t
ti m koruli 4tUvib|« ^mIMu. DvUvci m >pr>-rtlmi 4m «M|t, Ur pr«>
p*p«r i«	U
iaUrMli off t k« work-Uf cltM. Work«rt ar« •atitl«4 !• ali wkat tkmj
Žci&z.	tS& « fflr Offlo«: 4001 W. It.«., Cbicigo, NI. Delavci vseh dežel«, združite te!"
- ______ • *
^"■■■■^■■■■■■■■■^■■■■iHHHaMMMBSErr	...	—	——————
PAZITE
•• it.V.lko v okUpaju, ki •• ••Kaj« pol« g vmimgm Milova, prilepi j«-M|a »podaj ali m orilku. Ako /CJ* j
iUvilk* ........ * '
vam • prihodnjo it«. ▼Uko ui«|t lista potoio MroiaiM. Procimo, po. ■•vito j« takoj.
\ (NO.) 834. SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Enaka plača
CHICAGO, ILL., DNE 4. DECEMBRA, (DECEMBER 4.) 1917. LETO (VOL.) XII.
Hed socialistične zahteve, ki veljajo za tedanji družabni led, spada tudi ta, da naj se plačuje moškim in ženskam za enako delo enaka mezda.
Ta zahteva ima mnogo nasprotnikov. Na eni «trani »t o je podjetniki, katerim se ni čuditi, da večinoma nočejo nič slišati o taki enakosti. Na drugi strani ho še velike množice delavcev, katerim »e je nekoliko bolj čuditi, da ne razumejo te zahteve.
Za socializem je to stara točka. Odkar se more »ploh govoriti o socialističnem gibanju, je bila vedno na programu. Razume se pa samo ob sebi, da je to dol minimalnega programa, kajti kadar družba tako daleč, da ae bo organizirala po so-tMfnih načelih, odpade vprašanje mezde v ijem zmislu, prav tako kakor odpade tedaj ro tudi Žensko delo v .takih poklioih, ki nitmi ženski naturi in ki so škodljivi njenemu organizmu.
S tem pač ne mislimo reči, da se uresniči v socialistični družbi "ideal" tistih malih dušic, ki venonar trobijo, da spada ženska v kuhinjo in v otroško sobo. Po našem prepričanju bedo ljudje r socialistični družbi bolj napredni, pa ne bolj naaadujaški, kakor v sedanji in zato bodo imeli tndi boljše pojme o ženski. §L. Toda dokler še nismo v bodoči družbi, se moramo baviti z razmerami v sedanji, ker bi si-eer postali puhli pridigarji, ne pa pionirji bodočnosti. V sedanjosti opravljajo ženske vsakovrstna dela, tudi taka, ki se jim prav slabo prilegajo; lil prav v današnjih dneh se žensko delo izredno anoži. (spremeniti ne moremo tega, torej moramo {pčunati s tem dejstvom.
Kapitalisti označujejo socialistično zahtevo po enakih mezdah za nepravično, pretirano, ab-surdho. Pri njih je bila od nekdaj navada, da so plačevali ženskam manj kakor moškim, tudi če »o opravljale enako delo. Tako je v trgovinah, v pisarnah, v tovarnah in večinoma povsod.
. Kapitalisti skušajo varovati hv»je interese, čim bolje morejo. Nič se ni čuditi, da iščejo cenene delavne moči. Če je mogoče, ustanavljajo podjetja v takih krajih, kjer še ni industrije in se dobivajo z dežele roke, ki ne najdejo zadovoljivega dela na kmeticah. Takih krajev je od dne do dne manj. Ampak najdejo se še kraji, *v ka-tare ti j* naselita industrija, kjer se pa še ni razšla dobra delavska organizacija. Veliki kapitalizem, ki ae svobodno giblje, poišče rad take kraje, tudi če leže kja v Aziji ali Afriki.
Vsako podjetje se pač ne da ustanoviti kjer-sibodi aH preseliti kamorsobodi; pač pa se lahko
naseljujejo delavske moči iz drugih krajev, iz takih krajev, kjer se prolttarci še niso podali v moderne delavske boje. V takem slučaju se ne vprašuje mnogo po narodnosti, po barti polti, po veri in podobnih rečeh; merodajno je le to, da so importirane delovne moči cenejše od domačih.
Enaka je tudi navadno tendenea pri nastavljanju žensk. Pravi namen si pač lahko nadene krinko, za katero se skrije. Tako so podjetniki pogostoma nastopali kot dobrosrčni človekoljubi. "Zakaj ne bi dobile tudi uboge ženske nekoliko zaslužka?" Če je na primer človek poslušal avstrijsko tobačno upravo, bi bil moral misliti, da je bila tobačna tovarna v Ljubljani ustanovljena le zato, da je nekoliko tisoč ljubljanskih žensk dobilo zaslužek. Kakšne ogromne dobičke je imel državni monopol od te "dobroteM, se je previdno zamolčalo.
V splošnem so podjetniki le zato zaljubljeni vr žensko delo, ker jim povzroča manjše izdatke.
Včasi se seveda položaj na delovnem trgu iz-preminja. Tnintam zmanjkuje moških moči, kar se godi prav sedaj v mnogih deželah. Tedaj postane klie po ženskem delu splošen. Ali načelo, da uiora biti žensko delo ceuejše od moškega, ostane za kapitaliste tudi tedaj veljavno. Kajti taki so njihovi interesi.
Toda kapitalisti niso osamljeni. Z njihovim stališčem se strinja še mnogo delavcev, in sicer obojega spola.
Ženske same so dolgo smatrale in večalimanj še dandanes smatrajo za naravno in opravičeno, da zaostaja njih plača za mezdo enakega moškega dela Odkar se je mož postavil za gospodarja v družbi, se je priznavalo ženski manj pravic, kakor moškemu. Polagoma se je ženska v tem razmerju navadila, da se je sama smatrala nekako za manje vredno. V javnem in v privatnem življenju je stala tisočletja v ozadju. I11 ko so se ji v kapitalistični družbi odprla vrata tovarne, se ji je zdelo, da mora to smatrati za nekakšno milost in biti hvaležna, da se ji sploh daje delo.
Kdo naj se čudi temu, ko je še moških delavcev na kupe, ki mislijo, da morajo smatrati kapitalista za dobratnika, ker jim daje "kruha!"
Če so ženske tedaj še slišale, da je njih telesni organizem slabejši od moškega, da so ujih zivljenake potrel»ščine manjše, da ne pijo in ne kade, da ne Čil a jo toliko, kolikor moški ali pa sploh nič, da'se jim "ni treba" brigati za javne zadeve, ki tudi povzročajo stroške, so bile navadno populnomu prepričane, da ne morejo zahtevati toliko plače kolikor moški.
Moški delavci — ne le ročni, ampak tudi du-
ševni — so smatrali žensko delo enostavuo za u-mazano konkurenco. Ampak tudi s tega stališča niso postopali dosledno.
Da je žensko delo konkurenca, je seveda resnično. Toda pozabiti se ne sme, da je konkurenca načelo kapitalističnega sistema sploh. Kdi-110 sredstvo, da se zmanjša ta mora, je organi-zacija.
Konkurenca je med velikimi in maliuii podjetji; konkurenca je med velekapitalisti samimi; konkurenca je tudi med delavci. Če se importi-rajo črnci z juga v severne drŽave, je to konkurenca za domače belokožne in tudi črnopoltne delavce. Vse priseljevanje delavcev je konkurenca. In te konkurence ne bo kraja, dokler ne bo vse delavstvo do zadnjega proletarca organizirano. Le z organizacijo se more doseči, da ne gre noben član ceneje delat, nego je skupnost sklenila; le t z organizacijo se more doseči, da se skrči delovni čas tako, da ne ostajajo nikjer brezposelne roke, ki so prisiljene v konkurenco.
Kapitalistični sistem se bo moral umakniti socialističnemu, kadar bo zadostna večina proleta-riata organiziranega. Delavstvo ne bo čakalo, dokler ne pride zadilji zaspani, duševno nesposobni ali neznačajni proletaree do prave zavesti, ampak si bo vzelo zmago, kadar bo dovolj sposobno, dovolj močno zanjo. Računati je torej s tem, da bo, dokler traja kapitalistični sistem, tudi gotova manjšina nezavednega delavstva. Ta mjnjšina bo vedno povzročala kolikor toliko konkurence. Organizacija pomeni obrambo proti kapitalističnemu izkoriščanju, pomeni pa tudi obrambo proti taki konkurenci.
Ako vzamemo ta dejstva v pošte v, moramo priti do zaključka, da postopa moško delavstvo skrajno kratkovidno, ako odobrava slabše plače za žensko delo. Prav s tem postaja konkurenca umazana.
A* o dobi podjetnik ženske moči ceneje od moških, je to nevarno moškim delavcem. V mnogih podjetjih namreč ne velja pretveza o sla-! 1»ejšem ženskem organizmu nič. Delo pri nešte-tih mašinah zahteva veliko več inteligence, pazno-sti, prisotnosti duha, vztrajnosti, kakor pa ro« buatne telesne mori. V takih slučajih nadomešča >ženska moškega popolnoma. Ako m sadovoljnja ženska z manjšo plačo, je to za podjetnika očiten dobiček; naravno je, da bo tedaj rajši jemal ženske in s tem se za moškega zmanjša prilika, da pride sam do dela. I^e ako izgubi podjetnik to možnost dobička, to se pravi, ako ui žensko delo nič cenejše od moškega, se zopet zboljša prilika za moža.
• S tem se pa tudi zboljša prilika, da se pri-dobe ženske za organizacijo. Dva glavna vzroka vplivata na to.
Prvi je ta, da se proletarci v najslabših razmerah najteže organizirajo. Predvsem jim manjka za to potrebne samozavesti, teeda tlači človeka v ponižnost. Čim manjši je košček kruha, tem večji je strah, da bi ga bilo mogoče izgubiti. Tudi za ženske velja to, da jim je ideja organiza, cije dostopnejša, ako dosežejo nekoliko boljši uiaterijaliii položaj, da morejo vsaj bolj razmišlje. vati o njem.
Drugi vzrok je ta, da bo smatrala ženska moškega delavca za svojega nasprotnika, dakler bo opažala, da ji n eprivošči boljšega položaja. V delaveu, ki zahteva zanjo enako plačo, spozna svojega zaveznika, in tedaj bo razumela tudi njegov kli<» v organizacijo.
To pa mora biti cilj moških delavcev. Da bi se odpravilo žensko delo v kapitalistični družbi, je popolnoma brezupno. Preveliko je že število žensk, ki so odvisne id dela svojih rok. Sedanji svetovni dogedki pomnožujejo to število od dne do dne. Poleg tega nastajajo včasi razmere v industriji, ki zahtevajo silno pomnoženo števflo delavnih rok,x razmere, v katerih primanjkuje moških delavcev in je brez ženskega dela nemogoče izhajati. Tak je na primer sedanji položaj. Zelo verjetno je, da Ih> podobno tudi po vojni, vsaj v nekaterih deželah. Vprašanje, s kakšnimi sredstvi se bodo omogočila vsakovrstna dela, je sicer še nerešeno; ampak nujnega, neizogibnega dela Im> več; kakor se marsikomu sanja, in sredstva se bodo morala dobiti, če ne na en način, pa na drugi. Vse kaže, da bo tedaj tudi potreba ženskega dela velika in moški delavci ga bodo sami moja I i odobravati, da jim ne bo treba nečloveško garati.
Da se pa iz tega ne izleže nevarna konkurenta, more preprečiti le organizacija, ki se ne sme ozirati na spol. Taka organizacija je logično le tedaj mogoča, ako priznava vsem svojim članom enake pravice in jih zagovarja in brani. Te enakosti pravic ne more biti brez enakosti plače.
Napram ženskim delavskam je načelo enake
za enako d#io le pravilno, in delavsko gibanje mora biti pravično. Razun tega pa vidimo, da je enaka plača delavk tudi v interesu moških delavcev. Knaka plača je njih varstvo zoper nevarno konkurenco. Zaradi tega mora priti povsod, kjer je delavstvo zavedno in razume svoje resni- * čne koristi, do veljave načelo: Za enako delo enaka plača!
Konfiskacija zasebne lastnine
* INaši nasprotniki, ki bolje vedo, kaj hočemo,< •go mi sami, in ki znajo "državo prihodnjo-str vse bolj sigurno opisati nego mi, so iudi iznašli, da ne bo mogla socialna demokracija svojcu a gospodarstva nič drugače prevzeti, ka-kdr;.$e bo razlastila (ekspropriirala) rokodelce in kujete, katerim bo vse konfiscirala (brez odškodnine), in to ne samo hiše in polja, marveč :> najbolj potrebno opravo in — hranilnic ne knjižice. To je proti nam glavna agitacija že omenjene razdružitve vseh družinskih
OftSo je pripomniti, da na noben način taka kdnfiskacija ni pogoj« tmtva socialistične družbe. O tako konfiskaciji socialistični pro-fram prav nič nc govori. Ne morebiti iz strahu, da bi radi lega od sebe odbijal ljudi, ki kaj imajo, ampdlc^nototavno radi tega. ker sc o tem z gotovostjo i*'da prav nič reči. Za gotovo se more le izjavili, da napravlja tendenca gospodarskega razvoja ta potrebno, da preidejo velepodjetja {kjer se vjrelikem proizvaja) v la*t družbe in da jim družftM! gospodari. Na kakšen način sc bo to fcgodilo, kako se izvrši ta prehod, ati sc bo neiz-bno razlaščen je (ekspropriacija) izvršilo po-potom konfiskacije, ali potom odkupa, ali *bdc mirno ali nasilno — to so vprašanja, na kater* ne moro Uoben človek dati odgovora. Tudi •klieevati se da nekdanjost, na prošlost tu ne pomaga. Prehod Ae more izvršiti na najraznovrst-a«jše načine! vkfckor »e je to zgodilo z bremeni fevdalnega gospodarstva, ki so se tudi v raznih deželah na raiHene načine odpravila. Način pre-koda je odvisen od splošnega položaja, v katerem se bo izvršil, od moči in nazora vsakega raz-f*da, ki pride v foštev pri tem i. t. d., torej od razmer, ki se v naprej ne morejo preračuniti. V If&dovinKkem razvoju igra "nepričakovanost" atjvečjo vlogo. J
Razume se samoobsehi. da žele socialni dc-mokratje, da bi naj bilo tinto neizogibno razla-Učenje velepodjetja čim najmanj občutno, mirno, •oglasno. Zgodovinskega razvoja pa ne bodo določale niti' naše lastne želje, niti one naših na-
potnikov.
»Na noben način se ne more reči, da izvedba socialno demokratičnega programa zahteva pri **eh razmerah, da"*e ona lastnina, koje razla-*knje bo potreba, Hpfiscira.
Z gotovostjo 1« moremo reči, da napravi ekonomični razvoj le eksipropriacijo enega dela ob-v
stoječe lastnine za potrebno. Kar hoče, je zadružna last proizvajalnih sredstev; zase*bna last sredstev za osebno porabo ne 'bo s tem na noben način dotaknjv>a. To ne velja le glede živil, pohištva i. t. d. Spomnimo se le tistega, kar je bilo rečeno v razpravi "O kapitalističnem razredu" glede hranilniir bank. Te so sredstva, da dobe kapitalisti v roke premoženje nekapitalističnih razredov. Vsaka mala hranilna vlogiea je sama zase brezpomembna za obrat kapitalističnega podjetja. Ko pa se te vlogice in vloge združe, nastane moč, ki vrši funkcije kapitala. Ko začno prehajati kapitalistina podjetja v last družibe, začne sc tudi zmanjševati« možnost, da se nalože vse hranilne vloge .plodonosno. Polagoma prenehajo biti kaipital in postanejo zgolj neobrestu-joč se zaklad, konsuincij^ki fopd. Pa to je vendar nekaj povsem drugega kot konfiskacija hranilnih vlog.
Taka konfiskacija pa ui le iz ekonomičnih razlogov nepotrebna, tudi iz političnih razlogov je popolnoma neverjetna. Male hranilne vloge so večji del last i/.koriščevanih razredov, to jc onih, kojih moč edina uvede v družbo socializem. Le tisti, kdor smatra te razrede za brezumne, bo verjel, da začno prevzemati proizvajalna sredstva v svoje roke s tem, da se oropajo najprej svojih- prepotrebnih grošev J
Prehod v socialistično proizvajanje nc potrebuje (brezpogojno nc le ekspropriacije kon* suincijakih sredstev, tudi razlaščenja vseh proizvajalnih sredstev ne zahteva. Zadruga je tisto, kar hoče i nnapravlja socialistično družbo. Zadružno skupno proizvajanje zahteva tudi zadružno ^skupno) last proizvajalnih sredstev. Kakor stoji zasebna last proizvajalnih sredstev v nasprotju z zadružnim delom v velepodjetju, tako je z zadružno ali družabno lastnino v malem podjetju.
Malo podjetje (proizvajanje v malem) zahteva zasebno last proizvajalnih sredstev. Odprava zasebne lastnine za proizvajanje v malem bi bila brez smotra, ker gre vendar tendenca socializma za tem, da da delavcem v roke potrebna proizvajalna sredstva. Mala podjetja naj se torej ekspropriirajo vseh proizvajalnih sredstev, samo da se jim jih zopet nazaj vrne. No, to bi bilo lepo uipočetje! v
Za prehod v socialistično družbo ni pogoj, da bi se razlastili mali rokodelci in mali kmetje. Ta prehod jim ne bo ničesar vzel, temveč jim
bo še najniže prinesel gotove koristi. Ker ima socialistična družba tendenco, da dopolni blagovno produkcijo za direktno porabo, kakor smo pač videli, razume se tedaj saiuoobsebi, da mora imeti tudi stremljenje, da izpreuieni vse dajatve družbe, davke ali kake obresti hipotek, ki so prešle v družabno last — v kolikor se niso v.e odpravile — iz denarnih dajatev v naturalne dajatve, mesto novcev — blago, žito, vino, živina. To pomeni pa za kmeta velikansko olajšavo. Danes že cesto po tem hrepene. Pa je za gospodarjenja blagovne (produkcije kaj takega nemogoče. I^e socialistična družba more to napraviti in s tem odstraniti glavni vzrok pogina kmetijskega gospodarstva.
Kapitalisti so, ki dejansko razlašcajo kmete in rokodelce, kakor smo videli. .Socialistična družba napravi temu razlaščenju šele konec.
^Seveda ne bo ekonomični razvoj po socializmu zadrževan. Nasprotno, ta je edino sredstvo, ki mu omogoči napredek. Kakor,,v sedanji diuž-bi, tako se bo tudi v socialistični velepodjetje čim bolj razširjalo in požiralo mala podjetja, drugo za drugim. Pa tudi tu velja to, kar vedja o družini in zakonu. Smer razvoja ostane ista, ali socializem odpravi vse grde, in bolečine provzro-čujoče prikazni, ki v današnji družbi spremljajo tok razvoja, socializem bo izkušal vsem kori •titi z dobrim.
<'e danes izpremeni« kmeta ali rokodelca z malega podjetja v delavca velepodjetja, tedaj je to izprememba iposedujočega moža v proletarca. V socialistični družbi postane kmet ali rokodelec. ko preide k delu v združnem velepodjetju, solastnik Vseh koristi velepodjetja; njegovo stališče se zelo zboljša; njegov prehod od malega podjetja v velepodjetje (od proizvajanja v malem na proizvajanje v velikem) ni več primerjati izpremembi posedujočega v proletarca, prej že: iz malo posedujočega v mnogo posedujočega.
Proizvajanje v malem propade in ga je nemogoče zadržati. Ali le socialna demokracija omogoouje kmetom in rokodelcem v njih celoti, da postanejo delavci v velepodjetju, ne da bi padli v proletarijat. le v socialistični družbi more iz propada kmetijskega in rokodelskega gospodarstva, ki »brezpogojno pride, nastati izboljšanje položaja tako kmetov kakor rokodelcev.
Ekonomični razvoj ne bo poganjala več kon-Kurenca, ki izkorenini nazadnjaška podjetja in
razlasti njih posestnike, ampak ona privlačna sila, ki jo višje razvita podjetja in podjetniške oblike izvršujejo na delavce nazadnjaških podjetij in podjetnikih oblik.
Ta način razvoja ni le brez bolečin, jc tudi hitrejši kot oni, ki ga povzroča konkurenca. Danes, ko se uvedba novih, višjih proizvajalnih o-blik ne more uveljavljati, ne da bi razlastila ime-teljc nazadnjaških podjetij, ne da 'bi povzročila boli in revščino velikih delavskrh množic, ki postajajo odveč, zadene vsak ekonomični razvoj ua trdovratno nasprotovanje. Videli smo, kako se proizvajalci trdo drže često preživelih se proizvajalnih oblik, kako obupno se jih oklepajo kolikor časa le morejo še dihati. Še nikdar ni bil uoben proizvajalni način tako revolucionaren, kot jc dandanašnji, še nikdar ni proizvajalni način napravil tekom enega stoletja na vseh poljih človeške delavnosti tako velikanskih preobratov, in vendar, koliko razvalin zastarelih, preživelih ^proizvajalnih oblik je ostalo še ohranjenih! _
Kakor hitro izgine strah, da boš vržen v proletarijat, če opustiš svoj samostojni obrat, kakor hitro se uveljavijo Koristi družabnega proizvajanja na veliko za vse, pri njem udeleže-/ ne, na vseh najrazličnejših poljih, kakor hitro bo dana vsakemu možnost, da b« te koristi tudi užival, potem bodo samo še norci tisti, ki bodo hoteli ohraniti zastarele proizvajalne oblike.
/ Kar se kapitalistični veleindustriji tekom enega stoletja ni posrečilo, doseže socialistično velepodjetje v kratkem: da bo namreč posedlo nazadnjaško proizvajanje v malem. Doseglo se <bo to brez razlaščenja s privlačno silo koristnejšega proizvajanja.
'Kjer še kmcttofco proizvajanje ui blagovno proizvajanje, ampak le glavno proizvajanje za lastno porabo, tam bo še kinetiško poljsko gospodarstvo nekaj časa obstajalo, tudi še v. socialistični družbi. Končno p« bodo tudi v teh krogih porazumeli koristim družabnega proizvajanja na veliko.
Prehod od proizvajanja v malem v proizvajanje na veliko nospeši in olajša to, ker se neprestano že odstranjujejo nasprotja med mesti iti deželo, glavno s tendenco, da se industrija razvija tudi po kmetih; ta tendenca pa je v krvi socialistične družbe. Moramo sc tu žaVbog s tem zadostiti, ker bi nas temeljitejša razpravs predaleč vodila.
PROLETABEC
Slovensko republikansko združenje.
SEDEŽ V CHICAOI, ILL
IZVR&EVALNI ODBOR:
Frank Bontič, Filip Oodiua, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Enrnenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mota, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Jpseph Steblaj, Frank Šavs, Fr. Udovich, Andrew Vidrich, Štefan Zabrie, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar.'
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo dlani centralnega odbora, Čim ae pravilno prijavijo ki izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.)
Iz Lexington, Ky. poročajo: Enajst premogar-jev, ki so bili obtoženi in obdolženi, da »o streljali na čete Združenih držav, ki so varovale premogovnike v Kentuckyju za časa premogarske stavke, je bilo oproščenih vse krivde. Sodnik E-vans je razsodil, da ni nobenih dokazov, da bi bili stavkarji storili kakšeu zločin. Obravnava proti drugim obtoženim premogarjem bo trajala najbrž cel teden.
Sodrugu Andresu v Clevelandu.
V zadnji Številki "Radničke Straže" se zaletavate v mene, očitajoči mi "farizejštinu," ki ste jo Vi baje izsledili na dveh mojih predavanjih v Clevelandu. In nazadnje pravite, da nisem odnesel "lovor je v" iz Clevelanda.
Cenjeni sodrug Audres, če je Vam toliko za lovorje, meni ni zanje nič, VendaAe pa zelo varate, če mislite, da je Vaš napad ouhovit, ali pa v katerem koli oziru "velik," da bi zaslužil lovor. Da je zelo malenkosten, Vam lahko dokažem s tem, ker govorite v svojem dopisu neresnico.
Na predavanju o Slovenskem republičanskem združenju mi je bilo res med drugim predloženo vprašanje, kakšna je razlika med Jugoslovansko socialistično zvezo in Slovenskim republičanskim združenjem. Vi pravite, da sem na to odgovoril sledeče:
"Jugoslovanska repuhličanska organizacija je jedna čisto neodvisna politiČka organizacija, koja nema nikakove veze sa J. S. Savezom, no svaki Član J. S. S. može biti njezin Član. Socijali-zam je jedna preveč opsežna nauka, koja treba mnogo vremena, da bi je narod mogao sh vat iti, dok republikansko udruženje ima veči upliv kod naroda a mi moramo narod odvratiti od monarhi-stičke ideje i predobiti za republiku."
Ta Vaš citat je popolnoma neresničen. Na omenjenem predavanju je bilo okrog 400 ljudi in nanje se sklicujem za prič«. Kar sem odgovoril na vprašanje, je bilo približno sledeče:
Član Jugoslovanskel socialistične zveze more
biti le socialist, človek, ki priznava socialistični program in se bojuje za njega uresničenje. Če se kdo poteguje za republiko, ni s tem še socialist. Ampak naravno je, da se socialist tam, kjer si stojita monarhizem in republičanstvo nasproti, poteguje za republiko. Slovensko republikansko združenje je organizacija, ki ima omejen cilj, namreč jugoslovansko " federativno republiko. Kdor odobrava ta cilj, je lahko njen Član. Ta cilj ni v nasprotju s socialističnim delom, zatorej je tudi socialist lahko član te organizacije. Ampak od nje ne pričakuje socializma; temu cilju služi socialistična stranka in J. S. Z.
Sodrug, ki mi je predložil vprašanje, se je zadovoljil z mojim odgovorom, česar najbrže ne bi bil storil, ako bi bil odgovarjal tako, kakor Vi pripovedujete. Stavek, da je socializem preoširen nauk, ste si Vi na lepem izmislili. Če torej kdo uganja farizejščino, se blagovolite sami prijeti za nos.
Kar se tiče mojega predavanja v klubu, nisem v njem niti omenil "Radničke Straže." In če Vi niste za mir za vsako ceno, tedaj ne vem, čemu se sploh vznemirjate. Govoril sem tam dosti jasno; ampak kdor,kakor Vi, namenoma noče razumeti, mu ni mogoče pomagati. Čudno se mi pa zdi, da ste sedaj naenkrat tako ošabni, medtem ko ste tain govorili v precej drugačnem tonu.
Kdo se je motal, se pač lahko spozna iz Vašega vprašanja, zakaj naj bi bili socialisti za vojno za vsako ceno; ko sem Vas vprašal, kdaj sem
kaj takega trdil, ste se "motali," da je to nespo.1 razum.
Iz Vašega nastopanja spoznavam, da Vas ie I ne bom mogel jemati za učitelja socializma; mor-da imam še par let življenja hi se še kaj naučim, l gotovo pa tudi Vam ne bo škodilo, ako priznate } sami sebi, da bi se bilo treba še tuintam kaj nau-čiti, preden boste mogli tako prevzetno nasto> pati, kakor se Vam sedaj ljubi.
Kar se tiče Vaših vprašanj, je le eno tako, da j zasluži odgovor. Socialist ne more biti član dveh nasprotnih političnih strank ; to je gotovo. Ampak f/' Slovensko republičansko združenje ni politična | stranka, temveč organizacija, ki ni s socializmom 1 nikakor v nasprotju. Tista Vaša fraza o "republi- j ki buržoaskog' kova" je popolnoma neslana — 1 "za opsjeniti prostotu." Če Vam je res kaj za socializem, pa ne za prazne deklamacije, morate razumeti, kar je že davno Engels povedal, da je republika tista specifična oblika, v kateri se more uresničiti socialistični program. Če torej držite križem roke, kadar se snuje monarhija, pomagate ovirati socializem, pa se zvijate s frazami, kolikor se hočete.
Kar se tiče "prevelike obsežnosti socializma," sem Vam že povedal, da ste si to sami izmislili. Sploh se mi zdi, da je Vaša fantazija zelo bujna —- na škodo drugih funkcij Vašega in-telekta.
s E. Kristan.
O gozdu In nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
V
Nadaljevanje
Moč. pri r ode je res zapeljiva in kdor se je gozda privadil, njemu se na pomlad in jeseni godi kakor ptici selilki. Nazaj mora še enkrat v pomladno veselje in posloviti se mora od jesenske o-bilnoeti, ko ima gozd polhe in še marsikaj, kar si zna gozdar prilastiti. "Prva pomlad je glad", seiu že slišal reči, toda ko hitro jame v gozdu iz tal kaliti, «e nahajajo naravni priboljški, ki se jih okoristi vsak gozdar. Mavrah se jako dobro iprileže, da je le slan in na oglju pečen. Polh se vsaJio loto prikaze ob soku in kaj dobro prebeli suhe žgancc. Potem pa pridejo na vrsto jajca različnih ptic iu tudi posebno izdatna divjih kokoši, katerih je eno gnezdo za dva dni zadosti. Pa tega ne pravim, da bi hotel koga ovaditi, ali zvedel sem pri svojih znancih marsikaj, česar sam sebi in na-jeunnikom lova nkem smel povedati. Zatorej o teh priboljških tudi ne bom nadalje govoril.
Povem naj o gobarjih le še to, da za največjo nalogo so imeli pot okrog Snežnika v enem dnevu. Mlajši so se je se lotili, starejši so pa pripovedovali, da so jo dostikrat naredili. Črez Tivro mimo Treh kaličev črez Grdo drago, Zatrep, Mogoč-njak in nazaj na Padežnico in črez Desčenico zo-* pet na Mezališče je dobrih osem ur hoda po grdem svetu, in kdor naredi to pot in prinese še napol-
njeno vrečo k bajti in po poti lazi še na drevje, je gotovo korenjak. Kot v tedanjem času najbolj krepkega sem spoznal Opeka iz Loža, ki je od bajte onkraj Snežnika v enem dnevu prinesel domov poltretji cent. Tudi doma gobar ni še imel pravega počitka. Ae enkrat je moral kose do prav Čistega mesa osnaliti, posamezne kose ploščeno stolči in na solneu posušiti, da so bili potem za tehtnico in za prodaj.
in.
Gozdarjem, katerim je treba žilave vztrajnosti in junaške kreposti, je prištevati kunarje. Že za Valvazorja je slovela naša dežela radi obil-nosti in kakovosti koluhovine. Na ljubljanskem semnju v sv. Pavlu, januarja meseca, so dohajali kupovalci kož iz daljnih krajev in celo iz severne Nemčije. Že takrat, v dobi Valvazorjevi, je imela koža kune zlatice vrednost manjše krave in celo postava je določevala stanove, katerim je bilo dovoljeno s to kožubovino se ponašati Leta 1873. so plačevali nabiralci koluhovine na licu mesta kožo zlateuke s petnajstimi goldinarji. Ni torej čuda, da so ljudje ob gozdu in v zimskem času od nekdaj zasledovali živali, ki dajo kožuho-vino, in da se pečajo s tem še dandanes. Tudi li-
sica, jazbec, posebno vidra, dihur in kakor sem že omenil, polh dajo dober zaslužek, ko pridejo v past in pest. Ali prva je kuna, za katero so se izvežbali v naših gozdih pravi strokovnjaki. Ku-nar je vsak bolj ali manj tudi lovec za drugo zver in domalega zna vsak rabiti tudi puško — s pravico ali brez nje, tega ne bom preudarjal; jaz nisem nikoli nobenega vprašal, ima li orožni list ali privoljenje za lov. Ko hitro smo stopili v gozd, smo bili tovariši, "doma pa vsak svoj gospod." Poznal sem ljudi, ki so na jesen premišljevali, bi li čli črez zimo na Hrvaško za zaslužkom kot drvarji, ali bi ostali doma in se pečali s kunjim lovom. Ako je zima ugodna in ima kožuhovina dobro ceno, je tudi doma dober zaslužek. Ugodna je pa zima takrat, kadar pogo-stoma zapada sneg, pa ne predebel, ker to daje sled in ne prehude hoje. Vztrajen pešec pa mora biti kunar in snega in mraza se ne sme zbati, in zatoraj sem že skraja omenil, da kunar mora biti cel korenjak*
Kun je dvoje vrste: so belice in zlatice. Prva je bolj znana, ker se nahaja povsod po naši deželi in celo v poslopjih se ugnezdi ali jih pa obišče po zimi. Zlatica je pa gozdna žival. Kjer ni debelega, širnega in skalovitega gozda, tam zlatice ni. Ona rabi velik hlev, kakor pravi svet, in ji ni nič za to, ako preišče eno noč tudi več
stotin oral gozda. Belica ima belosivkasto pod-lanko in črnikasto reso, na vratu pod fclavico pa suežnobelo liso. Zlatica pa ima zlatorjavkasto pod-' lanko, bolj rjavo nego črno reso, na vratu ped glavico pa krasno, bolj ali manj rumeno liso, ki se v resnici žari kot zlato in ji daje ime zlatica. Imenujejo jo tudi žlahtnieo, ker je nje kožica, čeprav manjša od beličine, vedno precej dražja. Tudi bolj vitka je zlatica od belice in po drevju je bolj poskočna kakor veverica, kateri je največji strah, ker njena gnezda ji dostikrat služijo za posteljo, nje život pa ponajveč za hrano. Brehm pri- * poveduje, da je prešinjajoče gledati, kako veverica bega z drevesa na drevo pred zasledujočo jo zlatico, kako s trepetajočim glasom iznanjuje svoj smrtni strah, da se upehana kar z vrha drevesa vrže do tal, da bi si otela življenje, da pa zlatici le redkokdaj uide, ko jo je zasledila. Jaz to Brehmu verjamem, ker sem se sam prepričal, da je veverica, koder prehaja zlatica, zelo redka, in po mojem mnenju so ta, polh in pa miši glavni živež zlatici. Zakaj, to že povem. Belica ne hodi rada po drevju, ponajveč se umakne na drevo le, ko ji preti nevarnost, n. pr. pred psom. Veverico, miši in polha pa zasleduje tudi ona, pobira pa tudi sadje in pri poslopju je tudi ku-retini zelo nevarna.
(Dalje prihodnjič.)
Nekoliko številk.
Številke so zelo suhoparna reč. Vendar se je treba včasi tudi z njimi baviti. Če hočemo govoriti resnico, moramo reči, da se bavijo kapitalisti mnogo bolj z njimi, kakor delavci. In to je na* paka. Namreč: Napaka ni na strani kapitalistov. Oni imajo prav, da se mnogo bavijo s številkami. Brez tega ne bi mogli biti njihovi profiti nikdar taki, kakršni so. Napaka je na strani delavcev, ker so jim številke premalo mar. Prav pogostoma se brigajo sploh le za tisto številko, ki izraža na "pay day" njih zaslužek.
Delavci si morajo pripraviti do zavesti, da je to veliko premalo. Tudi če nekoliko preračunajo, koliko se mora od omenjenega zneska odšteti za mesarja, za hišnega gospodarja, groserja itd., to še ne zadostuje.
Veliko je številk, ki bi morale zanimati delavce. Ako bi se večkrat bavili z njimi, bi tudi bolje razumeli svoj položaj, spoznavali svoje pra« ve potrebe in jih znali razlagati svojim tovarišem, da bi jih tako lože pridobili za nujno organiza* eijo in za neizogibni boj.
V naslednjem podajamo nekoliko številk, ki so videti puste, kakor številke sploh. Ampak kdor se z njimi nekoliko natančneje pobavi, bo spoznal, da tiči v njih mnogo zanimivega.
Te številke se nanašajo na dobo od leta 1850 do 1910. V tem času je bila v Zedinjenih državah povp^čna delavska mezda na leto:
Leta 1850 ........................247 dolarjev
" 1880 ........................288
" 1880........................246 "
" 1890 ........................444
" 1900 ........................437
" 1910........................518
V enakem času je znašala poprečna vrednost izdelka
enega delavca v enem letu:
Leta 1850 ....................... 812 dolarjev
" 1860 .......................1438
" 1880 .......................1965
" 1890 .......................2204 "
" 1900 .......................2450
" . 1910.......................3125
Razlika
med delavčevo mezdo iti vrednostjo njegovega produkta je bila poprek:
Leta 1850 ...................... 565 dalarjev
" 1860 .......................1150
" 1880 .......................1689
" 1890 .......................1760
" 1900 ....................... 2013
" 1910 .......................2606
V podjetja *
vloženi kapital
podjetnikov je znašal v tem razdobju:
Leta 1850 .............. 533 miljonov dolarjev
" 1860 .............. 1009
............ 2709
............ 6525
" 1900 ...........:.. 9813
" 1910..............18424 " "
Razlika med delavskim zaslužkom in vrednostjo njegovega izdelka se je v omenjenem razdobju povišala od 565 dolarjev na 2606 dolarjev. To se pravi: V tem razmerju se je povečal kapitalistični dobiček. V enakem času je delavska mezda narasla od 247 na 518 dolarjev.
Navade nračun torej kaže: Mezda je narasla za 271 dolarjev.
Vrednost izdelka je narasla za 2313 dol.
" 1880 " 1890
11
»> »»
t»
M
Razlika med mezdo in vrednostjo izdelka, po • kateri se lahko presoja kapitalistov dobiček, je narasla za 2041 dolarjev.
Z drugimi besedami: Kapitalistov dobiček od posameznega delavca se je pomnožil za dobro devet kart toliko kolikor delavčeva mezda.
V podjetja vloženi kapital se je v šestdesetih letih povišal za 17.891 miljonov dolarjev; pomnožil se je več kot 34 krat.
Zdaj naj se delavce vpraša: Odkod je prišel ta kapital?
Čc pogleda prej navedene številke, bo dobil
odgovor.
Venomer naraščajoča razlika med delavčevo mezdo in vrednostjo njegovega izdelka je šla v kapitalistične blagajne; tam je postala kapital; ta kapital je šel zopet v podjetja in jih povečal; v njih se je pomnožilo število delavcev. Vedno večja delavska armada oddaja vedno večjo nadvred--nost kapitalistom in tako raste eni dne do dne' razlika med bogastvom in razkošjem kapitalista in mizerijo delavca.
Ali je treba še dokazov, da je vtem sistemu popolnoma nemogoča rešitev delavstva?
Ampak za sistem, ki prinese rešitev izpod tega jarma, je treba organizacije 1	,
UTRINKI
Koncem julija leta 1791 je bilo vprašanje \vhiskeya eno najbolj perečih v deželi. V zapadni Pcnnsylvaniji je postala situacija resna za novo ustanovljeno vlado Združenih držav. Kmalu pa sc je dvignila \vhiskcy-vstaja, katero jc povzročil vladni davek na žgane pijače iz žita. To odredbo je bil predlagal Alexandcr Ifamilton, zaklad-niški tajnik, ki je hotel na ta način malo napolniti državne blagajne mladega naroda.
Postava jc bila sprejeta leta 1791. Določala je davek od devetih do 20 centov na galono žganja in sicer sorazmerno po jakosti pijače. Novi davek je zelo razburil zapadno Pcnnsylvanijo, ki jc bila fannarska pokrajina, kjer se je pridelalo veliko žita. Radi velikih prevoznih stroškov je bil odini način, da se napravi dobiček z žita, da se destilira žganje. Sodček ali pletenica z žganjem se je lahko prepeljala z vozom aH prenesla s konjem in denar, ki se je dobil, je plačal transport ter prinašal poleg tega še precejšen dobiček. Ljud.
sko ogorčenje se je še povečalo, ko se je izvedelo, da bo pobirala vlada od edinega produkta, ki jc podpiral farmarje zapadne Pcnnsylvanije in destilerije, davek.
Prvi formalni protest proti postavi se je dvignil na nekem zborovanju v Brovvnsvillc, dne 27. julija 1791. Na tem zborovanju se jc sklenilo, da se zberejo cdbori štirih okrajev Pennsylvanijc. Ae istega meseca so prijeli Roberta »lohnsona, ki je skušal vročiti maršalova povelja. Potaknili so ga v smolo ter povaljali v perju. Ogorčenje je raslo in izgredi pr>ti uradnikom so bili pogosti. Končno je predsednik NVashington potoni prokla-macijc, izdane dne 16. septembra 1792 "resno posvaril vse osebe, naj se vnlrže vsrh nasilnosti in protipostavnih kombinacij, katerih namen bi bil odpor proti določbam dohodninske postave." Odpor pa je trajal dalje, dokler, ni dosegel svojega • viška v napadu na hiso generala Ncville v Bower Hill, kjer stoji sedaj \Voodville. Izgredov se je
udeležilo petsto upornikov, in hišo je branilo c-najst vojakov iz forta Fayette. Vodja vstašev jc bil pri napadu ubit, a tudi hiša generala jc pogorela do tal.
Porota v San Franciseu, Cal., je izrekla, da Izrael Wcinberg, šofer avtoomnibusa, ni kriv di-namitnega napada na demonstracijo za vojno pripravljanje, pri katerem je deset oseb izgubilo življenje. Porotniki so potrebovali le dvajset minut, da so se zrdinili na pravorek.
Weinberg je bil četrti, ki jc prišel radi di-na mit nega napada na demonstracijo za vojno pripravljanje pred porotnike. Državni pravdnik je pred začetkom obravnave in po bombnem napadu bahavo izjavil, da bo dokazal, da je Weinberg Sest obtoženih bombovcev peljal na mesto, kjer je počila bomba. Bombo so imeli s sabo v kovče-gu, ki so ga položili na cestni hodnik, Pri ibrav-navi fto se te obdolžit ve državinega pravdnik a raz-
blinile v prazen nič. Priče so izpovedale, da je MVcinbcrg ob času eksplozije vozil z omnibusom na nasprotni strani mesta.
Radi bombnega napada so bili že pred porotniki VVarren K. Billings, Thin^as ,T. Monney »n M rs. Mooney, K. Billings je bil obsojen na dosmrtno ječo, Mooney na smrt, m rs. Mooney je bila pa oproščena. Po obravnavi proti Mooneyju je prišlo na dan, da je živinorejec Oxman pisal hotelirju Rigellu v Illinois, da naj pride v San Frsn-eisco, da zasluži denar. Mooneyjev advokat je vložil priziv za novo obravnavo.
Dr. L. N. Bundjr, zamorski zobozdravnik in bu rž važni politični vodja v Kast St. Louisu jc izjavil, da jc 1500 zamorskih volilcev prejelo od njega denar. Okrajni javni tožitelj C. A. Karch izjavlja, da obtoži yse, ki so prejeli denar, če se izkaže, da je Bundyjeva izjava resnična.
August Rodin.
»Smrtno ko«a je pred kratkim zadHa enega najženljalnejših umetnikov natega časa; dne* 17. novMiibra je umri franeoaki kipar Auguit Kodin, čigar mladost je bila trpljenje in <boj, čigar dela so pa napoaled dosegla neumrjočnost.
August Rodln je Ml rojen 4. novembra 1H40 ,v Parim. Njegov oče je bil doma h Normandije, njegova mati iz I^orene. Prva leta svojega življenja je prebil v majhnem zavodu v starodavnem mcfetu Beauvaisv departmentu Oise.
Kot deček je Kodin smatral za najlepši eilj9 da bi poMtai govornvk. Toda usoda je hotela drugače. V ovojem štirinajstem letu je prišel k ovo-jim staršem v Pariz, ki eo go poslali v privatno risarsko šolo v Kue dKeole de Medicine. Taiu je obiskoval modelerski tečaj. Pogost om a je za-bojal v Louvre, kjer se nahajajo bogate umet-ulitke zbirke. Ker je imel dobro oko za opazovanje, uiu je to veliko koristilo. Poleg tega se je ličil pri kiparju živali Antoine Louise Bary v mu-oeju v sedanjem Jardin deli Planu*. .
Z osemnajstimi leti je postal pomočnik de-koraterja Constantina Simona. To je bil starejši Baryjev dijak in je postal kkren prijatelj Rodinov.
Prvi umetniški poic&ua je naredil Kodin v avorjem štiriindvajsetem letu. Izdelal je kip "moša s potrtim nosom" in ga je hotel razstaviti v »Salonu, kakor se imenuje vsakoletna umetni-
ška raostava v Parku. Toda porota je odklonila njegovo delo kot premalo dovrieno za raartavo.
Hodiu ni izgubil poguma. Puntal je dlja'k kiparja Krnesta Carriere Helleusa. Toda, ker lmu umetnoat ni dajala zaMlužika, je poiskal delo v vladni tovarni v Hevres, ki je glajtovita zaradi finih porcelanastih Izdatkov. V prostem času je mnogo čital; njegovi najljubši pisatelji so bili Dante, Pascal, Kousseau, Baudelaire.
1P0 vojni leta 1870. je Rodin odšel v Bruselj, kjer je opravljal razna dekorativna dela za stavbe. dieta 1875. je prepotoval Italijo, leta 1877. *e je pa vrnil v Poriz, kjer je potem ostal. Tukaj je dovršil veliko delo "Bronasta doba'1, a ko jo je prvtt hotel razstaviti, je imel zopet težave s poroto »Salona.
BfAokno priznanje mu je prinesel kip "Janeza Krstniika". Kar je kritike najprej odbijalo-in kar je bila vendar največja prednost njegovih del, ki »e ni uiogla trajno utajevati, je čudoviti živi realizem figur. Naravna resničnost je tako dovršena, da so nekateri celo trdili, da ne modelira svojih del, ampak da izdeluje odlitke. Toda absurdnost tega mnenja se je morala kkacati gledalcu, če je opazil pra/vo, originalno umetniško koncepcijo, ki je odsevala iz posameznosti prav tako kakor iz celote. ,
Njegov "Janez Krstnik" je na primer kip anketa, živečega v puščavi; ali obraz izraža pričakovanje nečesa velikega, čudovitega, in ta iz-
raz je tako živ, tako nedvoumen, da ajbttpml gledalec. Učinek je dosežen a tem, da je vsaka črta, vsaka guba, vsaka mišiča zvesto realno označena, medtem ko kaže celota najpopolnejšo nmetiuAko
harmonijo.	*
"Janez Krstnik" je izkrčil Rodinu pot Ln tedaj je tudi njegova "Bronasta dobo" dosegla zasluženo priznanje. To delo se nafeaja sedaj V mestnem muzeju v Pragi, kjer je bila leta 11KT2. posebna razstava njegovih del v paviljonu umetniškega društva "Manes".
LVasprotnikov ne Kodinu tudi tedaj ni manjkalo. To je razumljivo, kc/ so njegova dela ori-girialma, kar je gotovim Rriličarjem vedno zoprno.	i
Pri nekaterih poamejšh delih je na primer pustil razne podrobnosti takorekoč nedodelane. Kdor je videl več njegovih kipov, se je lahko prepričal, da je obVladaval tehnično stran kiipanatva s kakor malo kdo; tiote iiedovrfteiiosti torej niso mogle biti posledice umetniške nesposobnosti. Resnično je Rodin z njimi zasledoval baš poseben umetniški namen, namreč mogočnejši izraz tistega dela, ki je bil najbolj karakterističen.
Na ta način je izdelan krp slavnega francoskega pisatelja Ilonorč Balzaca. Rodinova umetnost se je tukaj koncentrirala na mogočno glavo, s katero je ves zjiačaj velikega literata neprekos-ijivo zadet. KritiČarji stare šole pač niso bili zadovoljni in po časopisju se je vodila velika kam-
panja zaradi tega dela. Toda Rodinova umetnost je bila že preveč utrjena, da bi ji bilo moglo škodovati malajikoatuo jecikljanje.
Med največja dela vsega kiparstva Mpada Rodinova skupina "Meščani iz Calaisa". Grupa predstavlja sest mož, ki gredo k angleškemu poveljniku vojake, olblegajoče mesto, da inu izroči ključe. Vsaka figura ni le živa v postavi, ampak kaic misli in občutke tako jasno, da se človek skoroj čudi, do se kipi ne zgonejo.
Zelo znan je njegov kip "I^e Permeur" (Ml-slilec), ki je nameščen pred pariAkim Pantheo -nom. To je gola soba sedečega moža, ki ima glavo podprto z roko. Oelo, oči, ve« obraz, da, mišice vsega telesa označujejo poglobljenost v velike misli. Samo to delo <bi zadostovalo, da bi pri-bavilo Rodinu trajno slavo.
Dolga leta neuspeha niso mogla upogniti Rodim* ve volje in umeteiiške vesti. Davno bi bil lahko dosetgel priznanje in z njim spojeno bogastvo, če bi bil hotel doprinesti svojo žrtev modi. Njemu bi bila malenkost izdelovati kipe, kakršne kupujejo bogati anobi radi za svoje palače in parke in kakršne hvali profesionalna kritika. Toda kljub težkim bojem je ostal sam sebi zvest. Pri tem je bil demokratičen do dna srca in morda so prav njegove bridke izkušnje mnogo doprinesle, da. je bil vedno velik, odkritosrčen prijatelj delavskega razreda.
M. Polovina.
Nedam, da zamrsite.
(Nov i na k i odbor t. j. četrri člana tog nov. odbora "Radničke Straže" u »v o m odgovoru na moj dopis traže, da se mene prokune i iztjera iz radničkog pokreta kao klevetnika, jer sam se u-sudio kazati ono, sto oni eto i priznaše u svom članku pod naslovom "S klevetnikom pred rad-nički and".
Sve što sam kazao u svom prošlom dopi.tu tisalo se je i svih onih "junoko", koji se podpi-saše ne gore poinenuti člonok. Nišam ja toliko lud, da bi optuživao Cvertova radi one pozajmiee kao pojedinca. Ja sam u svom dopisu govorio o uredništvu, a gdje sam mislio na Cvetkova kao pojedinca, ja sam tarno i opomeuuo njegovo iuie. So dosta je za tim, da predjemo na stvar.
Kada sam govorio o onih $5000, nisani mislio na neku pronevjeru, več sam samo htio uprijeti prstom na samovolju, koja se vrši od strane po-jedinih ljudi oko R. S. u našem pokretu. Na pr-vom mjestu, ko je dozvolio onim podpisatim Iju-dima, da novac pozajmljuju bez dogovora sa nadz. odborom? "Mi smo si uzeli za pri m jer ruske i madjarske drugove" kazati čete vi. No drugo vi moji, oni su to učinili suglasno sa svim odgovornim odborima v njihovom pokretu, a vi ste to učinili bez pitanja, ibez dogovora i bez suglas-nosti. Bojali smo se, da če banka propasti ili da če nom država odvzeti, kažete vi. To su razlozi, na koje bi se čovjek mogao nasmijati ... Pa kako to, da banka sada neče propasti, kada ste po naredbi nadz. odbora novce morali i opet metnu-ti natrag u bankut Ne, ne, drugovi! Tu su bili po srijedi saama drugo motivi, o ko jima čemo več u svoje vrijeme govoriti.
Glavna je stvar to: da ste vi pozajmicu učinili samovoljno bez pitanja. uNije istina, da čete vas četvero odgovarati članstvu za to; to je sama fraza. Za sve neurednosti u saveznom gospodarstvu odgovara članstvu Nadzorni odbor koga je
Članstvo postavilo, do jvazi no imovina Naveza, a koga vi niste pitali za savjet!
"Nadzorni odbor je podpiaao izvještaj o stanju Rad. Straže", kažete vi. No zaboravite kazati, da ste najprije morali novac metnuti na njegovo staro nijesto. Vi se uhvatiste kao "pijan plota", da me napadnetc, jer sam tobože Cvetkova optužio za to, no to nemože poslužiti varno koo obrono zo Vaš post upa k. A do vam ne»bi u buduče ametao, tražite od moje organizacije, da me obje-si... i to može biti tek o uda, kada se vi oprav-date, ili kad i vas stavimo pred raduički sud za va.su samovolju i vaš jezuitski rad u J. Si. soc. pokretu. Mogli bi smo j(*š mnogo i mnogo i mnogo i o vašem "polrtvovnom" radu govoriti, no
pustit ču to, dok ne dogori do nokata.
•
Naj važni je je danas za inalenog Polovinu, da odgovori "velikom" Cvet kovu. Dokle, druže Cvetkov, vi se našaraste u prošlom broju R. S. o srvom drugarskom radu toliko, da bi faktično čovjek mislio, da ste vi "nepogrešiv", i najiskreniji čovjek na svijetu. , No da vidimo.
•'Na prvom mjestu ja govorim o vama kao o čovjeku, koji sada "vedri i oblači", nalaže i od-lučaje, u koliko se to tiče upravljanja i u red ji v a-nja R. S. To je istina, to smo več i dokazali. Vi ste to postigli prikazi vonjem "ljepote" Vaše duše vašim nepogrešivini vladanjem in čisto<V*m" vošeg socializma. Ljudi vam povjerovafie, ncko-ji na vrijeme, a nekoji još i danas, inedju onim privremenim nalazio sam se i ja, dok nisem somog sebe uvjerio, do som zagazio. Dakle, ja vam ne vjerujem, i eto mojih razloga:
iVi kažete: "Kada sam i pisao kome, to jc bilo vršenje moje drugarske dužnosti."
Vi ste pisali pisma, u kojimo sle nazivali Srbe epigonima i egoistima, Savičem i CV>. itd. Je li to bilo vršenje drugarske dužnosti?
Vi ste bili zapitani: zašto ste pisali ovako o drugovitna Srbima, našto ste vi odgovonli: Ja xnam, da taj drug uirzi Srbe, pa sam na taj način htio, da od dotičnog iznudiiu novac, koji mi du-guje.
Jeli to bilo, druže Cvetkov, vršenje drugarske dužnosti! Nije li to ve če poniženje, nego zateči nekog kod kar oškog stola t
Jeste li to Činili i govorili, jer mislite, da drugarski post upate T
Vi ste u jeduom Vašem pismu, adresiranom na jednog druga klevetali jeduog naše g bivšeg urednika, koji je radi toga pisma protestirao na s jed. gl. odbora.
Jeli to bila vršenje drugarske dužnosti t Jeli to bila vaša želja za jedinstvom pokreta? Nije li to gore nego zateči nekog kod kartas-kog stola? A koliko još ovakovih pisarna imadete u vošoj torbi, to znadete samo Vi, a jeli to sve po Vatetu mišljenju išlo u korist toga, da se naš po-kret sol id a riše?
Druže Cvetkov, kada ste vi i protiv zaključka Nov. odbora kazali, da nečete štampati ka-lendar za god. 1916—1^17 Cirilicom i latinicom iz vrlo jakog "socijalistiekog" razloga po vašem mišljenju, jer bi kolendar izgledao šaren — jeli to bilo. socijallstičkif Jeli to išlo u korist našeg pokreta i naše propagande medju našim narodom ?
Mi smo, dakako morali slegnuti ramenom i pokoriti sc vašo j samovolji u svim ovakovim slu-čajevima, jer nismo imali čovjeka, da ga postavimo na vaše mjesto. Dakle nemojte se u buduče truditi, da nam govorite o vršenju Vaše drugarske dužnosti, koja izgleda ovako, kako je v v a* šem djelima ovdje prikazaste, a kako izgledaju i djela i vaših ueenika o kojima čemo drugi put govoriti.
(Vi govorite, kako je Savich upropastio sve, što je napravio. Druže! Vi ste upropastili ono, sto
ste vi učinili i ono,-što su drugi učinili; dakle razlike u tom pogledu nema izmedju Vas i Soviča. Jfejudi su stvorili jedinstvo našeg pokreta, Vi ste ga vašom stalnom agitacijom za rascijep uništili.
Ljudi su »tvorili jedinstvo akcije i solidarnost drugova, Vi ste je vašim pisanjem i kleve-tanjem drugova preko lista uništili, jeduom ri-ječju uništili ste naš pokret, koji se kao posljedi-com Vašeg rada danas ljulja i konaČno če kako izgleda i pasti.
Od ovoga »vega Vi ste malo učinili, no uništili ste sve.
Odje ste vi, druže Cvetkov, bili, kada op Savich, Bešenich, Glumac itd. živote svoje izlagali, da stvore ovaj pokret? Prije Vas nije bilo, a -u posljednje vrijeme njihove najjače aktivnosti bili ste u školi, gdje su Vas oni moralno i materi-jalno pomagali (najviše Savich) a za zahvalnost ste ih nazivali epigonima i egoistima.
Oni »u se zavlačili u najzabitnije kutove, da pronesu ideju soeijalizma. A vi! Vi nečete niti da govorite ljudhna, ako se usude plestai posle Vašeg predavanja u hali, itd.
Os ud j ujet e"Proletarac", jer pu&ta štampati dopise, koje vama nemIHše. Druže Cvetkov! Režite nisu li dopisi u R. S., koji kritikuju ured-niko "Proletorco'' i ostole drugove, izvon svoko pristojnosti? Tomo se ljudi nazivaju ludjacima, savezničkim agentima i svakojakim pogrdnim i-menima i vi sve to puštate u list bez gnušanja. Kažete: "Ja se neobračam na klevete, koje na mene padaju, jer držim ,da su jasne zo svakog, koji pozna je istinu." Znam, zna^n, da ne pišete, aruže, ali dopisi u R. S. govore Vašim u »tirna a Sa tudjim podpisima. Imadete Vi ljudi, koji če kazati ono, što Vi mislite. Mudra ste Vi, ptica, no druže Cvetkov!
Nije li to ovako? Nije li? Nije U? i opet i još nekoliko puta — Nijeli?
Pomoten radikalizem.
Nekaterim ljudem je vedno premalo radika-lizma. V Ameriki, veliki dežli, je bilo vedno dovolj takih patronov, katerim je šlo vse počasi, pa so mislili, da se zgodovina lahko z bičem pože-. ne naprej, kakor jata puranov.
Pa se smatraja za "boljfie" socialiste. In* niso v resnici nikarksni socialisti, ampak konfuz-ne glave, ki bi se morali začeti učiti abecedo socializma, preden bi smeli drugim pridigati svojo zmedeno modrost.
Tudi kedaj govori789 shndl bfšy rkč :;
Tudi sedaj ro^ovili nekoliko takih junakov med delavstvom. Vsaka druga beseda jim je re-
volucija. Pišejo jo vedno s petimi "r". In mislijo, da je to revolucionarno.
Neufnno je. In pregrešno je.
Kdo pa bo izvršil socilano revolucijo? Pet ali dvajset ali sto ali magori tisoč kričačev?
"Osvoboditev delavstva mora biti le delo delavskega razreda", se glasi eden temeljinh naukov socializma. In socialističua stranka ima zaupanje sama vase in v delavski razred, pa je prepričana, da se bo s siatematičnrm, neumornim delom, z agitacijo, izobrazbo, izkušnjo delavstvo tako organiziralo, da bo moglo premagati kapita-' listični sistem.
____c____
To gre počasi. Tudi mi bi radi videli, da bi šlo hitreje. Annpak Če bi postavljali svojo željo na mesto dejstev, bi igrali vlogo norca.
Za boj je treba armado. Armada je organizacija. Torej je treba ustvariti organizacijo, in sicer popolno, sposobno, zavedno, izobraženo in izurjeno. Tedaj se bo lahko bojevala in bo tudi lahko zmagala.
Druge poti ni.
Rrrrradikalci pravijo, da je. "Direktna akcija," "teror," "individualen boj."
Ampak to ni nikakršna pot v socializem, temveč v blaznico. V sistemu kapitalizma ne izpre-
menim prav nič, ako poženem celo tovarno aH pa celo mesto z dinamitom v zrak. In če bi pod-miniral ves MVashington pa ga temeljiteje uničil kakor potres Avezzano, bi bila kljub temu vnovič izvoljena kapitalistična vlada.
Socialna revolucija sc s takimi metodami ne pospešuje, ampak zadržuje. Zato ni v taki taktiki nič radikalnega in neč revolucionarnega. Glavno kar je v njem, je blaznost.
Ljudje, ki priporočajo delavstvu tak "radikalizem, mu škodujejo rano tako kakor oprode .kapitalizma ali še bolj.	rw
Iran Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
Pa »c je oglasila Sitarica in bolj zbadljiva nego prijazna je bila njena beseda.
"Ali nisi slišal sinoči? Gospodar ti je odpovedal ! Ampak če je lačen, prinesi žlico; še beaa-ča ne podimo čez prag, kaj šele hlapca, ki je delal pri hiši in jedel z nami!"
Dekla je šla in je položila žlico na mizo, poleg žlice pastirjeve.
"Kaj stoji* m gledaš?" je vprašal osorno gospodar in se ni ozrl na Jerneja. "Ponujamo ti žlico, ker si lačen, Bog ti blagoslovi, ne bomo ti šteli grižljev! Ampak če se ti ne zdi, pa srečo na pot!"
Jernej je atrmel, nič ni odgovoril. Tedaj je vrgel Sitar žlrco na mizo in je vwtal.
"Kaj so ti oglošila stara ušesa, kaj ti je zvo-denela stara pamet? Ali pa se po neumnem pretvarjaš? Včeraj sem ti rekel, da si išči gospodarja drugod — velik je svet in dolge noge imaš! Dogospodaril si pri nas, Bogu bodi hvala in čast!"
Jerneju so se zašibila kolena; tudi beseda mu je bila trha in počasna, ftlas ni mogel iz grla.
"Saj sem te dobro slišal, tudi razumel *em te, mladi! Ampak da si rekel: pojdi in zapali hi-
šo — dobro bi tc slišal, dobro razumel, ne zapa-lil bi! Govori po pameti, pa te bom slišal in razumel in ubogal! Kaj sc to ravi: zadeni culo na »tara pleča in pojdi od hiše? Kako je v tej besedi božja pamet in pravica? Bolj 'krščansko bi bilo in nič bi se ne bil omazal kolen, da si po sedmini pokleknil predme, poslednjega gospodarja te hiše. In jaz bi ti bil rekel: ti gospodari zdaj, tvoja hiša ,tvoja aenožet, tvoje polje — vse vzemi, kar jc vzraalo tako čudežno iz moje krvi in iz mojega potu, da je zdaj moj -život u- J po g njen in izžet, da so slabotne «ioje roke in da sc tresejo stara kolena! Vse .uzemi — jaz, starec, trudni gospodar, pa si zapalim pipo ter sedem na zapeček. i . Tako bi ti storil, tako bi jaz govoril in Bogu bi bilo dopadljivo in ljudem!"
Sitar se je okrenil, z vcseliiu pogledom se jo ozrl po družini.
"Ljudje božji, glejte ga: ali naj pokleknem predenj?"
Krohotoma se je zasmejala družina.
Tn se jc okrenil k Jerneju, gledal mu je dolge^ v obraz, nato je izpregovoril.
"Kaj mMiš, da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil pijan in slabe volje? Ali pa da sc
mi je na sedmini zahotelo komedij in burk? Tako je, hlapec: potrla me je »mrt očetova, ampak tehnica je bila pravična, poleg britkosti je bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar, zadnji hlapec sem bil, polog pastirjevc je ležala moja žlica. Ti, hlapec, si bil moj krivični gospodar; tvoj pogled povelje, tvoja beseda ukaz. Jaz pa sem te videl v svojem srcu, kako l>oš prosil na mojem pragu, in užival acni sladkost. . . Vam vsem je bil gospodarjev gospodar, še vi uživajte sladkost: pastir, odpri mu duri nastežaj!"
Pastir je šel in odprl duri nastežaj. Jernej se ni ganil, ne prestopil.
"Ne stoj tam kokr lipov bog! Gani se!"
Jernej se je vzbudil kakor iz hudih sanj; pa mu ni bilo nič bridko, nasmehnil se je.
"Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne boS premaknil! Pot, ki je kanil h tvojega čela, jo tvoj — to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne tiom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in vmesil! Legel bom na posteljo in ne bom ruč vprašal, posegel bom po kruhu, nič ne bom pXwil! To je postava in pravica. VI pa primite za ŽlN*y ne bodi vas sram ukradenega koAila, nič vas ne bodi »ram, da niste čakali na gospodarja in na njegov očenaŠ; usmiljen je, brez zlobe — zakaj njegova je pravica in postava!0 '
Tako je govoril Jernej. Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova beseda je bila hitra in sorna, mrko jo gledala družina.
"Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!"
Se se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni srečal pogleda, ki l>i mu bil rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju.
"Svatujte, ljubi moji! Odprta vapi je hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je nastežaj odprta. Jemljite in gostite se! Jaz pa se povrnem k vam s pisano pravico, podpisano in zapečateno; kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi ljubezen n»ed nami in krščansko usmiljenje!"
iRekel je in je Šel.	,
IV.
'Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. »Spotoma je srečal človeka, ki ni bil ne gospod, ne študent, ne hlapec; oblečen je bil v Črno, nosil je brado, vedel je to in ono, drugače pa je bil malopriden človek, ki ni imel ne doma ne ljudi; prikazal se je včasih, ker je bil rojen na Be taj nori, pa je nenadoma izginil hogvekam; tudi Vere ni imel in se ni odkrival pred cerkvijo.
"Povprašam ga, nevernika!" je pomislil Jernej in ga ustavil.
"Bog daj Gostačev!"
Bog daj, Jernej t1'
(Dalje sled L)
c
PROLEfAREC
tam;
PROLETAREC
U18T ZA lNTKKKtfE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
Meščanska doba.
Zanimivi zakoni
IZHAJA VSAKI TOREK.
—— Lastnik in UdaJaUlj: —
Jugoslevaaska delavska tlsktvia družba v llieaf«, llliaat*.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta calo lato, $1.00 sa pol lata. Za K v ropu 4 »za calo loto, $1.26 xa pol lata.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg aovega na/uauiti tu«U stari naslov.
CImU« !>«vM»k« or|«>lM(ij« Jug»ftl. — Metal is tU n« ivn* v Amtrikl. —-
Vae pritožbe glede nerednega pošilja nja litita in drugih nerednoHti, jo pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin« A v«., Chicago, lil.
PROLETAR1A N
Ownrd and publishcd »vtry Tu»»day by
South Slavlc Horkmru s Pub. ۥ., Clicago, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half^ year.
Advertising rates oa agrcemeat.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC**
400« W. al. STREET. CHICAGO, ILLINOIS
POLJAKI V MALI AZIJI.
Na stotine milj od Poljske, na turškem ozemlju, ne daleč otl Črnega morja in Bospora se nahaja neka poljska vas. Tam je že nekako šestdeset let, Toda poročilo o tej vasi prihaja v svet kot nekakšno presenečenje, ne samo družni narodom, temveč tudi Poljakom samim.
'Vas je lansko leto "odkril", 'ali bolje, našel neki nemški žur-nalist, zastopnik, nekega berlinskega lista, ki je pazil na vojne operacije v Dardanelah. V svoj dopis je »pravil tudi poročilo, da je našel nek "poljski otok", ki se nahaja daleč od Poljske.
Vas je bila ustanovljena tekom preteklega stoletja, kmalo po krimski vojni. Med ruskimi vojaki, ki so se borili proti Angležem in Francozom v tisti vojni, je bilo tudi nekaj ruskih Poljakov, število teh je bilo vjetih od Turkov, ki so jih bili potem odjpeljali v Malo Azij^, kjer so se sešli z nekimi poljskimi plemenitasi, hudimi sovražniki Rusije, ki so poskušali te može odvrniti od te-ga, da bi se zopet vrnili v Rusijo. Med temi plemenitasi je bil celo princ Adam Czartor.vski, zelo bogat mož, ki je iz lastnega žepa in iz sklada, kar ga je nabral od Po Ijakov, ki so sovražili Rusijo, nakupil nekaj zemlje v Mali Aziji na kateri so si pote mti ruski Poljaki sezidali vas.
Vtej vasi so potem ti Poljaki in njihovi potomci živeli dalje.
Ko je omenjeni nemški žurna-list Obiskal ono vas, je našel nekaj tistih Poljakov še živečih, toda bili so žc zelo stari, že njihovi otroci so osiveli starci.
Vaščani — pravi nemški časnikar — so še vedno pristni Poljaki, še vedno se poslužujejo svojega materinskega jezika. Plemeni-taši, ki so ustanovili vas, so jim preskrbeli tudi pristne Poljaki nje, nakar so se potem mlajši Poljaki ženili samo med seboj, namreč s hčerami, ki so bile rojene v tisti vasi. Niti eden še ni poročil Turki nje, ali niti ena še ne Turka, niti se niso še naučili turščine, tako da so še čisto pravi Poljaki.
Od 1. januarja t. 1. do 30. sep, tembra se je produciralo v Združenih državah 950,847 ton tiskarskega ipapirja; lansko leto se je v tem času produciralo samo 988.-197 ton papirja za časnike. To poročilo je posneto iz izvestja 36 večjih družb, ki imajo v prometu 56 papirnic. Iz Kanade še je letos tekom 8 mesecev importiralo 358. 169 ton te vrste papirja; lansko leto v tem času pa 318,091 ton; •papirju za čamike se je pa letos v 8 mesecih eksportiralo 42,4-V ton. Iz tega je razvidno, da so ča-soni«i, kar se tiče papirja, v dokaj kritičnem položaju.
»Pred kratkim se je iz Švedske pripeljal na ansko mnogoštevilen orkester in je v nekem gozdu priredil javen koncert. Nabralo se je na tisoče ljudi, ki so navdušeno spremljali godce do ladje, ki ki jih je odpeljala domov. Carinski urad jih ni nič preiskal in n-radniki so se zelo začudili, kt> so prepozno izvedeli, da so godci sami prebrisani tihotapci, ki *o v bobnih in trobentah odnesli na Avedsko vse polno gumija, čigar izvažanje iz Danske je strogo prepovedano.
V	dobi po revoluciji 1. 1848. se je dovršila popolna politična zmaga buržvazije. Po 1. 1848. buržvazija že ni bila več fevdalna; po eni strani so jo držali skupaj gospodarski interesi v nasprotju z interesi delavstva, po drugi strani je buržvazija postavila v ospredje vae svoje politike narodnostno vpra&anje. To vprašanje, vzbujeno po revoluciji leta 1848., je prevzelo vsa srca kulturno sicer že pospelih, a politično še ne združenih narodov, Ti so hoteli torej predvsem politično združitev. Klasičen zgled tega gibanja imamo na Nemškem in v Italiji.
Italijanski politik Mazzini je bil prvi, ki jc tedaj poruiuliral narodno vprašanje. Na prvo mesto je postavil narodnostni princip v nasprotju dotlej veljavnim principom absolutnega vladanja. Narod ne sme biti razkosan v različnih državah, pod različnimi vladarji, marveč 4 bedi politično združen v eno celoto, po drugi strani bodi pa narod tudi popolnoma prost v izberi svojega vladarja. Te Mazzinijeve ideje niso porodile le revolucije v mislih, marveč tudi v dejanjih, ltiv^jaui so začeli boj za politično združitev, za Zedinjeno Italijo.
Krasna Mazzinijeva ideja se je kmalu zlorabila. Lisjaški francoski cesar Napoleon lil. je spoznal, da more prvi del narodnostne Mazzinijeve. ideje t. j. geslo politične narodne edinosti le koristiti njegovi absolutistični vladi. S tem geslom je luhko metal pesek v oči svojim Francozom, ki so bili itak že politično združeni v eno celoto. (Drugega dela Mazzinijeve narodnostne ideje o samoodločevanju naroda se je seveda previdno izognil). Zato se je Napelon III. "velikodušno" izrazil za Zedinjeno Italijo in pomogel Italijanom, ki so I. 1859. pri Solferinu j>obili Avstri-jance. -
Napoleona III. sta prekosila državnika Bis-marek na Nemškem in Cavour v Italiji. Ta dva sta izvedla politično ztdinjenje Nemčije in Italije, ne radi nemškega ali italijanskega ljudstva, ampak prvi radi pruskih koristi oz. koristi pruskega kralja, dragi pa v prospeh savojske kraljevske rodbine. Nekdanja meščanska demokracija, ki je I. 1848. zapisala svobodo na svoj prapor, je podlegla temu narodnostno pobarvanemu eezarizmu (samovlada kralja ali cesarja, oz. politika, ki ima pred očmi le kraljeve, cesarjeve koristi).
V	časi) tega boja med kraljem in meščanstvom je nastopila v letih 1861—1802 na Nemškem socialna demokracija. Najimenitnejši njen agitator je bil I«assalle, za njim Schvcitzer, oba na Pruskem. Lassalle je učil delavstvo delati lastno politiko, ne več kot privesek jneščanstva. Zahteval je uvedbo splošne in enake volilne pravice, lassalle je imel prav, kajti kmalu jc meščanstvo, kakor že omenjeno, vrglo pred kraljevsko močjo puško v koruzo, prepusti vsi delavstvo popolnoma njegovi usodi. Na Saškem je deloval Bcbel, kateremu se je pridružil s Pruskega pregnani Liebknecht. Bebel jc učil delavstvo spoznati resnico, da jc meščanstvo rajši podložno kralju, kot da bi šlo z delavstvom, vsled česar se mora delavstvo združiti in se zanašati le na svojo lastno moč.
Liebknecht se je pridružil splošnemu klicu po osvoboditvi in politični združivtvi nemškega naroda, zahteval pa je istodobno rešitev delavskega stanu iz socialne bede. Liebknecht je seveda mislil z edinostjo nemškega naroda pošteno in jc naravno obsojal vojno Prusijc z Avstrijo 1. 1866., ki jo je imenoval bratovsko vojno in katastrofo za nemški narod.
V	boju za osvoboditev delavskega stanu jc igrala lepo vlogo tudi delavska svetovna Interna-cionala, ustanovljena po Marxu . 1804. Marx jc spoznal, da se more le v mednarodni združitvi delavstvo rešiti mednarodnega delavskega sovražnika, kapitalizma. Ta Internacionala je delavcem sicer moralno mnogo pomagala in meščanstvu nagnala veliko strahu, praktično se pa ni mogla vzdržati radi pomanjkanja gmotnih sredstev in tehničnih ovir pri vodstvu. Zato se je I. 1876. razpustila.
V	tej dobi (t. j. v letih 1860—1870) jc ti.di staremu absolutizmu odklenkalo. Moral je sam spoznati, da ne more brez ljudstva vladati, niti ne več proti njemu, zato mu je moral prepustiti delež politične moči. V Avstriji se Jc to zgodilo po nesrečni syojni s Prusijo pri Kraljevem Uraden 1. 1866. (uvedba ustave in konstitucionalizma koj potem 1. 1867.) francoskega absolutističnega cesarja Napoleona III. je istotako upropastila nesrečna vojna s Prusijo I. 1870. — uvedla se je v Franciji republika. Ta republika je bila sicer meščanska in protidelavska, vendar je bil z njo stari absolutizem strt za vedno. Značilno za protidelav-sko mišljenje meščanstva je dejstvo, da je ono, ko je> leta 1870. oblegala pruska* vojska Pariz, in je delavstvo v splošni zmešnjavi prevzelo vlado (tzv. pariška komuna) ter junaško branilo rodno mesto, da se je meščanstvo rajše podalo pruski vojski, nego bi ostalo pod delavsko vlado.
Na Nemškem pomenja politično zedinjenje malih nemških državic v eno celoto (1871) z istočasno uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor tudi polom starega absolutističnega režima. Meščanstvo nastopi pod kraljevskim in junkerskim (veleposestniškim) vaiuštvorn vlado, delavstvo izide iz tega boja kot uporni premaga-nec,
Z 1. 1870. sc začno za bužvazijo zlati časi.
V	35 letni dobi zunanjega in notranjega miru je buržvazija lahko razvila svojo goitpodarako-političuo moč do vrhunca. Meščansko parlamentarno življenje se jc v tej dobi vživelo v narodno-militarističnih državah s kapitalističnimi uredbami. Ogenj nekdanje revolucije se zdi, da je pogasil popolnoma.
V	tem prvem času meščanske vsegamogočno-sti (1870—1885) nastopi tudi njenn socialna pro-tiicvoliicija, to se pravi, meščanstvo uporabi vsa s;*cdstva, dc zetre delavsko, predvsem soeialdcmo- I
kratično gibanje. Na Nemškem, v Avstriji in na Francoskem začno preganjati delavske voditelje z veleizdajalskimi procesi, proti delavstvu se sklepajo izjemne postave. V duševnem oziru je opaziti protire vol učijo v okrepitvi klerikalizma, v gospodarskem oziru pa v carinski politiki (1879). Domači tovarnarji in producenti sploh dosežejo vsled svojega političnega vplivu pri vladi iu zakonodaji svoje gospodarske koristi s tem, da se na tuje izdelke navali visoka carina, tako da morejo svoje izdelke poljubno visoko prodajati, ne da bi seveda delavske mezde za to razmerno povišali. Naraste draginja, ki* tlači posebno delavstvo in malomeščanske stanove.
Prvi, ki so se v tem času dvignili energično proti izsesavajočemu kapitalizmu, so bili malo-n:e&čauje in ne delavstvo. Povod za to je dala velika gospodarska kriza iz leta 1873., ki je zadela v prvi vrsti inalomeščanstvo. Brezvestni špekulanti so spravili nu tisoče in tisoče malomeščanskih družin v mizerijo; To nezadovoljnost malomeŠčan-stva so porabili fevdalci iu duhovščina, ki je začela organizirati inalomeščanst vo proti nekrščan-skemu internacionalnemu kapitalizmu pod zastavo tzv. "krščanskega" socializma. Druga skupina inalomeščanstva se je družila proti kapitalizmu pod firmo narodnosti. "Mi moramo braniti nemškega človeka pred kapitalom" so klicali tu Schoenererjanci; tam so Luegrovci ped zastavo krftčanstva in antisemitizma šli v l»oj zoper kapitalizem, Kakor eno, tako je tudi drugo geslo služilo le demagogiji voditeljev, vsled češar ni moglo v gospodarskem oziru doseči zaželjenih uspehov, v političnem oziru pa sta vendar oni dve gesli prispeli k demokratizaciji Evrope.
Takoj za inalomeščanst vom se je dvignilo delavstvo. Delavski proletarijat v Nemčiji je vzbudil Internacionalo zopet k življenju, i>o spretnem vodstvu svojih izbornih duševnih voditeljev (Bebel, Liebknecht in drugi) se je notrauje organiziral in okrepil. Napredujoč od zmage do zmage na volilnih bojiščih jc prisilil vlado, da je odpravila izjemne postave proti delavstvu (1890)/ V tem času je padel tudi Bismarck, najhujši sovražnik delavstva sploh in soc. demokracije posebej.
Nemški proletariat je postal prvoboritelj in spodbuditelj vesoljnega proletariat«. Ta vpliv se je posebno pokazal n« Francosko, kjer vidimo vstajati drugo Intcrnacionalo. (v Parizu I. 1889.), ki je delavstvu določila 1. niajuik kot delavski praznik.
Še bolj blagodejno je vpljvalo gibanje nemškega proletarijat a na AvaJrijsko, kjer je Dr. Viktor Adler stopil na čelo soc. demokratičnega delavstva.	-J
To tretje obdobje (1890—1905) je karakte-rizirano po dveU 'prikaznih« Po eni slrani vidimo naraščati moč s^ialne deinokracije v vseh zapa-doevropskih dr/.*vah in ustvarjati potom politično* volilnih bojev močne politične stranke, ua drugi sliki pa vidimo kapitalizem ne le napredovati do omotične višine, ampak tudi stopati istočasno potom kartelov in trustov v obrambno pozicijo nasproti konsumentoui odnosno manjšim kapitalistom. Kartelna veleprodukcija požira male podjetnike in duši konsumente, ki morajo plačevati cene, kakršne jim kartelisti diktirajo. Carinska politika, ki stoji pod vplivom kapitalistov, brani tujim cenim izdelkom z visokimi carinami čez mejo pod hinavsko pretvezo, da je treba "varovati nacionalno delo", iu tako j)ridc ljudstvo v Avstriji do raznih absuidnosti, da mora n. pr. avstrijsko železo v Avstriji draže plačati nego pla-uje isto železo inozemec, ki mu ni treba plačevati visoke uvozne carine.
To obdobje končuje skratka z vrenjem po vsej Evropi.	_
Najmanjša država na svetu ni Marino ali Andora, kakor se pogostoma sliši, temveč Tavalo-ra. To je mali otok, ki leži severozapadno cd sar-dinskega obrežja pri Italiji. Ta otok, ki tvori samostojno državo, je tako majhen, da f;a ni najti na navadnem zemljevidu. Prebivalstvo tega otoka šteje Ramo okrog sedemdeset oseb. Da jc otok sedaj samostojna država, kolikor more biti z ozi-rora na njegovo malenkost o tem govora, se je zgodilo na sledeči način. Leta 1830. je p<daril takratni kralj Sardinije Karol Albert ta otok "plemeniti" družini Bartolini kot neomejeno lastnino. Ta družina se je naselila na otoku in ustanovila "kraljestvo." Kden teh članov je zasedel prestol kot kralj Pavel l, On je vladal celih 50 let baje v občo zadovoljnost svojih podložnih. Ko jc leta 1882. začutil, da so mu dnevi šteti, je izrazil željo, da bi njegovi nasledniki ne zasedli več prestola, ker Tnvolara lahko prebije brez vladarja. Ker so sorodniki vpoštevali zadnjo željo pokojnega kralja, niso hoteli več vladati na otoku in tako je maloštevilno prebivalstvo živelo štiri letn brez vsake vlade ali gosposke. Toda ta popolna svoboda je trajala samo štiri leta. Potem so nastali nemili in posledica tega je bila, da je prebivalstvo ustanovilo republiko in novo vlado. Pet let kasneje je priznala italijanska vlada republiko Tavalora, ki je s tem postala samostojna država.
Predsednik VVilsoir je odlofil, da bo odslej nivo, kuhano v Združenih drla vab, manj alko-holično. Potrdil je priporočilo živiljskega upravitelja llooverja, da se zniža alkohol v pivu na tri odstotke, obenem sc pa tudi mnižina žita, ki jo rabijo sedaj za varčuje pivk, skfči na 70 rdstot-kov. Z znižanjem alkohoja na 30 odstotke bodo zvarili ravno toliko piva s sedemsetimi odstotko, kot so ga prej, ko je pivo vsebovalo štiri odstotke alkohola. Manj piva ne bo, toda opojno ne bo tako, kot jc bilo doslej.
Kuhanje žganja jo ustavljeno, ali zaloge različnega zganja so tako velike, da ne poidejo v treh
let Ki.
Zadnje čase je bilo * raznih le-gislaturah sprejetih nekoliko zakonov, ki se dotikajo delavskega razmerja in so zanimivi zaradi tega, ker se z njimi deloma vpeljujejo popolnoma nova načela, nova I namreč v tem zmislu, da niso bila doslej še nikjer postavno uveljavljena.
Ijegiulatura v West Vrginiji je sprejela zakon, ki proglaša za dolžnost vsakega telesno sposobnega prebivalca drŽave med 16. in 160. letom, da mora biti pravilno iu z zaslužkom zaposlen. V velja-
stavam, ki veljajo v mnogih evropskih deželah.
Strogo v to kategorijo sicer ne spada zakon, ki ga je sprejela legi-slatura države New Ifampshire, vendar je pa v zvei z razmerami, ki so porodile navedene postave. Ta zakon prepoveduje v slučaju vojne ali sovražnega napada vsaki .osebi vplivati na druge ali jih siliti ali pa poskušati vpliv na druge, da bi ne delali v delavnicah, tovarnah, municijskih zavodih in drugih industrijskih podjetjih. Nezakonito je tudi navajanje
vi je ta zakon za dobo sedanje! na stavke ali izpore, če gre za pod-I vojne iu potem še šest mesecev poljetja, ki se bavijo z izdelovanjem
vojni.
Podoben zakon je v svojem iz-f redne zasedanju sprejela legislatura države Marylaud. Ta pastava se nanaša na vse telesno sposobne moške med 18. iu 50. letom in stopi v veljavo, kadarkoli razglasi ' governer, da je zaradi vojnega stanja "potrebno, da so vse v zakonu navedene osebe zaposlepe v obratih države, okraja ali inesta Baltimore ali v kateremkoli njih ' odsekov, ali pa V podjetjih, ki jih vodijo privatne osebe, tvrdke ali korporacije, bodisi poljedelske, industrijske ali pa drugačne," Poklici morajo biti taki, kakor jih spoana governer za važne in o katerih misli, da je za njih uspešno izvrševanje potrebno izvajanje o-menjenega zakona.
Po razglasitvi tega zakona se mora dati vsak telesno sposobni mož v navedenih letih, ki "takrat ali pozneje ni trajno zaposlen ali udeležen pri nobenem koristnem trgovskem podjetju, rokodelstvu ali v kakršnemkoli poklicu" registrirati pri sodnem klerku svojega mesta ali okraja. Tako sestavljeni seznami se pred lože gover-nerju, ki dodeli ali da take osebe dodeliti k navedenim poklicem, pri čemer ne sme taka dodelitev presegati dobe šestih zapovedanih mesecev. Nujne nove pridelitve so opravičene in pri tem sc mora v pošte vat i fizična sposobnost o seb za delo, ki jim je namenjeno. Ooverner mora objaviti potrebna pravila, in "osebe y enakih razmerah morajo biti podvržene kolikor mogoče enakemu postopanju." Osebe, ki se lahko preživljajo s svojim imetjem ali z dohodki ali ki uživajo podporo drugih, se morajo po zakonu da#ti registrirati. Dijaki in druge osebe, ki se pripravljajo za vstop v trgovino ali v industrijska podjetja, so izvzete cd določbe tega zakona.
Mezde po tem zakonu zaposlenih oseb ne smejo biti nižje od plače, ki jo dobivajo drugi ob e-nakem delu. .Javna dela se morajo plačevati iz zneska, ki je dovoljen za dotično podjetje, privatni pod jetniki morajo pa državi popisati garancijo, da bo mezda izplače vana, čim zapade. Če podjetnik ne izplača mezde, stori to država, ki se cdškoduje s podjetnikovo varščino. Delovna doba ne sine presegati števila ur, ki so ga dotični poklic zakonito določene.
Izvrševanje zakona je poverjeno okrajnim šerifom, policijskemu oddelku mesta Baltimore in u-radiiikom, ki jih zakon za to določa. Kazni so predpisane za tiste, ki se ne dajo registrirati, kakor tudi za one, ki odklanijo nakazano jim delo.
Zakon ne velja za osebe, ki so začasno nezaposlene zaradi sporov s podjetniki, in ne za osebe pri sezonskih delih, ki jih oddaja mesto Baltimore ali okraj Allegheny.
Kansasška legislatura je sprejela podoben zakon, ki se pa razlikuje od omenjenih dveh glavno v tem, da je trajen,vazun tega pa tudi v nekaterih posa meznih točkah. Pravzaprav ga je smatrati za drastičen zakon proti trempom in zdi sc, da ga niso porodile vojne razmere, ampak bolj gospodarske okolščine, ki vladajo v mnogih '.rajih na aapadu.
Kansaškn legislatura jc spre-sebe, ki so zaposlene v kakršnemkoli nezakonitem poklicu, ali ki sc najdejo brez vidnih sredstev za življenje, ali ki v takem položaju odklonijo delo, če ga morejo v občini dobiti za dostojno mez-lo, ali čc groze z nasilstvom ali >oškodbo sodelavcu ali delodajalcu. Take osebe sc po zakonu smatrajo za potepuhe in so podvržene globi ali zaporu.
Kakor videti, jc zakon podo->en takozvanim vagabundskim po.
hrane, obleke, orožja, municije ali kakršnega si bodi materijala za zvezno vojsko in mornarico ali pa za vojno in mornarico ali pa za vojno in mornariško službo države.
i|jcgi»latura v Idaho je sprejela zakon, ki razlaga "zločinski sindikalizeiu" kot "nauk, ki uči
zločin, sabotažo ali nezakonite »»
metode teorizma kot sredstva za dosego industrijalnih ali političnih reform. "Razglašanje takega nauka ae označuje za zločin, ki se kaznuje z zaporom do desetih let ali z gloibo do 5000 dolarjev, ali pa z obojim.
Knaka kazen je določena, če se snide dvoje ali več ose«l) z namenom, da bi učili ali propagirali ' zločinski sindikalizem ", in *za vsako osebo, ki se prostovoljno udeleži takega shotfa — bodisi s svojo navzočnostjo, s podporo ali pa s hujskanjem.
Osebe, ki iimajo ali pa upravljajo poslopja in jih dajo prostovoljno in vedoma na razpolago za take shode, so podvrženi kazni zapora do enega leta ali globi do 500 dolarjev, ali po obojemu.
Zakon navaja kaznive delikte iu všteva uiednje zagovarjanje ali nauk o potrebi ali koristi zločina, sabotaže, nasilstva in drugih nezakonih metod in terorizma za dosego industrijalnih ali političnih reform, pa naj se vrši taka propaganda z besedo ali pisavo; kazniv je tisk, objavljanje, razširjanje ali izlaganje knjig, časopisov in pisanega gradiva, ki zagovarja ali uči tak ifauk; nadalje javno, prostovoljno in zavadne opravičanje preda sc o4)udi nauk zločinskega sin-dikalizma in organiziranje ali moč za organiziranje ali pristop ali sestanki družbe ali skupine, ki je ustvarjena od oseb z namenom, da bi se razglašal ali učil zločinski sindikalizem.
Skoraj enak zakon je sprejela niinnesotska legislatura. Ta zakon pravi, da je sabotaža "hudobno poškodovanje podjeniko-vega imetja od strani nastavljen-ca." Kazen se glasi na zapor do petih let ali globo do 1000 dolarjev. Za shode in dajanje poslopij v take namene je kazen enaka kakor v Idaho.
(Neki mož, ki je postal *nan kot "Old Parr", se je otresli zemeljskih vezi leta 16:*5 v nežni starosti 152 let. Ta najstarejši človek je bil rojen glasom cerkvenih ma-triklov leta 1483 ter umrl 14. novembra leta 1635. Poročil sc je v starosti 120 let in v svojem 130 letu je še vedno lahko delal po par ur na dan. Poroča se, da je bil popolnoma *drav, ko so spomladi leta 1635 opozorili vojovodo iz Arundela na tega znamenitega človeka. Ta ga je povabil, naj o-dide z njim v London in Parr je povabilo sprejel. V glavnem mestu je" hil predmet splošne radovednosti in pozornosti. Starega delavca so vabili na pojedine in ura nalivali i. vinom. To razuzdano življenj ga je najbrž ubilo. Starost tega niiomasa Parr je precej avtentična. To se ne more reči o Ilenrv Jenkinsu, o katerem se poroča, da je doživel starost 169 let.
Irska je bila tudi dom številnih slavnih starih ljudi, vštevii Ladv Keeleston, ki je umrla leta 1691 v starosti 14il let ter je bila najstarejša ženska modernega časa.
Pokojni profesor Mcčnikov, ki je Ml avtoriteta na tem polju, je raj a vil, da imata Bolgarska in O-grska najvišji odstotek stoletnih starcev in stark. To dejstvo pa je pripisoval blagodejnemu vplivu kislega mleka.
Not naročnik na Proletarca po stan« nov bojevnik ea osvoboditev delavstva.
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORlOARJU. — Etbin KriiUn.
NEVARNOST.
(Nevarnost take politike, ki jo po pravici lahko imenujemo kolonijalnoj četudi ji oficielni diplomat) ne dajejo tega imena, je očitna.
Lahko ostanemo pri bosanakera zgledu.
Domače »prebivalstvo je »prejelo okupaeijo z razumljivim nezaupanjem in sovraštvom. Proti* tunika vstaja v Bosni in Hercegovini je hotela osvoboditi deželo od Umike nadvlade; kaj je bila temu ljudstvu Avstrija! Tuja država, od katere ni samo nikdar užilo nobene dobrote in o kateri ni vedelo nič dob«* ga. Bošnjaki in Hercegovci niso imeli niti najmanjše želje, da pridejo pod avstrijsko oblast. Te nove nadvlade si niso izvolili sami, ampak berlinski kongres jim jo je vsilil.
IZmotil se je Amlrassy, ko je dejal, da zadostuje ena kompanija in ena vojaška bauda za okupacijo Bosne iu Hercegovine. Zmotili so se vsi, ki so mudili, da čakajo Bošnjaki z razkrilje-nimi -rokami na Avstrijce kot na svoje odreieni-ke. Okupacija je bila vojna, kajti ljudstvo je ni maralo.	'	;
»Seveda je bila Avstrija močnejša in je naposled vendar ztnagala. Posledica pa je bila naravno ta, da so jo Bošnjaki še bolj smatrali za sovražnico in zatiral ko, in še manj za prijateljico. Drugače enostavno ni moglo biti.
Prav tako je pa tudi naravno, da je Avstrije poznala te čute in vedela, da ne sme pričakovati od Bošnjakov ljubezni in oboževanja. Tudi če ne bi bilo drugih razlogov, bi to zadostovalo, da se je Avstrija potem posluževala tiste politike, ki se je razvijala v deželi in ki je pomagala povzročiti tudi sedanjo vojno.
Avstrijska |>olitika v Bosni in Hercegovini je dolga veriga zločinov. Toda razumljiva je vseskozi. Kakršen je bil začetek, tako je bilo in je moralo biti nadaljevanje. To ne velja le za avstrijsko pečenjanje v Bosni, ampak aa vso politika nafti lat va; in brez take politike ne more izhajati kapitalizem. Dokler bo vladal -njegov sistem, se bodo ponavljali taki poizkusi in taka politika, in iz nje se bodo izlegale enake nevarnosti.
ABSOLUTIZEM.
Kaj je mogla Aestiija storiti, ko je bila okupacija dovršena?
•Nanrreč — ne kaj bi bila morala storiti zaradi pravice in v imenu pravičnosti! Tako vprašanje &ploh ni moglo priti na dnevni red, ko je fiabfJburška monarhija sprejela "evropski man dat", da okupira deželo in ko je resnično izvriila okupacijo. Vprašanje pravičnosti in okupacija sta bila kakor ogenj in voda.
Avstrija je hotela pridržati deželo; torej ni smelo priti vprašanje pravičnosti na dan. Kajti po pravici bi se bila dežela morala vrniti njenemu ljudstvu; Dunaj in Budimpešta sta pa doibro vedela, da ne bi hotelo ljudstvo ničesar slišati o njiju nadvladi, če bi smelo samo odločevati o svoji usodi.
S tem je pa tudi že povedano, da je morala Avstrija '— v svojem sebičnem interesu seveda — vzeti ljudstvu pravico samood ločevanj a in sploh vsako politično .pravico, s katero bi mogel narod količkaj vplivati na »vojo usodo in delati tudi nadvladi sitnosti.
Taka dežela >*e more torej predvsem absolutistično vladati. Bosna je le zgled, ki pa velja tudi za druge dežele v enakem položaju. Prav tako je bilo na primer tudi v Alzaciji in Loreni, ko sta po francosko-pruski vojni prišli pod nemško o-hlast. Kakor v Bosni je moralo tudi tukaj Ijud-
Dr. Drag. Lončar:
1.	Slovenci nismo državnopraven narod, ker nismo imeli svoje države. Zato pravijo, da nimamo svoje zgodovine
Politične v smislu državne zgodovine nimamo; toda brez vsake zgodovine nisipo, ker država ni edina zgodovinska uredba. Vedno bolj stopa v ospredje kulturna zgodovina, t. j. ne toliko di-•plomatičui in vojni zapletljali, kolikor življenje naioda v raznih panogah njegovega duševnega in gmotnega razvoja.	4
Zato stbpajo v ozedje. velike osebnosti, veliki ljudje, ne zato, ker bi bili nepotrebni, ampak zato, ker niso heroji, marveč izvrševatelji tega, kar je redila masa; ker nadaljujejo in dovršu-jejo delo celih rodov, svojih prednikov. Razvoj lahko ovirajo ali pospešujejo; toda ustaviti ali ustvariti ga sami ne morejo. Individualna zgodovina postaja socialna, t. j. zgodovino posameznikov izpodriva zgodovina družabnih slojev.
S tega stališča imamo tudi Slovenci svojo zgodovino, svoj duševni in gmotni razvoj, pri katerem smo včasih sami aktivno sodelovali, včasih smo bili samo pasivni gledalci.
2,	Kot del drugih Jugoslovanov *mo zasedli alpsko in kraško ozemlje, prvotne prebivalce deloma pobili, deloma izpodili, deloma se i njimi strnili. Iz tega pa sledi dvoje: »Jugoslovani nastopamo skupno pod imenom Slovcni in sc še lc pozneje poji raznimi vplivi političnega in kulturnega značaja oddaljujemo drug od drugega ali diferenciramo. To prodiranje pa nam obenem kaže. da smo znali biti bojeviti ter da je bil način našega naseljevanja odvisen glavno od odpora, ki *c nam jc stavil nasproti, in <d kakovosti ozemlja.
Najprej smo zasedli glavne doline in prodirali dalje. Kjer pa je bilo ozemlje po ravninah preveč izpostavljeno sovražnim napadom, tam smo «i radi poiskali stranske doline in gorska polmč-
Po goratih krajih smo bili redko naseljeni, zato smo izgubili to ozemlje zgodaj, dasi je»ikovno nismo toliko utrpeli; južno od -Drave, kjer smo * bili naselili bolj gosto, smo se vzdržali do da-našnjega dne.	^
atvo sprejemati zakone nasilnega gospodarja, na
katere ni samo imelo niti najmanjšega vpliva.
Par desetletij ni bilo v Bosni in Hercegovini niti sence kakšnega parlamentarizma, ne zboroval ne pravice, ne svobode govora iu tiska. Besedi "socializem" in socialistično" sta bili krat-komalo prepovedani, organizirane politične stranke so bile nemogoče.
Avstrija sama je bilu med 11« konstitucio-nalna država, dasi je bila njena institucija zelo reakcionarna. Kazlika med njo, gospodujočo de~ zelo, in Bosuo-Herccgovino je bila vendar velika in načelna; Bo*ua-Hercegoviua je bila njena posest — njena kolonija.
PRIVILEGIRANA KOLONIZACIJA.
.S političnim absolutizmom pa vendar ni doseženo vse, kar želi imperialistična vlada doseči v prisvojeni deželi.
Okupacija je okupacija; ali prisvojitev v (pravem i|>ouienu besede* to še ni. D</kler dežela sama noče biti tftja last, »je posest negotova. Sila L.^tolutizma in orožja jo drži; toda če odnehu ta sila, ni nobene garancije več, da ne odpade posest. Moral bi biti torej večen absolutizem in večna straža, in vendar še večen strah; zakaj lju-bezni do tuje nadvlade ni pričakovati ne zdaj ne pozneje, če se — ne izpremeni značaj dežele.
To je sčasoma v večji ali manjši meri mogoče, a ko se pomeša med domače prebivalstvo čim več tujega elementa, da prinese meden j ' svojo 4 4 kulturo".
Vojaštvo, ki je sicer potrebno, da vzdržuje oblast, je za ta namen le deloma pripravno. Ono namreč ne more trajno ostati v deželi. Mošt vo§ln. častniki se menjajo, vsled česar je njih vpliv le' omejen, da*i veljajo za prve "pionirje nove kulture". Vojaštvo je tudi ekakluzivno, zlasti čast-nistvo, ki je tako vzgojeno. Res, da se zna najbolj povzdigovati nad domače ljudstvo in nastopati najbolj prevzetno; ali s tem, da se (povzdiguje, se tudi loči od njega, lastniške naselbine in njih shajališča in zabavišča so bila *po Bosni otoki v domačem morju. S tem. da nimajo stikov s prebivalstvom, tudi nimajo vpliva nanj. Steno lahko zgrade med sebo in ljudstvem, toda sVOje barve mu ne morejo dati.
•Nekoliko uspešnejše je v tem oziru lahko ci vilno a rad nistvo, ker prihaja več v dotiko z ljudstvom. Ali znaten ne more postati niti njegov vpliv v zaželjeneui zmisJu. Tudi uradništvo ni priljubljeno. ker vidi ljudstvo v njem tttebre zatiralskega sistema. Samo s<^ ne počuti prijetno med tem ljudstvom in se zaraeli tega rajše drži omenjenih otokov, kjer igra sicer večinoma le drugo vlogo, pa je vendar v znanih okolščinah, v kate-. rih se ČiHi kolikor toliko doma. s ^ - •♦< •
Precej drugače je z neoficielnimi naseljenci. Oni so najfgMftGfanejši, da vzamejo deželi njen prvotni značaj, ali pa da ga vsaj znatno pokazijo, pomešajo.
Aaseljevunje privatnih tujih elementov, zlasti trgovcev in trgovčičev, hotelirjev in gostilničarjev, induiirijcev in rokodelcev, velikih posestnikov in malih kmetov se lahko vrši skoraj neomejeno. Ce se zdi človeku, da že zmanjkuje prostora za take pri+iajalce, se kmalu prepriča, da sc je zmotil; oni dobe prostora na ta način, da po-vzrečijo — izseljevanje domačinov.
Od časa okupacije je bila Bosna enako naseljevali^ kakor izseljevališče.
Taka okupacija ižpreminja gospodarske razmere in s t«a prilike zaslužka in življenja. Gospodarski vzroki so predvsem tisti, ki silijo ljudi,
da z&puščajo deželo. Pridružujejo sc jim seveda tudi politični vzroki.
J z Bosne ao se ljudje selili v Srbijo, nekoliko v avstrijske kraje, in dokaj v Ameriko. Doselje-nim tujcem večinoma ni primanjkovalo prostora.
iPrav to priseljevanje je pa izpreminjalo obličje dežele,
<"> gre človek s Kranjskega v Zcdlnjene dr-žave, ve, da se bo moral priiagoditi tukajšnjim razmeram. Kdor je Ael z Dunaja. Kolomeje ali A rada v Bosno, ni mislil tako. Pričakoval je, da se ondotni "barbari" prilagode razmeram, ki jih ustvarijo on in njemu enaki v novi deželi.
In to pričakujejo od takega naseljevanja tueli gospodujoči; zato ga pospešujejo, zato dajejo takim naseljencem privilegije, zato gledajo skozi prste, kadar bi jim bilo treba stopati na kurja očesa.
Tako je bilo na Pruskem Poljskem. S takimi metodami sc jc tam brisal poljski značaj dežele in se ji je dajal nemški pečat. Tako je bilo v Alzaciji in Loreni. Privilegirani naseljevale! so ko-lonizatorji, take dežele so v resnici kolonije.
TLAK IN PROTITLAK.
Bili so časi, ko ko se taki procesi lahko do-•vrnili do kraja. Včasi sc je to zgodilo z brutal -nosijo; del domačega premagahega prebivalstva se je poklal, drugi del se je pahnil v suženjstvo.
Včasi je zmagovito pleme izvršilo asimilacijo premaganega, ki sc je sčasoma skoraj neopaženo pretopila v prvo. To je bilo mogoče zlasti tedaj, kadar je tbila velika razlika meti kulturno stopnjo enega in.drugega in ko ni bila narodna zavest »posebno razvita.
V današnji dobi so razmere drugačne. V ta kozvanih divjih krajih preči asimilacijo razlika rase, ki se jasno kuže očesu v barvi polti in drugih znakih. Po Evropi jo ovira kulturna stopnja in nariMlna zavest.
Kar se tiče kulture, je v vsem, kar se navadno govori o njej, veliko pravljičnega, veliko pretiranega. veliko licemerskega, veliko )>rezobrazno prevzetnega. Ni dvoma, da se opazujejo po Kvropi različne kulturne stopnje. Ali te se ne razli-kujflo toliko po narodih, kolikor v okvirju naroda samega po različnih slojih. Kakor ne stoje vsi Turki na enaki stopnji kulture, tako tudi vsi Nemci ali Francozi ne. V splošnem se pa mora vendar balkanskim narodom prav tako priznati, da so kulturni, kakor Bavarcem ali Angležem.
Drugo dejstvo je. da je narodna zave*t povsod oživela. Ni treba, da bi bila povsod šovinistična; živa pa je povsod. Kar se tiče bosanskih Jugoslovanov, je to tembolj razumljivo, ker je ž* stara in jo je oživljal turški pritisk.
Omenjena dva elementa najbolj sodelujeta, ua se poraja odločen odpor [»roti vsem poizku som nasilnega ali zvijačnega raznarodovanja.
Kjer sc vodi od zgoraj taka politika kakor v Bosni in Hercegovini, je torej naravno, da je notranji mir nemogoč., S tako kolonizacijo je vpojen političen pritisk in gospodarsko izkorišče-vanje in zatiranje. To bi samo po sebi provoci-ralo odpor; če se pridružuje še protinarodna politika, je odpor tembolj povečan in domači mir izključen.
VPLIV NA ZUNANJO POLITIKO.
To je samo po sebi dovolj nevarno. Toda navad
no ali pa vsaj pogostoma sc to še komplicira.
Zopet nam Bosna lahko služi za zgled.
(Njeno prebivalstvo je jugoslovansko, srbo-hrvatsko. Pod pritiskom tujega gospodarstva.
krutega in sovražnega, se je naravno oziralo tja, kjer je videlo največ sorodstva ,torej v Si bi jo in Orno (ioro. Postanek irredente je v vseh takih krajih najnaraviiejia stvar pod sobicem. Lahko se pač preganja z žaudarji, ječami in vtalicami; ali posledica takega početja zopet ne more biti nič druzega, kakor da planiti ogenj še bolj.
iNič manj naravno ni. da nastane in raste tam, 4 kamor s« upirajo oči zatiranih, zanimanje zanje. Da je ^Srbija računala z razmerami v Bosni in Hereegotfni, ni nič čudnega; čudno bi bilo le, če jih ne bi bila vpoštevala.
Iz tega sicer ne sledi nujno, da je morala Srbija imeti sovražne namene napram Avstriji, pač pa da je Avstrija v v zavesti svojih grehov verjela v tako možnost. Njen račun je bil logično tak: Dokler je Srbija samostojna država, se bodo ' oči iz Bosne upirale vanjo; dotlej ima^Bosna upa nje, da se danes ali jutri združi z njo; dotlej ni Avstrija vama v Bosni.
Bosansko upanje propade, ako propade neodvisnost Srbije.
Iz tega računa je izhajala politika Avstrije napram Bosni. Tako bi bila njena srbska politika določena tudi tedaj, če ne bi bila Avstrija sploh imela svojih posebnih namenov na Balkanu in če ne bi bila Nemčija stala zanjo.
■Njena kolonijalna politika v Bosni in Hercegovini jo je diktirala, j
NOVA E^PANZrVNOflT.
Tako je te vrste kolonizacija oviraN^otranje-ga mirnega razvoja, povod domačih političnih bojev, zapreka kulture in napredka, obenem pa tudi večna vojna grožnja.
Doma absorbira taka politika vse moči, ki bi sicer lahko opravile veliko, koristno-delo za gospodarski, kulturni in socialni napredek. Zunaj pa goni neprenehoma v tako smer, da se vojna nevarnost od dne do dne povečava.
Lahko Ki bilo pokazati, da'je imela avstrijska oziroma ogrska politika veliko kolonialnega značaja tudi na Hrvaškem, v Dalmaciji, v Galiciji — toda /.a naš, namen so ti dokazi odveč, dasi jih ni težko doprinesti.
Nekaj druzega pa moramo vzeti v poštev. Taka reč, kakršna je bila okupirana Bosna in Hercegovina, pomeni gospodarsko ekspanzijo. Okupirana dežela, kolonija, postaja trg za kapitalizem gospodujoče dežele. Da morajo biti kupčije uspešne, se mora ta trg razviti, okrepčati, njegova kupoval na moč se mora povečati. To pomeni, da se mora pomnožiti bogastvo dežele, ki ga želi kapitalizem osvojiti. Dežela mora postati produktivnejša. in njeni naravni vrri se morajo odpreti, sama se mora privesti v kolo modernega kapitalizma.'
t
Večinoma oskrbuje to tuji kapital.
Ali če se s tem doseže, da je v deželi več denarja za kapitalistične profite, se pojavlja s tem v vedno večji meri tudi druga prikazen kapitalističnega *istema: Rastoča domača produkcija pre-napolnjuje domači trg; domače delavno ljudstvo ne more pokupovati svojih produktov. Kapitali-zem zahteva novo ekspanzijo trga.
S tem gospodarskim stremljenjem se pa zopet draži politična tendenca: Najbolje se obvladuje tisti trg, ki je tudi politično (pod oblastjo profita iščočega kapitalizma. Politična osvojitev, imperializem v večjem obsegu se oglaša in povečava nevarnost vojne.
To je večen proces kapitalističnega sistema; tega procesa in njegovih nevarnosti ne more biti kraj, dokler ne bo sistema samega kraj. (Dalje.)
Slovenci v preteklosti.
3.	Do državne tvorbe nismo prišli Slovenci zato, ker bi bili preveč demokratični, kakor se včasih trdi. Bizantinski in arabski viri označujejo Slovence kot anarhistične, da si ne znajo ustvariti večje politične enote zaradi svoje nesložnosti in divje prostosti ali nebrzdanosti. Nad 81ovenci in tudi nad Slovenci so gospodovali mongolski Obri ali Avari, dokler niso podjarmili Bavarci in pozneje Franki, torej Nemci, obojih: Slovencev in Ob-rov. Slovenci so tudi ^rni pomagali gospodarjem v boju zoper svoje tedanje gospodarje Obre svojim bodočim'gospodarjem Nemcem. Posbdica je bilo nemško naseljevanje, pri čemer je imela odločilno vlogo cerkev.
4.	Slovenci so se držali svojega poganstva, dokler jih ni uklonila sila. Tudi za nas sta tekmovali med seboj rimska in grška cerkev. I'por Slovencev, Hrvatov in Srbov proti Frankom za Lju-' devita Posavskega je podpiral tudi Carigrad, na drugi strani pa so vodili boj zoper sv. Metoda nemški škofje.
V tekmi med Rimom in Carigradom se papež združi z nemškim vladarjem, papež obnovi rimsko cesarstvo, cesar in papež si razdelita oblast: cesar ščiti papeža, širi katoliško vero m<d pogani in zatira krivoverstvo, papež daje cesarju sijaj rimskih imperatorjev, stavi ga nad vse druge krščanske vladarje in mu utrdi prestol.
Slovenci se pridružimo po gospedstvu Nemcev rimski cerkvi, naslonimo se politično in kulturno na rimsko-nemški zapad in sc s tem bolj ločimo od drugih Jugoslovanov v pisavi/jeziku in omiki.
5.	Na mejah smo izgubili mnogo zemlje po Nemcih. Madjarih in Italijanih. V središču pa nam je škodoval srednjeveški družabni in državni red fc— fevdalizem.
Zmagovalec Nemce si prilasti ozemlje premaganega Slovenca. Nemški plemič je vladajoči razred, ki vodi politično in sodno upravo' ter hodi kot vitez-konjenik na boj ali plen. Gospodarsko podlago mu dajejo ogromna posestva, ki jih obdeluje podložni kmet Slovenec. Vrhovno lastni-
štvo ima vladar, ki je v izvrševanju svoje državne naloge, t. j. varstvo na zunaj in vzdrževanje reda v notranjem, odvisen od plemstva. Plemič stanuje na gradovih, ki se iz ujih razvijejo pozneje mesta s posebnimi pravicami meščanstva.
Slovenski plemič se polagoma strne z nem-*kim, ker mu to daje "gospodarsko korist in s tem družabni vpliv. Svobodni slovenski posestnik se izgublja, ker se deloma podaja sam pod varstvo plemiča, deloma ga razdeduje plemič, ki je njegov sodnik in izrablja svojo sodno pravico v svojo gospodarsko korist. Te razmere nas končno popolnoma ločijo od drugih »Jugoslovanov. Naš dalj-nji zgodovinski razvoj t. j. jezikovno-literarni, kulturno-politični in gospodarsko-socialni razvoj hodi odr lej vzporedno z evropskim zapadom, ki ga za nas označujeta dve gibni sili: rimski kato-lieizem in nemški fevdalizem.
6.	Fevdalec si hoče zagotoviti svoje ipredpra-vice s tem, da j\Ji izvaja iz božje volje in se zato naslanja na služabnike svoje cerkve, na duhovni* štvo, ki zopet ve ceniti to podporo in se samo fevdalizira, t. j. cerkev sprejema celo fevdalne znake v svoje cerkvene uredbe, n. pr. z ustanavlja
njem viteških redov, kjer se verska ideja re-dovništva spaja s politično idejo vitešlva.
Jurski napadi nam jasno kažejo, kako zapuščen in sam nase navezan jc bil slovenski pod-ložnik. Papeži so sicer pridigali križarske vojne zoper Turke, toda isto so delali zoper krivover-cc. "Bodisi zoper Čehe, bodisi zoper Turke, vselej jc Matija in madjarski narod pripravljen tebi služiti" — tako je pisal Matija Korvin, ogrski kralj,
papežu Pavlu II. Krščanski Čehi in Turki — to je bilo vseeno katoliškim plemičem. Turki in papeštvo — to se je na drugi strani protestantskim plemičem vdela enako velika nevarnost. Kdo bi potem hodil v boj zoper daljne Turke, ko je , lahko doma z večjim in manjšim trudom pobijal bodisi krivoverstvo, bodisi papeštvo t
7.	Nt
anje podlog ni k a je bilo" se znosno, vča-sih dovolj dobro v dobi naturalnega gospodarstva, ko še ni bil denar v splošni rabi, ko se je
vse odračunalo v pridelkih in so se zamenjavali .pridelki med seboj. Denar je bistveno izpremenil položaj podložnikov, ker je graščak zviševal svoje zahteve, da je pridelke spravljal v denar. Pomagalo mu je pri tem rimsko pravo, ki se je uveljavljalo in izpodrivalo staro, domače pravo. Kim-sko pravo se je uvajalo, ko je oživela antika po humanizmu in renesanci. Rimsko pravo je plod rimskih razmer, kjer je bila gospodarska podlaga suženjstvo. To pravo pozna le lastnikove pravice, a ne njegovih dolžnosti. Sedaj se je to pravo presadilo na tla, ki so imela drug značaj. Pravno postopanje je bilo dolgotrajno, pismeno, ljudstvu tajno, pristojbine visoke. Nastal je učeni stan pravnikov ali juristov, ki ga jc ljudstvo sovražilo. "Jbriatcn sind boese Ohristen", — je bil pregovor med nemškimi kmeti. Na podlagi rimskega prava so graščaki odganjali kmeta s posestev
Pritisk od strani fevdalcev in turška sila sta rodila socialno gibanje med slovenskimi in hrvaškimi kmeti, da so nastali kmetski upori, ki so iz početka hoteli samo izboljšanje gospodarskega položaja, pozneje pa odpravo podložništva sploh. Priznavajoč zakonitega vladarja nad seboj se hočejo kmetje otresti fevdalcev: svojo vlado hočejo imeti v Zagrebu, sami pobirati davke, svobodno trgovati do morja in sami varovati mejo pred Turki. To socialno kmetsko gibanje najde ali vsaj Upa najti idejno oporo v reformaciji.'
8. Nravni propad cerkve, nevednost, razuzdanost, sleparstvo, grobo, surovo pojmovanje verstva je moralo dovesti najprej do opozicije vseh onih, ki jim ni bilo verstvo predmet kupčije in udobnega življenja. NV odpad od cerkve, marveč njeno zboljšanje je bil prvotni cilj te opozicije.
V tej opoziciji nahajamo duhovščino, ki je bila literarno izobražena in vneta svoj poklic, može vere in vede. Najemniki bogate višje duhovščine, nevedni in revni rokodelci v svoji stroki, ali pa tuji duhovniki, ki so znali samo ma-• šcvati in uganjali razne nespodobnosti, niso mogli biti voditelji reformnega gibanja Meščan se (Konec na 8. strani.)
PROLETAREC
Af) VRRTnnUfBNT
SLOV, DELAVSKA
U^I^IJ—> 4m» H. trr*t»U
Bnbor, b. 116; blagajnik: Ignac Založnik, b. 439, Heja vaako tretjo nedeljo v mesecu.
nOrtl", Itv. 40, Vid Newton, Pi. Pred*e4nik: Andrej Pov Irk, H K D. 2, b. 87; tajulk: Andrej Ogrfn, R. F. D.
lokwi puriruci« Vi .»ril« 1«M
V (lilifl P»»«
*nh. Vsi H. R. A, Pittaburf, Kantas '^••JM V »li k u drugo iiedeljo v mesecu "Narodna Sioga", kx 87, Keminole, *	Mihael Bureti*;
tajuik: Jostah NikiM, h. «1; blugaiuik: | ■ ■ Wi	, AWl" °*tojf>, b. fl.T V.i v Heininole,Pk
S, b. 134; blag.: Jožef Zorko, b. 50.— |®eja vaako prvo nedeljo v cerkveni Vai v West \ewtou, l'o. — Hej*	dvorani.
prihodnji J . "Edruieni Balkan", it v. 68, Clla ton, Iad. — Predsedniki Frank Bregar,
Nenrton,
četrto nedeljo dopoldne
za bodoča pravil a Zveze ter bodo kt mu daje pravo spoznanje delav-či glavni odbor.	*	razmer. Zakaj članstvo zdru-
S€dež: toiieinautfli, Pa,
tt X OLATOI URADNIKI:
PRKD8B0N1K: Ivan Prostor, 6120 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
PODPKBDHKDNIK: Joaip Zorko, R. F. D. 2, bo* 113 W«st Nevvton, l*a. TAJNIK: (Uaa Novak« M U\in St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich. 170 Fraaklin Mala Bt- Conemaugh, Pn. BLAGAJNIK: Joaip žele, 6302 Bt. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAOAJNIK: Frank PavJov*ič, b. 647, Foreat City, Pa.
MADZOEHIKI:
1. nadaornlkt Ivan A. Kaker, 207 Hnnover 8t., lllljraukee, Wia. t. aadiorniki Nikolaj Povie, 1 Cratb Bt., Numrej Hlll, N. 8. Pittaburgh, Pa 8. nadaornlk: Frank Knuili. b. 73, Dunlo. Pn.
FOBOTOIKI:
1.. porotnik: Anton Lavrli, boz Tukon, Pn. t. porotnik: Frank Bnvdek, 6303 GlaaeAve., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Anton Welljr, boz 63, Superior, Pn.»
VBHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ave^ Clevelnnd, Ohio.
POMOŽNI ODBCR:
Martin Jnger, Conemnngh, Pn. Ivnn Grnčner, 546 Roaael Ave., Johnatonrn, Pn. Btelnn Znbrie. Conemnngh, Pn. Ivnn Subndilnik, Boz 253, Bouth Fork, Pa. Ignne Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnatown, Pa. Franc Priatnve, Conemnugh, Pn.
OLAVNI URAD v hiii it. 20 Mnin St., Conemnugh, Pn.
Udeležiti >• glavpe letne aeje je dolinott vs*keg* liana, kajti za
napredek društev in zveze je delavnost društvenega odbora vele-važnega pomena.*
Pri volitvah društvenih odbornikov naj torej "članstvo v prvi
"Jutranja Zves£\", «tv. 41, Cleve | b. 7B7; tajnik: Anton PrlaioftM R H 3 land, Ohio. —' Predsednik: Joief lilat. . b. i; blagajnik: Ignac Mu »ar Ima 441;'
nik, .H5H2 K. HSad Ht,; tajnik: Joief J vai v Clinton, Ind. — Heja vaako drugo i .	, _
Vadujni, 3547 k, 7Ht»i Ht., blngajulk: nedeljo ob y dopoldne pri Criat Paaa- vrati vpošteva zmožnosti in de-lav-| Franc Kokotee, *103 Mnrble Ave. Vil v , vento.	| noft kandidatov ; članstvo naj p«
nebno pazi, da ivvoli za d ruš t v e-
Olev«Upd, O. — Heja vaako druge nedeljo v dvorani rojaka Tomaftian.
Eveatl bratje", It. 70, New Derrv,
j Penns.vlvaula.—Predsednik: Ivan Proh,
"Mladi Slovenec'*, Itv. 4^ Oflesbv, I boi 41; — tajnik: Jakob Pinoan, boz 111. — Predsednik: r,ouis KlopJlC; 75; blagajnik: Jakob Škofih, b. 5. Vai v tajnik: Jošef Meneln, b. 197; blaga j.: New i)erry, Pn.—Seja vaako 1. nedeljo
KrUtina Nad vernik, b, -iwi; v»t v
|Ogle»by, III. Heja m k o prvo nedeljo, uri dopoldne.
•Bavn", Itv. 43. Portaire, Pa. —, "Delavec naprej1
H«<ja vaako 1. nedeljo v proetorib »obrata Jukob Piuocn ob 9
nega tajnika kar najdotilednej&e-ga ^luna mogoče.
Članstvo (ipoaebno druAtveni odbori) je naproleno, da poakrbl,
l'rHiM*<liiik: ,r„„K 2mu, K. K. .,	^	^ ?	«'»"•»'•
b. 8; tajnik: Jurij Kanpotuik, R. F. 1>. 1.1 vU»W, b. 3«; tttjMik: Martin Muzi, bo* i »d«*«« predležečega »plofrne-ga *jb. 77; blagajnik: Murtin Raapotnik. Vai 171; blagajnik: Uuis Hribar, boz'171; glasovanja. Člani lahko glasujejo v Portage, Pa., R. F. 1). 1, b. 5.Heja | val v Beaener, Pa.~4Sejn vaako prvo * Hmltv^r
v mm ko tretjo ne<lfljo.
nedeljo v proetorih aobratn
1 Prešerenit. 44, Cllff Mine, Pa. ' Moai v Btasfiner, Pa.
Predaed.: Alojzij Vidmar, b. 235, Cllff I "Koacaiuako Mine, Pa. hijnik Pran«- Pivk, b. 15, '
Martin ua ^^tveoih sejah ali izven njih. | Članom, katerim «e ni mogoče u-
Mine, Pa. hgnik Prane Pivk, b. 15, I Alta, Canada.—Predaednik: Jožef Spia- xj- • . i <Hitf Mine, Pa.; blagajnik; Jožef Bi- | wak, b. 547; tajnik- Karol Knalk P I MO^JO glasovnice vee, b. 73, Imjh«rini, Pa. Heja v.a j o. Boz 537; blagajnik: Peter Kubinv | določen ^a«, do ka>
ko drugo nedeljo
"Mirni Dom", it. 45, Joho«towa Pa. Heja vnako tretjo uedeljo v meaecu.
— Predaednik: Mat. Pe6jak. 287 Coo pern4ale
407 Klinar town
v dvorani
■ "Julsi Premogar", Itev. 46., Alix,
itv. 72, Bankhend, j deležiti decembrake aeje, naj se
na dom in za kadar imajo glasovnice vrniti dr. tajniku.
Poaebno glasovnice o pravilih
Kvbaajr
b. 40. Vnl v Benkhead, Alta, Canada,
"Pod Triglavom'Itv, 73, Hmith
tTradno Olnailo: PROLETAREC, 4008 W. 31st 8t., Chicago, 111. Cenjena drultvn, oziroma njih uradniki, ao uljudno proAeni, pošiljati vae
__drego nedeljo
• južni rremogar - Ht.v 4« ai.z,; -Kranjaki prijatelj", itv. 74, Fnlla IS p i>r 8v Barbare ter v srni-Arkanena r Predaednik: Matk. Bt ar-; Oreek. Fa. - Predaednik: Jernej bor Jap! , ' U '	.
man, b. 197, A1U, Ark; tajnik: Loui« 4g4; tajnik Alojzij Hlak, b. 61; Ua-1 a»u pogodbe za združenje omenje
anjnik: Jnnea žurga, b. 261. Vai v
Oater, b. 44, Alix, Ark.; blagajnik: Ju rij Kokalj, H. F. V. b. 77, Altua, Ark.— Heja vsako drugo nedeljo.
"SloTenaki Bratje", It. 47, Avella,
dopiae naravnost nn glnvnega tnjnikn in nikogar drugega. Denar naj ae polilja Pn. Predaednik: Martin Obed, boz 167; edino potom Poitnih, Ezpreenih. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pn ae tajnik: Dominik Veltrin, l>. 1(17; blag.:
Joseph Kanzius, b. 184; vsi v Avella,
potom privatnih 6ekov. Nakaznice naj ae naslovljajo^Blas Novak, Conemaugh Oeposit Bank, Oaaemaugh, Pn., in tako naslonjene poliljajo z meae^uini poroi^i-lom nn naalov gl. tijnika.
V »lučaju, da opazijo druitveni tnjuiki pri poročilih glavnega tainika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma uaznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri bodnje popravi.
Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenaki Mladentčt", Itv. 48. An-
rora, 111. — Pre<i*ednik: Ivan Ojster,
„ „ ,	_ .	, nih dveh organizacij, tako da
C'"k' ~ *!?0AiTR bodo odgovarjala alruieni orga-
nedeljo Hlaka. "Naprej do Zmage'
v proatorih sobratn Alojzij itev. 75, Fita
mzaciji.
Glasom le«tvie bodočih pravil
Heury, Pa^—Pred.: Jožef Ansberger,!. . S1 . . .	. ".
tajnik: Anton Bol ti«; blagnjnik: An bodo	obeh	organizacij po
ton Jevicvar.v Vsi v Fitz Henry, Pa., | združenju	manj	(plačervali, kot
T™« TjirrmL^z	^	...
C»i7 Aurora Ave.; tajnik Anton Buaier- «v. Barbare.
IMENA IN NAALOV? URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z ZA LETO
1917;
Borlteij, Itev. 1, Conemnugh. Pa. —
Predaednik: Fr. Dremelj, 518 Chestnut Bt; blagajnik Vid. Bovanlek, Cherrj Ht.; tnjnlk John Bkufca, 505 Main Htreet. — Vai v. Conemaugh, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani 8v. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2„ Johnatown, Pa.
—	Predsednik: Jožef Budna; tajnik John Gračnar, 546 Roaael avenue; blagajnik: Joaeph Thompson, R. F. I). 3, b. 54; vsi v Johnstown, Pa. — Heja
sako prvo nedeljo v dvorani dr. Trl-
nv.
"Zavetnik", itev. S., Franklin Coae .naugh, Pa. Predsednik Andrej Urbas *£4 Oak Ht.; fejnik Louia Kralna, b. ift8; blag. Anta* Ouk, b. 705; vai v Conemaugh, Pa. — Heja vaako 3. nedeljo v Slov. Iaobmievalnem Domu.
"Zavedni Slorenec", it. 4, Llovdell, Pa. — Predsednik: Frnnc Megllč, Bea-verdale, Pa.; tajnik: Anton Oerbec, boz 35, Llojrdell, Pa.; blagnjnik: Matija Hribar, b. 3 Llojrdell, Pa. Seja vaako prvo nedeljo.
"AratrUn", It. 5., Ralpbton, Pa. — Predaednik: Pavel Let, boz 87: tnjnik: Anton Reanlk, boz 91; blagajnik: Mar tin Koroiec, boz 205. Vsi v Ralphton, Pa. — Bejn vaako tretjo nedeljo.
''Zvesti Bratje", It. 6.—Predsednik: Anton Isteni^; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Oarrett, Pn. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedlaost", it. 7.—Clnridge, Pn. — Predaednik: Micbael Praznik, b. 411; tnjnik: Alokdj Jeni«, b. 411; blagaj. nik: Joaif Pivic, boz 28. Vai v Cla-ridge, Pn — Sejn vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Planlnakl Rnj", itev. 8., Dnwaon, N. Mez. — Predsednik: Primož Uttar, b. 992; tajnik: Frank Koaernik, b. 491; blagajnik: John Zormnn, b. 431. Vai v Dowaan, N. Mez. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zarednl Stnjerc", itev. 9., Johns town, Pa. — Predaednik: Gafrper Oalez; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial Kos pit al; blagajnik: Jakob Punta r. "». 54, R. F. D. 7. Vai Johnstovvn, Pa.— Seja vaak tretjo nedeljo v Celino, Pa.
"Jaanajn Poljana" it. 10., Brown-field, Pa.—Predaednik: Urban Pueel, tnjnik: Edvard Zalokar, boz 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Ht.ritar, boz 72, Brownftald, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo v Uniontown, Pn.
"Znrjn Svobode", it. 11^ Dnnlo, Pn.
—	Predaednik: Louia Strle; tajnik: « .-anc Kan tU, t, 73; blagajnik: Ivan Dolez, b. 214. Vai v Dunlo, Pn. — Heja vanko prvo nedeljd.
"Danica", itev. 12., Heilwood, Pa. —-Predaednik: Mihael Blaskovl«; ta j nik: Louia Kitt, b. 85; blagajnik: Frnnc Korele, b. 74. — Vai v Heilwood, Pn. Sejn vsako prvo nedeljo.
"VeCerntea", It. 13., Baggalev, Pa.
—	Predaednik: Trnnc 8egula, b. 34, fioefcetter ,Pa.; tajnik: Ivan ftalmich, b. 57, tVhltnej, Pa.; blagajnik: Anton Rak, b. 53. Hostrftter, Pa. — Seja vsa. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"Moj Don", itev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Ant£n Crnologjrr, b. tajnik
sich, 350 Pieree Ht.; blagajnik: Ivan f BaAkovi^ 613 Aurora Ave. Vsi v Au
"Slovenaka Cvetljica", Itev. 76, A-dainuburg, Pa. - - Predsednik Frank Oo-
kirn ' članom i><*p<>lnoiiia sedanje plačevanje prispevkov v rezervni
Vai v Huntington, Arkanaas. — Seja vaako prvo nedeljo.
"Sokol", Itev. 21., Weat Mineral, Kant. — Predaednik: Mihael Fine, Stone Citr, Karu.; tajuik: Louia Zu
nuuuviii iuii auiura	» mi y nu	m,ni "	» i v m«, uiiik i iaii» vju- •	. i i j u	it '/
rora, Il.l — Seja vsak drugi četrtek	tajnik: Frank Menart, b. 135; ,n upravni sklad S. U. P. Z.
ob 8. uri zvečer v dvorani ua Haukei Ave.
"CTlevelandske Slovenke", It. 49, Cle
reland, O. — Predsednica: Ivana Hmr-
blagajnik: Frank Nagode, b. 141. Vai v Adamsburg, Pa. — Hejn vsako drugo nedeljo v meseeu.
"Severni Premogar", Itev 77. 8upe-rior, Wyo.—Predaednik: Ivan Olinlek,
w 'a ui. i" v ti a .del. 3532 E. 82. Ht.; tajnica: Ana Smre
MSI E. h". St. K.; W.«jni«; b. >»: UJnik I..v„?t 2.J«, b. ZM;
nik: Fran 8{>eiser, b. 136, Miueral, Kan aaa. — Heja vsako *etrto nedeljo.
Marv Martinček, 3559 K. Hlst St. E.— blajfajnlk Ivan ftpe«, b. 286.
Plačevanje meaečnine Članstva dr. av. Barbare ostane (do malih izjem) nespremenjeno, 'ker se vpelje Htaroatna lestvica S. P. Dr. Vai Všu-j Sv. Barbare z malimi popravki kot
Od boja do trna«" itev t2 V,ev	~ vmk* prve j perlor, Wjre. Heja vsako drugo nedeljo j starostna lestvica združene orga
Salla, in?-V" ?'iJonirJ Alpfter!	>	°	!
101 Main St.; tajnik: Igna« Jordan, R. F. D. 24, Boz 32 a; blagajnik Franc
leljo
"Proletarec", Itv. «0. Franklin,
Kans. — Predsednik: Jožef Pechnik Arinn, Kans.; tajuik Frank Wegel,
Oregorii, 101 Main St. V«i LaSalle, ! tArma» \VX*laj"lK	w
111. -Seja vsak prvo nedeljo.	>,aniH"»	h,«ttJnik:
"Slovenaki Bratle". *t#v 23 Cnk*. Iva» Apnnr, P. O. Irnnklin, Kans. —
"SloTeniJa", Itev. 78, Miller Run, ! nizscije.
<*lanstvo S. D. P. Z. bo po združenju nekoliko več plačevalo za-
Slovenaki Bratje", itev. 23., Coke ton, \V. Vn. — Predsednik: Frane Kotnik, boz 144, Coketon, W. Vn.; tuj
Heja vsako prvo nedeljo.
Delavec". Itv. 51. Cleveland. O. —
Pa. — Predsednik: Ignac Pajk; tajnik: John Oluvi*; blagajnik Anton Bertan.
Vai b. 3, Miller Run, Pa. K,.ja vanko.	* prvo nedeljo v mesecu pri sobratu An-1 radi poakodninskega sklada, ka-
t01? OI ^ ^ f teri	se mora v združeni organiza-
"Bonalrakl Slovenci", Itev. 79, Bon	.. A. j, •
Turitf i	vpeljati na podlagi pogodbe
2ene organizacije je do malega
delavsko in v tem oziru mu ne da-je nobeu (|rug list toliko kolikor ^Proletarec".
Morda bo kdo dejal, da je 'Olas Naroda' dnevnik. Toda brat trpin tudi 44ProletareeM bi lahko bil dnevnik, in če ni, je tako zaradi tvoje nezavednosti. Ako bi imel "Proletarec" toliko naročnikov, kolikor bi jih moral imeti po svo> ji vreclnosti, foi moral biti največ ji slovenski list v Ameriki.
Sicer pa za nafie glasilo zn enkrat ni vprašanje, če je dnevnik ali tednik. Podporni organizaciji služi tednik laftko prav tako kakor dnevnik; to nam kaže izkušnja. Pri objavah glavnega odbora, zapisnikov, druAtvcnih poročil t. d. ne more igrati vloge ee so razdeljena po več Številkah v tednu, ali pa zbrana v eni tedenski Številki. Tako vidimo pri S. S. P. J., ki ima svoj dnevnik "Prosve-to'\ da so vendar vse Jednotine vesti zbrane v eni številki v sre-do.
V tem oziru torej "Proletarec" popolnoma zadostuje; poleg tega je pa to list, iz katerega črpa delavec lahko največ pouka. Kot sami trpini glasujemo torej vkj za "Proletarca."
Z bratskim pozdravom
Fr. Miksha.
Predsednik: Ivan Turk, boz 241; tal- v Birkovi dvorani, nik in blagajnik: Matija Zadravee, b. 211; vsi v Iselln, Pa. — Heja vsako 1. nedeljo.
Sein vsako 1. nedeljo.
7,DelaYec, itev. 25., Ročk .^.»u*«, W?o.—Pred.: Wal. Jugovich,; taj.t Fr. | Verhune, 244 M. St.; blag.: Valentin Frherirf Stalik, 240 M. St. Vai v Roek Springs, Wjro. ~ *
Ljubljanski Orad", it. 52.. DeKalb. 111.—Predaednik: Pavel Koftir, 1409
za združenje. ( lan#tvo S. D. P. Z. naj vpošteva, da bo po združenju zavarovano za poAkodbe, katere
I drugo nedeljo ob 2 uri popoldan ? lant-1 s© bodo izplačevale iz poikodnin-
nem domu v Bon Air, Pa.	^^^
__	Sloga", itev. so, Phila^lphia, Pa.	in ne več iz smrtnin-
Stite'HtTtajnik: Frani KeHH>, 1317	™	\ ***** k<>t ^^ Ak° t0rej
Cleveland, O.
iftani družtva "Delavec" «t. 51, S. D. P. Z., se pozivajo, naj se udeleže prihodnje društvene seje, ki bo dne 9. decembra v navadnih prostorih.
Na dnevnem redu so zelo važne reči, ki jih moramo rešiti; poleg tega so pa tudi volitve za društveni odbor za leto 1918. in volitev glavnega odbora. Važno je, da se v»ak član udeleži volitve. Torej vsi nn sejo dne 9. decembra I
Z bratskim pozdravom
Joaeph Ferbizan, tajnik.
NAZNANILO.
tnjnik: Mihael Omertu, 2723 £.
Joaip Ko-
de ne katerega člana nesreča, da
Market St.; blagajnik: Franc Prebil, .. J"
!pbia, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v vtfen do po&kodnine, se mu bo do-
drugo nedeljo pri Slovenaki bratje". It. 53, Fairpoint,
ločena poakodnina izplačala, a ostane nedotaknjena po sedanjih pravi-izplačana poakodnina prizadetega.
, —^J- »..»v	' . . —: 1e. -jetero-', 5t. H2, Rndlev. Kansas —	Kakor se vse vedno draži, tako
Mirollub" lt«v 27 Diamon.lville	blagajnik: Mihael Ilo^evar, b. 184; vsi t . , .. • zl' ^ /1. » « ^	* j* »• ±
w. , > i t 7	^ p. o.; ' ,.Va ' . Predsednik: trane Dremlek, R. B. 4	tlldl uprava organizacije vedno
Wyo.— Predaednik: Alojzij Kralj, b. v Rockwood, Pa. — Seja vsako prve, j, ^08 Oirard Kansa«* tainik- Rudolf	* /	.. ™ ^ „
16; tajnik: Tom. Pegan, b 124, Oaklev,	nedeljo v mesecu v prostorih sobrata krah»ta^B. R. 4 b. 230, Oirard, Kanil;	V staflfV Prispevki S. D. P. Z.
---*-----4 l>--------Ant blagajnik: Matija Kuder, b. 6«' R i ngo,	določeni za nprffVlli sklad (5c od
Heja vsako drugo nedeljo v^lana) ie zadnji dve leti ne po-
Wjroming; blagajnik Joaeph Penca, Dinmondville, Wjro. — Seja vsako prvo nedeljo v druitvenem domu v Diamoud-ville, Wyo.
Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", Itev. 55, Crabtree,
Pa. — Pftdtednik: Franc Trafila, 1». m.s,,' 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb,
mesecu.
Habebnraki Sinovi", Itev. 28., 8. j 92; vai v Crabtree, Pa. — Seja vsa Brownavillc, Pa. — Prodeednik: Anton ko drugo nedeljo v prostorih sobrata
Kovači*, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, boz 52, Orient, Pa.; bla-
Andrej Jereb.
"Skala in Balkan",
It. 56, Pitts
gajnik Joeip Zupanči«, b. 318, Republic, burgh, Pn. — Predsednik: Anton Hor Pa. Seja vtako 2. nedeljo.
"Jutranja Zarja", It. 29., Meadow Lands, Pa.—Predaednik: Anton A*man, b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagajnik: Josip Bizjak, b. 253, Mea dow Lands, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30., Bree*y Hill, Kans. — Predaednik: Ivan Pečnik, R. II. 2, b. 222; tajnik: Martin Južnik, b. 63; Breety Hill, Kans.; blagajnik: Josip 2i-bert, boz 54, Breezv llill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — 8eja vsako 3 .nedeljo.
Terbanaka dolina", it. SS, dere ! Vrivajo upravnih strodkov, zakar land, Ohio. — Predsednik: Jakob Črni- je zadnji ea«, da »e prisipevki za
logar, 1027 E. 61st SU; tajnik: Louia imrnvni	rviiaio
Orčnr, J4 (llasn ave,; blagajnik: An.: "Pra* nl	ZVlMajO.
ton Kaiič, 1002 K. 6ist st. Vsi v Torej, kakor že rečeno, pri sesta-
»r*«. nv^io^E hpraviI w je pain°'da * *drul
, K	: l>l«K»jn k. ci.t m.	organizacija postavi na trdnejSe
JTs	t'! ^{Č -^d^niS4, ^"ui" 8tal*^ '*kar ^ pričakovati, da
nedeljo v K. s. T) v Pittaburgh, Pa. nik in blatajnik. Jurij K^umlč! boz1 ho P/etcžna večina članstva gla-
PrmSSSk: ih^Ji^Ts?. Slilkis 62S* Karmin«ton' w- Va. - Seja vsako sovala v prid točk predloženih Predsednik: Martin Oermel; tajnik: Ci- tretjo nedeljo v mesecu.	1
ril Stibil b 404;blag.: .loaip Povgan. MNapr6dek", it. 86, Skidmore, Kana.
Vsi boz 404, v Carrollton, O - Seja j predsednik: Simon Repovie, R. R. 1, __________________.
vsako prvo nedeljo v proetorib sobrata Weir, Kan«.; tajnik in blagajnik: Ivan I odborom da se b( Martina Cermelj.	i ZakrftjA„k, R. 3 b 57, Columbua, Kana. j T,' x** ,
"Rudar", Itv. 38, Canmore, AUa. Stja vsako drugo nedeljo v mesecu. (ako ,e
Livlngston, 111., it. 86. — Predaed
Canada.—Predaednik: Anton Polutnik,
b. 1SC; .tajnik in blagajnik: .Josip Sri I -_ v ."T** ^■T"' 31.. Ko*Iya, Wa.h._, .,nr„ b. 3.7. V.i v r,AUa.Va,,,, |	S&Si.
Livingston, 111. Seja >-sako drugo ne
........... - ----- —■ —I ~~	h" ,1<i1in *. II1...II /«'
poldne.
•Slovenaki Fantje", It. 59, Mav
Predsednik: Martin Smollnik, b. 935; da. — Sejn vsako drugo nedeljo v pro tajnik: Anton Adamich, b. 16; blagaj 'storili aobtata Frank Krni, ol> f. po nik: Franc Horvat, b. 34. Vsi v Roslyn Wash.—Seja vsako prvo soboto v mes.
"Zeleni "Vrt", itv. 82, Palitadea, Uo- ; nard, Ohio. — Predsednik: Joief Bhj lo. — Predaednik: Anton Hajn, h. 821; da, b. 53; tajnik: Franc Bregar, b. 64?;
pravil.
Obenem naznanjam društvenim bodo v kratkem 3enli z mesecem januarjem 1918) vpeljala nova finančna mesečna poročila, ki btodo bolje ustrezala sedanjemu in bodočemu poslovanju Zveze in obenem znatno olajšala delo 3r.
delio v mesecu ob 2h pop.
"Budečl prapor" it. 87, Bentley-
▼llle, Pn.—Predsednik: Joief Milanieh, > . ...	A . ,
Bentleville, Pa.; tajnik: Alojzij Hn. tajnikov	V »eatavi i»tlhw Natan-
TMilbkpfelk: ^«^ )>.' 143. "j j ta- ^	k ^
tajnik: Ivnn Zupančič, box	^
blag.: Jakob Trojar, b. 744. Vsi v Pali- j v Mavnnrd, Ohio. — Seja vsako dru- g0 VedeVjo"v niiiee^ prriobr'."Joa. Ml-- •	go nedeljo v dVbrani g. Joa. Hrabak a. * *
"Moonruntki Trpin", Itv. 60, Moon It, 33., Jenny { Run, Pn.—Predsednik: Fr. Dolinar, b. Limi, Arkanaas. — Predsednik FiUn j 348; tnjnik: Anton Petrovčič, b. 134; Woze1, b. 182, Jenny Lind, Ark.; taj- blagajnik: Anton iPntnr, b. 204, Moon nik in blagajnik: Alojzij Ocepek, R. F. j fiun, Pn. — Sejn vsako tretjo nedeljo D. 3, b. 152, Fort Smith, Ark. — Sejo v mesecu ob lOti uri dopoldan v dvo
aadee, Colo, — Sejn vaako drugo nedeljo.
"Slovenaka Eaatava"
inaiek-n.
"Naprej", Nokomia, 111., it. 88
Predsednik: Ivan Miklanc; tajnik:
/rank Oramc, boz 206; blagajnik Ant. Crnologar, b. 102. Vai v Republic, Pa. Seja vaako 2. nedeljo v Republi«, Pn.
"Sloma", itev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik* Silvepter Berentin, bot 182: tajnik: Lbala Jakn, bol 106; blagajnik: Joaeph Rubnich, boz 106, vai v Sopris, Colo. — Seja- vsako 1. nedeljo v
frostorih aobrata Ivan Koncilja, v iedmont, Oolo.
"Bratatvo"itev. 16^ Buzton, Iown. Predsednik: Anton Tomiič, R. 2, Albia, Iowa., tajnik: Frank Raapiinik, b. (M3; blagajnik: Fmne Rnepotnik, jr., b. 683. Vai v Buzton, In. Seja vsako prvo nedeljo v proatoru aobrata Anton Tomliča.
"£om'\ itev. 17, Akron, Mieh. — Predaednik: Oaiper Volk; tnjnik: Anten Novak, boz 68; bUKijoik: John Volk; vti v Akron, Mlck.-Beja vsake prvo nedeljo.
"Evon", itev. 18., Braddock, Pn. Predaednik: Les je k Joaip, 1111 Wo*d Wav; tajnik: Jacob Zal«/nik, 1013 Talbot Ave., rear; blagajnik: Frane Arhar, 417 Roblneon Street. Val v Braddock, Pa. — Seja vsako 1 nedeljo.
"Edrulenl Slovenec", it. 19., Caro na, Kaneas.—^Predsednik: Al. Zupančii; tajnik in blagajnik: Frane ZupanAi, b. 85. — Vai v Carona, Kanaaa.—Seja vsak« 4mr*» nedeljo ob 10 uH dopoldne.
"Nada", it. tO., Hntlegton, Arken ene.— Pre<lee«kilk: Martin Pneel, b. 17; tajnik in blagnjnik: Ivan Marti, b. 54.
a. .
prvo nedeljo ob 2 uri popoldne.
Bdlnoet", Itev. 34.-nJukon, Pa. —
rani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", It. 61, Oa
Predsednik: Frano Sedminek, b. «9; ; Jtod.^-Pr<daedniki (Jeorgo LaAieh, 110C
tajnik: Anton Lnvrič, b. 8; blagajnik: Joief Koročin, b. 8. Vsi v Tukon, Pa. Seja vaako prvo nfltoljo ob 10. uri dop.
"Planlnakl Raj", itv. 35, Lorain,
Ohio. — Predsednik: Jakob Hlopčar, 1639 E. 31 8t.; tainik: Anton Miglič,
Jefferson Ht,; tajnik: Niek Vukiinich, b. 30; blag.: Matija Lasich, 1106 Jef-ferson Ht.; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih aobrata Ivnn IvaniČ. žensko drultvo "Sokol". Itev. 62,
1740 E. 29 St,; blagnjnik: Ivan Pri ! Cleveland, Ohio.—Predaednica: Zofija molW, 1712 E. 31 Ht., Lorain, Ohio. — Birk, 1143 K. 63 St.; tajnica: Frnn-Sejn vaako drugo nedeljo v prostorih čilkn Trbeinik, 061 r> Bonna Ave.; t»la-
gK Viranta.
gnjnica: FranČilka Lacle, 6121 St.Clair
Zaradi omogočitve pravočasnega zaključenja listih letnih računov v glavnem uradu ae druit-
l-re-lse-iniK: Jvan Miklanc; tajnik:	A__Xl.
Ivnn K rajne; blagajnik: Ignac Verbič. VCVm P^^a, da vpoiljejo me Vsi b. 242, Nokomis, lil. — Seja vsako seenino za mesec december e obi-tretjo nedeljo v mesecu.
"Slovenec", it. 89, Eckhart Mine, Md.: Predsednik Anton ITrbns, b. 26. Vnlle Sumit, Md.; Frhne Posenel, R. F. D. 1; blagajnik: Anton Komnc. V»i Kckhnrt Mine, Md. Heja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Oorjanakl hrib", It. 91, Oreena burg, Pn.—Predsednik: Filip Kraaek, b. 310; tnjnik: Florijan Avsec, R. F. D. 7, b. 12; blag.: Martin Jordan, R. F. D. 7, b. 13. Vai v Oreensburjjh, Pa. Seja vsako zadnjo nedeljo v mea. ob 2. uri pog.
»POMBA: Tajnik« tistih druitev, ki
• Zdruiltelj", It. 86, 8onth Tenr, Pa. eve.; vae v Cleveland, O. — Seja vaaki zaparijo kaklno pomoto, istotako tistih
"Predaednik Franc Mrlnik. 110 Maple T^i torek v mesecu St,; tajnik: Jacob Rupert, 641 Cburch "Adamič ln Lunder*
bins
Seja vsako tretjo b, 76;
Itv. 63, Rob-
ipe ,	„	% BtTI ___
St, Blagajnik: Mnrko Savor, b. 807. Vsi]bln«. Pa. — Predsednik: Ivai Trojar,
v So. Fork, Pu. nedeljo. "Ljubljana", It. 37
tajnik: Franc Mejak, b. 97; | blagnjnik: Jo2r>f Katnnt, b. 51. Vsi Barbertoc, O. j v Yohoghany, Pa. — Seja vsako prvo
— Predsednik: Jakob Fink. R. F. I).	nedeljo.
34, hr. 192 P.; »tajnik: Andrej R.-j.ar.	"Bratoljub". fitv. 64, Milnrankee,
1109 4tk St,; blagajnik: John Zupec,	Wia. — Predsednik: Ivan Hom, 291
1109 N. 4tb St. Vsi v Barberton, Ohio.	First Ave ; tajnik: Ivan A. Kakor, 34Ž
katerih drultveno poročilo je pomanj«
kljivo, prosim, da mi nemudoma epo-
čajnhni poročili prej kot mogoče. Iz istega razloga se priporoča članom, ki imajo kaldne nakaznice (ehecke) od 8. D. P. Z., da jih izmenjajo takoj po prejemu.
S sobratskim pozdravom
Blas Novak, tajnik.
Cleveland, 0.
Cenjeni bratje iji sestre S. D. P. Z. in Dr. sv. Banbare !
Pred nami so glasovnice za volitev bodočega glavnega o<ftrora.
V WniU'l:N>	v t« voli,v,;
S sobratakim pozdravom
BLAZ NOVAK, UJnik S. D. P,
—r Seja vaako drugo nedeljo ob 2 h. pop. na 1109 N. 4»h St.
"Dobri Bratje", It. 38„ Bridgvport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik R F. D. 2., b. 12 a; tajnik: Frank An-drojna. R. F. D. 2., b. 12 a: b1**ainik: Frane Woč.kfl(, b. 462, Vsi v Bridgeport,
O. Seia vaako prvo nedeljo ob 8. uri do
Klorida St.; Maurnjnik: Oeorge Arlter 272 Firs» Ave. Vsi v Milwat»kee, Wis. — Heja vm«ko drugo nedelj v dvorani Frank itenda, 479 National av.
"Bodočnost", It. 65, Stannton, IU. Predsednik: Ivan Mostar, h. 351; tajnik Jn blagajnik: Atefnn Flere, R. F. 1» Boz 133. Vsi v Stannton, 111. Seja vsa
poldne, v dvorani drnltva sv. Barbnre.! tretjo nedeljo v meaecu. Bavdaville, Ohio.	'Tržna Scbuhmeier", it. 6C, Yale.
Darragh. Pn., it. 39. — Predsednik: Kanaaa. — Predsednik: -; tajnik:
Joief Hauptman, b. 140; tajnik: Ivan Joief Kotnik; blagajnik: Martin Ko-
IZ GLAV. URADA S. D. P. Z.
, ker bo vsak član imel priliko, da glasuje po svojem najboljšem znanja in prepričanju za tiste kandidate, ki se mu zde najholj*i.
Druga stvar je pa z zveznim
m	"TTTT. t» rt	I glasilom, o katerem ae bo zdaj tu-
Glasom pravil g D. P Z se ine- di Rljwovalo< Ij5bira(i moramo mfd
sees decembra vsakega let« vrtijo "l>roletarcemM in 4<01asom Na-glavne letne seje krajevnih 4ru- roda". 0beh ne moremo izvoliti
*tev, na katerih se volijo društve ni odbori za prihodnje leto.
Glavne letne seje tekočega leta po 5r p<>sf4>ne vainoti ,'ker se tn mesec vrAi tudi sploftno glasovanje
torej se moramo odločiti za enega. Po mojem mnenju je za nali organizacijo "Proletarec" naj bolj primeren. Narodu je treha iz-obrazbe in sicer v prvi vrnti tiste,
Eokhart Mineš, Md. ('lanom in Članicam društva "Slovenec" st. 89 S. D. P. Z. v Eckhart Mineš se naznanja, da l>o prihodnja mesečna seja dne 9. decembra t. 1., in sicer ob eni popoldne v navadnih prostorih. . Vse člane in -članice pozivam, da se zanesljivo udeleže te seje, ker imamo rediti mnogo važnih točk, med drugim tudi volitev novega odbora za prihodnje leto. ' Kdor izostane od te seje brez o-praviČljivega vzroka, zapade kazni po pravilih. Udeležite se torej vsi.
, Z bratskim pozdravom
Frank Poženel, tajnik.
Veliko premogovih skladov na številnih velikih premogovnih poljih zapadnih držav je pričelo v tem ali onem Času goreti in požar je trajal dolgo dobo, pri čemer se je naravnost spekla na površini ležeea zemlja ter se izpremenila v neke vrste opeko ali terracotto. Ogenj je bil dosti močan, da je na gotovih mestih staja! m kristaliziral sklade pe&čenca ter drugih mineralij. -Nekateri teh premogovnih skladov, posebno oni, ki so ležali na višjih gričih, so se utegnili. vneti od strele ruge požare pa so zanetili prerijski ognji ter ognji v taboriščih. Ker pa so bili požari na površini tako običajni, da bi skupno obsegali več kakor 200.-000 kvadratnih milj, je najbrž pripisovati veČino teh požarov avtomatičnemu vžigu h fizikalično-kenif&nih vrokov.
Premogovni skladi gore še sedaj deloma na površini deloma pa tik pod njo na številnih mestih zapada. Požar je spoznati po dimu in plinih, ki se dvigajo iz zem-Ije, ter po vročini na povrni ni. Ta vročina pa je tako velika, da zamori vsako vegetacijo. <5im premog izgori, se ponavadi vdajo na vrhu ležeči skladi skal ali zemlje. Vsled tega pa tudi nastanejo v zemlji globoke zareze. Vsak tak požar se končno ustavi sam od sebe. m sicer radi pomanjkanja kisika, ki je neobhodno'potreben za gorenje.
V 'berlinske ljudske šole je hodilo v šolskem letu 1911 do 1912 vsega skupaj 4316 nenemških o-trok, od katerih je bilo 3998 sla- , vatiskih. Poljsko je govorilo 1519 otrok, poljsko in nemško 21*4, rusko pa 29 otrok, fttevilo ne-nemJkih otrok v Berlinu se je od leta 1910 več kakor podvojilo, ker je od 2081 narastlo na 4316.
runi. K T A KKC
Rezulat glasovanja
• pr«aiogik, da •• po.L*i J. 9. Z. n« »taliti« avtonomnih »akcij.
V aoboto dna 24. novembra t. L ja imal «1. odbor J. 8. Z. sejo, na kateri ja poročal nadtorni odbor o isidu glasovanja s ozironr na prearadltev J. S. Z. v avtonomna »akcija. Glaaovanja o predlogih in *a konstituiranji
••kcij j« bilo sledeče:
PREDLOGI i
Glasovnica A.
1. JugoMl. socialist, sveža sestoji is treh sekcij: Slovenske, hrvatske in srbske; vsaka ja v svoji upravi in notranjem poslovanju avtonomna..................... .819 da, 42S ne;
g. Sekcija obsUji, ako se sanjo prijavi najmanje 200
ilsnov........................................767 da, 439 ne;
8. Vsa kčlan ima pravico določiti sam, kateri sekciji žali
pripadati......................................851 da, 410 ne;
4. Vse tri sekcije imajo skupnega—svesneica tajnika, ki
hodi na sej* upravnih odborov teh sekcij in ima po- -	%
svetovalen glas .................................806 da, 441 ne;
6. lmetek Zvese se raadeli proporcionalno po številu tla-
nov, ki pripadajo vsaki sekciji.................... 832 da* 418 ne;
6.	Srbski sekciji se vrne is fonda "Radničke Straže" po obračunu dohodkov in izdatkov nje delež, ki ji pripada po itevilu njenih članov, da ji je mogoče ustanoviti svoje glasilo....................................782 da, 414 ne;
7.	Od članarine se odračuna vsak mesec 3c. sekcijam, 2c. pa ostane v Zvezni blagajni........................814 da, 414 ne;
8.	Vsaka sekcija si izvoli po dva Člana v nadzorni odbor. Ta odbor se sestane za pregled zveznih knjig in tvori v tem slučaju Zvezni nadzorni odbor................822 da, 405 ne;
9.	Upravni odbor vsake sekcije sestoji is petih članov..824 da, 382 ne;
Glasovnica B.
Za sekcije je bilo oddanih: za slovensko 566, za hrvatako 198 in za srbsko 67 glasov.
Na podlagi tega rezultata je sprejel gl. odbor soglasno sledečo rt-solucijo:
RESOLUCIJA GL. ODBORA J. S. Z„ sprojota na seji dno 24. novombra 1917.
Ker je glasovanja o predlogih, da se poetavi J. S. Z. na stališča avtonomnih sekcij izpadlo v načelu afirmativno,*to je, da se postavi na tako •tališče, kakor je navedeno v glasovnici, izjavlja gl. odbor, z ozirom na izvršitev tega odloka in nadaljne ureditve med hrvatsko- in srpsko sekcijo sledeče:
1.	Da izvoli slovenska sekcija, ki je dobila dovolj glasov za konstituiranje, v soglasju s predlogom it. 9, 5 članov v ta odbor in takoj naznani njih imena tajništvu J. S. Z.
2.	Da se takoj nato, ko dobi tajništvo J. S. Z. imena teh odbornikov, razdeli zvezno premoženje, kakor je označeno v predlogu št. 5, in sicer tako, da dobi upravni odbor slovenske sekcije 50%, drugih 50% pa ostane v zvezni blagajni tako dolgo, dokler se konstituira hrvatska in eventuelno srbska sekcija, kateri si potem to premoženje razdelita v smislu predloga št. 5.
3.	K slovenski sekciji spadajoči se smatrajo v bodočo vsi klubi, ki poslujejo v slovenskem jeziku, za hrvatsko-srbsko ali eventuelno eno ali drugo ločeno v svojo sekcijo, se smatrajo klubi, ki poslujejo v hrvatskem ali srbskem jeziku. Posamezni člani lahko spadajo h kateri sekciji žele in za katero se pozneje izjavijo.
4.	Poslovanje J. S. Z. za slovensko sekcijo v smislu zaključkov, na-snačenih v predlogih, stopi v veljavo prvi teden v januarju 1918, za ostale pa en mesec potem, ko je končano glasovanje za ustanovitev njih sekcij. Ob tej priliki preneha tudi funkcija sedanjega gl. odbora.
5.	Dime banke in njih vsebina, ki jih vrnejo klubi, spadajo sekciji tiste narodnosti, v katere jeziku posluje klub.
6.	Za odločitev nadaljnega konstituiranja hrvatske in eventuelno srbske sekcije, za katere to glasovanje ni pokazalo rezultata, se raspišejo takoj posebne dopolnilne volitve, in sicer potom glasovnice, sestavljene na sledeči način:
Glasovnica:
članstvo J. S. Z. je z večino glasov sklenilo, da se postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij. Glasovanje pa je ostalo brez rezultata glede pa hrvatsko in srbsko sekcijo, ki se ustanovite tedaj, č4 se za vsako oglaai najmanje dve sto članov. Da se dobi jasnost o tem, je treba, da glasujejo člani Hrvatsko-erbske aekcije, kam hočejo pripadati. Glasujte torej o sledečem vprašanju:
Želim pripadati hrvatski sekciji ......................
Želim pripadati srbski sekciji.................*.......
Ustanovitev hrvatske in srbske sekcije je odobrena, ako se odda za vsako najmanje 200 glasov. Glasovanje traja 60 dni od tedaj, ko dobe klubi glasovnice. Datum zaključka je na glasovnici.
Gl. Odbor J. S. z. V soglasju s to resolucijo dobe hrvatski in srbski klubi v kratkem glasovnice za dopolnilne volitve.	,
i.Liiiftl' 0 »	TajaUtvo J. S. Z.
Romanovci.
Z odstopom ruskega carja Nikolaja Drugega je v Kvropi prenehala dinastija * Romanovcev. Kot vladaruka rodbina je bila ena najmlajših dinastij v Evropi Vn je vladala v moškem pokole-nju splošno samo 177 let, od le ta 1613 do leta 1730.
Romtnovci to bojarskega rodu. Njih praded Andrej Kobila je baje prišel leta 1341 z Pruskega v Moskvo. Z rodbino Rurik, ki je takrat vladala v H unij i, »o stopili Romanovci v sorodstvo šele leta 1547, ko se je Anastazija Romanov, hčerka bojarja Romana Jurjeviča poročila * carjem Ivanom Vasiljevičem. Po smrti Ivana ČVtrtega je morala Ru*ija zaradi uzurpatorja Boris Oodunova prestati mnogo notranjih ibojev. Posledice teh bojev je bila, da je takrat šele 17 letni Mihael Feodorovič, sin metropoli t« Filareta, dne 21. svečana 1613 kot prvi Romanov zasedel ruski prestol. Umrl je 12. julija 1645 Njemu je sledil Aleksij Miha j lovi«, ki je vladal do leta 1676., za njim je prišel Feodor Tretji do leta 1683., nato Peter Veliki do leta 1725., za njim Katarina do 1727 in potem Peter Drugi, ki je vladal do leta 1730., in s katerim je mo&ko pokoljenje pravih 'Romano vee v Umrlo.
MtO je sledila prva v ženskem pokolenju Ana Ivanova do leta 1740., za njo je prišel na prestol njen mladoletni nečak Ivan četrti. katerega pa so že leta 1741 strmoglavili. Ivauu Četrtemu je sledila Elizabeta Petrovna in po njeni mnrti je (prišel na prestol leta 1702., Peter Tretji iz rodbine llolstein Gottorp ali Oldenburg Romanov.
Iz tega ženskega pokolenja izhajajo vsi Romanovci tja do zadnjega Nikolaja Drugega, in v nobeni drugi vladarski rodbini na svetu se jih ni toliko nasilnim potom spravilo v sveta, kakor v tej.
Petra Tretjega »o umorili še tisto leto, ko je zasedel prestol. Njemu je sledil polnori Pavel Prvi, ki je vpeljal v Rusiji pravo strahovlado. Ženske najvišjih krogov, ki so padle v nemilost norega tirana, je dal na javnih trgih bičati in končno je Sel s svojim tiranstvom tako daleč, da se je proti njemu izcimila zarota, katere vodji sta bila grof Pahlen in gospod Benigsen. Dne četrtega aprila je imelo zarotnikom vdano vojaštvo stražo v palači in te prilike sta se posluiila grof Pahten in Benigsen ter s stražni-mi Častniki vdrla v carjevo spal-
;mimmmmmo»mmmmm
j Stran Ka i
► <
»»mm mmmmm
Canonsburg, Pa.
Naznanjam članom socialističnega kluba št. 118 J. S. Z., da sc bo vršila redna mesečna seja dne 16. decembra ob devetih dopoldne v navadnih prostorih.
Člani udeležite se polnoštevil-no, ker je zadnja seja tega le ta. Rešiti imamo več važnih točk. Izvoliti imamo tudi novi odbor za bodoče leto. • Bratski pozdrav.
John Bobnar, tajnik.
!*V --
Ameriških
Družinskih Koledarju »i več.
VSI SO RAZPRODANI!
Opozarjamo klube in posameznike, da za enkrat ne sprejemamo nobenih naročil. V slučaju, da dobimo kaj koledarjev nazaj, bomo to obvestili v Proletarcu. Mnogo naročil smo ie morali zavrniti.
Vkn j igo veznici je ie vedno nad 200 nevezanih koledarjev, toda ti so ie vsi naročeni. Naročniki naj ▼poitevajo, da upravnik ne more poslati koledarjev, ako jih nima. Mehko vezani se lahko poiljftio, ko ao dotiskani, druga reč pa je s trdo vezanimi, in posebno ie letos, ko primanjkuje isučenih knjigovezov. Večje knjigoveznice sploh niso ^hotele prevzeti tega dela. Smešno je tudi to, da hočejo imeti prvi koledarje tisti, kateri so jih Udnji naročili.
Koledarjev smo imeli letos več tisoč premalo. Na ponovno izdajo ni misliti, ker je tisk razdrt. Vsem tistim, kateri ne dobe koledarjev, vrnemo denar, oziroma poštne tnamke, , {	„ f M
Pnd nekaj dnevi je bil v North
Dakoti pri koliziji uničen "eks-presni voz" od Northern Pacific železniške družbe. V knjigovezni ci so mnenja, da je bilo v tem vozu tudi nekaj naših koledarjev. Kako je i to rečjo, bomo zvedeli v par dneh.
Upravniitvo.
LISTU V PODPORO.
•John Strajner 50c. Nace Žlem berger f>0e. Oba v Glencoe, O. Fr. Grilc, Blaine, O. $1.25. Joe Hro-vat. Puli man, 111. 50c.
Skupaj . . . ............$ 2.75
Zadnji izkaz........... 274.7«
•Vsega skupaj........$277.M
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Pratika Publishing Oo. — 46 Vesey St. New Vork City. Oglasa
ne priobčimo, dokler ni stari račun od treh let nazaj poravnan. Sploh pa tudi ne vrjamemo, da hi Vi spisali kaj prida pratiko. Ni vredno oglaševati vsak "šmir", ker se potem -naročniki jeze.
nieo. Car Pavel, ki je bil velikan po postavi, se je obupno branil, j in zarotniki so že hoteli odneha- j ti i tedaj pa je lienigsen iztrgal j nekemu častniku svilen pas, s katerim so ga nato zada -vili. Baje sta bila V to zaroto zapletena tudi njegova žena in | njegov sin Aleksander Prvi, ki je po očetovi smrti zasedel prestol.
Aleksander Prvi je vladal do leta 1825, in je eden onih redkih , vladarjev Romanovcev, ki je u- j mrl naravne smrti. Njegov na- j slednik Nikolaj Prvi je bil tiran, j ki je v Rusiji vpeljal sila strog absolutizem. iNjemu je sledil A-leksander Drugi eden razmeroma najpravičnejših in najboljših ruskih vladarjev. Med mnogimi, ki jih je vpeljal, je tudi ta, da je odpravil la»t do osebe oziroma tlačanstva.
Kljub vsem njegovim dobrim svojstvom in lastnostim pa so ni-hilisti napravili več atentatov na njegovo življenje. Dne 1. marca je padel vračajoč se od neke vojaške parade kot žrtev bombne-ga napada.
Pod njegovim naslednikom Aleksandrom Tretjini se je pričelo veliko reakcionarno gibanje v Rusiji. Aleksander Drugi je bil velik prijatelj nemškega cesarja Viljema Prvega, pod Aleksandrom Tretjim pa »e je tudi to nekoliko izpremenilo. Med tem ča- j som so bili odnošaji med Nemci- j jo in Rusijo večkrat tako napeti, j da se je večkrat smatralo vojno i med tema državama skoro za ne-, izogibno.
Car Tretji ni bil kos položaju, j ki je vladal v Rusiji. Napram; njemu so zasnovali celo vrsto zarot. Je-li zares umrl naravne smrti, je zelo dvomljivo. Umrl je dne 1. novembra 1894 v Lavadiji. in nekateri pravijo, da je umrl na posledicah počasi delujočega strupa.
Car Nikolaj Drugi, ki »e je letos odpovedal vladi, ali se je pravzaprav odpovedati moral je splošno znan, kakor slal>ič brez vsake energije in volje. On se je vsled strahu pred atentatom držal večinoma v svoji palači v •carskem selir; ta strah pa se je povečal skoro do blaznosti, ko je neka baterija o priliki neke slovesnosti ob Nevi tmtro streljala.
Z njim je torej končala vladajoča rodbina Romanovcev, in Rusija je s tem izbrisana iz vrste monarhij. Porodne bolečine nove republike še niso končane, ali bližnja boddčnoat utegtie pokazati, kam jadra.
Zdravilo zoper kašolj. •
Kadar potrebujeta zdravilo sopar kaftalj. tedaj potrebujeta deoraga. Nikoli aa naboata
zmotili. Ča zahtevate dobro praiskuleno in učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's
Balsam f or Lungs
Mr. W. Kolodstej. CU«Ur. W. V4.. Bara Japiaal: MJa« prlpuret*"* ■u, da kupi S*va-rov* *»1r%vll». ker to dobra. |»*ebiio Soeruv BftUkiu ta pljuča. Boljiltial. MoJi otroci ao Imeli hud IcaielJ la po*-k u ti ti arao lasna sdravtla. toda v »o )• bilo saatouj. Ko loo pa kupili Se verov Balsam sa pljuč« je kalelj iflnll pb par po-pltklh."
(Severov Balzam za pljuča). Na retite aamo: "Žalim nakaj za moj kaialj." Navadita aa zahtevati zdravilo po njegovem polnam imenu, da ae izognete nadomestita v. Zadnjih S 7 lat ja Severov Balzam za pljuča uepešno zdravil kaftejj in preh.ade in taka bolezni, katerih prvi pojavi ao kaialj, kot na pr. kašelj pri influenci. vnetju aapnika, oelovekem kaliju, hripavoati in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasla in otroke.
Cena tO ln 00 centov. — V lekarnah vsepovsod.
8evera'e Cold and Grftp Tableta
CSevemv« Tablete sopar
prebUde tn hrtpo) »o anaii«, da pr#>žei»»»)<, prehlad v aajkrajieui fosu.
Severova druslnaka zdravila to rt a proda j v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Seren>va" pc njihovem polnem imenu. £e jih ne moreta dobiti v domači lekarni. naroČita jih naravnost od
W. F. SEVERA CO., Ceder Rapide, Iowa
LzJL
BOBI
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
0 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonžke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
ID
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •lov«n>kih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.

)EH
Pišite po c«nik, kateri sa Vam poilja brezplačno. Najboljša blago.	Najnižja cena.
EED HE=
J® C
jmi
□
1EUJ
PAZITE IN HRANITE
Narodni irrek pravi: "Pazita na vai boli denar tn črne dne-
ve.
To potnenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler st«' Ae zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla letn.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to jo edina pot. ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastrnn, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro jc vedno imeti na pamet u narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna poliča: kam<>n na kamen palača". Najteije je počete k nli broz pečetka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vai denar ie danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enegn dolarja dobite va&o bančno knjižico.
Mi* sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilnp mortgage (markeče) iii dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
STATE BANK
1900 Blua Island Avenue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
O Jancih.
Znano je. da kukavica ne vali, nego da znasp svoja jajca —4— na leto — v tuja gneeda. Tuja lica izvali kukavičje jajce in ml4-da kukavica je toli požrešna, da imata očim in mačeha dovolj dela, da moreta nasiti vsiljenko. Navadno vsi ostali mladici v gnezdu od lakote poginejo, če jih kukavica ne pomece iz gnezda. Neki naravoslovec, ki jc ve3 let opazoval kukavice, trdi, da hi stari i ne mogli znositi dovolj hrane svojemu mladiču, ker ao .prenerodni in 4>reneumni. Zfcto prepuščajo svoje potomce pamet ne jaim in u mejnim tiram. Kukavica *re najraje kosmate gosenice; zato je korial-na tica. Kukavica živi do 4rides*t let. Ako kukavica hi sama valila, M>i zarod kmalu izmrl in kosmate gosenice bi uničile vse gozdove.
Misionar J. W. Lcuschner je v <4Vestniku geografske družbe" po južni Kitajski poročaj o doslej maloznanem narodivu Ja-ucev. Ta kutini narod prebiva po hribovitem ozemlju, ki meji na pokrajine Kvantunfr, Kvangsi, Kianpsi in Hunan. Jauci so zelo bojeviti, starodavnim šegam zvesti in vsakemu napredku sovražni. Zanimivo jc, da uživa med Jauci ženska večjo svobodo in večji ugled kakor moflki. Ako jc mož surov, skop, brezbrižen in len, ga sme žena zapustiti. Žena se sme vrniti k stamem, aH j>a se zateči k drugemu možu. Čeprav ve njen prvi mož kje je, nima pravice niti moči, da bi jo prisilil na .povratek. Vzlie temu so pa tudi med Jauci zakonski pari, ki se nikdar ne ločijo in ki žive zvesto skupaj do smrti. Snubiti more le ženska moža, nikdar pa ne moAki ienske, Kadar imajo Jauci svoje veselice, ipojo ženske kratke pesmice, s katerimi poživljajo moake na ples. Vsaka ženska, ki hoče plesati, poje moškemu, ki ji je vScč, MoAki sme na tak spev molčati in čakati, da mu zapoje druga, ki mu jc ljubša, ali
pa odgovori z enako prijazno pesmico ter gre plcsat. Med Jauci torej vedno le ženske volijo, moški pa volitev ali sprejmejo ali odklonijo z molkom. Na tujce no Jauci zelo ljubosumni ter jih za-pode preko meje, ker sc boje za »voje žene. Fotografov se silno boje. Neki Angle^ je moral pobegniti, ker je s svojim fotografskim aparatom <4lovil ženske du-ie". Ženske, ki jih je Anglež s svojim črnim zalbojem "ustrelil", so jokale prihitele k svojim možem ter tožile, da jih boli srce, ker jiiu je Anglež vjel dušo. V sploSneni je Jauccm zakonska zvestoba brez »pomena. Navadno ima mož polej žene še ljubico in žena ima poleg moža se ljubimca —t prijatelja. Vsi trije ali vsi štirje pa »o med seboj prav prijazni in uslužni, ne poznajo nobene ljubosumnosti ter žive včasih celo pod isto streho. Hišni prijatelj iiua skoraj enake pravice kakor zakonski moi, in hišna prijateljica se. zakonske žene ne <boji in tudi prav nič ne sramuje. Razmere med Jauci so torej še uprav rajske, hi kulturni Kitajci jih iz dna duše zaničujejo.
LUŽIfiKI SRBI.
Malo je znano, da živi v Nemčiji slovansko pleme, katerega iine je Srbi, dasi nima nobenega pravega stika z balkanskimi Srbi in je njih, jezik soroden severnim slovanskim jtaikom. Nemci jih im<Hi«jcjo Vende.	)
Po selitvi narodov so sc ti Srbi naselili med Salo, Hftbro, Ha-velo in KruAnim gorovjem ter so troHti ogromen slovanski narod. Hvet med Herliuom, Lipskcm, Drafdani in FrankOffrodom je
bil slovanski ter so sledovi v i-raenih mest, trgov in vasi, rek in f*or ie do danes ohranili deloma. Nesloga, popustljivost, brezbrižnost Srhov so pomagale nasilni germanizaciji. Nemci so obkolili Hlovane z železnim, vedno bolj zošujočim se obročom in jim vzc-i i svobodo, vero in končno tudi narodnast. Hriri so se tajali kakor sneg pod vročino, in danes jr ostalo od nekdaj večmiljonskega naroda jedva še okoli 150,000 duš. L. jih je podvrgel neru-
ski kralj Henrik I. m 1. %8. jih je nemški cesar Oton I. prisilil s krvavo krutostjo, da so sprejeli krščanstvo. Kasneje so imeli Srbi ali Sorbi razne nemške vladarje, in neštevilne vojne so iztrebile Srbe z ognjem in mečem. Leta ir»LHi, so padli celo pod Avstrijo ter jih jc cesar Ferdinand I. zaradi protestantstva silno preganjal in zatiral. Danes so Srbi razdeljeni v Gornje in Dolnje Lužičane ter žive v Saški Prusi-ji. V saski Gornji Lužici jih.živi še nekaj nad M.OOO, v pruski Gornji Lužici pa nad 4."»,000 duš. Saši postopajo ž njimi, ker jih je pač le še malo, še ponekod tole-ratno. Brutalna Prusija pa seveda ne pozna sentimentalnosti. Večinoma so lužiški Srbi evan-gclsko luteranske vere, večina saških Ltižičanov Srbov pa je katoliška. Ohranili so svoj jezik, svoje šege in navade ter narodno nošo. Večinoma so kmetje in delavci, a imajo tudi zastopnike vseh srednjih stanov; profesorje, duhovnike, žurnalistc, učite-, !je. trgovce in obrtnike, ki so zavedno narodni. Žal; da jim je vera—kakor Slovakom — razcepila vso literaturo, tako da pišejo luteranski Srbi v drugem in katoliški Srbi v drugem narečju. Pametni Srbi se zdaj trudijo, da bi se ustvaril kompromis ter, da bi imeli vsi enoten književni jezik. Mesto Hudišin (Bairtzen) ob gorenji Spre v i jc središče saških Srbov. Tam imajo svoj Narodni dom s tiskarno, narodnim muzejem.- knjižico, čitalnico in društvi. Na starem jbudišinskem pokopališču leži mnogo slavnih srbskih prvoboritcljrv. Z narodopisnega stališča ima življenje lu-žinskih Srbov mnogo zanimivosti. .
Mi menimo, div se pripravlja sir samo iz ntleka. Da pa je na svetu tudi sir, ki ga zamorci prav radi jedo In mu pravijo "pcm-be". jc malo znano. Dobivajo ga iz semena drevesa, ki sc zove tre-
culia africana. To seme skuhajo, olupijo in zmečkajo, tako da sc izpremeni ^ mlečnato kašo, ki jo o^poprajo, ožmejo in napravijo iz nje pogačice. Sveže, te potice umazano belo, in njihov okus ne spominja prav nič na sir. Ako jiu jih pustiš nekaj tednov na zraku, postanejo najprej sive, nato ru-Tnene in naposled rjavkaste. Vonj je izprva skutast, nato postane kiselkast. Sčasoma se izpremeni tudi okus. Dočim je bil od kraja samo po popru, te začne spominjati vedno bolj na sir. Temeljite bakteriološke preiskave so dognale, da se vrši tu izares popolnoma enak proces kakor pri pripravljanju sira, tako da moremo imenovati "pembe" v resnici — sir, ki raste na drevju.
"Cas"
jc edina slovenska revija v Ameriki. "čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in yo-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu p»>-trebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča sc pri #,<W\ 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clevelandu in okolici pa na 60J3 St. Clair ave.
Trinerjev zdravstveni koledar.
Bolj krasen, kot še kedaj poprej je novi Trinerjev stenski koledar za leto 1918. Veličastna sli-k a Boginje zdravja, s zeliščnimi zmesmi Trincrjevih zdravil v svojem naročju tvori središče, j>ct zgodovinskih slik ilustrira evolucijo zdravil in dve sliki kažejo moderno opremo Trincrjevega Kemičnega Laboratorija. Pošljite lOe za pokritev poštnih stroškov. Jos. TrinCr, izdelovalec Trinerjc-vega ameriškega zdravilno grenkega vina in drugih zdravil. Jos. Trtner, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.
Slovenci v preteklosti
Ake črtaš Proletarca, pa tpo ms* daj« dober liit in t« sanima, tsdaj ga pokali i« tovarišu in mu gs priporoči, da bo tudi on to izvt dal, kar lmi U in m naučil. 6ssar •a učil ti. To bo dnševni dobiček sat* in sanj.
Za nabino oglasov ni odfwma m upramiltvo na aredništvo.
(Konec m 5. strani.) je pridružil, ko je bil le humanizem zrahljal v njem tla za protieerkveuo smer. Plemič je dobil ugodno priliko, da ne polasti cerkvenega imetja in z odpravo cerkvenih praznikov zvila tlako (tvojemu podložniku. Sioer ko bili med plemiči tudi idealni nagibi, ki so jih dovedli v novo Miner. Podložni kmet'je pa upal, da mu nova vera prinese zboljianje njegovega gospodamkega stanja, ker se Je sklicevala na evangelij, za reformacijo vir verskega spoznanja, ki govori o bratstvu in ljubezni.
9. Propadli smo na obeh straneh: slovenska reformacija je bila udušena, kmetski upori potlačeni.
Slovenska reformacija pomenja za nas slovensko knjigo, slovensko šolstvo, slovensko cerkev. Ni s tem rečeno, da je bilo vse to že urejeno, marveč dani so bili pogoji k razvoju slovenskega duševnega življenja. Naslanjali smo se na Nemce, ker smo bili pač del nemške države; toda nismo slepo posnemali nemške oblike, ampak smo jo skušali prikrojiti svoji osebnosti^n to seveda v mejah, danih po tedanjem našem razvoju. Ako bi se bilo nemoteno nadaljevalo litevarno-kuU turno gibanje,slovenske reformacije, bi bilo to na korist slovenski narodnosti.
Pritisk posvetne in duhovne oblasti, države In cerkve je bil velik. Plemstvo, ki je bilo zelo avtonomno, se je umikalo korak za korakom, ako je od tega pričakovalo koristi zase. Meščanstvo je bilo gospodarsko navezano na deželnega kneza, ki mu je dovoljeval in branil tržne pravice nasproti plemstvu, da je imel zopet sam v meščanih o-poro zoper plemiško gospodo. Tako se je izvršila protireformacija.
Kmetje so bili v svojem socialncm ln>ju osamljeni. Mesta jim niso dosti pomagala, ker so bila gospodarska nasprotja med njimi in kmeti zaradi trgovanja. Plemiči so bili h umevnih razlogov proti svojim podložnikom. Zato so jih denuncirali eesarju, govoreč o "pobožnem zvestem plemstvu" in o "nezvestem slovenskem kmetu." Mišljenje in ravnanje cerkve pa označujeta te dve dejstvi: Peta cerkvena zapoved se na Tolminskem
ni tako glasila, kakor dandanes, marveč: "Ti ima! odrajtovati zapovedano desetino in kvar-tež!" A ko je bil udušen slovensko-hrvatski upor 1573. leta, je zadela vodjo upornikov, Matijo (Jubca, nečloveška kazen, prikrojena po erdelj-skein vzoru, da so ga kronali sedečega na razbeljenem železnem prestolu z žarečo železno krono, katero je predložil cesarju v potrjen je tedanji hrvaški ban, zagrebški škof Jurij Draškovič. In vendar je ob istem času sam ostrogonski nadškof Anton* V ranči c po porazu kmetov pisal cesarju, da se živini na Hrvaškem godi bolje nego kmetu!
Isto tako se je varal slovenski kmet glede reformacije, ki je pač proglasila versko svobodo, a ni hotela ničesar slišati o socialni olajšavi: teoretično zato, ker se je reformacijsko krščanstvo v jemalo z evangelijskim naukom, da nas je krščanstvo sicer osvobodilo izvirnega greha, a ne njegovih nasledkov, kamor spadata tudi nesvojuost in podložništvo, ter da je vsaka oblast' od Boga; praktično pa zato, ker so bili plemiči glavni pokrovitelji reformacije.
Ako bi se bilo kmetom posrečilo, da hi si bili izvojevali gospodarsko zboljšanje, hi bili s tem pridobili v socialnem oziru. Rastla hi bila njihova samozavest, samostojnost, podjetnost; one pomanjkljivost značaja, ki jih rodita negotova eksistenca in hlapčevstvo, bi se bile začele izgubljati. Gmotni temelj je prvi pogoj vsakemu višjemu, umskemu in nravnemu življenju. Ni nobenega dvoma, da bi bilo vse to v zvezi z literarno-kulturnim gibanjem, ki ga je započela reformacija, samo na korist slovenski narodnosti.
10. Taka je bila naša preteklost. Zakaj novo dobo, sedanjost, račnnam od tega časa, ko se je zopet osnovala ljudska šola pod Marijo Terezijo in se je pod Josipom II. odpravila nesvojnost kmetov. S tem se je začela dirVvno in gospodarsko vzdigati iz mrtvila masa »tovenska in ta razvoj se ni več pretrgal. Začeli sta se oživljati slovenska književnost in znanost po vzorcih refor-iuacije. a fevdalizmu, ki nas je bil pohlapčil, se je jel bližati pade« korak za korakom. Odslej gremo kvišku, čeprav ne vedno v ravni črti.
ja vala isbera?
Ali imate raje neprebavnost zaprtje, glavobol, z jetruimi in želodčnimi neprilikami, ali dolgo in srečno življenje? Če hočete i-meti to, tedaj skrbite za svoj Želodec s pomočjo Trincrjevega grenkega vina, ki regulira delovanje prebavljalnega sistema. Tri-nerjevo ameriško grenko vino vas oprosti vseh želodčnih bolečin, toda nikar ne jemljite poceni ponaredkov. Le priprave Trinerje-vega zdravila garantirajo uspeh. Po vseh lekarnah. — Druga izvrstna zdravila za to sezono so Trinerjev pomirjevalec kašlja, ki da je hitro pomoč pri prehladu, kašlju, hripavosti, bronehitis, itd in Trinerjev Hniment, katerega hvalijo tisoči, ki so trpeli na rev,-matizmu, nevralgiji, itd. Po lekarnah. Jo». Triner, kemist, 1333— 48 So. A*h*land ave., Chicago, !U.
(Adv.)
Ali Veste za letovišče Martin Po to !v a rja t Siveda. To je "VIL-LAGZ IKlf" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan<po vsej okolici.
• Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
SLOVENCI
pristopajte k f
SLOVENSKI NARODNI POD POENI JEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Central Hotel
Conemanoh* Pm. Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
M 460 IMIt A1E	UIISRA. Vit.
T»l«fo» UM.
Dr. W. C Ohleadorf, M. ».
Edramlk sa notranja bolezni in ranocolnflt.
Zdravniška preiskava brezplačna — plačati j* le zdravila. 1084 Bh» TiU^ Are., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga iiveči bolniki naj piiejo slovensko.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
Glasilo Wisconsin Historični Society piše: Približno pred sto leti, ko so živeli v sedanji državi Wisconsin samo Indijanci in lovei, ki so tržili z vzhodnimi mesti s kožuhovino, je obstajala v teh krajih še jako slaba poštna zveza, ta malo pisem je bilo pisanih ali sprejetih. Vlada je imela v. teh časih v tej državi dve trdnjavi, ki sta bi-li zasedeni z vojaki, in sicer: Fort Howard in Fort Crawford. Ako so hoteli vojaki odposlati svoja pisma do bližnje pošte, ki je bila za prvo imenovano trdnjavo v Chicagu in za drugo v Galeni, so morali vojaki sami dobiti in plačati moža, da je nesel pošto; ta je mora! poznati težavno pot in biti pri volji, da se je podal v nevarnost. Pozneje, ko je bila ustanovljena prva poštna postaja v Green Bayu, so morali najeti stalnega moža, ki.je bil za to sposoben, da je nosil na konjskem hrbtu pošto iz Chieage in obratno. Pot tega poštnega nosilca je bila silno težavna. Pravih cest ni bilo; bile so le ozke steze, vijoče se po gozdovih, ki so bili polni Indijancev in tudi belopoltnežev, katerih tudi ni bilo mogoče prisi*-vati vedno vseh k najpoštenejšim. To so bili po ve#ni lovci, ki so tržili s kožuhovino. Potovanje v Chicago in nazaj je^trajalo.en mesec, aH še celo več, ako je bilo slabo vreme. Poštni prenašalec je imel s seboj za stražo več Indijancev, ki so bili zanesljivi ter so poznali steze, ki so se križale po gostem gozdovju. Poleg pošte so morali nositi s seboj tudi živež in mnogo odej, posebno v zimskem času, ker niso mogli priti vselej do indijanskih bivališč ali do lovskih koč. Oboroženi so bili c' nog do glave, da so se mogli braniti pred medvedi in volkovi, katerih je bilo vse polno po gozdu. Mnogokrat je pot trajala tako dolgo po samoti, da jim je zmanjkalo živeža in so morali živeti po več dni od same divjačine. Najboljše steze so držale na tem potovanju iz Green Baya ob reki Fox, odtod ob reki Manitowoc do reke Sauk in odtod do kraja, kjer je sedaj mesto Miluaukee, kjer so se nahajali prvi lovci. Od Milvvaukee je šla pot do Shunk Grove in od tam do Groose Poj nt In Chicago. Razen lovske naselbine v Milvvaukee je bilo edino bivaJišče belih mož do Chicage ta-kozvana Quilmette Cabin v Groose Point.
Katarina II. je dala svojega frizerja obesiti v veliki železni kletki, kajti dvorjani so se pritožili pri carici, da ima ta frizer predolga ušesa, to se pravi, da prisluškuje. Edvard I., angleški kralj, je dal zapreti grofico Uuchanan in sestro Roberta Brucea v dve veliki železni kletki, kateri so obesili na stolp gradu v Benvicku. To se je zgodilo leta i:J06. — Aleksander Veliki je držal sedem mesecev filozofa Kalistena v železni kletki, ker slednji ni hotel priznati, da je Aleksander vladar po božji milosti. — Celih dolgih enajst let pa je imel francoski kardinal Balur priliko študirati, kakšni so občutki ujetega kanarčka. Da preidemo k bolj bližnjim časom, je»bila velika železna kletka, postavljena na kolesa, katero so zgradili Buri za pokojnega Cecil Rhodesa tekom južnoafriške vojne. Rhodes pa le raditega ni prišel v to kletko, ker se je general Freneh nepričakovano vrnil v Kimberley.
V	londonskem kraljevem dvoru imajo ogromno sobano, v kateri ni drugega kakor ob steni vse polno omar iz mahagonijevega lesa. V teh ogromnih omarah so spravljene obleke angleške kraljice. Nadzorstvo nad to dvorano ima posebna nadzornica z dvema pomočnicama. Vsak večer dobiva koraornica pismeno obvestilo, katero obleko želi kraljica drugi dan obleči in kateri čas naj bo obleka pripravljena. Vsaka obleka je v omarah zaznamovana s posebno številko. Kom orni ca vodi natančno knjige, kdaj je bila kaka obleka nare« jena in -kateri dan jo je kraljica oblekla. Vsaki; obleka leži v garderobi šest mesecev in ves ta čas jo obleče kraljica k večjemu osemnajst krat. Po preteku tega časa se obleka prenese v druge, prostore in potem podari ali pa proda. V tando-nu samem jih ne more nihče kupiti, temveč se pro-dado v druga mesta, največ pa gledališčem. Ta odredba je bila izdana zaradi tega, ker so kraljici Aleksandri predstavil na plesu nekega dne damo, ki je imela na sebi obleko, ki jo je kraljica nosila ravno nekoliko dni prej. Kadar želi kraljica novo obleko, se to sporoči njenemu krojaču, kateremu se tudi natančno opiše, kakšna naj bo obleka. Krojač pusti nato napraviti več opisanih oblek in kadar pride kraljica h krojaču, pridejo pred njo gospodične, oblečene v obleke, kakršne si je kraljica naročila. Ako želi na oblekah kake izpremembe, se njene besede stenografirajo, in izbrana obleka točno po njeni želji prenaredi. Vsaki dvorni dami, ko prido na dvor, se naroči, da se ne sme oblačiti po okusu kraljice ter da si ne sme nikdar dati sešiti obleke po njenem kroju.
V	južnem Tennesscc — in sedaj tudi v številnih drugih krajih — se izmenjavajo popolnoma nove ograje iz žice za stare, zverižene lesene o-graje, katere so pošteni sinovi preteklih generacij s težavo obtesali ter postavili na mesto. Ljudje, ki dajejo te popolnoma nove in drage žične ograje so veseli, da smejo vzeti stare lesene ograje, in farmarji so zopet ponosni ter srečni, da so dobili te nove žične ograje. Tako je zadovoljno vse vpr%k.
Odgovor na vprašanje, zakaj se vrše te izmenjave, pa daje svinčnik, navadni svinčnik. Pred dvema letoma je popolnoma zmanjkalo stare cr-drovine in ostalo je le Se mlado drevje, katero se pa ne more rabiti. Tedaj so pričeli izdelovalci svinčnikov uvažati cedrovino iz inozemstva; a prišla je vojna in vse je izgledalo, da bodo postali svinčniki tako dragi kakor jajca ali premog. Gotovim agentom pa se je posrečilo ugotoviti, da je v nekaterih okrajih dežele na milje in milje najboljše vrste ccdnovine, ki služi kot ograja ob potih ter med polji in pašniki. Ta les je popolnoma izsušen ter vreden novih ograj iz žice.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "OLE A KINO HOUSE".
Kaj to pomnil sa ljudstvo, če f banka pod nadzorstvom "Oloarlag Hotna".
Vm banke, ki imajo svečo • Chicago Clearing Hou»e, bo podvrieae atrogemu nadzorovanju od oradaikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imotja M mora vrAiti najmanj enkrat na leto. Itvcdenci natančno preiščejo ataaje Vaake banke. Vao gotovino preltejejo, pregledajo vee note, varMine, vknjiibe in druge vrednotne liatine, ae prepričajo o fondih, ki ao naloženi v. drugih bankah in pregledajo knjige in račune.' Če najdejo izvedenci kake alabe ali dvomljive vrednoatne liatine, ae te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je »krčila vrednoat bančnega premoženja. mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno Špekulira in ae ji pride na aled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je »labo, rt* skirnno, ae mora takoj odatraniti ia nadomestiti a boljšim, če vsega tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi vae nadaljnje ugodnoati in pravice, ki jih vlivajo banke, katere ao združene v Clearing Houae.
Kedar ae odvzamejo kaki banki te ugodnoati ali če ni aprejeta v Cleraing Houae ima alednja za to dober vzrok. Na drugi atrani pa je o banki, ki je članica te zveze, ie to dovolj jaaen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober ia da vodi avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom j Clearing Houja je bil izdelan v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega čaaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi ■ tem Clearing Houaom. Ako je ftlo na ali drugi banki alabo valod panike aK vojake, ao ji takoj pri* akočile na pomoč druge Clearing Houae banke in ji pomagale, dokler ae aiao povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspeften, da ao povaod, kjer koli ae nahaja kak Clearing flouse, sprejeli ta načrt.
American Stat* Banka je v zvezi a
tem Clearing Houaom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov.
American Htate Banka pa je tudi pod dr2avnim nadzorstvom in odda vaako leto pet detajliranih računov o atanju Banking Departmenta drŽave Illinois.
Napravite NAftO banko za VA&O banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga ielite.
Vpraiajte za aeanam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi aeznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem* kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine sa društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tlakami
1£ADAR potrebuj«t« društvene po-trebščtoe kot zastava, kapa, re-fali je, uniforme, pečate ia vae 4rugo obrnite ae ma svojega rojaka
: 1711 Soatk IlUtard Aveaue. A \ •Tj
CHICAGO, ILL.	v	%	N j
; Cenike prejmete zastonj. ' Vse doto garantirano. | MMMSSIMM....................................
i Edini slovenski pogrebnlk j
)	MARTIN BARET1NČIČ	I
1 334 BI0AB STREET TU. 1475 JOiNSTONII. PA. I
Ni Inhko razumeti, kakšna je pravzaprav Mila velikih topov, to se pravi njiji pndirna in razde-jalita sila. To, kar imenujemo 15-paleni top, — kar pa pomeni le toliko, da meri žrelo topa 15 palcev v premeru, — bo pognalo kroglo naravnost, skozi ploščo ali zid iz 12 palcev debelega jekla in sicer iz razdalje sedmih milj. Sila največjega topa na kopnem, kar se jih je kdaj napravilo, — namreč nemške 16 in pol palčne havbice, je taka, da razbije izstrelek iz jekla in cementa zgrajen fort kakor oreh.
Najti je dve vrsti topov, mornariške in ar-niadne ali kopne. Ker je laže z njimi manipulirati kot z onimi na ledjah, so topovi na kopnem težji. Osem do deset milj je največja distanca, ki jo more -na morju zmagati ntrelec pri topu. Največji mornariški top je 15-palčni angleški top na znanih dreadnoughtih, in največji kopni je nemška havbica. Novi lft-palčni topovi Združenih držav, ki hranijo Panamski prekop in New York pri Sandy llook, imajo granate, ki tehtajo preko ene tone. Ti velikanski topovi potope lahko ladjo, še preden se prikaže na horizontu.
Sedaj nimamo več brutalne navede kazati radovednemu občiiy»tvu kršilcev zakonov, a ta oblika kazni je bila v prejšnjih časih več ali manj običajna. Ko ao v Prusiji leta 15.'W. usmrtili tri glavne voditelje prekrščevalcev, so njih trupla javno razobesili v veliki železni kletki na zidu cerkve sv. ?*aml>erta v Muenstru. Ruska carica
predMdaik, AMT.RTŠgg DEŽAVNB BAVU
Rluc IftUnd Ave., roga! Looait ia 18.
CMt«.
f