Barbič, A. (ur.), 1991: Prihodnost slovenskega podeželja. Prostor, prebivalci, gospodarske dejavnosti. - 285 str., Novo mesto
V Seidlovi zbirki je v oktobru 1991 v Novem mestu izšel zbornik razprav "Prihodnost slovenskega podeželja" s podnaslovom "Prostor, prebivalci, gospodarske dejavnosti". Zbornik vsebuje prispevke petnajstih avtorjev, ki jih je uredila Ana Barbič. Glede na aktualnost razvojnih problemov podeželja, imajo prispevki pomembno mesto med raziskavami podeželja.
Zbornik je vsebinsko razdeljen na pet delov. V prvem, ki je namenjen teoretičnim razmišljanjem o podeželju, sta dva prispevka. Najprej A. Barbič razmišlja o novem pojmovanju ruralnosti in predstavi osnovne sestavine tega konepta, L. Gosar pa prikaže predlog usklajenega reševanja razvojnih problemov.
Planiranje podeželskega prostora je rdeča nit drugega dela knjige. V prvem prispevku o njem spregovori A. Prosen, urejanje in oblikovanje podeželskega prostora predstavi P. Gabrijelčič, ki nameni posebno pozornost metodološkemu pristopu izdelave modela ruralne rabe prostora. V tem sklopu je še prispevek P. Gantarja o družbenih posledicah urejanja prostora.
Tretji del knjige nam predstavlja prebivalstvo kot cilj in kot nosilca razvojnih projektov podeželskih skupnosti. O njem govori prispevek A. Barbič. J. Dekleva in D. Nikolič iščeta izhodišča za pospeševanje lokalnega razvoja, M. Makarovič analizira družine z vitalnih in odmirajočih kmetij v odnosu do kmetije, do kmečkega dela in poklica ter v odnosu do medsebojne pomoči. O vlogi žensk v razvoju vasi in podeželja sta svoj prispevek napisali A. Rus in M. Rupena-Osolnik. Poleg analize starostne opredelitve in delovne obremenitve žensk iščeta možnosti zaposlovanja žensk izven kmetijske dejavnosti.
Čeprav kmetijstvo ni več edina dejavnost na podeželju, je ena pomembnejših funkcij podeželja (in bo to tudi ostala) proizvodnja živil in kmetijskih surovin. V četrtem delu knjige je kmetijstvu namenjen prispevek M. Kovačiča, ki poleg splošnih značilnosti kmetijstva v Sloveniji obravnava še kmetijska gospodarstva, delovno silo v kmetijstvu, kmetijstvo v odnosu do urejanja podeželskega prostora, poda pa tudi razvojno koncepcijo kmetijstva. Gozdu kot sestavnemu delu podeželja je namenjen prispevek E. Azarova. Na nekatera osnovna vprašanja v zvezi z drobnim gospodarstvom pa poskuša odgovoriti S. Kukarjeva, ki v zaključku svojega prispevka navaja tudi možnosti za razvoj drobnega gospodarstva v Sloveniji.
Poleg teoretičnih izhodišč različnih strok o razvojnih možnostih podeželja daje zborniku posebno vrednost zadnji, peti sklop prispevkov, ki je namenjen predstavitvi treh razvojnih projektov podeželja v Sloveniji. O razvojnem projektu "Trebnje" poročajo A. Barbič, M. Kovačič in M. Rupena-Osolnik. Drug primer je "Spominski park Trebče" (prispevek A. Barbič, P. Gabrijelčič in J. Tomšič-Lušin), M. Mešl pa analizira zasnovo in uresničevanje razvojnega programa za Zgornjo Mežiško dolino.
Prihodnost slovenskega podeželja si nedvomno zasluži mesto med deli, ki obravnavajo razvojne probleme podeželja. Vrednost dela je v pestri zastopanosti različnih strok, ki se srečujejo pri raziskovanju podeželja. V zborniku niso nanizana le teoretična spoznanja, temveč nam s konkretnimi primeri dokazujejo možnos-
ti njihove uresničitve. Strokovnjaki različnih strok, ki želijo podeželju skladen regionalen razvoj, ga gotovo ne bodo prezrli.
Damijana Počkaj Horvat