140
Politični pregled.
Državni zbor je minoli teden končal generalno debato o budgetu. Pri tej priliki smo videli, da je koalicija zares močna. Pridružili so se ji nemški nacijonalci in šteje do 300 poslancev, docim jih opozicija le kacih petdeset. Kdo bi mislil, da bode sedaj zbor lahko najvspešneje deloval, ali tem najbrž ne bode tako, kajti večina iz nemških liberalcev, nacijonalcev. Poljakov, konservativcev, Koroninijevcev in nekaterih Slovencev je pač taka družba, da ni misliti, da bi mogla kaj dobrega dognati. Te stranke so tudi le v tem jedine, da se volilna pravica ne sme dosti razširiti, ker sicer njih obstanek pride v nevarnost. Govorniki koaliranih strank so tudi letos pokazali največje uboštvo na idejah. Druzega niso vedeli, kakor da so drug druzega hvalili. Od Slovencev sta govorila gosp Suklje in Vošnjak. Prvi je prav nesrečno polemizoval z nekaterimi mladočeškimi govorniki in pri tem kazal veliko svojo domišljijo. Po tem je pa zagovarjal koalicijo, pa nič bolj srečno, le to smo izvedeli, da on še hoče čakati, če bode vlada kaj dala nam Slovencem, kako dolgo bode čakal ni povedal, menda na nedoločen čas Ta gospod izpozabil se je pa celo tako daleč, da je sumničil, da je na Slovenskem stranka, ki teži na vzhod. Torej po receptu nemških liberalcev. Koalicija mu je posebno zmedla možgane. Tudi proti občni volilni pravici je g. Suklje in sicer zaradi tega, ker so le srednji stanovi nositelji kulture. Take prismodarije pa pač nismo od tako učenega profesorja pričakovali, ko vendar vsakdo ve da ima veČino srednjih stanov prav isto izobraženost, kakor delavci, posebno na kmetih je redkokje gospodar bolj izobražen od hlapca njegovega. Ves govor je bil le neka umetna zveza raznih liberalnih že davno obrabljenih fraz. Gospoda profesorja menda zapušča njegova duhovitost, katero smo prejšnje čase radi priznavali. Dr. Vošnjak je pa nam lepo povedal, da so paralelke v Celji že bile zagotovljene od prejšnje vlade. To priznanje je za nas jako drago, ker sedaj imamo dokaz, da poslanci, ki so ostali v Hohenwartovem klubu, niso prav nič dosegli, da je torej naravnost čudno, kako da vladi morejo še delati tlako. Najvažnejši govor je bil govor finančnega ministra. Govoril je o davčni politiki in pri tem lepo povedal, da ni upanja, da bi v sedanji postavodajni dobi dovršili davčno reformo. S to reformo bi se namreč razbremenili nižji stanovi. Mi smo bili izrekli takoj, ko je bila prišla liberalna vlada, da z davčno reformo ne bode nič,   ker ne ugaja židovskim   kapitalistom in
sedaj vidimo, kako prav da smo imeli. To je jeden tistih lepih vspehov, za katere se imamo zahvaliti tistim slovenskim poslancem, ki so pomagali sklopiti koalicijo. To naj si zapomnijo tudi gorenjski volilci, ki so pritrdili koaliciji z zaupnico grofa Hohenwartu Govorec o volilni reformi je pa finančni minister povedal, da pred vsem namen koaliciji, da se obvaruje sedanjim strankam njih politična posest, z drugimi besedami bi se to reklo, da je koalicija si postavila za nalogo, da varuje nemško prvenstvo v Avstriji. Gotovo lepa naloga, vredna, da je pošteno podpirajo nekateri slovenski poslanci. Pri podrobni budgetni debati so pa nekateri mladoceški poslanci se postavljali preveč na skrajno stališče, glasovali so proti potrebščinam za najvišji dvor. S tem so le dali nasprotnikom hudo orožje v roko, da bodo ložje mahali po avstrijskih Slovanih in jih sumničili nelojalnosti. Mi sicer vemo, da je stvar naperjena le proti vladi, ne pa proti kroni, ali se bode morda le napačno razlagala. Sicer se pa pri letošnji budgetni debati kaže, da je Češko vprašanje jedno najvažnejših vprašanj v Avstriji. Ne le, da Mladočehi letos z nenavadno odločnostjo naglašajo svoje državno pravo, tudi drugi govorniki so se mnogo bavili z zadevami na češkem. Ministerski predsednik Windischgratz se je lahko prepričal, da češko vprašanje se nahaja, če tudi ga on poznati neče. Pripetiti se mu utegne, da ga baš češko vprašanje pomete.
Volitev dunajskega podžupana. — Minolo soboto izvolil je dunajski mestni zastop Matzenauerja drugim podžupanom s 70 glasi od 135 oddanih glasov. Videlo se je pri tej priložnosti, da mej dunajskimi liberalci ni popolne jedinosti, kajti 20 liberalcev ni glasovalo za Matzenauerja. Nekaj časa se je mislilo, da se liberalci in krščanski socijalisti sporazumejo, da volijo za podžupana Luegerja. To bi se najbrž bilo tudi zgodilo, da niso krščanski socijalisti s svojim kričanjem preprečili izvolitve prvega podžupana dr. Richterja žnpano m dunajskim. Krščanski socijalisti upajo, da tako pridejo kmalu do večine v mestnem zboru, ker jim manjka le še 24 glasov, te pa upajo dobiti pri dopolnilni volitvi drago pomlad Seveda se ne ve, če ne delajo računa brez krčmarja. če se razmere do tedaj ne premene, bodo najbrž konservativci pomagali liberalcem in krščanski socijalisti ostanejo v manjšini.
Poljski klub je volil novo načelstvo. Načelnikom je voljen bivši minister Zaleski, namestnikom njegovim pa Jedrzovi<:.
Rusinski klub je razpal. Rusinski poslanci se niso mogli sporazumeti o tem, bi li hodili z vlado ali pa jej naspro-vali. Zaradi tega se je pa njih klub razbil.
Schmeykal. — Umrl je vodja čeških Nemcev dr. Schmeykal in s© ga slovesno pokopali v Češki Lipi, kjer je bil njegov rojstni kraj. Pokojnik se je udeleževal političnega življenja od 1860. leta sem in je bil vodja čeških Nemcev, ki so imeli vanj brezmejno zaupanje. Predno so njegovo truplo odpeljali iz Prage, kjer je umrl, je imel govor finančni minister Plener. V češki Lipi so pa govorili razni nemški vodje na njegovem grobu. Vodstvo nemške stranke je pa sedaj prevzel odbor petih poslancev, kateremu je na čelu dr.  Schlesinger.
Nemčija in Italija. — Te dni sešla sta se v Benetkah nemški cesar in laški kralj. Tem povodom vršile so se vladarjema na čast velikanske slavnosti v Benetkah. Glede političnega pomena, ki ga naj bi imel ta sestanek, so razni listi raznega mnenja. Eni pravijo, da je bil sestanek, zgolj prijateljskega značaja, drugi zopet, da bo vplival na politične odno-šaje laške. Brezdvomno je, da sta se vladarja zaveznika dotaknila tudi perečega gospodarskega vprašanja italijanskega in če bo v najbližji prihodnjosti o tej zadevi se zvršila na Laškem kaka posebna prememba, je isto smatrati za nasledek sestanka obeh vladarjev.
Rusija. — Novo poljedelsko ministerstvo, ki se je ustanovilo v Rusiji pozdravlja vse javno mnenje najprisrčneje. Car sam   je nasproti voditelju   novega ministerstva   izrazil   prepri-
caDje,   đa bo   novo ministerstvo   povzdignilo kmetijstvo,   ki je zadnja leta toli prestalo vsled raznih elementarnih nezgod.
Crnagora. — Princ Peter KaradjordjeviČ namerava v teku letošnjega poletja zapustiti za zmirom Črnogoro in se s svojo rodbino preseliti v Švico. Nesporazumljenje z njegovim tastom, knezom Nikolajem, privelo je baje princa do tega sklepa.
Dansko. — Zanimivo v tej državi je poslednji čas to, da se je poravnalo naeprotstvo mej parlamentom in vlado, ki je trajalo celih devet let. Dolnja zbornica, ali Folketing, pri nas poslanska zbornica, ni namreč hotela nikdar vladi dovoliti proračuna in to zaradi stroškov za utrjenje Kopenhagena, proti kateri utrditvi so radikalci, večina folketinga vedno bili. Zgornja zbornica ali naša gosposka zbornica, na Danskem Landsthing imenovana, in kralj bili so pa z vlado, in ta je na kraljeve ukaze pobirala davke in te porabljala. Sedaj je to nasprotstvo poravnano, Kopenhagen, glavno mesto je utrjeno in proračun se je sedaj dovolil Ednak konflikt bil je tudi v Prusiji 1. 1862., kateri konflikt je potem Bismark poravnal, seveda šiloma, kar se je pa zgodilo na Danskem mirnim potom.
Švedija in Norvegija združeni že od 1 1810. nista bili nikoli pravi prijateljici. Obe dve državi se ločita druga od druge po jrebhahih in po gospodarskih interesih teh. Švedija je konservativna. Norveški prebivalci so pa demokratičnega mišljenja V vsem pa je Švedska vedno hrepenela po nadvladi nad Norvegijo, katera pa se vedno vedela prvi pošteno upreti. Kralj je vedno podpiral Švedijo, vsled česar so začeli Norvežani celo boj proti dinastiji. To nasprotsvo mej Norvegijo in dinastijo pa se je tako zadnji čas poostrilo, da je prestolonaslednik zagrozil Norvežanom z vojaško silo, vsled česar so ti ustavili prestolonasledniku apanažo, to je dohodke, katere dobiva od Norvegije in to je toliko časa, da ne prekliče grožnje z  vojaško silo   Stvar ne utegne biti brez posledice.
Amerika. — Vstaja v Braziliji je zopet v najlepšem teku in boji mej vstaši in vladnimi četami se ponavljajo. — Na otoku Cuba je španski governer zasledil veliko zaroto. Zarotniki premorejo že baje do 2000 pušk. Kakih 200 pušk in 40.000 patron je španska vlada se pravočasno zasledila pri prepelj a vi iz Novega Jorka na Cubo. Dotični carinski in že lezniški uradniki, ki so protežirali prepeljavo tega orodja, postavili   so se namah jred vojaško sodišče.
141