List za koriaH delav-ekegalludeiva. DoUvw ci eo opravlieni do veega kar produclra)©. Thii p*p«r I* devoted to the interests of the working cla«e. Work-era »re entitled to »11 whet thev produce. Sfev. (No.) 151 Entor«ostavnim potom lastovati toliko denarja, da bi svojemu kapitalu osigurali tudi pošteno rento. Vsled tega skušajo kapitalisti pomagati si umetno z visokim^ cenami, monopoli in z odstranjen-jem vspešnega nadzorstva na trgu. S tem pa kapitalisti zopet škodijo sebi, ker postavijo jez kupo-valni sili ljudstva. Kapitalistično gospodarstvo je napačno, ker se razvija na podlagi napačnih zaključkov. Iz delavskega sveta. — Pred kratkim snro omenili, da današnii eospodarski položaj dela skrbi finančnim krofom. To je stara bolezen v gospodarstvu Zdr. drž. Nikier na svetu ne nri-drvi.tako hitro gospodarski polom kot v Zdr. drž., o katerih se govori in piše. da imajo neizmerno bogastvo. Skoraj vsaka dva ali tri leta si finančniki belijo svoje glave, kako bi preprečili finančno ali pa firospodarsko krizo. Zakaj? V Zdr. drž. je v primeri z narodnim bosratstvom iako malo denarja. Po statističnem izkazu je vloženih le 21 milijard dolarjev (ena milijarda ie tisoč milijonov dolarjev) v bankah. Narodno premoženje pa znaša 125 milijard. Sploh je pa težko določiti visočino narodnega premožen ia — kapitala, ki je vložen v železnicah, rudnikih, pretnogokopih, tvomicah in dnizih industrielnih podjetjih, ker te vrste kapital označuje le številke. V trustu za jeilo in železo vidimo, kako v ameriški republiki vstvariaio oar-romna prmoženja. Carnegie je pred ustanovitvijo cenil vrednost svojega premoženja na $250 milijonov. Ustanovitelji tmsta so to premoženje pomnožili na $320 milijonov, kmalu >;a tem pa na $1000 milijonov. Ta velikanski trust, ki se je ustanovil komaj pred desetimi leti ima danes $1700 milijonov premeženja. Vrednost se ie pomnožila, pa le na papirju. V resnici pa ima največji ameriški kapitalistični konzorcij, zveza, trust le $800 milijonov premoženja. — Štrajkujoči vsluifoenci železnice Grand Trunk imajo hud boj na celi erti.Tromet je v nekterrh mestih docela ustavljen in %lez-niška družba ima že ol>čutno izgubo. V So. Bendu, Ind., so zadnji teden privatni detektivi, ki »o v službi železnice, izvali nemrie, v kterib je pinkertonski špijon ubil štrajkarja Louis Freela. Železniški magnatje so odmah zahtevali vojaštvo, toda župan Goetz v So. Bendu se je temu odločno uprl češ, da 8 štrajikarji siinpati-joče ljudstvo ni odgovorno za nemire. V Michiganu in Ohiu, koder je štrajk na imenovani železnici, je na odredbo državnih oblasti vojaštvo že pripravljeno, da pomaga štrajkolomcem, pobijati št raj kujoče delavce. -i- Delavske unije v San Fran-eiscu bodo izdale več tisoč dolarjev za nakup zadolžnic (bomis) nove municipalne električne železnice, ki je mestna lastnina. Muni-cipalna železnica obrestuje denar, založen za zad ložu ice po 4*2%» med tem ko banke plačujejo samo 3%. — "Republic Iron and Steel Co.", ktera ima svoje tvornice v Pvttdburgu, East Chicagu,Youngs townu. O., St. Lou i» u in Toledu, je sklenila z linijskimi železarskimi, jeklarskimi in pleskarskimi delavci pogodbo, po kteri se zad njim jw)viša plača za pet odstotkov. Deležnih je 3000 delavcev. — l*o zanesljivem poročilu je v velikem New Yorku 450.000 delavcev, kteri zaslužijo manj kot $800 na leto. — Uradniki delavskih unij Salt Lake City, Utah, naznanjajo vsem unijam po Ameriki, da tam ni vredno, skati dela. — William Hallas, superintendent v mizarskem oddelku Illinois Steel komipanije v Gary, Ind., je bil 27. julija arMiran vsled pritožbe delavca Charles Smitha, da je hotel od njega imeti .$15 za de lo, k.i mu ga je dal. Hallas je nadzoroval 500 delavcev. Oglasili so se tudi drugi in izpovedali, da je boss Hallas "kolektal" denar od novovposlenib delavcev. — Organizacija premogarjev v državi Iowa je z veliko večino glasov odobrila sklep, da se št.raj-kujočim premogarjem v Illinoisu posodi $100.000 iz njih blagajne. — Slovenskim delavcem ni treba hoditi v premogars^ke kraje v Illinoisu, Pen n sylvan i ji, Kansasu in Ooloradu, kajti povsod tam je se hud črt raj k. Ogibljite sc teh krajev! , — -V Colirmbus. O., štrajkajo v*lu'ž>benei poulične železnice. Kompanija je najela skabe, toda zdelom ne more pričeti, dokler ni _ protekcije od kapitalistične vlade. In dolgo ni bilo treba čc- kati. Mestni župan George Marshall je na prvi migljej kumpani-je brzojavil governerju po vojaštvo. lil priüo je 28. jul. v Columbus 2000 inuž — pešcev, konji ko v iu bolničarjev, da varujejo skabe in uklotijo "divje" gtrajkarje. pomislite! — tudi kanone so pripeljali • nad pešico ueoboroženih delavcfv , . . A niti najmanjših nemirov ni še bilo!!! Governor llarrnop, kteri se je o položaju dobro poučil, zahteva gedaj, da mu župan pojasni, čemu je zahteval vojaštvo. — V New Yorku so nastali ne-iri mod ätrajkarji in strajko-mci ^ tvomicah American Sugar UeifininK koiinpamije (izdelovalci sladkorja). Delavca W. No-»oloakega je zadela kroglja iz revolverja, da je na mestu mrterv obležal; šest drugih je bilo raiije-nih. Henry A. Morgan, poslovodja v tvomici, je aretiram, ker je obdofcUn, da je on ubil Nobolo-skega. — "Raidnička Straža" ima z dne 22. jui. daljše poročilo o ne-čuvenih sramotnih razmerah med delavHtvem v Gary, lad. Gary je novo mesto, ki leži kakih 20 milj južno od Chicaga na peščeni obali Michiganskega jecera. Jeklarski trust je že izdal 60 milionov do larjev za gradnjo tvornic v Gary, | v kterHi jft^ nai^ščenih 12.000 delavcev; ker pa neprestani* gra- j A.jo nove tvornice, bo število tamkaj vposlenih delavcev kmalu poskočilo na tiO.OOO. Med delavci v Gary je ogromen del Jugoslova nov, največ Hrvatov in Srbov. Razmere med njimi so uprav >itra«ne. Pri delu jih gonijo kot črno živino. Kompanijski detektivi so vedno in povsod na struži, in kdor se hi>če obnašati po člo- i veško — da se namreč ne da za-grgmovati od kakšnega požlvinje-nega delovodje — ga pretepajo j s koli. Delavska stanovanja se ne morejo opisovati. V jod no m samem salunu stanuje 56 delavcev, dotični, kteri delajo ponoči, pitalističjia, kljub temu da je na-povedaJa boj cerkvi; zadušiti hoče revolucijo g silo in ohraniti kralja; kako dolgo se pa bo kralj se tobdržal, resetu> bo to vprašanje morda že v jako kratkem času. * To, kar ge danes godi v Španiji, je značilno za ves napmlni »vet. Ferrera »o umorili zato, ker je priporočal ločitev cerkve od drža^ ve, — a danes jo zahteva vlada sama, ako se paipož ne zadovolji z najnovejšimi odredibami vlade naiprajm cerkvi. Ferrera so umorili, ker je zaJhtevai in vodil svobodne šole, — a danes se poganja za nje že vlada, k)o hoče oprostiti šole cerkvene korttrole. Ferrerjev duh vstaja — gre na-pre j! . _______ KONVENCIJA ZAPADNE RUDARSKE ZVEZE. m spijo po dnevu na istih "poste-j Ijah", ktere razpustijo tisti, ki i gredo zjutraj na delo. Dela se 12 ur dnevno; vsako drugo nedeljo,! ko se menja "šiht", pa 24 do 36, ur. Plača je bila do lajiskega leta 12V2 cenita na uro. Po znamenitem štrajku v McKees Ilocsku, Pa., je bila plača v Gary povišana za 7 do 10 centov, ker so se tudi tam — bali štrajka. Povprečno ubije pri delu v Garv vsak dan štiri delavce: rani in pohabi pa 10. To je na leto 1500 delavcev ubitih ¡n 4—5000 rajenih. — Rešitve iz tega prokletega stanja ni, dokler ne bo tam čvrste delavske organizar cije. --•—f FERRERJEV DUH VSTAJA. Ravno te dni je preteklo jedno leto, (nikar je završela revolucija v Barceloni na Španskem, In par mesecev še, pa bo preteklo leto, odkar je bil umorjen Franciseo Ferrer. širitelj modernih šol in izobrazbe. ^ Kakšna »promemba v jed nem samem letu! Lami je stal poleg idijota Alfonza na čelu vlade l>on A utoni o Maura, najzagriznejši kcrikalec in petolizcc papežov. Maura je vodil sramotaio klanje v Maroku, potlačil revolucijo in z klijotom Alfonzom prebil nedolžno kri Ferrera. A letos — Maura je politično mrtev, na čelu vlade ko liberalci, začel se je boj proti klerikalizrmi in cerkvi. Sami so klerikalci triumfirali na višku moči kakor ob času »vete inkvizicije in v deveta nebesa so proslavljali svojega bedastega Alfonza. a letos je penijo jeze nad istim kreljevnkim idijotom, ker ne more preprečiti izb niha proti papežu. Zaitirano Špansko ljudstvo pa ponovno dviga pest, ne samo proti »toinstolebiim krvopijam v ku-tab ii talarjiti, temveč tudi proti kraljevemu tronu. Sedanja liberalna vlada, kakor presuja klerikalna, je seveda proti ljudska, ka- Poročila iz osemnajste letne konvencije W. F. of M. v Denve-ru, Colo. — kiera bo najbrž že končana ko izide ta številka "Pro-letarea'' —, dokazujejo, da je ta konvencija najznamenitejša in najdelavnejša, kar jih do zdaj imela imenovana organizacija. 23. julija je konvencija jedno-glasfio zaključila, da mora ekse-kutivni odibor Zapadne rudarske zveze takoj prj ZVe- zinem sodišču v S. D ako ti proti Homestake Mining Oo., ktera poseduje znano svinčene rudnike v okolišu mesta Lead. Pravda se ima začeti na temelju, da je imenovana rudniška družba prekršila antiibojkotni zakon, ko je prepovedala unijskim rudarjem vpo-slevanje v svojih rudnikih. Lead, So. Dak., je tisti kraj, kjer so se minulo zimo in spomlad vršili veliki med rudarji in lastniki rudnikov. Družba je najprvo izprla unijske rudarje, nakar jih je prictla kruto preganjat1 Večina tainošnjih rudarjev ¿j Jugoslovani, kteri so — kakor se je izrazil James Kinvan, član ekse-kutive — glavna opora Uiiije v Black Ilills-u. Srbski in hr -atski rmlarji pri ondotnom društvu "Balkan" so brzojavno pozdravili dele^atč na konvenciji, nakar se jim je konvencija na predlog Janko Terziča, hrvatskega delegata iz Ca mule, navdušeno zahvalila. Dalje je konvencija sprejela resolucijo, s ktero izraža simpatije meksikanskim revolucionarjem — Magon, Villareal, Aranjo in Saralbia —, zaprtim v Los An-geles, Cal., in resolucijo, s ktero se poživlja vse linijsko delavstvo na boj proti W. R. Hcarstu in njegovemu "bluffarskemu" časopisju. (Znani politični fakir llearst je solastnik rudnifleov v Leaeratorji rn mednarodnim izvrševali!im odborom premo-garske unije "United Mine Wor-ke rs of Aiinerica'' v IiKlianapoli-su, je bila zadnji teden po splošnem glasovanju premogarjev sijajno poražena. , Obenem je med premogarjii nastalo splošno ogorčenje proti mednarodnemu predsedniku Lewisu, kteri je hotel kar no svoji pest skleniti mir in izdelal zaeno z ostalimi člani mednarodne eksekutive predloge za pogodbo, ne da bi se pri tem oziral na načnt pogodbe, sklenjene na konferenci v Peori-i, 111. Po mnogih mestih so premogarji »klicali shode in ostro protestirali proti predlogom, ki so jim bili dani na glasovanje; sprejete so bile tudi resolucije, v kterih premogarji zahtevajo, da mora Lewis odstopiti od predsedništva. Izvrševalni odfbor pmnogarske zve«ze za Illinois, kteri je jednoglasno proti indianapolski pogodbi, je pred glasovanjem izdal posebno okrožnico na vse unije v Illinoisu, v kteri premogarje svari, da naj pazijo, kako bodo gtajift'ali glede fK>ffodibe. Točke v imlianapolski pogodbi — teh je oseui — so bili dokaj sumljive, tako da je bilo vsakemu 'bistremu presojevalcu očitno, da hočejo operatorji potegniti za nos premogarje, med tem ko je bilo predsedniku Lewisu samo na ttsni ležeče,' da se štrajk čim prej konča. Kazalo je torej vse že pred splošnim glasovanjem, da bo Le- wisova pogodba žalostno poražena. Tako se je tudi zgodilo. Pogodba je poražena z ogromno ve-ino — mnoge unije so jednoglasno glasovale proti —, dasi ob tem asu, ko to pišemo (31. jul.), še ne vemo natančnega števila glasov za in proti, kajti predsednik iewis je odgodil štetje glasov, kiju btemu da je bilo glasovanje končano že 29. julija. Lewis, silno potrt vsled poraza, namreč zdaj rdi, da glasovanje ni bilo pravilno. Zakaj da je bilo nepravilno, mora Lewis šele pojasniti. Položaj je torej še vedno tak, kakor je bil pred jednira tednom: štrajk se vleče naprej. 30. jul. je došla vest iz Indianapolis, da namerava Lewis sklicati izvanredno konvencijo premoga rske zveze, potem ktere hoče nadaljevati svoj boj proti illinoišiki distriktni organizaciji. Izvrševalni odbor illi-noiške organizacije se odločno protivi Lewisovim načrtom za mir in sploh njegovi taktiki napram* operatorjem; nasprotno pa odbor priporoča premogarjem, da se bore za peorijsko pogodba, ktera vsebuje veliko več ugodnosti za lelavce, kot pa indianapolska. Da je bila indianapolska pogodba male koristi za premogarje, dokazuje tudi to, ker so se kapitalistični listi navdušeno ogrevali za njo. _ "Veliko sem si prizadeval, da bi se dostojno pit živel, toda svet mi ne da živeti," pisal je svoji materi delavec G. Beeker v Springwateru, N. Y., predno se je usmrtil s plinom. Ni mogel dobiti dela. _ Joseph Herman .delavec iz Ashtabule. O., je pred nekaj dnevi potoval pes za delom brez denarja in jedi dva dni, dokler ni končno na potu vsled lge hoje, vročint^in gladu zblaznel. — Na ukaz sodnika Latshawa v Kansas City, Kans., so 28. m. m. pripeljali v sodnijše prostore 200 lačnih delavcev in jih nasitili na stroške orwlotnega county-a. Delavci so bili vposleni pri Chicago Great Western železnici. Teden poprej so pa bili odpuščeni od dela in delovodje so jih poslali s tovarnim vlakom v Kansas City, da naj tam čekajo na zaslužek, kterega so imeli še dobiti od železnice. Čakali so cele tri dni brez vsakega denarja, dokler ni za njih tužni položaj zvedelo sodišče. — J. C. Dean iz Hattiesburga, Miss., delavec bi*ez dela in denarja. si je končal življenje s kar-bolno kislino pred par dnevi. Ker ni mogel dobiti dela, je 501 etri i delavec August Banzer v Brookivnu, N. Y., zadnji toden skočil v vodo in utonil. PROLETAREC *U«T za 1ntekese delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastaik i« iadajatelj. Jaraslovaaska delavska tiskovna družba v Ckicajo, III. ffaročaias: Za Amarico ti .SO sa calo lato. 7ie aa pal lata. Za Evropo $2 sa calo lato. $1 aa pol lata. Orni—i pa dag—or« Pri tpr*mm\M bitaliUa matnaniti tudi STARI naslov. PROLETARIAN % Owaad aad published Every Tuesday by Saatk Stavk Workmen's PublUhiaf Compaay Ckicafo. Illinois. Glasilo Slovenske socialistične •rganizacije v Ameriki. rrank Padllpac. President; Jobn Petrlch. Secretary; Frank JanetlC, Traaaurar. ___umoN rates: United States aad Canada, ja a year, 75c lor hali year. Foreign countnei 92 a year. $1 lor kali year. aavEETisiNC bates ob agreement. NASLOV «ADDRESS): "RROLETAREC" 1146 Blue Island ave. Chicago, 111. si Na dan z imeni krvoses«. Iz Milwaukee prihaja vest, da namerava tamošnja socialistična Uprava vse hiše, ki so zgrajene za mnogobrojne najemnike (ren-terje), dalje mnogovrstne igralnice in razvpite hiše, zloglasne delavnice, bordele ali hiše prostitucije itd. označiti z imeni njih pravih lastnikov. Rravo, sodrUgi v Milwaukee! To je kapitalna ideja INa dan z imeni krvosesov! mu bilo treba iti v blaznico. Z norci mora imeti vsak Človek usmiljenje. Ako pa B. ni delavec, tedaj mu tudi ne zamerim, če piše take dopise v "Am. 81." Človek, ki špekulira, da živi od dela druzih ljudi, ne more živeti, če ne postavlja resnice na glavo. Glede dopisa mu ni zameriti, pač pa mu je zameriti glede njegove strahopet-nosti, ker se je podpisal le z eno črko. Človek, ki hoče živeti o delu drugih, mora imeti tudi toliko poguma, da svoje nazore podpiše tako določno, da ga vsakdo pozna. Ako bi se bil dopisovalec podpisal z B. S., uganili bi lahko, kdo je pisal, kdo brije norce iz delavcev. B. hvali "Am. Slov."! Mar radi tega, ker je ta list vabil delavce, da gredo delati za Homestake Coal družbo v S. D., ko je bil tam štrajk f Ali je mogoče delavcu, ki zazna za takšno resnico, še čitati "Am. Slov." in smatrati list za zastopnika delavskih interesov t Odgovorite! Gospod B., vi prijatelj "A. SI."I , J. Ch. J. Olencoe, Ohio. Cenjeni sodrug! Zadnje tedne smo imeli hudo vročino. Ne moremo se čuditi, ako so vsled vročine umirali ljudje in cepali konji na ulici. Časniki so poročali, da smo imeli 90 do 103 stopinj F. v senci. Najhujše so občutili ljudje vročino v velikih mestih, kjer hiše stoje tesno druga poleg druge, iz tvorniških dimnikov pa prihaja sinradljiv in Koliko je zlogi s*snih hiš, in S°st dim, ki tvori nad mesti uma-drugih takih luknej, v kte- j Z»D0 in megleno plast, rih se opravlja sramotni in zlo- Ako so ljudje umirali vsled te činski "business", za ktere se pa'neznosne vročine, tedaj še le ra-v javnosti nič ne, kdo jih v res-:zumera, da je vročina v mnogih ii i < * i poseduj«'. Marsjkteri skrivni ] slurajih vplivala tako vrinkujoČe lastnik takih hiš je morda v JSr-jna človeške možgane, da se jim jo nostd največji pobožnjak, cerkve-. zmešala pamet. Taki siromaki so njak, "odličen" politik in "po- pod vplivom solnčnih žarkov in štenjak", ki se kar topi "usrailje- soparne vročine provzročili čine, nja nad bedniki in kar besni "o- 'kakršne zamore zvršiti le človek, gerčenja" nad grehom in zloči-jki je prišel z zdravo človeško pa-nom ; ljudje pa nikdar ne zvedo o met jo v navskrižje, njem resnice. Na ta način bi se S tega stališča sodim tudi no-pa takim hinavcem staknila krin- tico, katero je napisal kateri ka pred vsem svetom. Ljudje bi. urednikov "Glas Naroda" v 170 spoznali prave lopove. Zasmrdelo,štev. in ki se glasi: bi po celi deželi tako, da bi tudi "Nekaj socialističnega, nahodniki s kroničnim katarom, \ek socialist v državi Illinois stiskali nosove. | je bil tako skrajnega socialistič- Na dan s to idejo! Potrebno bi nega mišljenja in prepričanja, da to bilo ne samo v Milwaukee, tem- ! se je uprl obstoječim zakonom na več po vseh drugih mestih Ame- ' ta način, da ni hotel plačati dav-rike. Na pročelju vsake hiše, kjer j kov. Vsled tega so ga zaprli in lopovi meljejo profit iz živih teles določili, da mora ostati v zaporu, nesrečnih belih sužnji«, kjer iz- dokler ne plača davkov in stroš-tiskavajo profit na zločinski na- kov. Tako je ostal tri mesece v čin iz nedoraslih otrok in poštar- ječi in postal nekak socialističen nih mož in žena, kjer kvartajo in mučenik. Sedaj prihaja iz Illi-drugače igrajo na račun proletar-cev — bi se moralo z debelimi črkami blesteti ime pravega lastnika ali gospodarje dotične hiše: John Smith, Martin Stiskač, Luka Licemerec itd. slovenskega naroda, ki so zbrani okoli "največjega" slov. dnevnika na svetu, bi mi bilo v resnici hudo pri sreu, ker vendar ne telim, da bi se inteligencija slov. naroda v Ameriki sodila po ljudeh, ki so slučajno postali uredniki in so zreli za blaznico. Da se ne zgodi kaj sličnega, apeliram na šefa tvrdke, na g. Fran Sakserja. Stari "Fronc" je vedno ljubil svoj narod! Verjamem mu!! , Če je stari "Fronc" še tak, kot je bil pred 10 ali 20. leti, bo dal preiskati vse urednike "največjega" slov. dnevnika na svetu pri "svetovnonianemu" . zdravniku Collinsu v New Yorku. Ako Collins pripozna katerega urednikov blaznim — saj prostovoljno se ne bo javil nihče, ki je napisal notico — bo rečena čast slov. naroda v Ameriki. V Collinsa pa imam tudi zaupanje! Saj ga priporoča "največji" slovenski dnevnik na svetu. Če ga priporoča največji slov. dnevnik na svetu, mora biti tudi "učenjak", ki bo po kratki diagnozi poslal vse v norišnico, ki so imeli stik z omenjeno notico. Neumnost bi bila, če bi šef svoje urednike peljal h kakšnemu drugemu zdravniku. Saj vedno zagovarja načelo: svoji k svojim. Prihranil si bo stroške. Svoji k svojim! Šef, ali me razumete! Rešili bodete čast slov. naroda, pa še z majhnimi stroški. Da, Da! France, težko je človeku, da ne piše satirično, kedar čita največji slov. dnevnik na svetu. Nace Ž. unijski premogar. noisa poročilo, da so ga izpustili, kajti njegovi socialistični prijatelji so plačali njegove dolžne davke, kakor tudi sodne stroške. Te vrste socializem je skrajno zanimiv in karakterističen. Socia-Naprej sodrugi v Milwaukee!— list ni hotel plačati davkov, Češ, samo če se vam obnese. Kajti lopovi se bodo naravno branili z VBemi štirimi, z vsemi advokati in aodfiiki — sramote, da posedujejo nekaj, časer bi za kulisami za ve« svet ne oddali z rok. Dopisi. Eveleth, Minn. le sužnji plačujejo davke. Delati tudi ni hoel, kajti le ljudje nižje vrste delajo. Toda kljub vsemu temu so njegovi socialistični prijatelji, kteri delajo, plačali njegove davke, da so ga tako oprostili neprilike zakonov, ktere ustanovi jajo "kapitalisti". Sedaj smo radovedni, kako bi bilo pod socialističnimi zakoni, ker ne vemo, kodo bi potem delal-in kedo plačeval . . ." Cenjeni urednik! Odpustite, ako so spuščam v po- Socialist sem, pa tudi Slovonec. lemiko. Človek marsikaj prenese. Nimam simpatij do "Glas* Nar." Kedar je pa vreča polna, se pa ker redkokedaj v tem listu Čitam odveže. Tako je tudi z dopisi v kaj pametnega. Ali če je verjeti "Amer. Slov." Človek čita in či- poročilu "Glas. Nar.", je bil ne-ta teden za tednom potrpežljivo, koč v družbi meščanskih slovans-Junaško prenaša duševne kloba- kili ameriških časnikarjev tudi sarije, tolažeč sebe, da se obrne na urednik "Glas. Nar." pri ameri-boljše, da kmalu sv. Duh razsvet- ški vladi, in tam baje oficielno zali vse dotične dopisnike v "Amer, stopal največji slovenski dnevnik Slov"., ki teden za tednom vpri- na svetu in---no — ameri- zarjajo atentate na zdravo člove-1 ške Slovence, ško pamet. . j Hudo mi bi pa ne bilo pri srcu, 37. štev. "Am. Slov." sem zo- če bi se našel kak hudomušen slo-pet čital dopis iz bližnega mesta j venski socialist in prevedel zgo-Gilbert, podpisan s črko B. Dopis- raj omenjeno notico v angleščino, nik pripoveduje, da je bil tam ne-1 jo osolil z dobrimi opazkami in ki Petrič, ki je ponujal .Sloven- poslal ameriški vladi v Washing-cem svoj blaženi list "Proleta-1 ton, D. C. v razsodbo glede inte-rec") V dopisu je čitati med vr- ligencije in zdrave človeške pa-stioami nekakšno zaničevanje pro- meti takozvanih voditeljev in prti "Proletareu", ker zastopa ne-,vakov slovenskega naroda, ki bi-vstrašeno koristi delavcev. va v Ameriki. Nevera kdo je B.f Ako je dela- Ako bi se ameriška vlada izrek- vec, tedaj ga je pomilovati, da je la, da "Glas Naroda" uredujejo tako neumen in pljuje v svojo ljudje, ki so zreli za norišnico, bi lastno skledo, zaničuje sebe in me ne bolelo nič. Če bi ameriška svoj stan. | vlada sodila inteligencijo ameri- Pomilujem ara tudi jaz. ker ne ških Slovencev po duševnih pro- želim nobenemu človeku, da bi izvodih voditeljev in prvakov JESENSKE VOLITVE. Spisal M. J. Stare politične stranke po vseh deželah Združenih držav se izberejo skupaj na svoje konvencije, da niminirajo svoje kandidate za prihodnje volitve. In ravno tako je v Minnesoti. Prihodnjo jesen bomo imeli volitev za deželnega glavarja in vse druge deželne in okrajne pravdnike. Naše stare, zelo znane republikanske in demokratske stranke so že imele svoje konvencije, na katerih so nomenirali njih kandidate za prihodnjo jesensko deželno volitev dežele Minnesote. Republikanska stranka je imela svojo konvencijo v St. Paul pred nekaj časom, a demokratska stranka je imela pa na Eveleth, Minn. m. julija. Obe stranki se prilizujejo, da so zelo prijazne delavcem in jih prosijo, da naj zanje glasujejo. Ali zavedni delavec, kteri ima zdrave človeški» možgane. dobro ve, da to prilizovanje, s katerim se hočejo kapitalisti prikupiti in skušajo pridobiti delavske glasove, je že stara pesem. Ako je republikanska stranka v Minnesoti res prijatelj delavcev, zakaj pa ne dene nič na svoi program. da bi se delavcu zdelo kot oomoč in n'sitev sedanje sužnosti. Zakai niso prideli k njihovem programu za delavce osem urno delo! Vsak-teri je čital njih prograra.je lahko opazil, da ni bilo omenjene niti besedice v Drid ubogemu delavcu, anipak vse v prid kapitalistov. Kako more Dotem zaveden delavec, kteri se muči dan za dnevom v globočini pod zemljo in na vročem poletnem solncu v odprtih rudnikih, glasovati za stranko, ki mu nič druzega ne obliubuie kot hud bič in verige suženistva. Žal. da delavei večkrat pozabilo niih ra/red in niih stanie ter glasuie-jo za kapitalisično stranko. S tem kopljejo jamo sami sebi, to se je že večkrat dokazalo. Tukaj v St. Louis okraju imamo okrainega šefa po imenu William Botes. Ta vrli kapitalistiški hlapec, je že dolgo časa kot okrajni šef in ja-ko fino ter prijazno ie že pokazal, kak prijatelj da je delavcem. Leta 1907, ko je bil hud boj med tukajšnimi "Steve Trust" lastniki in ubogimi rudarji. Ta "prijatelj delavcev" Botes, se je tako obnašal po Mesabc Rangu, kot kaka Indijanski čif, da si je večjo zaslugo pridobil pri Steal> Trust Co. Ni slišal jok in zdihovanjo slovenskih žessk in otrok, katerih očetje so bili poteptani od lopov deputov. On ni gledal na to, ako je krogls iz de-pijtove puške zadela rudarja, ampak pripasal je tudi sam svoje krogle okoli pasa in Sel naokrog kot rjoveč lev za divjo zverino. Kot sem že orei omenil, delavec hitro Dozabi brutalno nasto- panje proti njemu in njegovej družini, in kadar se zopet približajo volitve, voli zopet tiste kan-ditate, kteri so ga imeli v verigah in ž njim tako postopali, kot ruski biriči proti jetnikom v Sibiriji. V Minnesoti so veČina vsi rudarji podobni staremu človeku, ki se dan za dnem trudi in morda ne spije kozarec pive celi mesec. Ko pa dobi svoj težko prisluženi denar, zaide v kako nepošteno krčmo, v kateri zapravi skoro ves denar, kar ga ne zapije, ga pa oropajo in pripravijo ob vse. Kadar opazi, da je popolnoma brez oen-ta, se vzdigne iz sedeža ter prosi svoj težko prisluženi denar nazaj, Seveda, on prosi samo za oni denar, za kateri je bil oropan, ne, kar je prostovoljno potrošil. In kaj se zgodi! Ko zasliši krčraar, da zahteva človek svoj denar nazaj, ga vrh tega še prav neusmiljeno pretepe, da mu razbije vso glavo, vrže ga na cesto ter izroči policiji. Ko je tak revni, pijan delavec v ječi z razbito glavo in praznim Žepom, -začne sam pri sebi premišljevati: "Oh, kako sem bil jaz neumen, da sera sploh šel v dotično krčmo. Slišal sem že prej, da je tisti krčmar nepošten, a nisem mislil, da ie ravno tako hudoben. Nikoli več ne grem nod njegovo streho. Ko ozdravim, pa grem zopet na moje m. ako g a bodo zooet izvolili.^^ Delavec, prebudi se enkrat iz tvojega spanja nevednosti in ne daj se kupiti za kozaree pive, da bi te zopet nazaj pripeljali in volil zopet ono stranko, ktero ropa j tebe in tvojo družino. Ne pusti se v drugič zapeljati, kot oni pi-1 janec, kteri je bil zopet v drugič oropan. Spomni se v duhu, nečloveškega postopanja proti delav-eem leta 1907 in skleni enkrat za vselej in reci: nikdar ne bom več glasoval za ono stranko, kte-ra me je že noštevilnokrat oropala. Glasovati hočem za svojo delavsko stranko, ktere geslo ie: "Delavec je deležen vsega produktu kterega produkcira in ta stranka se imenuje v Minnesoti: "The Public Ownership Partv." Opomba: V Minnesoti se imenuje socialistična stranka "Pu-blie Ownership Party", ker nek-tori sodrugi še ne vedo, da se v Minnesoti soc. stranka drugače. imenuje kot kje drugje, v dru- j zih deželah. Ameriški barbari. Svoječasno in sejnpatja tudi še danes zgražajo se mnogi ameriški " visokukulturni" ljudje nad borbami z biki v Španiji, Meksiki in v južnoameriških republikah. Pravijo, da take borbe z biki postavljajo dotične "igralce" in narod sam na stopinjo divjaštva ali barbarizma, ki že davno nima mesta med civiliziranimi ljudmi. Naravno, da imajo naši "viso-kokulturniki" prav, ko to pravijo. Vsak pametmi človek, kteri postavlja razum nad divjo pest i ali živalski gtrt>ec, mora najostrej-' šo obsojati nečloveške borbe z biki. Toda " visokokulturni" ljudje v Ameriki imajo navado, da vsak barbarizem vidijo samo v Španiji, Afriki, Silbirije ali kje na Japonskem — prav pred nosom pa ne vidij nié! To so ljudje tiste častitljive sorte, ki vedno zagledajo pezdir v očesu svojega soseda, ne vidijo pa velikanskega bruna v lastnem očesu, kljub temu da mnogi iz med njih vedno nosi biblijo v hlačnem žepu od zadej. Jeden mesec je tega—4. j ulja— kar sta se v Reno, Nov., sešli dve človeši živini—jedna bel« in druga črne kože — in se obdelavali s pestmi na tak barbarski način, da bi se celo najizadnji divjaki-ljudotžrci sramovali kaj takega. Tako dolga sta ti dve živini druga drugo pretepali in suvali v obraz, dokler ni bela živina zalita s krvjo, penami in z napol izbi-tira očesom padla močnejši črni j ži vini pod noge. In več sto dru-j gib človeških živin je pa izbulje- i nih oei\in odiprtih ust, da so jim sline v) curkih kapalo navzdol, zrlo divjaški prizor, prizor sramote, ki se je odigral v deželi "civi-lizinmHj" rn "visokokulturnih" ljudi — prizor, ki je jaano in golo pokazal, kakšni divjaki ali barbari da so tudi v Ameriki. In veliki ameriški dnevniki — zrcala kulture seveda! — so pa prirejali posebne izdaje barbarskemu pretepanju v Renu ; dokaz, da niso divjaki samo tisti, kteri drug drugemu mesarijo obraze, temveč tudi stoinsto tistih, ki se za tako pretepanje navdušujejo in mu dajejo častno ospredje v javnosti. Kaj je torej razločka med borbo z biki in pugilistiko ali borbo na pesti med odrastlimi ljudmi, ki se štejejo za civilizirane! Popolnoma nič. Seveda, ako to povemo povprečnemu "kulturnemu" Amerikaucu, odgovoril bi na kratko: "pretep med Jeffriesem in Johnsonom je bil — business." "Business" je čudoviti izraz v Ameriki; vsako divjaštvo, vsako nesnago, vsako korupeijo in sploh vse, kar bije kidturi in človeškemu ponosu v obraz, Amerikanec jednostavno pokrije s plaščem "businessa" — in dežela je rešena! V imenu "1>u.sine«sa" se sme ljudi odirati do krvi. pojati jih, goljufati, prost ituirati brez mej kakor se tudi ameriški zakoni — lahko raztegnejo brez mej, kar je pa spet "business" postavokovačev in sodnikov. Ivogieno je torej že sa-1 ma beseda "business' pravi tip ameriškega novdobnega barbarizma. Toda — da se vrnemo k človeškim živinam — ameriški bar-lwrski biznos ni šel samo za tem, tia vp riz or i kulturno sramoto v Renu : gre tudi za tem, da v imenu profita napravi še večjo sramoto kulturi, ki je rodila kinematograf : izraibiti hoče namreč boj med črno in t;elo človeško gorilo v premonjevalnih ali živih slikah po gledališčih in na ta način iztisniti rz ljudstva nove milione dolarjev. Divjaški biznos hoče s temi divjaškimi slikami podivjati tudi ljudstvo vobče, posebno ženske in otroke, ki v večini obiskujejo pet in (leaet-centne teatre. A hvala napredku, še ao ljudje tudi v Ameriki, kteri so že davno preživeli dobo barbarov; po vseh mestih donijo ogorčeni protesti proti vprizoritvi teh barbarskih predstav. Vspeh je dosožen v večini držav; pretep med Johnsonom in Jeffriosera se ne sme vprizarjati v gledališčih. ZlaMi je značilen korak ,po sramotnem pretepu v Renu kratkoinmalo propovedal vsak pretepaàki "show" v mestu. Sodr. Seidel ni pomišijal, kakor je to delal n. pr. župan in policijski šef v Chicagu, ki je čakal celi mesec, pred no se je mU| udati splošnemu protestu in povedi škandalozne predstav* Barbari naj pa sedaj lep odnt jo svoje slike o živinskem pret«. pu v svoje privatne sobave in vi. le, kjer jih naj kažejp sami s«-bi in jim navdušeno rjovejo. Koikmio: Barbarsko prrtnp^j^ za stavo in ceno in vse ostale bir. borke igre, ki se vlečejo že od kr-vavih gladiatorskih iger v .starem Rimu in Še iz starejših dob elo. veštva, so socialno zlo Človešks družibe. Glavni izvor in glavna s vrh a je profit. Kapitalizem hoče tudi to. Kapitalizem je samnasebi bai4)arrik, zato se tudi poslužuje barbarskih sredstev. Tega barba^ rizma mu ne operejo vse reforme nrt/i začasne resistence — odpravil stri in učinil dodobra ga bo, kakor tudi vsa ostala socialna ali družabna zla, šele bodoči socialistični red. M—k. DELAVSKA BUDNIOA. Na noge zdaj, sinovi dela! Oj, že je čas. Slovo predolga noč ie vzela, dan kliče nas. « Po nebu je zarja razlita, vsa v ognju nebeška je plan, ko da je zastava razvita, ki nosi junakov io dlan. Zdramite se, bratje vstanite! Vse trume trpinov zberite, preštejte vse vrste, preglejte -------ves roj, ker čas je prišel in začel se Čuj, škrjaneek ze je zbudil, v mlado jutro žvrgoli: Ljubi dan se ni zamudil, mojo njivo že zlati; solnee mehki zrak ogreva, da se mi srce topi in od sreče zdaj prepeva ¿voje pesmi brez skrbi. In zdramile so se cvetke male, modro, bele, rdtfte, vse sladko duhteče solncu so dišeč pozdrav poslale; . Tebi solnee smo vzcvetele v ker si nam sijalo, ognja nam dajalo, smo posule z lispom vso--. -------planjavo. V temnem gozdu pa je zašumelo Tukaj so doma skrivnosti raja, tu opravlja večnost svoje delo in se venomer starost pomlaja. Šumi listje! Poj, potoček mali! Veter pravi svoje bajke, pravi o junakih, ki nam bodo vstali, da se dvigne svet v nebeški — --------slavi! Pa je v mestu votlo zatulilo: Ura bije! Oj ljudje na delo! • Stroj ropoče, kotel greje silo, kladivo je že glasno zapelo. Nosi, dvigaj, reži /rti, suči! Polna čudežev je tvoja dlan. Sikaj plamen! Par razgreti, — --------buči! Moč kroti ti delavec — titan. Solnee sije, rožice cveto, gozd šepeče, ptičice pojo, veter veje, potok žubori, ves se svet življenja veseli, kje so tvoje rože, pesmi tvoje! kdaj plodove ti požanješ svoje! kdaj vzcvete življenja tebi cvet! kdaj odpre se tebi solnčni svet! Čuj! prišel, prišel je sveti čas. Jasno se razlega bratov glas: Na noge, zdaj, sinovi dela! Iz ječe stare vsi na dan! Svoboda nam bo slavo pela, ko pojdemo na bojno plan, na bojno plan za sveto pravo, ki nam ga brani zlati malik. Svoboda nam ovenča glavo, ko pade sužnosti pomnik. Na noge, bratje, urno zdaj! Naj sika stare teme zmaj, nasilje besno naj rohni — strahu v junaških prsih ni. Obljubljen svet je delu od — -------davnine, izpolni naj se prorooanstvo zdaj. Sinovi vsi smo matere edine. ' naj vsem odpre se zemlje cvet- Na noge, oj. sinovi delal Sovražnika obhaja strah, a nam je žile kri napela, veriga stara pada v prah. Naprej, naprej, sinovi dela! glej, brez števila naš je roj, brezmočna #e jo groraska strela. Naprej ! Za slavo dola v boj ! "Rd. Pr.". ^ r- Ogrski državni zbor nadaljuje razpravo o adresi. Vsi opozicio-nalni govorniki očitajo vladi, da je nepostavno in nasilno vodila volitve. Jetika. Leta 190.1, je umrlo na Kranjskem 12.246 ljudij; od teh je umr-ol na jetiki 1961) ljudij. To je veliko število, ki pridobi že večjo važnost, ¿e se od zgornejie svote 12.246 odšteje 2390 ljudij, ki so bili stari nad 70 let In ki so gotovo umrli ua drugih bolezuih in ne na jetiki. Od 9856 ljudij, ki ie niso bili stari 70 let jih Je torej umrlo okroglo 20% na jetiki. Kranjska dežela nima velikih mest in tudi tovaren je malo, dobrega zraka je povsod dovolj ali ljudstvo je ubogo, slabo se hrani in potem ni vajeno čuvati se pred boleznijo. V velikih mestih ali v obrtnih krajih so odstotki mnogo večji, po 40, 50, da, pri tkalcih, delavcih v kemičnih tovarnah, barvar-jh. krojačih za velike konfekcije itd., pride od sto slučajev smrti devetdeset na jetiko. To so strašne številke in ni čuda, če se trudijo v novejši dobi vse civilizirane države, da bi širjenje te potuhnjene ali zato tem bolj nevarne morilke človeštva zabranile in omejile. Sicer so vspehi do zdaj še kaj skrom ni in kakor prej umira vsako leto še vedno tisoče in miljone človeških bitij na jetiki Sanatoriji, južno, toplo podnebje, izvrstna hrana in postrežba — to so stvari, ki so pristopne le bogatinu. Siromak, če oboli ne bo šel takoj k zdravniku ko bi se mu še lahko pomagalo in če bi tudi šel — le redko kdaj se more ravnati po njegovih nasvetih in si rešiti ter podaljšati življenje. Dela v tovarni, ali kakor težak na polju do zadnjega časa, če bi ne delal, bi morda res ne umrl na jetiki. pač pa od glada. Ravno tako težko je pomagati šivilji k zopetnemu zdravju: morala bi imeti dobro, sočno hrano, mnogo mleka, mesa, jajec itd. ali l^ma mnogokrat niti krompir. Žalostno pa je pri jetiki tudi to, da človek ni le sam izgubljen, ampak da je tudi drugim vedna nevarnost. Če so starimi jetični, otroci ne morejo biti zdravi in kolikokrat okuži j eden člen celo dnrži-no, žena moža in otroke, brat sestro itd. Opasnost jetike je glavno v njeni lahki nalezljivosti. Zato se mo-' re vspešno bojevati proti jetiki le na ta način, da se skuša kolikor mogoče preprečiti možnost oku-Ženja. Ne samo v velikih mestih so stanovanja prenapolnjena, tudi po deželi spi v eni izbi po sest, deset in več oseb. Tudi tam so kraji, kjer se za vole in krave primeroma bolj skrbi, kakor za otroke. Otroci spijo po trije, štirje na starem vlažnem slamniku, ki se vsako leto niti enkrat ne prenovi, živini se pač skrbi za svežo steljo, da bi ne bilo škode. Konjem se gospodar ne bo upal dat plesnjivo seno, otroci pa se mirno vestjo hranijo s starimi izprijenimi jedili. Za konje in celo prašiče kmet skrbi, da se okopajo, okrtačijo in umijejo, sam in njegova družina pa se morda od rojstva se ni pošteno okopala in omila v vodi in se ne bo. In tudi tukaj velja, kakor povsod: Čistota pol zdravja! Pa da se ne bo mislilo, da vladajo samo na kmetih taka načela! O ne! Tudi v mestih se bolj skrbi za svojo obleko, da bij* ne poma-zala. kakor pa za svoje telo, da bi ostalo zdravo in trdno. Tista so-ki je najbolj prostorna, solnč-na in «vetla ta se določi za tuje ljudi, za posete, vizite, obiske, — otroci pa spijo v vlažni kamri, kamor solnee nikoli ne posije. Če pridejo gosti, jih počasti gospa popoldne s sladkimi tortami, likerji, «akuRki in čajem, gospod s finimi ttnodkami in posebno kapljico, a zvečer pa dobe otroci krompir v oblicah in vodo. Tak je red in tako so spodobi. Zdravo sicer ni ali to je nobel. Potem se pa čudijo, da je toliko bledičnih deklet in da fantje okrog dvajsetih let najraje umirajo, kadar bi imeli še le začeti ži-▼eti. Ali dosti o tem! Jetika spada k boleznim, ki jih provzroč,,jejo mikroorganizmi, katere imenujemo bakcile in jih je n*Mleta 1882. prof. Koch. To so «tebriči dolgi od 0.002—0.005 Najlagje se razvijajo pri toplini 37—>38 fJ, torej pri toplini človeškega telesa. Če tudi pri nižji toplini — pod 30 C — ne rastejo, vendar «o zamro in obdrže svojo ^zljivost. Pod daljšim uplivom "Plmo od 100 C. se uničijo. ®*5ili. ki so se naselili v plju-povzroče tu ozko omejena gnojliva mesta v velikosti prosa, barve prozorno sive, takozvane tu-berkle. l*ri daljši dobi bolezni prihajajo posamezna poleg sebe se nahajajoča mesta v celoto in stvar jajo več ali tnanj razširjene infil trate, oteklin»» v velikosti boba, oreha itd. Ako promatramo tuberkel poi drobnogledom se nam kaže kakor skupina mnogo malih stanic, med kterimi se nahajajo tu in tam večje stanice. Ker nimajo tuberkli hranljivih žilic in tudi sami produkti bacilov podpirajo gnjilobo, to se tuberkli hitro razpadajo in se spreminjajo v jaj eaato žolto, sirasto tvarino. Ako je v pljučih več takih mest blizo sebe, nastanejo veeje otHn», t*iko imenovane kaver»ie, volke kakor pest in celo večje. Osobito važno pa je, da večkrat taki sirasti infilkrati ne razpadejo ampak zvapene in se zacelijo. Posebno ljudje, ki so takoj, ko so opazili svojo bolezn, skrbno ogibajo vsem škodljivim uplivom, se dobro hranijo, skrbe za čisti zrak -- se na ta način v mnogih slučajih popolnoma ozdravijo. Poleg direktne poti bacilov skozi usta v pljuča naleze se jetika tudi indirektno, da bacili pridejo v želodec in čreva in od tam s krvjo v pljuča. Pljune« jetičnega človeka je glavni pramen nalezljivosti. Pljunec, ki obsega bacile se posuši, zdvigne se s prahom v zrak in pride na ta način do pljuč zdravih ljudij ih jih okuži. Zrak pa ki ga bolniki izdihajo, nima bacilov. Prah v stanovanjih, ki niso zadostno čiščeni v gostilnah, kavarnah, šolah, cerkvah, kolodvorih, uradih, cestah itd. sploh vseh ¡mest, kjer se mnogo pljuva po 'tleh. Osobito bolniki naj bi imeli j.toliko ozira do svojih bližnjih in I naj bi nc pljuvali povsod, kjer ču- II i jo tla pod nogami. Pljuvalniki naj m* hod» napolnjeni s peskom ali žaganjem ampak z vodo in naj se vsak dan očistijo. Tudi jetična živina, govedo in prešiči so nevarni ljudskemu zdravju. Dokazalo se je, da obsega mleko jetičnih krav v 55% tuberkulozne bacile, zato naj se osobito otrokom daje samo kuhano mleko. Da je nalezljivost pri raznih ljudeh različna, je dokazana stvar. Slabotni ljudje, ljudje, ki so preobloženi s težkim, njihovim silam neprimernim delom, taki, ki so že od mladega slabo hranjeni ali trpe na kakšni drugi bolezni, dobe lažje. i,n prej jetiko, kakor zdravi in močni. Po novejšem mnenju večine zdravnikov jetika ni dedična. Pač pa so ljudje, katerih stariši so boleval na jetiki, ti bolezni bolj izpostavljeni, kar je pač razumljivo, ker je nevarnost okuženja večja. Če tudi taki ljudje obole še le okrog dvajsetih do petintridesetega leta, ko so njihovi stariši morda že davno mrtvi, vendar to ne dokazuje, da otroci jetike niso nalezli od njih, ker nosi človek kal bolezni lahko deset in več let s seboj, prodno nastanejo okolščine, v katerih se bacili razvijejo in razširijo. Nekateri stanovi so jetiki bolj podvrženi, kakor drugi, tako umira od sto slučajev 48.4 ljudij učenih stanov, — barvarjev, čev-I Ijarjev 22.5, kmetov pa le 6 od sto. Posebnega zdravila za jetiko ni. Najboljša cesta k zdravju je ok-repčanje celega organizma, dobra hrana,glavno mnogo mleka,potem dober, čist zrak, primerni sprehodi, brezskrbno življenje in malo dela. Na Kranjskem umira jako mnogo dijakov, ravno, ko obetajo največ, ko so napravili maturo ali pa ko so prva leta na visokih šolah. V takih slučajih so osobito stariši sami krivi. Sin ali hči morda nima veliko talenta za študije, slabo se uči in težko, stariši silijo in prigan jajo, mladi človek se preveč trudi, ne odpočije se in ne na-spi, poleg tega nima morda zadostne hrane, kaj potom čuda, če jim za par let umrje, ravno, ko se življenje še le začne. Boljše bi bilo, da bi bili vzeli svojega otroka, ko je bil slaboten, za eno leto domov, da bi se bil pokrepčal. To ni taka nesreča, če dovrši gimnazijo ali pripravnico leto pozneje, kakor če jim umrje, ko je napravil vse izpite in ko največ obeta. gec, sesaj. Kdo vč, kako dolgo boš se dihal. Oh, ko bi ti k meni prirasel. Hodi zdrav angfljček, poljubim ti ustence, roke nožce. Prosila sem, da bi mi dovolili gledati te, imeti te pri sebi, četudi i>od posteljo kot psička in te sem in tja nadojiti .... Ali gospa noče, pravi da revno dete takega razkošja ne potrebuje. II prsom lastne matere nimaš pravice, saj ta nima denarja! Psica je srečnejša nego jaz! Smehljaš se? Vpij tja do nebes! . . . Oh, kaj se vendar godi z menoj! Iztrgajte mi vse obisti, le edina prsa mi pustite . . . Bodi zdravo, bole moje! Kadar le na-dojim gosposko dete, vzamem te in ti napravim krasno oblekeo. Kmalu, čez eno leto . . . Jokaš T — morda umreš T Cvilila bom kot volkulja, letala bom po gozdih in poljih! — V bolnici ti dado mnogo mleka. Bodi zdrav, . . . moj dragec — edini dragec. Kruta o-soda, saj sme celo zemlja rediti svoje otroke! .... a Glavo plakajoče matere je objel duh zemlje in žalosten rekel: "Niti jaz ne redim vedno teh otrok, katerim sem dal življenje." 'A. a ■ a i a a a ^.A.É.Éit Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-; Slovencem in Hrvatom priporo-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter- čain svoje moderno brivnico expe,ufr" ^ pr\vi i frank zornjak, Pain hspeller se dobi tudi v A-ilUQ7 0 ^ . ^ . ' raeriki v sleherni lekarni za 25 |183' So> CeDtre ave' Chicago, Dl* centov steklenica in se spozna no i '»'ve 1 • varstveni znamki s sidrom. Pri { kupovanju je treba na to paziti. ! StafOkrajSki Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Kadničko Stražo"! NAfil ZASTOPNIKI. tobak vsake vrste KNJIGE v zalogi "Proletarca": Socializem 1 zv.................$ .10 Socialna demokr. in kmet. lj. 2 zv. .05 Zakaj «mo socialisti, 3 zv........10 Komunistični manifest, 4 zv......20 Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................15 Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv.......... .35 O konsumnih društvih, 8 zv......10 Kapitalistični razred, 9 zv........15 Nevarni socializem, 10 zv........15 Narodno vprašanje in 81ovenei, 11 zv.........................15 Strahovi, 12 zv..................15 Vojna in soc. demokr. .. .j...... .15 Primož Truhar in slov. ljudstvo.. .05 V dobi kleriknlizma.............20 Razprave.......................30 Občinski socializem .............35 Francka in drugo...............25 Iz nižin Življenja.................50 Moderni socializem . ..............10 Socialistični katekizem...........10 Džungel...................1.00 Naša bogatstva .............05 Pošeljamo jih poštnine prosto. Illinois: Joe Bratkovič. Pennsylvania:/Joe Pojk. Pueblo, Colo.: Chas. Batista. Za Chicago in okolico so naii zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb, Anton Anžiček in Joe Za-[l225 W, 18th St. vertnik ml. 440 N. Curtis St. La Salle, 111.: John Puček. I POZOR! pn7nDt Oglesby, 111.: John Bergant. POZORI Waukegan, 111.: Varšek. IG. KUŠLJAN Filip Oodina, za Indianapolis, I GOSTILNIČAR za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, Chicago. BI L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohicift» DL Ima val jo aalogo ur, rerUU, pm» nov ta dragih drafotte. Izvršuj. M ▼mkovrataa popravila ▼ tej stroki m salo aiski ObiáétU gal FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue I.tland Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža po ištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Ind. in Anton Mesec, Indianapo- Ml-lit Ivi., lis Ind. za okolico Severno stran. Zastopnik: Jože Radelj, box| 275, Frontenac, Kans. Frang Vegel, b. 134. Girard, Kas. in za Franklin Kans. Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans. Nick Vuksinič, Chisholm, Minn, za ta okraj in okolico. Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth, Minn. Anton Sterle, box 344, Gilbert, Minn. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-ka'r. John GašperinK. 22. Stagg St. Brooklyn. N. Y. Cleveland, O. Frank Černe in Frank Cirk, za Cleveland in okolico. Lorain, O. in okolico Frank Vevar. _ Conemaugh. Pa: Frank Podboj in Anton Steržiša. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Toni Mrak za ITackett, Pa., in okolico. Johnstown, Pa.: ALath. Gabre-nja. Louis Glažar za Sygan, Pa. in okolico. Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135. Willock, Pa.: Jakob Dolenc, box 3. Davis. W. Va.: John Mesojedec, Box 337. Kenosha. Wis.: Ignac Radovan. Cumberland, Wyo.: Lozekar Gasper. Hudson, Wyo.: Anton Jalov-čan. Rock Springs. Wyo.: Valentin Stalick. Milwaukee, Vit. Itn» r.attolj« pij.fe in v«lao pripravlja pri-JolM¡53íil,h °*ümh-Lokalni ia potujoít Društvene rafalla, kapa, bandera ltd. sa slovenska društva najbolje p reato* Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Chicago, DI. Slovencem in Hrvatom! ■■■"»■'i, «a iahhjno i— .,«,, Obleka« ** n*jDCr0*0m ^J»- delo; »r,**no m lifea ---L V "Jogi imamo tndi razne ibo. Z vsem spofeovaajeta NE ZAMUDITE prilike, kedar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe ali pa družimo. Mogoče je edini slučaj da ste vsi skupaj.' Ne zamudite prilike in zgla- site se pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TBLETON C AN AL 2S7. USTANOVLJENO 1SSS. SLOVENCI V CHICAGI, ILL. POZOR! "Slovenski Dom", št. 86, S. N. P. J. priredi dne 21. avgusta 1.1. Piknik V ATLAS PARKU Vstopnica 25c. Ženske v spremstvu proste vstopnine. Začetek ot> 10 url dop. Velika tekma v dirki. Za možke je darilo dragocena ura z verižico, za ženske pa dragocen prstan. Na vijoličnem prostoru dobro, moderno kegijiftče. Vsaki voz ulične železnice, ki vozi do' Elaton proge (Elston car), bo pripeljal izletnike do cilja. Atla« park je v bližini Češkega pokopališča. l^ajoč, da se Sovenci in Slovenke v Ohicagi vdeležijo piknika v največjem številu, kličemo vsem na svidenje na veselici. ODBOR. Izdelujemo Prodajemo Imamo obleke po meri po $20. $22, $25. gotove obleke po nO, $12, $14, 515. veliko zalogo modernih klobukov v najraznorrstnih bojah. V ZalOfli imamo tudi ▼eliko zalogo srajc, kra-u ^M1 vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. « |Za mnogobrojna naročila se priporoča ¥|twjw mm m «arif/ RVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI IHAlfltK, 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. MEDNARODNI PIKNIK!Zdravljenje mož v 5 industrial workers a: of the world a; priredi dne 21. augusta 1910 velik mednaroden piknik v 'ETERSON's GROVI 59 SO. WESTERN AVENUE. Tam bo ples, petje, govori v petih jezikih in razne zabave v korist delavskemu gibanju v Ameriki. Vsi slovenski delavci na krov!! Vstopnice se dobe pri upravništvu "Proletarca", 1630 So. Center Ave.,' Chicago, 111. brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele £*2SIRANJ« LOČITEV. Bodi zdrav, maliček moj, ne jokaj, ne gledaj tako na me, sicer se vržem s teboj vred pod mlinska kolesa. Oče je umrl, revščina je sestrica, kruha ne da, in bogati gospč se je porodilo deteiče in za dojilo me vzame. Sesaj, moj dra- Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Z,NS, 41 , I Uradu je: od 8 are «jat do 8 Največja w «UtfMDALE Sr°Jce izbira IICcloSiING HOUSE V9eh v™t klobukov. SWCorner26u&Gnira!PtrkAve. in cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obiti« po mere naša posebnont. Ozdravim vgncpjra, kdo» trpi na V>iriro«eli, Strieturi. DaJk ordrarioi nalp*ljWo ra«tni>.lonjet. iirin« nezmoinoati Toda» nico in bolezni tičočih «e molkih. Ta prilika je dana ti«tim, ki ao izdali ša relika ara*, zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namea ja p» kazati vaem, ki so bili zdravljeni od tneatov zdravnika» brezuspešno, da poaedujam le jaz adiao sredstvo, • kteria I zdravim vspetao. Za navspe&no zdravljenja m treba plačati_le sa vspafla* Ozdravim pozitivao ielodečne bolezni, pljaftaa, aa jetrik . in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moike bolezni adravim hitro, za stalno in tajno, tivtane oaeasofloati, nlaboat, zguba kreposti, napor, zaatruplanje in zguba voda. Pijača, n*,hibo Bronehitis, sr*ne bolezni in pljuine zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... ženske bolezni ▼ ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zaatrupljeaje in vae druge kotne bolezni kakor priKe, ture, garje, otekline.—Moftai tok ta druge bolezni. Praliea ln svetuj« saatonj. Govorimo slovansko. SO, CLARK ST. between Randolph and Lake Sta. CHICAGO are avaéer. V nedeljo: od 9 ure «jot do 4 ure poj» ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mlncralnt vode In nz-nib neopojnIH plja¿. 1837 So. Fiak St Tel. Canal 1406 Jako važno vprasaa|e? "Ari sem že poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! Š« nef — Stebri družbe. m. Stari predsednik Rubeuec se je odločil svojo sestdeaetletnieo sijajno praznovati. Nad 200 vabil je bilo razposlanih na vse sloje boljie družbe. Njegova žeua je zvečer, obdana od tapetnikov, mizarjev in delavcev, nervozna dajala zadnja povelja. Velik salon v pritličju s tremi izhodi na prostoren vrt se je bii izpremenil v / bleščeč prostor, katerega stene so bile tapetirane s svetlimi pre-progamiin pred katerimi so bile po kotih in poleg vrat postavljene rože, razširjajoče po salonu sladek vonj. Stopnice, ki so vodile na vrt, so bile preprežene s pregrinjali, po katerih se je hodilo tiho in mehko. Sprednpi del vrta je žarel luči in odsevajočega plina, na koncu vrta, čikar pota so bila novo nasuta z drobnim, belim peskom, je stal bufet v obliki vojaškega šatora, napravljen iz dragocenih draperij in sukna. Predsednik in njegova žena sta vzprejemala goste, očarane blešča, ki jih je docela omamil. Stebri pred salonom so bili pozlačeni in posrebreni. Na vrtu tik pred salonom je bilo pripravljeno za ples in na desni strani pod belimi stopnicami se je nastanil orkester. Ko so se prižgale ulične svetilke in je napočil popolen mrak, je orkester zasviral valček. Gostje so se odzvali polnostevilno. Nekateri povabljenci so pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje. Gospodje so prišli v frakih, dva državna uradnika sta prišla celo v uradniški obleki, očito za to, da sta se ponašala z redovi. Nekaj višjih štabnih častnikov z obilno družbo^dainic je sedlo okrog miz tik orkestra. Dame so prišle v svetlih oblekah; imele so sveže rože v laseh klobukih. V svetlih žarkih plinovih luči so ddse-vali diamanti in zlato in drago kamenje. Morje polizanih glav in rož in bujnih ženskih las se je prerivalo po salonu na vrtu. V salonu so stale po sredi dolge mize, tičoče se druga druge, obdane z rdeče preoblečenimi stoli z zakrivljenim} nogami in okrašenimi z pozlačenimi ornamenti. Na koncu mize je stal zvišen stol z ogromnim naslonjalom. To je bil prostor za starega predsednika. Gospod Grum, mladi deželni svetnik s precejšnjim trebuhom, se je približal dami v svetli obleki, gospe Zbirovi. "Kako je vendar krasno!" "Presenečena sem," mu odvrne sladko ona. "Kaka izprememba gospod svetnik, ah! ' "Da, kaka izpremiemba milo-stljiva." Lahno se je dotaknil nje ne roke in jo počasi odvedel na vrt. "O izborno! Naš predsednik nima slabega okusa." je govoril z basom stari nizki in široki pre-zidialni tajnik z naočniki. "In oni stol na koncu mize!" je pripomnil dvoumno in pokazal s prstom pisarniški ravnatelj na predsednikov stol. Tajnik se je namuzal, sklenil roke na prsih in se ozrl okrog sebe. "D&, d&!" mencal je in se sklonil do ravnateljevih ušes: 'To je ravno tako kakor službena seja!" Ravnatelj se je namuznil in molčeč odšel, zopet hvaleč veliko predsednikovo okusnost, govoreč na glas, da so ga vsi slišali. Ko je gospoda posedla ob mizo, se je pokazalo, da velik del gostov v salonu nima prostora. Zato so hitro prinesli novih miz in jih postavili po vrtu, da je bilo med dol(?o vrsto prostora samo med stopnicami iz salona na vrt. Hotelir, ki je preskrboval gostijo z vsem, je dajal nakazila natakarjem v črnih, izrezanih frakih v kuhinji in bufetu. Raznašali so jedi na širokih postavkih in kriče oznanjevali ime prinašajoče jedi in takoj zopet odnašali prazne posode. Letali so spehani in niso črhnili med seboj besedice. Gostje so se zabavali med seboj v skupinah. Valon je sedel na desni strani predsednikovi, na levi pa debela Rožena v svetli svileni in na prsih izrezani obleki. Rela roža je kitila njeno glavo in njeni polni udje so se težko premikali v ozkem okviru, njena debela spodnja ustna pa je visela navzdol kot zrela jagoda. Poleg Valo-na je sedela predsednikova soproga, poleg Rožene pa njegova hči Eva. Potem so po vrsti sedeli višji dostojanstveniki in tam naprej je bilo vse zmešajo, kakor so ravno sedli. Uradniki, njih že-né, meščani, trgovci, bankirji in častniki. Predsednik je med jedjo največ govoril z Boženo, ktero je zval svojo "ljubo prijateljico." Pripovedoval ji je o zunanji politiki Rusije v Mandžuri in Perziji, na-zval ruskega imperatorja idealistom in govoril o predstoječih volitvah. Potem se je obrnil do Valona na levi strani. "Kako bo letos pri volitvah?" Valon, ki je ravnokar pravil svoji sivi sosedi o parlamentarič-nih odnošajih, se je naglo okrenil držeč srebrne vilice v desnici. "Hud bo boj, A mislim, da zmagamo," reče glasno, da se je obrnilo nekaj glav proti njemu. "Čul sem, da so radikalni elementi dobili že innovo tal." "Zatrjuje se tako!" "A kdo bo nasprotni kadidat!" vmeša se predsednikova žena malomarno. "Josinl" "Kdo je to t" vpraša radovedno predsednik, gledajoč srepo v strop, kakor bi se hotel nečesar domisliti. Valon se pomilovalno smeje in hiti požirati, potem pa zamahne z roko. "To je urednik "Organizatorja"! Ril je svoje dni v naši tovarni uradnik." "A-a-a," se začudi predsednik. "Zato se mi je zdelo ime tako znano. Josin .... Josin . . . ponovi zamišljen sam "Va-sé. Rožena je med tem govorila s predsednikovo hčerjo o gledališču in se-zgražala nad provineialnojt-jo, ki se godi v Talijinem hramu, se je, čuvša ime »Josina, obrnila do Valona: "Kaj je z Josinom!" "Ali ga poznate!" ypra.ša naglo predsednik, sklonivši se skoraj do nje. Rožena je za aip lahno zardela, toda to je opazil samo Valon, kef- jo je gledal.' "Temno s^ ga spominjam," odvrne v zadregi. "To je še mlad mož se mi zdi!" Rožena se je spominjala Josina prav dobro, ki je opravljal Valonu različna dela ter ga je mnogokrat poslal k nj*'j 7-naročilom. da ga vsled opravkov ne bo na večer, ali pa po njem poslal kako pismo. Ta »Josin je bil nekak "osebni tajnik" Valonov in je Boženi celo enkrat zaupal, da ima Valon še dve ljubimki, katerim pošilja vsak mesec denar. To ji je najbrže povedal zato, ker jo je smatral za navadno priležni-co, katere naloga je izprešati iz svojih eestileev kolikor mogoče največ denarja. To pa je njo zelo užalilo in je očitala Valonu, da jo zanemarja; in zahtevala je povišanje svoje gaze t «t odpustitev Josina. Sedaj se je jezila sama nase, ker je bila tako neprevidna in se je napol izdala. Valon pa je gledal nemo predse in se t?rizel v ustnice. "Čudno je to!" mrmra predsednik, vihteč srebrn nož v roki. "1T-ničujejo sami sebe. Moj daljni sorodnik, doktor prava, je z obema nogama nakrat preskočil v socia-listiški tabor." "Zato je pa naša dolžnost, da tem bolj varujemo koristi države in stare tradicije družbe," pripom ni pokaži ju joč baron Lahm. Potem so zopet govorili o literaturi, poeziji in gledališču in koncertih. pri čemer je zelo mnogo govoril baron Lahm, navdušujoč se za neko italijansko igralno potujočo družbo, ki jo je navadno čul v Primorju. Po nagovoru prezidialncga tajnika. ki je povzdigoval predsednikove zasluge za državo in deželo in narod in armado (v čem so obstajale te zasluge, ni povedal), je govoril in govoril. Poslušal kh ni nihče, dasi je vse uprlo pogled v njegov tolsti obraz, ki se je svetil, kakor oglajen. Vozil je in vozil. V pol ure je končal. Zahvalil se mu je predsednik sam, ki je omenil tudi predstoječih volitev, pr kterih se morajo stebri države združiti in zabraniti nemoralnemu radikalizmu napredek. kajti potem bi bilo vsako delo za narod nemogoče. Viharnega ploskanja ni hotelo biti konec. Pijača je pričela puščati sledove. Govorili so glasno in trkali s kozarci, napi vali, vstajali'in zopet sedali ter pili. O polnoči so odstranili mize in pričel se je ples. Orkester je svojo delavnost podvojil. Ples se je raztegnil iz salona do polovice vrta. Nekateri pari so se umaknili v senco, šeta-joči v krasni julijski noči, pose- jani z zvezdami in mesecem, med uupravami krasnega, duhtečega parka. V prostoru pred orkestrom se je ob presledkih gibalo eelo morje krasnih vitkih ženskih teles, posejanih z rožami, diamanti in zlatom, ka-žajoč skoraj naga prša in roke; ženska telesa so trepetala v naročjih moških frakov in trdih ovratnikov. Trgovec 1'ompe, mož petdesetih let z znatnim elipsastim trebuhom, malo zanemarjeno brado in nenavadno debelimi lici, je stal v kotu pod stopujieami in kadil smotko. Približa se mu delničar narodne deželne banke Pavšič. Ta Pavšič je bil slok, velik mož, čeiLucga obraza in še neoženjen. "Ste čul i gospod Pompe, kaj je rekel predsednik?" vpraša, silno mahajoč z rokami. Pompe je vzel smotko iz ust in še bolj napel trebuh, emokal z usti, kakor bi česa lovil in rekel s težkim glasom: "Ne spominjam se, gospod." "Radi volitev!" "Da, da, radi volitev." "Trebo bo napeti vse sile, da proderemo!" je silil vanj. Pompe je bil očitno nejevoljen, da ga je sedaj, ko je pušil smotko, nadlegoval s takimi "prozaičnimi rečmi", kakor je navadno rekel ob enakih prilikah. (Dalje prihodnjič.) — Pred durmi prenočišča za uboge je na Dunaju te dni umrl otrok v naročju svoje matere. Mati in dete «ta bila brez pristre-šja. V velikem, bogatem mestu ni bilo prostorčka, da bi bila mogla prenočevati pod streho. Otrok je bil bolan, mati je bila ž njim v vseh bolnišnicah, nikjer ni bilo prostora. Prosila je, da bi ju »prejeli v azil, pa ni bilo prostora. V tistem času so drugi ljudje po dunajskih zabaviščih zapravljajli denar, stotake in tisočake. (iodba je igfrala, plesaike so plesale, Šampanjec se je zlival; tam pred azilom, v hladni noči, je umiral otrok v naročju svoje matere. To je slika iz našega kulturnega, krščanskega, ka,pi'talistnega sveta, iz glavnega mesta civilizirane države z ponosnimi palačami, z razkošnimi hoteli, z krasnimi cerkvami. Pravijo, da je bog sam ustanovil to družbo in določil njen red! In ne čutijo, kako nesramno ponižujejo svojega boga, kako ga žalijo! — Španski ministerski predsednik Canelajas se je z ostalimi mi-nstri posvetoval o zrtrrnjem papeževem protestu. Vatikan namreč trdi. da vlada ne bi smela prepovedati ustanavljanja in naseljevanja novih meniških in nunskih redov brez sporazuma s papežem. Rimske skrbi na Španskem so, kakor se vidi, oddnedodne večje. — Ženska volilne pravica na Angleškem. Končno ImmIo dobile tudi ženske na Angleškem volilno pravico v parlament, sicer ne vse, ampak samo one, ki imajo že do zdaj volilno pravico v občinah in grofijskih svetih. S tem bi bila seveda velika večina žensk še vedno izključena od volilne pravice, v,en-dar bi morda to pomenilo prvi korak k splošni ženski volilni pravici od damske volilne pravice. POZOR! Organizacije, ki še niso odraču-nale svote za poravnanje troškov obdržavanja I. Jugosl. soc. kongresa, da to čimprej store. Vse denarne pošiljatve naj se naslovjajo na Štefan Zlodi, 1830 So. Centre ave., Chicago, 111. — Ako Američani, ki so pristaši kapitalističnih strank, ne storijo konec Rooseveltovemu rogoviljen-ju na političnem polju, si bodo vzgojili gada na svojih prsih. Vsaki dan se prikazeva čaati-hlepnost in domišljavost tega človeka jasneje in določnejše. To je človek, kakršnega zgodovina do danes v politiki še ne pozna. On je regularen republikanec. Pa je tudi Vstaš (inzurgent), če je treba. Ako se bodo pa vsi "«triki" potrgali, bo postal pa celo demokrat, ako "republikanci ne ukrenejo pravo". Tako se je izrazil ta naduti in domišljavi človek mi-noli teden, dasi je pri tem pozabil povedati, kaj je pravo. Roosevelt je v demagogstvn posekal Luegarja. Za vsako ceno hoče ostati ljudski tribun, da ga bodo pri prihodnjih volitvah volili tepci predsednikom republike. i Vsled te službe je pripravljen pogaziti svojega prijatelja Tafta ¡in vse druge svoje prijatelje v blato. i Človek s konjskim zobovjem hoče zopet biti v sedlu. To je njegov patriotizem. 1 • * • • m * * I — ZemljišČna špekulaeija na zapadu obuja pozornost med finančniki. Velike in negotove zem-Ijiščne špekulacije so bile še vv-dno oznanjevalke finančnega poloma. Likvidacijo leta 1904 in j 1905 je provzročila velikanska .zemljiščna špekulacija na vzhodu in zapadu. Takrat je še dobro končalo. Nevarnost je bila že skoraj 1 proč, ko se je leta 1907 pojavila panika, katero so zakrivili štirje nerodni bančni ravnatelji v New Yorku. Tudi vse prejšne finančne polome so vedno oznanjevale pretirane zemljišč ne špekulacije. Velike zgube v zemljiščnih špe-| kulacijah, v rudarstvu, železniških podjetjih včinkujejo, da pade vrednost tudi drugod in nastane finančna panika, ki delavce tako hudo zadene kot gospodarska kriza, ki nastane, če je preveč blaga na trgu. Zaupanje v ljudi, ki vodijo banke, mine, finančna panika je tu — delavci so pa brez dela, denarja. jela in strehe. j In finančne panike in gospodarske« krize bomo imeli, dokler bomo imeli kapitalistično gospodarstvo. # * # <-*• — Škandal! Talijanskega delavca Alessandro Comba so minoli teden deportirali v Italijo, češ. da bo v nadlego javnosti. Comba je prišel pred tremi leti v Ameriko. Delal je kot delovodja pri gradnji panamskega prekopa. Pri delu je ponesrečil. Padel je pod železniški voz tako nesrečno, da so mu v kolenu odrezali obe nogi v bolnici. Ležal je sedem mesecev v bolnici na-Rilis Tslnndu^ Talijanska pomožna in dobro-tvorna družba je zaprosila na pristojnem mestu, da bi vlada Zdr. drž. dala ponesrečenemu Combu vsaj $500. da bi si v Italiji kupil zemljišče in bajto in tako preživel svojo ženo in štiri nedorasle otroke. Obljubili so vse, dali nič, pa deportirali ga brez vseh sredstev v Italijo. Tako malenkosten je stric Sam, kedar gre za delavca. Nič boljši kot najbolj profitalačen kipitalist. če je delavec inozemec. , Slov. delavci! Dober nauk! Oskrbite si državljansko pravico, da vas ne bodo kot pohabljene berače pošiljali v staro domovino. » # ♦ # — V Wuerzburgu izhaja skoz-inskoz klerikalen listič "Armen-seelenbote" (sel revnih duš). Da bi listič pridobil naročnikov, j opozarja čitatelje. da čitajo vsako leto 72 sv. maš v tolažbo revnih duš. Kdor pa plača naročnino naprej, bo pa sprejet v "društvo spokornikov in apokornic zapuščenih, revnih duš v vicah. za katere čitajo vsaki teden nad 4000 sv. v 9 9 mas. Tako klerikalni listič. Mi ne moremo obljubiti nobenemu naročniku, da ga bomo rešili iz "katoliških vic", Ako bi trdili kaj sličnega, bi lagali. , Ali kdor se naroči na "lYole-tarea", pomaga, da bodo na zemlji kmalu preminole peklenske muke, ki so jih kapitalisti izumili za delavce. Temveč naročnikov ima " Proletarec", tem močnejše postaja delavsko gibanje in na boljše se obrača za delavce. "Proletarec" ne more nikomur obljubiti sedeža v nebesih, ker zastopa koristi delavcev na tem svetu. Sodrugi! Širite "Proletarca". Nikar ne zaključujte, da ste zvr-šili že zadosti. Resnica je, da občutimo, da sodrugi zadnji čas delajo z vso silo za "Proletarca". Vsaki teden se množi število naročnikov. Ali število pomočnikov se mora pomnožiti tako. da bo "Proletarec" izhajal na osmih straneh. Kedar bo izhajal kot tednik na osmih straneh, potem agitirajmo, da ga spremenimo v dnevnik. "Proletarec" je lastnina delavcev in njih orožje! Zategadel na delo za "Prole-tarca"! • • * — Večletni boj med uniji kovinskih likačev in Ruck Stove & Range Co. v St. Louisu, Mo., jo» končan z zmago delavcev. Kompa-nija. je kapitulirala in obljubila, da v tridesetih dneh uvede v svo- je tvornice unijsko delo in odstopi od vseh toži), ktcrc je ua[>erila proti uniji i*n vofoče proti Arneri c»n Kederation of Labor in njenim voditeljem. Nasprotno pa bo do unije v St. Louisu sedaj prekli eoje bojtkot, ki je bil svoječasuo razglašen proti Buek Stove & Kange Co. Upliv solnca. Soluee* velik in koristen u pliv na naše telo in mi bi se mo rali, kolikor več mogoče, razve seljevati'' na solncu. Ono oboga ti našo kri in to pomenja zdravje in moč. Čeravno ne potrebuje kri poletni čas toliko hrane kot po zimi, moramo bjti vendar zelo skrbni, da si ohranimo zdrav tek Kakor hitro zapazimo kako pre membo v njem moralo bi se rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo povekšalo tek in okrepilo vse prebavne organe. To sredstvo je velika pomoč v vseh boleznih želodca in drobovja, ker te organe izčisti in jim da ob enem novo moč. Rabite ga po polovico vinske kupice trikrat na dan pred jedjo in pazite na izvrstn učinek. Imeli bodete dober tek Čisto kri, trdne živce V le kani ah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. Slov. soc. klub Slovenija, št. 20 Indianapolis, Ind. bo imel svoje redne mesečne seje vsako 3. ne-<11 jo v mesecu ob pol treh popoldne. Seje se vršijo v dvorani Antona Hvalica, 717 AVarman ave. Organizator V. Sroj. Tajnik F. Godina W. Pearl St. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kalllornlll. kjer m toti dobra vina in inportirano pilzensko pivo. Prodaja vina na salone in na drobno. AnL Scltnabl, cor. Trumbull ave. in tt. Str.. CHicago, HI Gostilna pri Blažu. 1832 So. Center Ave., CHICAGO, ILL. Sveže pivo v »odčekih in buteljkoh prve vrste. — Unijske amodke in druga različna pijača—prima—ki spada v gostilniško obrt. MODERNO KEGLJIŠČE! Blaž Kaltineger. Vse pritožbe glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Ju&oslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chicago, lil. POZOR! POZOR! JOHN HROVAT, Hrvatsko-slovenski brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk. Brivnica prvega razreda. 1707 S. Center ave., CHICAGO. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AYE., KENOSHA, WIS. Telefon 1199. Angleščina bre* učitelja! Slovensko An-m^r . . . gleftka Slovni- ca, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. *J. KUBELKA, 538 W. 149 St.. New York. N. Y. Piiite po cenik knjig! Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Hals te d St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. P A R.RICHTER'C "P AI NA EXPELLER Kaj ti korUtljt močne miiite, če trpU na revmatizmu. PAIN-EXPELLER dobro vtlrtriijt-n. ti tak") ol» »» boletín« in oddrant njih vzrok«. Po 25o in ftOr v v»*ti lekarnah 'J. Ad. Richter & Co., 215 Purl St JOS. PREŽEL, Slovenski Groccrlja, 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DOM. ROJAKI T WaukCflanu! - Ce kocete piti dokre pijače in ae zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Wankegan. Pri njem« je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. ' Joseph Kratkyf 1645 W. 21st PL, Chicago, W. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.! Na debelo in drobno. Sodrugi 1 Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistiČni list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W 18 &t,r. Chicago, I1L _ POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim kerljl&en Sveie piro v eodčkih in buteljka* in druge raznovrstne pijače ter unijake sraodke. Potniki dobe čedno prenočišče za niako ceno. Postrežb« točna in U borna. Vsem Slovencem in drugim 81ovanoa se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicags Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Salttel ODviiaii v kaixniklk in eivilnik andmfc. Auto Phone 6066. Office Phone Main S066 &e«ide«ee Phone Irwing 417« UBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK Severoeap. ogel Randolph in La 8alle oliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road. sossssss Aka hočeS dobro naravno vino piti, oglati se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave Telefon Canal H42 CHICAGO Pri njemu dobiS najbolja kalifornijska in importirana vina. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranja bolatni in ranocalnlk. Isdravnilka preiakavn breanla^ . ¿»ti je le «davila, IW^^fr^iíí Ava Chicago. Za dne nre a, i ^. popoi. Od 7 do 9 «veéar L^rL* * ITvéi bolniki naj Xo ZT^T^ Valentin Potisek GOSTILNIČAR 237-lst St.. u s.fc m "" »"P"*»*» mjtkon M oMU, ;>t>^k !