih >v Carigradu in v Ankari (gl. ihesto Turčije), sledtijiC 50odatoten popust v gledališčih in kinih teh dveh mest. Tudi Jugoslovanski avtokkib se udeleži v zvezi z Uradom za tujski promet in z Jugoslovanskim touring-k.hibom izleta v CarigTad, odkoder se more bdet podaljšati do Ankare.
(Nadaljevanje in konec članka: Pred polstoletnem.)
mestni magistrat dostavil zadevni odlok predsedniku zbornice A. Dreu kot načelniku pripravljalnega odbora, ki je nato takoj za 22. april^ sklical ustanovni občni zbor.
Dan po občnem zboru naznanja gremij v smislu odloka mestnemu magistratu, da so bili izvoljeni na ustanovnem občnem zboru sledeči gremijalni funkcijonarji:
Načelnik: Aleksander Dreo, trgovec in predsednik TO zbornice.
Podnačelnik: Emerih C. Mayer, trgovec in član TO zbornice.
Odborniki: Franc Fortuna, Jožef Kordin, Peter Lassnik, Franc X. Souvan ml., Matevž Treun,
in prosi, da se načelnikova izvolitev pOttdl. Dne 27. aprila je razposlal g^mij vsem prijavljenim članom okrožnico, da znaša inkorporacijska pristojbina 5 goldinarjev in letna doklada pa 3 goldinarje, tako da je gremU inkasiral kot prvo razpolož-nino 480 goldinarjev.
Pol meseca pozneje je izročila TO zbornica gremiju v upravo šolski sklad, ki ga je bila trideset let po-pireje prevzela od tedanje trgovske repi^zentacije. Sklad je bil tedaj že dosegel lepo svoto 12.784 gold 42 kr. Prvi redni gremij alni proračun je bil nato sestavljen za leta 1883-84 in izkazuje sledeče svote v goldinarjih:
X. Grcmijalni sklad:	1883	1884
a) Potrebščine: za pisarno	100 —	100 —
tiskovine		50 —
podpore	76 —	30 —
rezerva	20'40	20'—
Skupno	19640	200 —
b) Kritje	19640	200 —
dtireati gremijalnega sklada	19'46	20 —
ičtrii prispevki članov	222 —	225 —
Skupno	241-46	245 —
IL Šolski sklad: a) potrebščine:		
1. Plača šolsk. ravn. P. Mahru	600 —	600 —
2. Pripravljalni tečaj	115-20	120 —
3. Blagoznanstvo	41'—	40'—
4. šolske nagrade	14'—	20'—
Tiskovine, inserati	7'84	8 —
6. Prispevek za proslavo 50-let-nega jubileja gremijalne šole (1884. leta) —''—		300 —
Skupaj	-3 —J CO O	1100'—
e) Kritje		
1. Obresti šolskega sklada	65291	650"—
2. Vpisnina in oprostnlne	275 —	250'—
3. Šolnina	30 —	—"—
Skupaj	957-91	900 —
Torej oba proračuna s primanjkljaji, — prvi 55, drugi pa ca 200 goldinarjev.
Gremij je vzel svoje naloge zelo resno. Prav posebno pozornost je posvečal šolstvu, vajeništvu in disciplini med članstvom. Seje so bile zelo pogoste in zapisniki so nam danes živa priča, s koliko vnemo so se funkcijonarji posvečali svojim nalogam. Pravila iz leta 1881. se bistveno ločijo od današnjih. Dočim je danes vskado, ki poseduje obrtni list za trgovsko Stroko automatično in obvezno član gremij a, je bil tedaj gremij prostovoljna organizacija onih, ki plačajo najpianj 31-50 gld. pridobnine. O sprejemu novih članov je odločal občni zpor na predlog načelstva. Pravico na obisk gremijalne šole so ime-
li	praviloma tudi samo vajenci čla-PPV gremija.
Tako je bil osnovan gremij, ki je prvotno uradoval in posloval nemško. PO 24. letih je leta 1905. prešel popolnoma v slovenske roke in mu je kot- prvi slovenski predsednik načeloma} g. Ivan Knez, poznejši predsednik TO zbornice.
Pestra in interesantna je zgodovina delovanje gremija v preteklih pet-desetlh letih. Tudi v gremiju se Je zrcalila vsa narodnostna in gospodarja borba Slovencev. Gremij alna kronika je tesno povedana z zgodovino gospodarstva mesta Ljubljane in CtiMm povojnim (stanovskim pokretom Ravenskega trgovstva. PetdeseUetni-00 obhaja v ponosni palači Trgovskega doma, kamor se je nedavno preselil z gremij alno Solo.
Danes, ko se vodi v naši državi še vedno borba za slobodne in obvezne stanovske organizacije, je nam v ponos, da so Ljubljanski trgovci to vprašanje rešili že pred pol stoletjem in ga rešili dobro v korist napredka ih povzdige stanovske samozavesti. V nedeljo bo ljubljanski gremij proslavil svoj jubilej s slavnost-
UREDITEV DELOKROGA CARINARNIC.
Finančni minister je na predlog carinskega oddelka predpisal naredbo o delokrogu in carinskem območju v carinskih rajonih: Gomia Radgona, Dravograd-Me-ža, Jesenice', Kotoriba, Ljubljana, Maribor ;in Rakek. S to naredbo je urejeno delovanje teh carinarnic glede carinjenja blaga in prehoda potnikov čez mejo.
3» iu5ih OTdJtiiurii
Občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
se bo vršil v torek, dne 28. aprila 1931 ob 7. zvečer v veliki dvorani *Trgovskega doma« v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 27.
Dnevni red:
1. Pozdrav načelnika.
2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Tajniško poročilo.
4. Računski zaključek za leto 1930.
5. Poročilo preglednikov računov.
6. Odobritev proračuna za leto 1931.
7. Volitev: načelnika, dveh namestnikov, dvanajst članov odbora, šest namestnikov odbora, šolskega odbora, raz-sodiščnega odbora, dveh zastopnikov v »Pomočniški zbor« ter deset delegatov in namestnikov za Zvezni občni zbor.
8. Samostojni predlogi.
9. Slučajnosti.
Samostojne predloge je predložiti načelstvu Gremija do 21. t. m.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro kasneje, to je točno ob 8. uri, v zmislu § 17 gremijalnih pravil ravnotam, z istim dnevnim redom občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih.
Odbor.
*	>1«	*
Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na svečano proslavo 50-letnice obstoja gremija, ki se bo vršila v veliki dvorani Trgovskega doma, v nedeljo ob 11. uri.
*	*	*
Sreski gremij trgovcev v Mariboru
razglaša: V nedeljo 26. t. m. se vrši občni zbor Sreskega gremija trgovcev v Mariboru v hotelu »Orel« ob 2. uri popoldne.
*	*	*
Opozorilo kupujočemu občinstvu!
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja slavno občinstvo v mestu in na deželi, da prodajajo v zadnjem času pri privatnih strankah (po hišah) sumljive osebe v veliki množini blago za obleke. Tako ponujanje je v zmislu obstoječih predpisov strogo prepovedano. V izogib nepotrebnih posledic, se občinstvo opozarja na to nedovoljeno ponujanje blaga ter vljudno naproša, da vse take prodajalce blaga naznani bližnjemu stražniku oziroma orožniku.
 LUi----------------------
no sejo in objavil obenem zgodovino svojega dklovanja, naporov in prizadevanj za ljubljanski trgovski stan. Ob, tej priliki izide tudi posebna slavnostna številka »Trgovskega tovariša«. Iskreno častitamo gremiju k današnjemu jubileju, ki naj bo praznik stanovske solidarnosti vsega našega naprednega trgovstva!
Paketni promet in davek na poslovni promet.
Od trgovca smo prejeli glede gornjega, danes zelo aktualnega predmeta, vprašanje, na katero dajemo odgovor potom lista, ker zanima naj-brže vsakega, ali vsaj večino naših trgovcev.
Vprašanje: Ali se bo pri železniških pošiljkah iz inozemstva, pri katerih se mora itak predložiti originalno izpričevalo in originalni račun, upoštevala faktična vrednost blaga in od te računalo 3%, ali se bo tudi pri teh ravnalo po praksi, da pomeni petkratna carina vrednost blaga?
Manjši trgovec sedaj nekaterih predmetov sploh ne bo mogel uvažati, ker bi pri pošiljkah po pošti plačal previsok davek, po železnici se pa ne splača pošiljati predmete, ki morda tehtajo le 5 kg, a morda predstavljajo vrednost 5000 ali še več tisoč dinarjev.
Odgovor: Računanje vrednosti blaga po petkratnem iznosu carine predvideva zakon o skupnem davku samo za poštne pošiljke, dočim se pri pošiljkah po železnici ugotovi vrednost s ceno po fakturi, kateri se prl-štejejo še postranski stroški (prevoza itd.). Glede obdavčevanja poštnih pošiljk s skupnim davkom je v teku akcija vseh gospodarskih zbornic v državi in je upati, da se bodo predpisi, ki veljajo samo za poštne pošiljke, izpremenili in upoštevali predlogi, da naj se tudi od poštnih pošiljk pobira skupni davek na enak način, kakor za pošiljke po železnici.
Že v 24 urah barva, plcsira in
kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. I*ere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
ffinudbejoutraSemnu
Tovarna metel išče potnika za Hrvatsko in stalnega zastopnika za mesto Zagreb.
Češka tovarna damskega perila (ročno vezenje) in zastorov išče zastopnika za Jugoslavijo.
Veleugledna tvrdka v Hannovru išče zastopnika za Slovenijo za raznovrstne kovčege.
Pojasnila samo za člane v pisarni društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani (Trgovski dom).
Tovarna za testenine in sladno kavo išče zastopnika za Dravsko banovino.
Draper & Bende, London, 2 A Wind-sor Court, Montewcll Street, žedi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo suho robo (l&eeno kuhinjsko orodje), krožnike itd.) ter s takimi, ki izdelujejo naslonjače. Ponudbe je posati tvrdki neposredno.
FINSKA DRŽAVA USTANAVLJA DELNIŠKO DRUŽBO.
Finska država, ki je leta 1828 neki svoj bakreni rudnik na novo uredila in mu dala obširnejše obseg, je padec na trgu bakria tudi močno občutila. Leto 1928 se je zaključilo z dobičkom 4 milijonov 500000 finskih mark, leto 1929 z dobičkom 21 milijonov in leto 1930 z zgubo 1,300.000 mark. Ker je to zgubo oleg padca bakrenih cen zakrivila tudi irokratična uprava, bo država spremenila rudnik v delniško družbo z delniško glavnico 80 milijonov mark.
Občni zbor jugoslov. Zveze [prodajalcev tobaka se je vršil v Beogradu. Sklenjena je bila resolucija, ki bo predložena upravi- državnih monopolov in v kateri so navedena vsa vprašanja, katerih rešitev prodajalci zahtevajo.
Trgovski potniki »o predložili min. predsedniku in prometnemu ministru Svoje želje glede vozninskih olajšav.
V Novem Sadu bodo pričeli v kratkem graditi centralno carinsko skladišče in novo banovinsko palačo.
Subotica je pričela graditi nov carinski urad, ki bo največji, najlepši in najmodernejši v državi. Stroški so prora-čunjeni na 17 mil. dinarjev.
Posojilo mesta Zagreb bodo po zadnjem sklepu občinskega sveta najeli pri domači bančni skupini. Gre za vsoto 95 nul. din. Posojilo bo služilo investicijskim namenom.
Subotica šteje po zadnjem štetju manj prebivalcev kot leta 1921, in sicer 98.700.
Nori Sad s Petrovaradinom vred šteje 61.000 prebivalcev.
Za financiranje eksporta ogrskih vin
bodo ustanovili v Budimpešti s pomočjo vlade posebno banko.
Priprave za britansko - francosko trgovsko zvezo bosta vodila v Londonu dva odposlanca francoske vlade.
Za Mednarodno banko za agrarne kredite je predvidena glavnica 50 mil. dol. Udeleženih na ustanovitvi je sedaj
19	držav. Glede sedeža banke je bilo vloženih več predlogov.
Cslov. lesna industrija se na vso moč trudi, da bi si zasigurala prodajo na prekomorskih trgih. Ker se vsled visokih transportnih stroškov ne morejo doseči odgovarjajoče cene, se trudi praška centrala lesnih producentov za dosego izrednih vozninskih popustov, za kar obstojijo dobri izgledi.
Število inaolvenc v Češkoslovaški je doseglo v marcu s 544 proti februarju s 390 nov rekord (lani 344 in 354). Mar-' čeva številka je za več kot polovico nad številkami deflacijske dobe.
Krupp in ameriški jekleni trust sta se dogovorila glede skupne uporabe nekaterih patentov. Krupp bo šel Ame-rikancem tudi v tehniških vprašanjih na roko.
Holandski producenti kavčuka so z
imenom »Verubo« osnovali zvezo za skujpno izvedbo restrikci jakih odredb glede produkcije. Zveza je sklenjena do 31. decembra 1936.
Londonski trgovci s kavčukom dvomijo, da bi prišlo v doglednem času do obsežnih restrinkcijskih odredb.
Med Courtaulds Ltd in British Cela-nese se vršijo pogajanja glede ustanovitve interesne skupnosti. Courtaulds kontrolira 80 odstotkov angleške visco-se - produkcije, Celanese je pa največji angleški producent azetatnega prediva.
Pridelk rdečih jagod v Bolgariji bo znašal letos okoli 800.000 kg, še enkrat toliko kot lani. Tako so izračunidi. Prišla so že velika naročila iz Avstrije, Nemčije in Francije.
Industrijska diskontna družba v Amsterdamu, koje delniška glavnica znaša 12,800.000 hol. gold. in ki se peča s financiranjem raznih domačih in inozemskih podjetij, je zgubila v preteklem poslovnem letu 8,250.000 goldinarjev ali dve tretjini delniške glavnice. Išče novih finančnikov, ki bi se za podjetje zainteresirali.
Ruske oblasti so sklenile zgraditi trgovsko brodovje, broječe 44 ladij s to-našo 170.000 ton. Hkrati bo zgrajenih več manjših vojnih ladij. Vse naj ibo dogotovljeno do konca tekočega leta.
Ufa bo pričela menda zopet i izplačilom dividende; govorijo o 4 do 5°/o. Njena bančna imovina znaša sedaj 7 milijonov mark.
Velikanska tekstilna fuzija v U. S. A.
se je izvršila z združitvijo 14 tekstilnih tovarn, ki razpolagajo s 300.000 vreteni. Glede vstopa v novo dTužbo se pogaja še šest tovarn.
Ameriški farmerski urad, ki jo bil v podporo farmerjev pokupil nad 275 milijonov hušlov pšenice, je sklenil pror dati jo na evropskih togih. Mislijo, da bo zgubil urad pri tej prodaji 50 odstotkov nakupne cene.
Vsak trgovec in smotren gospodar mora citati
»TRGOVSKI LIST«
Kako se vlagajo tožbe pri upravnem sodišču.
Važne informacije za naše organizacije in za vsakega gospodarja.
Po številnih praktičnih primerih u-pravnega sodišča v Celju smo se prepričali, da se mora veliko tožb na upravno sodišče zavrniti samo radi tega, ker ne odgovarjajo formalnim predpisom uprav-nosodnega zakona z dne 17. maja 1922, Sl. N. br. 11. Po tem zakonu zamorejo namreč vlagati tožbe stranke same brez advokata. Stranke so pa seveda skoro vedno zelo slabo ali pa sploh neinformirane o načinu, kako se vlagajo tožbe v upravnosodnem postopanju, in izgube svsCed formalnih pomanjkljivosti od njih začete upravne spore. V informacijo našim či tat el jem priobčimo v naslednjem 3 tipične odloke upravnega sodišč v Celju, s katerimi so se morale zavrniti nepravilno vložene tožbe. Prepričani srno, da bo s tem v veliki meri ustreženo čitateljem Trgovskega lista.
Upravno sodišče v Celju je zavrnilo tožbo X. Y. zoper odločbo reklamacijskega odbora pri finančnem inšpektoratu glede pridobnine za davčno leto 1929.
Odlok se opira na nastopni razlog:
Tožitellj je prijavil v svrho odmere pridobnine za davčno leto 1929. pri davčni upravi, da je imel čistega dohodka pri svojem obrtu v 1. 1928. v znesku 1000 Din, od česar se je odmerila pri-dobnina na 61'80 Din.
Pirati tej odmeri se je pritožila stranka na reklamacijski odbor. V prizivu pobija prevsoko oceno čistega dohodka in prometa ter navaja, da je vsled visoke starosti zelo malo dela. Bil je doslej že 2 leti oproščen tega davka, kar iprosi ■tudi sedaj.
Reklamacijski odbor je priziv zavrnil, .češ da je davčni odbor ocenil čisti dohodek po njegovi lastni prijavi in ki odgo varja tudi vsled starosti zmanjšani de-Hazmožnosti.
Proti tej odločbi je stranka pravočasno vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri izpodbija navedeno odločbo in predlaga, da se razveljavi.
Upravno sodišče je o tej tožbi razmo-trivalo sledeče:
>Predvsem je z ozirom na izvajanja v tožbi ugotoviti, da upravno sodišče ni upravno oblastvo, kateremu bi pristaja-
lo, da znižuje davke, ali oprošča od istih, kakor to zahteva tožba. Upravno sodišče sodi nasprotno po čl. 15 upravno sodnega zakona z dne 17. maja 1922, Službene novine br. 11, o administrativnem sporu, ki nastane med poedincem na eni in upravnim oblastvom na drugi strani, kadar je akt upravnega oblastva kršil pravico ali v zakonu osnovan neposredni osebni interes tožiteljev.
Ta administrativni akt je pa treba izpodbijati s konkretnimi navedbami, to je s tožbenimi točkami v smislu čl. 22 ravnokar omenjenega zakona. Navedbe tožeče stranke v tožbi napadajo izpodbijano odločbo le glede višine odmerjenega davka, češ da ob (prikazanih živ-ljenskih in gospodarskih prilikh ne zmore tako visokega davka. Tudi tožba ne vsebuje nikakih činjenic in dokazov, da bi toženo oblastvo ne bilo pravilno uporabilo zakona ali zakonitih uredb in da ne bi bilo upoštevalo predpisov postopanja. Osobito tožba ne izpodbija postopanja in ugotovitve toženega oblastva v tem, da se je določil in ocenil čisti dohodek obrata tožeče stranke po členu 57. zakona o neposrednih davkih, torej s svobodno ocenitvijo čistega dohodka na podstavi gradiva, ki je bil na razpolago.
Čim pa je ocenitev letnega prometa in dohodka prepuščena svobodni ocenitvi davčnih odborov, se presoja njene pravilnosti odteguje upravnemu sodišču (čl. 19., točka 3 upravnosodnega zakona z dne 17. maja 1922, Službene novine br. 111). Upravno sodišče potemtakem ni pristojno in po zakonu ni upravičeno, da bi pretresalo dokazno oceno toženega oblastva tam, kjer gre nesporno za ugotovitev in ocenitev čistega dohodka na podlagi svobodnega preudarka davčnega odnosno reklamacijskega odbora. V ostalem pa ni formulirala tožeča stranka nobene tožbene točke v smislu čl. 22. upravnosodnega zakona.
V nedostajanju tožbenih točk v pogledu pravnopomotnosti in nepravilnosti postopanja toženega oblastva, je bilo . tedaj tožbo po. točki 1. čl. 24. upravnosodnega zakona z odlokom zavrniti.«
(Sledita še dva tipična interesantna
primera v prihodnjem »Trg. listu«.)
Poravnave in konkurzi.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani razglaša naslednjo okrožnico o otvor jenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkur*» za čas od 11. do 20. aprila 1931:
A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Superger Franc, Hrastnik.
Savska banovina: Rendeli Etelka, Zagreb.
Primorska banovina: Medič Dušan
pok. Laze, Knin.
Drinska banovina: Novakovič Milan, Obrenovac.
Zetska banovina: Lekič Dž. Mitar, Ce-Dunavska banovina: Levaj Šandor, Novi Bečej.
Vardarska banovina: Aguš Ejuba, želi apoik. iNakija, Skoplje; Šuikri i Zejnel, brača A. Murteza, Struga; Tasič brača, Kumanovo.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Brezovnik Ladislav, Vojnik; Fornara Ant. vdova Elza Fognara, Celje, Glavni trg 15; Hafner Iv«*n, Škofja Loka, Spodnji trg 4; Kosar Rozalija, Lava 20 pri Celju; Kump Fr., Novo mesto.
^ Sa-^°Tina: Grtinbaum Josip, Mihftljac,
Primorska banovina: Muzaferovič Šalih pokoj, Ibrahima, Tomislavgsad; Weissenberger Avgust, Šibenik.
Drinska banovina: Waldsr Binkas
Vukovar.
Zetska banovina: Petrušič Niko, Dm brovnik.
Dunajska banovina: Ilijan Milan, Go-špočinci; Klajič Lazar, St. Bečej; Kucer Lndovik, Bozdan; Toibinz Rafael, Mas-tort; Vidakovič Josip, Svet. Miletič.
Vardarska banovina: Jankovič K on i sin, Leskovac.
TFDENLlJllBI
- Jtft€bjv?jDWoai(i
Beograd, Zemun, Pančevo: Petrovič Vlade i Milivoj, Zemun.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Horvat Minka, Ljubljana; Horvat Oton, Maribor; Jur-jaševič Matija, Središče; Novak Janko, Ljubljana, sedaj v Celju, Prešernova ul. >24; Skubitz Edrnund, Gaberje.
Savska banovina: Stojnič Milan, Petrovo selo, Ličko.
Primorska banovina: Jakaša Vinko, Split.
Dunavska banovina: Brandaje brača, Novi Sad; First Geza, Subotica.
Moravska banovina: Mijajlovdč Novica, Gsanica.
Vardarska banovina: Svrdel-Vebi Be-čet, Debar.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Savska banovina: Kuch Leon i Vilma, Slav. Brod.
Drinska banovina: Janoševič Pojo, Srem- Mitroviča.
Dunavska banovina: Sdrado Nikola, Begej Sv. Djudja; Velikobečkerečka pu-čka banka d. d., Veliki Bečkerek.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni naroki katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurent (prisilni) upravitelj, aa izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od» pravljeno, se izve v društvenem tajništvu
BPSKI PETROLEJ ZA ARABIJO.
Ruski sindikat nafte je sklenil z dvema sovjetskima organizacijama dogovor o prodaji ruskih petrolejskih produktov v Arabijo. Ruske petrolejske produkte hočejo prodajata po nižjih cenah kot so se prodajali doslej v Arabiji slični produkti drugih dežel. Ruski izvoz se obrača v prvi vrsti proti britanski petrolejski industriji.
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna.
Izvžemši ponedeljka (13. t. m.) je vladala na vseh borznih sestankih minulega tedna znatna kupčijska razgibanost, ki se odraža zlasti v teh-le prometnih številkah:
13. aprila Dia 1,715.480 25 London-Curih
14. aprila Din 4,137.421-70 Berlin-Newyork
15. aprila Din 4,545.475-28 Newyork-Lo.ndon
16. aprila Din 4,319.139-37 London-Curih
17. aprila Din 4,990.091 05 Newyork-Pariz
Skupaj Din 19,707.007-71
Od celotedenskega prometa je bilo s posredovanjem Narodne banke nabavljeno deviz za dvanajst in tričetrt milijona dinarjev, med drugim največ Newyorka (3-377 milj. Din) in Prage (3-168 milij. Din), dokaj unanje Londona (1-838 lilij. Din), Berlina (1-557 milij. Din) in Curiha (1-260 miilij. Din), poteg tega pa še Dunaja za 760 tisoč dinarjev, Pariza za 723 tisoč dinarjev in Amsterdama za 68 tisoč dinarjev. Nasprotno je bilo v pretečenem tednu zaključkov v privatnem blagu le za 6 957 milij. Din, od česar odpade na zaključke v Londonu 1-963 milij. Din, v Newyorku 1-380 milij. Din, v Curihu 1-262 milij. Din, v Trstu 892 tisoč dinarjev, v Parizu 841 tisoč dinarjev, v Budimpešti 425 tisoč dinarjev, na Dunaju 119 tisoč dinarjev, razen tega pa še nekaj zaključkov v Berlinu ter malenkost Amsterdama, Bukarešte in Kopenhagna.
iV devizni tečajnici prejšnjega tedna je omeniti v prvi vrsti splošno nazadovanje tečajev onih deviz, s katerimi se na ljubljanski borzi največ trguje in sicer pri Londonu, ki je popustil od ponedeljka na petek od 276-39 na 276-31, pri Newyorku (od 56-775—56'765) in pri Pragi (od 168-51 na 168-40), dočim je bil petkov tečaj enak ponedeljkovemu pri devizi Amsterdam (22-825), Berlin (13-545) in Dunaj, ki je beležil 7-9978 na vseh borznih sestankih razen v torek 14. t. m., ko je bila njegova notica 7-9957. Deviza Trst je beležila 13. t. mč 297-64, v torek nekoliko popustila, od srede na četrtek se ponovno okrepila, v petek pa notirala 297-64 za denar in 297-81 za blago, medtem ko je bil tudi Bruselj v opadanju in beležil v petek 7-908 napram 7-9102 v ponedeljek nalik Parizu, ki je od 222-44 (13. t. m.) na petek 222-41 za malenkost nazadovali. Edini Curih je bil trgovan na dosedanji bazi 1095-60 in Budimpešta, ki je skozi ves prošli teden beležila nespremenjeno ob tečaju 9-9206. V četrtek je bilo nabavljeno nekaj Bukarešte po tečaju 35-— in Kopenhagna po tečaju 1530-—.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca ncspremenjono mlačna.
V efektni tečajnici prejšnjega tedna ni bilo nobenih tečajnih sprememb ter je bil papir »šešir« na vseh borznih sestankih nuden po 75 Din.
Zaključena je bila 13. t. m. Kranjska industrijska družba po 320 Din in 16. t. m. pa 2% loterijsko posojilo iz 1. 1881. po 100 Din.
Blairovo 8% posojilo je bilo na prvih treh borznih sestankih pretečenega tedna nudeno po 93-25, v četrtek po 93-75 in v petek celo po 94-—, dočim je 7% beležilo 83-26 na vseh sestankih.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
Položaj na Slovenskem lesnem trgii se v zadnjem tednu ni zboljšal, vsaj kar se cen tiče, in kakor izglfida, tudi ni pričakovati na kakšno povišanje istih. Pričakovalo se "je "sicer, da bo nastopajoča spomladanska stavbena sezija povzročila velik odjem stavbnega materijala in g tem dvig cen, vendar kakor vidimo — ni to slučaj. — V tesanem lesu je pač nekoliko več povpraševanj, toda cena je vkljub temu šibka. — V mehkem rezanem lesu pa stojimo tako rekoč na mrtvi točki. Razen nekaj vagonov desk L, II., remeljnov posebnih dolžin in epe-cijelnih komisij ee ni trgovalo. V hrastovimi se je vpraševalo *a plohe debelejših dimenzij, parizerje in boules. —
V bukovini ni prišlo do kakih večjih sklepov ter je opaziti, da nepovoljne razmere v Španiji zadržujejo eksporl bukovih proizvodov v to deželo, na katero se je še največ računalo.
Situacija postaja z vsakim dnem težja. Prodaje so malenkostne in še te marsikdaj zvezane z direktno izgubo z ozirom na svoj čas drago kupljeno blago.
Za slovenskega lesnega trgovca, industrialca kakor tudi producenta sedanji izgledi za bodočnost niso niti najmanje razveseljivi.
Žitni trg.
Vpočetku minulega tedna je bilo opažati prijaznejše razpoloženje na borzi v Chicagu. — Tečaji pšenici so se izboljšali radi vesti o hudem neurju v severo-zapadnih.državah in radi poročil o suši. Živahno povpraševanje po blagu je nastalo od strani špekulacije. — Kotremi-na je pričel pokrivati in so bili izvršeni proti koncu tedna veliki nakupi za september in december termin. Tudi žitne borze v Kanadi javljajo čvrsto tendenco. — Iz Washingtona se je razširila vest, da se bavi kanadska vlada z mislijo, vpoklicati za dan 26. julija 1931 novo svetovno žitno konferenco.
Pri nas je v minulem tednu nastopila houssa za pšenico in koruzo ter sta oba predmeta v kratkem pridobila na ceni 10—15 para. — Izkazalo se je, da trgovina ne poseduje nobenih zalog blaga in so zaloge ponajveč v čvrstih rokah producenta ki blago zadržuje v pričakovanju, da doseže še boljše cene. — Povpraševanje tako po pšenici, kakor tudi po koruzi je bilo v minulem tednu prav živahno in je moral kupec dovoliti povišano ceno, če je hotel dobiti blago. — Veliko pomanjkanje je nadalje opažati pri otrobih.
Tedaj 22. aprila 1931.
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Bbrlin IM ...........
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengo
Curih 100 ir.........
Dunaj 1 šiling .... Londou 1 funt .... Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr.........
Praga 100 kron .... Trst 100 lir.........
13-5275
9-900
1093-80
56-665
16806
297-65
22-846
13'6575
7-9048
9-930
1096-80
7-999
276-35
56-865
222-35
168-86
297-81
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40 zavitkov svetlo-pisnega papirja, 300 m gumijevega kabla, 3000 kg koruze, 600 kg mavca, 15 komdaov zatikalnih doz in 1500 tračni-kov; do 4. maja t. '1. pa glede dobave 90.000 kg porfcland-cenienta ter glede dobave materijala za žično železnico. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20Q komadov usnjenih bičev za konje, 200 komadov vajeti, 50 komadov sirkovih metel, 65 kg usnjenih šivalnih jermenov, 20 kg rumene masti za parkeje, 150' steklenic sidola, 30 kg emajllaka, 12 kg žipe za čiščenje parketov, 50 ko-niaddv štedilniških plošč, 150 kg železne žice, 100 kg bele kovine, 150 kg vijakov z maticami, 1000 komadov vijakov za jermena, 25 m gumijevih cevi ter razne medenine. — Direkcija držav, železarne VareŠ sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg pšenične moke. ^ Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 30. aprila t. L pnudbe glede dobave 200 kg lepenke; do 7. maja t. 1. pa glede dobave 100 kg vaselina za motorje. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 7, maja t. 1. ponudbe glede dobave gum za avtomobile ter glede dobave 10 parov vzpenjalk (Steigeisen). — Dne 6. maja it 1 se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala Tivat ofer-talna licitacija glede dobave rafiniranega
cinka, vinka v 'ploščah, pločevine, svinca, kositra in bele kovine. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled), t- Dne 9. maja
1.1. so bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 12.000 parov čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Oddaja zgradbe in zakupa menjalnice na postaji Subotica se bo vršila potom licitacije dne 8. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Veletrgovina
A. Šarabon
v L j ti bii ani
o
•oe
e
v
(J
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Telefon
26-66
Tri
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1981.
Govedina: V mesnicah po mestu; I. 16 do 18, II. 14 do 16; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 16 do 18, II. 14 do 16, III. 10 do 12, jezika 18, vampov 8 do
10, pljuč 6 do 8, jeter 16 do 18, ledic 18, možganov 18 do 20, loja 6 do 8 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22,
11. 16 do 18, jeter 25 do 30, pijuč 18 do
20	Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 20 do 23, II. 16 do 18, pljuč 10, jeter 18 do 20, ledic 18 do 20, glave 8 do 10, parkljev 6 do 8, slanine trebušne 13, slanine ribe in sala 15, slanine mešane 14 do 15, slanine na debelo 15, masti 16, šunke (gnjati) 24 do 25, prekajenega mesa I. 24 do 25, II. 18 do 20, prekajenih parkljev 6 do 8, prekajene glave 10, jezika 25 do 28 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din.
Klobaso: 1 kg krakovskih In debre-cinskih 40, hrenovk in safalad 30 do 32, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 28 do 30- suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16 do 18 Din.
Perutnina: Piščanec majhen 30, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 35, domači zajec manjši 6 do 10, večji 12 do 20 Din.
Ribe: 1 kg krapa 22 do 28, ščuke 35 do 40, postrvi 50, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 12 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2'50 do 3, 1 kg surovega masla 25 do 28, čajnega masla 36 do 40, masla 30 do 36, •bohinjskega sira 24, sirčka 7 do 8, eno jajce 0'50 do 1 Din.
Pijačo: 1 liter starega vina 16 do 22, novega vina 14 do 16, čaša piva 3 do 4-50, vrček piva 4 do 4-50, steklenica pica 5’50 do 6 Din.
Kruh: 1 kg belega 4, črnega 3'50, navadna žemlja 0 50 Din.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 14, I.
12,	II. 10, III. 8, ena pomaranča 1 do 2, limona 0-50 do 1, 1 kg rožičev 6 do 8, fig 10 do 12, dateljnov 24 do 44, mandeljnov 44, orehov 9 do 10, luščenih orehov 28 do 32, suhih češpelj 10 do
12	Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80 do 84, Santos 52 do 54, Rio 36 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 80 do 90, III. 66 do 70, IV. 56 do 60, kristalnega sladkorja belega 12-75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4%
4-75, navadnega kisa 4°/o 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike
III.	vrste 32, sladke paprike, po .kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3'75, čaja 80 Din.
Mlovski izdelki: 1 kg moke št. 0, na-
debelo 310 do 355, na drobno 3'75, št. 2 na debelo 280 do 325, na drobno 3'50, št. 4 na debelo 225 do 240, na drobno 3-25, št. 6 na debelo 180 do 200, na drobno 2-75, kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčka 8 do 10, otrobov 150 do 2, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega zdroba 4 do 4'50, pšeničnega zdroba 4
do 5, ajdove moke I. 7, II. 5, ržene-•nioke 3-50 Din.
Žito: 1 q pšenice 200 do 210, rži 190 do 205, ječmena 190 do 205, ovsa 200 do 230, prosa 190 do 200, koruze 140-do 145, ajde 200 do 210, fižola ribničana 270, preipeličarja 280, graha 8 do 10* leče 10 do 12 Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 460, 1 kub. m trdih drv 135 do 150, mehkih 70 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 100, polsladkega sena 85, kislega sena 70 do 75, slame 50 do 70 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg ajserice 8 do '12, motovilca 14 do 16, radiča 8 do 12, poznega zelja holandskega 7 do 9, rdečega zelja 12, kislega zelja 3, ohrovta
10,	karfijol 6 do 8, kolerab podzeinljic ^'59 do 2, špinače 12 do 14, graha v stročju 10 do 12, čebule 3 do 5, česna 10 do 12, krompirja 1, repe 0 75 do 1, kisle repe 2 korenja 3 do 10, peteršilja 6 do 10, zelenjave za juho 4 do 6, ena artičoka 2 do 3 Din.
•Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 5 konj, 7 bikov, 139 volov,. 248 krav in 4 teleta, skupaj 403 komade. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. aprila 1931. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 6—6-75, poldebeli voli 4-75—5-25, plemenski voli 4-25—5, bik za klanje 4 do
5-75, klavne krave debele 350—5-75,, plemenske krave 4—5, krave za kloba-sarje 2—2-50, mlada živna 4-50—6 Din. Prodanih je bilo 216 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 7 komadov. — Mesne cene : Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 18, II. 14—16, meso od bikov, krav, telic 10—12, telečje meso I. vrste 22—35, II. 12—20, svinjsko meso sveže 14—25 Din.
Priporočamo Vam
PUCH-KOLESA
ki so vedno priznano odlična! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
TfiN VOK “kBRANAJNA:
J. VR 1.S« v v/ A*. N0V0 MESTO
ŠPEDICIJ SKO PODJETJE
R. RANZINGER
Tiufon št 20-60	LJUBLJANA
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Csrlssks skladišči. Mestni trošarina prosto skladišča. Carinsko po-sradoranla. P ra« o z pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobili
KUVERTA«
L1UBUAN&
TV0RNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Trgovci!
Naročajte in širite
Trgovski list
Trgovski pomočnik-aranžer
verziran v manufakturi, konfekciji in modnem blagu, dober aranžer in spreten reklamni risar, absolvent aranžerske šole Zbornice za TOL Zmožen slovenske, srbohrvatske in nemške konverzacije, izurjen v vseh pisarniških poslih ter v knjigovodstvu, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod šifro »F i n nastop«.
Vinocei
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
Ljubljana
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska c. 1 a, II. nadsir.
Zahtevajte ponudbe!
Kvedilni zavetf iz« trgovine in indtzislvij®
£jubljanti9 PreŠCPlICVa ul. 5C (v lastnem poslopja.)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; lnterarban: 2700,2806. - Peterson International Banking Code
Obreatovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in lnosemstvo, safedepositi Ltd.
Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake,	^■—^■	Telefon 25-M
letake, naročilnice v blokih a poljubnim številom listov, barvotlske,
cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po smernih cenah
Ljubljana^ GregorCiCcva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznica
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot isdajatelja tn tiskarja: O. MiCHALEK. Ljubljana.