Oar Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ 'HONE: CHtlaea 3—1242 .. 257. — Stev. 257. t»lm< M 8lllll CWk Mattar Oiplirtn tl«t, IMS il Um NN Ollm U Nn tut. N. I, Ad .1 rum m ■( Mink M 1871. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 4, 193 9—SOBOTA, 4. NOVEMBRA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLVIL CITY OF FLINT" IZPUŠČENA orveška internirala emško posadko [AUGESUND, Norveška, 4. novembra. —Nor-|ška vlada je včeraj zjutraj vzela nemško posad-z zajetega ameriškega tovornega parnika City Flint na who in jo internirala, parnik pa je zo-izročila ameriški posadki ter naznanila, da mo-parnik vsak čas odpluti. ICI SO DVAKRAT KRŠILI NORVEŠKO IEVTRALNOST lorveska admiraliteta je internirala nemške moi-irje z utemeljevanjem da »o dvakrat kršili nor-[ško nevtralnost, ker so parnik dvakrat vstavili v "itorjalnih vodah—prvič prejšnji teden, ko so pri-kli v I romsoe, včeraj.pa v Haugesundu. .o ao bili Nemci internirani, je admiraliteta spojila ameriškemu kapitanu Joseph A Oainardu, more s parnikom City of Flint in s posadko 40 lornarjev odpluti, kadar hoče, AT) TRI TEDNE SO BILI AMERIKANCI NEMŠKI UJETNIKI « |L»ainard in njegovi mornarji so bili nemški ujet-Iki od 9. oktobra, ko je parnik zajela na Atlantir nemška kriierka Deutschland. Nemška posadka nato parnik odpeljala v rusko pristanišče Murmansk. nato pa ga je skušala ob zapadni obali Noric pripeljati v kako nemško pristanišče. tORVESKA OBREŽNA LADJA VSTAVILA PARNIK Ko se je City of Flint bližal Haugesundu, ki se ihaja okoli I 1 5 milj od Skaageraka, kjer se je ►tel prebiti skozi angleško blokado v Baltik in od im v kako nemško pristanišče, je norveška patina ladja oddala svarilni strel čez prednji konec irnika. Strel je bil oddan, ker je izgledalo, kot da Usodne posledice vojne med Rusijo in Ameriko] V slučaju vojne med obema državama bi delali ameriški viadi štrajki velike preglavice. WASHINGTON, D. C., o. nov. — Pred Diesoviiu kongresnim odborom, ki preiskuje neameriške delavnosti, je zop« t nastopil William C. McCuist-on, kateremu so bili pred nekaj dnevi aretirali, češ, da jo zapleten v umor nekega linijskega uradnika. McCuist ion je rekel, da bi se v slučaju vojne med Rusijo in Združenimi državami pojavili r Ameriki štrajki in il« 11 vpliv. Združenim državam n-tegnejo |M>\~/roeiti ogromro o $1.05, toda v skrajnem •dlleaju bi >e zadovoljili tudi z dolarjem in št i ri i ušt trideset urnim dclovnikoni. ^ Zastopnik delodajalcev, J. | Craig, Mallorv_____, __________ odločno zavrnil. Podjetniki solP°?leje .devetletlli sin PaiU'1 'z drevesa m se tako 'poškodo- SMOLA F AIRLAND, Ind., 3. nov. — Havre Arnold in njen,t podpredsednik ClVdel^erka sta Se okt' v Line, je te zahteve |clh z avtomobilom. Par dni del a sama v sobi, mi je rekel: hott.1L staro pogodbo za !Mj dni' t,revesa m »poskodo- Z ozirom na Poljsko sem j podaljšati, kar jim pa ni u>pe-1 vul' ^ mu morali odrezati | povsem drugačnega mnenja (G j nogo. Vveraj je Arnoldovim strom Politični krogi so mnenja, da je .Juriči.ev povratek v zvezi M' njihovih naklepov. X ru>kim delovanjem na Balkanu. . Svoj -,lanek vključuje Carl Romunska je v Soliji postavila največji poslaniški urad, ki Burckbardt z be-edami: — < »b bo posloval tudi v Jugoslaviji. .Juričič razpravlja z jngoslo- s!oVi.su stMll illiei vtis, da ne bo vanskimi državniki glede bodočih odnošajev med sovjetsko vojlu. j»0 mojem mnenju ni kusijo in Jugoslavijo, ker do sedaj med obema državama ni Hitler iirral nobene vloge v | kampanji proti Poljski. Njego-I vi svetovalei so hoteli Poljsko na vsak način uničiti, in Hit-v i ler se je rad ali nerad podre JUGOSLAVIJA PAZI NA RUSIJO BEOGRAD, Jugoslavija, .'». novembra. — Knez namestnik kot sem bil z ozirom na Ceho-j Ryan je obvestil Craiga ol Pavle je sinoči sprejel v avtlijenei jugoslovanskega poslanika j s!o\aško. V tem pogledu sklepu nije. Craig je od*vriiij,| v {Sofiji Moničilo Juričič, ki se je vrnil v Beograd na pos\e-|ue strinjam s svojimi svetova'-jse |>o posvetoval s svojim: ! tovaiije. Prej je imel Juričič dolg razgovor z viiunjim mini-',*i in pomočniki, katere le s te : fovari^;y toda «fd tega posre-Aleksanderom Cinear-Markovičein. | žavo zadržujem pred izvršit vi-(dovanja si nihče ničesar ne o- beta. Zastavkali bodo samo pristaniški delavci v Xe\v Yorkr». Vsega skupaj bo prizadetili l.\(MK) delavcev. nikakih diplomatskih odnošajev. • • • TRGOVSKI RAZGOVORI S FRANCIJO BEOGRAD, Jiu?()>la vija, 4. novembra. — Beogradu , kratkem pričakujejo francos] . . D . t^.vc^j^j^ *,«„eosko trgovsko misijo. Francija že-Mil njihovi volji. Tega mnenja e parnik pristati v pnstamseu. Karnik pa je na- H v Jugoslaviji kupiti moko, snko sadje in kokone gviloprejklje todl vaš (francoski) posla lfcval vožnjo proti Haugesundu, ki se nahaja ter hoče Jugoslaviji -prodajati industrijske izdelke. Francija Vik. je v seznamu osma država, v katero Jugoslavija izvaža, in se dma, iz katere uvaža. led Bergenom in Stavangerjem. EMSKI MORNARJI SO IMELI IZGOVOR Nemški mornarji so patrolni ladji sporočili, da parnik mora 'istati, ker je nek mornar bolan in mora imeti zdravniško mioč. Na poali, je bil vzet nemški posadki, ko je bil še f'tnaj milj od nemškega obrežja in izročen a merski pc-dki pod poveljstvom kapitana Joseph A. Gainarda. (Nadaljevanje na 2. str A Hitler svari Balkan BERLIN, Nemčija, 4. novembra. — List "Frankfurter feitung" je Objavil svarilo na balkanske države, da jih bo zada usoda Poljske, ako slede zgledu Turčije in stopijo na Iran zaveznikov. " "V prvi vrsti je odločitev balkanskih držav samih," pravi |nt. "Vsakdo more biti prepričan, da si ne bodo igrale pot, si jo je iobrala Turčija. Njihova želja po nevtralnosti .je •snična, bodisi \z ljubezni do miru, aH pa zaradi svarečega leda Poljake." Odkar je Turčija sklenila pogodbo % Anglijo in Francijo, so Janj; v t«! no t«ra/ali svojo bojazen, da bodo zapadne države larile skozi Balkan, ker ni mogoče vNlariti Nemčije čez za- ladni zid. Dobro po oceni krogi so mnenja, da bo o Turčiji in balkan-kvh državah Hitler razpravljal * nemškim poslanikom v Mori JFriedriahaai Werner jem grofom von «der BehuleiAur-i, ki j« včeraj naglo doopel iz Moskve. potop francoskega tovornega parnika WASHINGTON, D. C., nov. — National Labor delations Board je pozval včeraj | drugo okrožno prizivno sodišče v New Vorku, naj proglasi Western Union Telegraph Co. v New Vorku krivim krš«?-(*juja Wagnerjeve postave. De _ j lavski urad je odločil, da je 21 let stara Association of We-. stern Union Employees koxn-panijska unija ter nima pravice voditi kolektivnih pogajanj. Ue Ikj sodišče to oo ga vplačali izza o. I julija li»3.> v obliki mesečnih 1 asesmentov. Onega dne je bila namreč uveljavljena \Vi|&-nerjeva |»ostava. Dickinson posreduje LANSING, Mich., 3. nov. — Govemer Luren I. Dickinson je prevzel vlogo posredovalci med zastopniki Chrysler je ve kor] »orači je in zastopnik št raj-ikarjev. Pozival jih je, naj se drže *'zlatei;a pravila" ter naj uravnajo spor, vsled katerega je brez dela ."W»,(HH) delavcev. Diekinsor je star že osemdeset let, in njegove besede imajo nekakšen pridigarski zvok. Stavka traja že osemindTajset Veliki francoski tovorni parnik Emile Miguet je 13. oktobra gorel na Atlantskem oceanu. Parnik dni. Nurtiena stranka noče niti je tonpedirala' nemška podmornica. Slika je bila vzeta od ameriškega parnika President Hard- J ta ]a.s pepustiti. Pri posveto-ing. Našli niso nobenega mornarja. Pozneje je izvedelo, da je eelo posadko rešil drugi pamik. vanjn je zastopal delavce K. T. Kellei, predsednik United Auto. Workers unije (ClO). — Ce bi bili nekoliko bolj popustljivi drug napram drugemu, - - je rekel Dickinson, — sem prepričan, da bi bil sporazum kaj kmalu dosežen. Vpo-števajte zlato pravilo in si se-žite v roko. Ob vsaki priliki se morate zavedati svoje velike odgovornosti. Organizator obsojen DETROIT, Mich., 3. nov. — Okrožni sodnik Arthur Wel-> ter je obsodil zaradi omalovaževanja sodišča na trideset dni napora Tracy-a M. Dolla, oi-^anizatorja United Automo-bile Workers. Soilnik Wt4>ster je 5. sep. pnjpovedal piketira-aje pred Frederick Stearns & Co. Tovarna izdeluje razna pi« lent na zdravila. Doli to prepo-ve«li ni v pošte val. pač pa nagovarjal delavce k piketiranju. Indnstrijalna delav......2L Indiistrijalna delavnost . v Pennsylvan*ji PHILADELiPHIA, Pa., 3. nov. — fndustrijalna produkcija v državi Pennsvlvaniji bo kmalu dosegla svoj višek. V primeri z lanskim septembrom se je produkcija letošnjega septembra ] >o večal a za sedemnajst odstotkov. Posebno dobro obratujejo livarne in jeklarne, kar je posledica vojnih naročil. — število zaposlenih delavcev -o veča od dne do dne. ! JjHfc NA DAN DOBIVATE j ! J C "GLAS NARODA" \ j PO POSTI NARAVNOST NA i > f^^f SVOJ DOM (isv&eni nedelj la ( | praznikov). t » ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ i glaHBnaroda List slovenskih delavcev v Ameriki. Joseph 1*. Ryan, predsednik j International L»ongshoremen's Association, ki pripada Anie-11 viški delavski federaciji, je nn-zuanil, da bo zaštrajkalo približno 'pet tisoč pristaniških ■Jela veev. Pogajanja glede >klenitve nove pogodbe, so se vršila več dni. Delavci so zahtevali višjo j plačo in skrajšanje delovnega časa. Podjetniki se niso hoteli ukloniti. Delavci so imeli do ■i«-« la j !>"> centov na uro. Zahte- ; WA^HIXOTON, D. ('., nov. — Statistični urad delavskega departmenta naznanja, da se je cena živilom tekom zadnjega tedna znižala za en odstotek. Znižanje -e ti j z* i bom mat t (. aa eafto lato f7-W Za Mri MB......„ MM.. HX 'Za pol leta ................(LAt ^JIIIZZIZZI___^^ "GLAS NAHODA'' IZHAJA VSAKI DAN IZ VSEM Al NEDELJ CE PRAZNIKOV HLA8 NARODA*. ti« WEOT 18» RUR, NEW TOK, N. I. TELEPHONE: CHeiaea t-lltt POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. MOLOTOV JE GOVORIL Sovjetski ministrski pred-ednik Molotov, ki je obenem tudi .»ovjetaki komisar za vnanje zadeve, je pojasnil stališče svoj,- viable. Njegov govor je tak kof če bi ga imel Hitler v Bei-linu. Le imenu bi bilo treba izpremeniti, jrn bi čitatcij ne opazil nobene razlike. Med ruskimi komunisti in nemškimi liaeiji je zavladalo prijateljstvo, da si večjega niti med brati ni mogoče predstavljati. Odkod ta nenadna izpremcniba ? Na to vprašanje že vsr.j zaenkrat ni mogoče odgovoriti. Menda niti Hitler niti Stalin ne vesta odgovora nanj. Komunizem je*bil do prejšnjega poletja smrten na-sprotaik v-akega fašizma. Lenin je pisal članek za člankom, da je treba z ognjem in ineo svetu so delali isto. < lane levice, eentruma in desnice raznih komunističnih skupin in strank je družila edinole zavest, da je treba do brit-kega kone« izvojevati boj proti vsem oblikam fašizma ter da se je treba v to svrho poslužiti vsega orožja in vseh sredstev, ki jih ima na razpolago svetovni proletariat. < ingorij Din tU rov, predsednik kqmuiiktiene interna-cijonule, je rekel na sedmem kongresu leta 1933: — Predno b mogoča svetovna revolucija, mora biti fašizem uničen in v ta namen moramo porabiti vse naše moči. Poleg preeej meglene svetovne vstaje proti kapitalizmu, je imelo revolucionarno gibanje en sam cilj — uničenje fašizma. M (»lotov je celo odobril Hitlerjevo za v oje vanje Poljske. — Naš.' vojaštvo, — je rekel, — je šele tedaj dospelo na polj ko ozemlje, ko j«' bila poljska država uničena in Je preneham obstajati. Napram tem dejstvom mi seveda nismo mogli ostati nevtralni. MolotoV pa in omenil dejstva, da sta se nemški vnanji minister Ril»bentrop in Stalin sporazumela glede napada na Poljsko in glede razdelitve poljskega ozemlja med Nemčijo in Run i jo. Molotov je skušal zanikati dejstva, da bi Hitler nikdar ne mogel in nikdar ne skušal napasti Poljske, če bi ne bila sklenjen t med Rusijo in Nemčijo takoinienovana nenapadalna pogodba, ki je pa v resnici vojaška zveza med nemškim naeijz-mom in ruskim komunizmom. ^ Svetovna javnost je napeto pričakovala Molotovega go v o m. < ast mu za odkritosrčno priznanje, da sta bivša smrtna sovražnika — Hitler iu Stalin — v bratskem objemu. (Nadaljevanje s 1. strani.) NORVEŠKA ADMIRALITETA NAZNANILA SVOJO ODLOČITEV Glede interni ran ja nemške posadke in iapustitve parnika je norveška admiraliteta izdala naslednjo objavo: "Ameriškemu pamiku City of Flint, pod poveljstvom nemške posadke, je bilo dovoljeno jiosluževati se norveških terl-torjalnih voda, ko je obiskal Tromsoe. "Parnik je v petek [»opoldne do.ipel v spremstva norveškega tor ped nega čolna in norveške 'bojne ladje Glav Trygveson v Jlaugesund in se je zasidral ti odločile, da je nemška posadka internirana, parnik pa iz- v* II * puseen.' U/JOpiAJL CHEKHOLM, MINN. — Danes, ko to pišem, to je 31. oktobra, pada tukaj sneg, ko* bi bil že Božič. Sedaj bo tukaj sneg ostal rf*čil:i in Iln-nija j<« liila \T l»ol- ni^niei na je na pri.spiva rja nje j ohoinic odložiln k«ipreno, ki jo j jt- imela čez chraz. V ost o tem' j«* udarila k;:kor hoiilha v Xo-veio Pazarjn, kjer muslimani zvosto in Irdno drže stalili ohiiVijev. Njon mož j«» ^poročil, naj s«1 uikxlar voč ne vnio v njesrovo hišo. Tudi oče noče ničesar ver »dišati n njej. Tako je o-tala 1 lusni i«' »i so dojjila, ko bo morala znpn-titi l>olnišnieo. Nevarna štiriperesna deteljica V Sunji so aretirali štiri že-parje, ki so jih zalotili pri njihovem poslu. V vlaku, ki je vozil v Snnjo, so ukradli nekeimu potniku listnico, ki pa je bila prazna. Štirbperesno deteljico tvorijo Pajo Koren, Dnšan .Ju-rišie, Stjepan Ph^š in njegova prijateljica Marija Hran i lov ič. Vr-i štirje žepa rji so >e večinoma u'dejstvovali na vlakih. Ob priliki rojstnega dneva dr. Mačk;i >o se podali v Zagreb, kjer so v gneči poiskali bogat plen. Ukradli v enem dno-vu okrog 50 ur. Bivši zagrebški policijski konfident aretiran V Su«botiei.so prijeli znanega bivšega konfidenta zagrebške policije Ljufha Beloseviča. A-retirali so ga v hipu, ko se je pripravl jal da jMrbegne na Madžarsko. Belosevič je pajdaš netlavno aretiranega konfidenta Swergerja, o čigar aretaciji je bilo že poročano. Oba piku-paj sta zapletena v umor prof. dr. Milana Sulaja. Preiskava hitro naT>reduje in o>bstoia upanje, da ho zločin, ki je »voje-časno ]H)Vzroči 1 v vsej hrvatski jasnosti razumljivo razburjenje in ogorčenje, knnaki pojasnjen in da botlo krivci prejeli zasluženo kazen. Hlapec in gospodar hotela ponarejati tisočake tPreiiKMsni po>t4eei vzel v službo nekega Martina Medača. Ko si je 'hlapce pri-dod>il ziinpanje svojega gospodarja, mil je povedal, da je nekaj let sedel v Lipoglavi in da >o je tam naučil ponarejati tisočake. Nagovoril i i-e sku(|>no lotila tega dobič-kaonsnega posla in Njemčič je naposled priustal. Medaču j<» dal denar za nabavo potrebščin za ponarejanje, i>oleg tesra pa še pravi tisočak, ki naj bi ga pre-risal. Medač se je lotil dela, in pričel risati neko figure na kos usnja. t)elal je nekaj dni, nato pa je gospodarju pokazal "kli^e" in irrn dejal, da bo^ta 'prihoirln^o noe zaeda s tislta-rfjem bankovcev, fie tisto noč pa je Mellac izginil k tisočakom vred. Niemičičn se je tako £ kola zdelo izgubljenega tisočaka. da j<- Meda<*a prijavil oblastem, ki pa so XjriiM*iua zaprl«1 za rani i po>kusa ponarejanja denarja. Ustreljen t-azbojnik Razbojjiik NVofilovič je l>il tovariš hajduka Radovanovi-ča, katerega so orožrviki pred nekaj dnevi obstrelili. Pri takratnem -popadu je bil u'bit orožniški narednik Olumae. X< ofilovič j<» takrat pobegnil v gozd, nato pa je šel na bližnjo njivo, kjer si je izkop^i gtobo-ko jitiuo in jo pokril s savjem. Tr. la orožniki so zvedeli za n jegovo skrivališče. .To so ga zalotili, jo hotel NVofilovič sfre-ljr'/ti, nakar ho ^a orožniki ustrelili. Neofilovič ima na vesti več ropov in umorov. Ali so našli prestolnico Ilirov Iz Risna pri Boki Kotorski poročajo, da so pri kopanju jarkov za kanalizacijo nove bolnišnice delavci od kopali v globini enega metra rimski zid in bazen, ki je ves oblo/en z (marmornatimi ploščami. V enem izmed kotov bazena so izkopali tudi debelo svinčeno eev za odvrni vode. Xašli so tudi nekaj bronastega nakita. Že pred 10 leti so našli v Ris-nu mozaike in kipe iz marmorja, ter Ktaiv» kopalinšče. Po mnenju nekaterih arheologov je bila tu prestolnica Ilirov. 20 km je prehodil, da bi vrnil najdenih 14 din. Kako so pošteni bosanski kmetije, nam kaže primer Petra Miličiča iz Tišine, kj je na sejmu v Bosanskem Kamen našel staro denarnico s 1+ din. V denarnici je ibil tulli živinski i»otni list. Miličič je nepismen in je pro-i 1 soseda, naj mu prečit^ ime lastn-ka. ki je bilo napisano na listu. Denarnico je izgubil neki kmet iz Dolenje Slatine, ki je 20 kilometrov odddaljena od Tišine. Miličič se je |m*š napotil v Slatino. da je lahko vrnil najdeno denarnico. Izgubi tel j je izredno poš*tenega kmeta pogostil ter inu tudi plačal za vožnjo nazaj v Tišino. Med poroko je pobegnila iz cerkve V (i undine i h pri Djakovu se je dogodila nenavadna otmica neveste. Siromašen mladenič Sa«ndor Nikolič, je bil ž«* dolino zaljubljen v l»ogato mladenko Peter Zgaga Moja zbirka spominkov j<-zopet Obogatela za novo zanimivost. Je to povsem preprosta razglednica, -predstavljajoča mesto Pittsburgh ponoči, na drugi strani moj naslov, desno od nasflova pa v obliki spirale napisano poročilo. Dolgo sem ugibal, kje naj za-čnenš čitati komaj vidne črke. Zavel sem v sredi. Pri tem sem moral razglednico najmanj 50-krat zavrt it i od desne proti levi,,p redno sem prečita| flo konca. Spirala je geometrično na- Maro Ljirbič. Marini >tarši pa niso hoteli nič slišati o poroki hčere s siromašnim mladeničem, tenvveč .inu jn»s#-stnika St. ^jorgjeviča«. Ko je bila - Stje-panom že v cerkvi Iv j«, bilo vh' pripravljeno za poroko, je nevesta .pobegnila V' ceiJkve in se pustila ugrabiti o 1 Šandorja Nikoliča, ki je prežal na njo v bližini. Oba sta iieznanokani izginila. Marini >ta»š{ ^o razglasili, da se f*iroki r. San-d or je m ne bodo več protivili, sanio če se hči čim prej vrne domov. BELGIJSKI KRALJ star 38 let BRTSELJ, Belgija, nov. — Včeraj je praznoval belgijski kralj Leopold svoj 38 letni rojstni dan. PASJI KREMAtORIJ. Prvi krematorij za pse so zgradili v mestecu Dawson v ameriški državi Oh j o. Sestavili .so proračun in izkazalo se je, da bodo znašali stroški 300 tisoč dolarjev. V tem krama-toriju l»odo -ežigali mrtve pse. njihov pei>el bodo na izročali v lepili žarah lastnikom, odnos-no lastnicam. Kdor pa ne bo hotel sprejeti žare < pepelom svojega psa, ga ne bodo silili v to. Take žare pridejo v ko-Jonnfoarij, zgrajen okrog kre-matorija. Občin>ka uprava mesta je (sklenila, da bodo morali vsi cbeani. ki znaša njihovo premoženje nad .'$,00.000 dolarjev ]»risp*»vati za zgraditev pasjega kremcitorija toliko, da bo krita /. njihovimi pri-pevki desetina vseh stroškov. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo^ — $ 100 Dinar. — 200 Dinar. — 300 Dinar. — 400 Dinar. — 500 Dinar. — 2.60 5.00 7.25 9.50 11.75 Rojake prosimo, k o pošljejo z£ naročnino, da se poslužujejo — UNITED ST&T£8 oziroma CANADIAN POSTAL HONET ako je vaza le priročno ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše ime zm denarne paftfljatve v Jugoslavije satasno prtid-njene. 9etfaJ pa smo dobili novo sveto, »o kateH je m«f«Ce nafti rojakom vxtreii in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam pevtšana cena, ker so Stroiki za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljstev zaradi evropskih razmtr zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE* "CABI.E — DOPLAČATI JE TREBA «2.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVEN1C PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York lančua, napravljena s prosto roko. Napravil jo je prijatelj Bikovi nski ter mi s tem podal nov dokaz svoje potrpežljivosti in izr«4lne zmožnosti. V Slo ven sko-A meri ka nskein koleilarju boste eitali njegov življenjepis in videli njegovo slFko ter pole«? iije^-i na sliki njegovo dosedanje najveeje delo—šahov n ie0? >estavljeno iz tiso»" in tiscu* droln-enih kolkov najrazličnejšega lesa. Kvala, Ivan, za oW-udovni)ja vri^len spominek! ^ Iz »Saranae Lake, ki leži v najsevernejšem delu države New York, mi piše .lože Ko stan. — Nedavno sem eital v Cjla-sn NtirOila, da že nimaš s eim napolniti svoje kolone, da je vse praceno, kamor se oz res in jK>t irplješ. — Svetoval bi Ti, da pogledaš v uredniški koš, morda l»oš v njem kaj našel. (V pa tnoi tam nieesar ne najdeš, pa po .sku-i z rezervo, saj je skoro polovica Amerike v rezervi. — Jaz sem rezervni ors*s»-Jnis, pri tem sem pa aktiven organist, rad hi bil pa že kapit:.- j list, pa je moj naslednik Še mladoleten in inn še ne morem ofbrta prepustiti. <'e že res nimaš drugega ipi-sati,-ti boni poslal poročilo o' jievskem zl»oru v moji kleti. SoitmwMjo. Skorajda' upam na ce*to — tudi par lil nib jpisem sem dobil, lit stansan! je pripisala ne-roka trdim opominom — naj storim? Da »bo mera pn. sem pred kratkim sre-Marjann. , Xranansko eud-jin pontefn{f>no me je gledal. in ni >icer nol>ene, ali »u-ii* da zaradi naočnikov z tnrom. Ah! Oh! Oasi ni-Jkar tako — in še časopis |jet|wi^l v roke, ki je v njem jroaodejstviih, da me obliva Ha f>olt. .Citam na primer |akonski dvojici v Marfbo i si je bila malo v lasel%— [darjam da malo! — in je nekem me^lsebojnein obrn-[avanju zunaj na ce>ti pri-'lo prerekanja, potem do [ihto — in je nevihta — ka-ie nekje omenil že Frido-Zolna — priletela možu s lo silo okoli da mu je 'ila lobanja in se je pri pri-MWdel. Potem, kako je žo-odgriznila soprogu nos — ro ga je treščila po pameti Irvint kar ji je prišlo v roke je bila to metla — pa se je |ežu zmešalo in ie šla tndi tla na dvoje Xie rarvese-r«*ga, mar ne? — Pomislite ^10 na sponfnik slovenski že-kaj je danes / njim? Bi že-kdo. biti na njegovem me-? Bre-z nrwa? — Zameril Ije par .slovenskim cvetkam [prav mu bodi! — in ie bila fti bojda kriva naša izredno [n rasa. idite, iz takih in enakih |l>i mi ne pomagajo niti oporni izdan ja z zajamčeno 't ni in i vestmi. .Res, prav ne bi bilo napak, da ai na-r>iin reeimo riža in se ka-■koli zabubim. Riž je nam-najnovejša senzacija. Tu 'agrelni ga kupujejo na veri. d a si >e je od sobote na iedeljek — tako rekoč čez podra&il za e mehčani rk rbeli z vsem, predvsem da z rižem, in gn je bilo, |J<- kri za minila- na pretek. na pretek: bilo ga je kot ►ti. Kot listja na travi. — lot lane vsak te je vabil na [ilo, veri rjo — ali je«ti si ral riž. V raznovrstnih clb-tfi: kot kruli ali testo, mleč-ra, pro>neg« — dolgega, f^kejra — z golažem in brez še rižev liker, rižev punč, čokolado, z malinovcem. hkufaanim sadjem in rumom [rečem vam: riž v vseli va-ltih in niansah, da se je nemili pri>la bolezen beri-— drugim, posebno moč-pa začele rasti bojne Škoda. da ni tega opa-| gospod Pleša, ki si je pred itkim naročil iz Pariza po-V»-Ha-Ge tablet se neko jočino "za porast kose." Ve-natančnež se je ravnal to?-po priloženem receptu. Že tr dni *ta -e mu napravili I glavi ro-il soprogo, naj pogleda nasprotnikov, ne ^ovra-žnikov zadevo bolj od blrzu — pa nru ne nqprijateljev — z vsemi poje za čas previdno razodela. da sled i ca mi. Tudi front ne bo. nista buli nič drugega kakor itd. Zločince .bodo krmili z ri-lepo, pravilno in normalno ženi, narod se bo dvigpil mo- razviti dojki Isuse. — Bogsi-gavedi! V Ptorfasu se je morala zgrMiti pomota, da je prejel -redstvo, namenjeno izključno le žen«ne— No, če bi bil jedel riž, — saj razumete! Da riž. Mi je priznala "zarjavela dvičica" da imy še lardane< na zalogi hiperman-gana iz leta trinajstega, naj se torej nikar ne čudim varnostnim ukropom. Ona jih na primer 4' po t p n no razumi je" vrag n m uveea i raiu! Eto!M Pa ima riž tudi drugi.li dobrih lastnosti, deluje baje na razpoloženje in na živce. Broni in baldrijan? Plia! Riž, riž! — Odpirajo se mi oči. ljudje -i) postali na moč uslužni . . . dobrodušni in kot pravim Kitajcem, jim lebdi-na ustnicah večni tajinstveni in mtnogo o-betajoči nasmeh. Najnovejša lirika je že prepolna blagozve-nečih in ču'tlodežnolepih alegorij — da, nemara je celo riž v dofl>rtšni meri pripomogel sporazumu. Sploh ne bi bilo na odmet. globlje razmisliti o ri-žai. In vsekakor (pametnejše ralno in številčno kot rižev na-rastek, saj je Kitajcev maloda-ne |>ol milijarde — bogsigave-di, če ne zaradi riža. Sploh bo nastopilo blagostanje — zatorej dol z navijanjem een. Le korajžno po njem! Marijana sem na 'primer, že pregovoril, naj se vsaj dane*« odre-če me-ni večerji. Veni, da niti ne sluti zakaj. Pa ga pripOro-čam tudi drugim, predvsem dražestnim ljubljanskim rožicam. Ah! Primanjkuje mi besed, da bi opi-al popolnost riževe torte! Božanska je! o-veka zaziblje v blaženstvo, ka-knšno more pričarati le dim manhuane. delo,, spretne ročice. Riž, riž in še enkrat riž! Pa ne samo v obliki pu 1-ra! Tndi «*e ne bojite žrtev Oedilen je) — sieer dvomim, če te boni še kdaj gledal, bela Ljubljana! DOMISLEKI V SANJAH. PEStflK KITAJSKO JAPONSKE VOJNE. Pred dvema letoma je odšel z jaiponskim"polkom, na ^bojišče vojak Tarnal. Knjiga, v kateri so vpisana njegova vojna doživetja, je postala najbolj priljubljena knjiga na Japonskem. Tarnal je vestno zalbeležil vsak Večer, kar je bil čez »lan doživel. Tzkazalo se je, da je imeniten opazovalec in da zna o-pisati vse podrobnosti. Kmalu se je govorilo o polku o vojakovih opominih in za nje se je jel zanimati tudi neki častnk iz tiskovnega oddelka. Kmalu ee je pojavil na knjižnem trgu prvi zvezek spominov japonskega vojaka pod naslovom: "Desetnik Hino." Ta čas je Celo mnogo iznajdb je izšlo iz sanj. Iznajditelju šivanke za šivalni stroj Eliji Howeju, se jo nekoč sanjalo, da ga divjaki zasledujejo s sulicami, ki so njih konice imele uho. Angleški rznajditelj Boys je imel sanje o nekem aparatu za merjenje uporalbe plina. Drugo jutro je zares skonstruiral tak aparat. Bovs je bil teh misli, da fio sanje dovršile poslednje dejanje njegove volje. O kaj prav posdbno hočemo ali iščemo, mobiliziramo duhovne po-ma^ače. Oni so tisti, ki nam naše delo pomagajo dokončno izvršiti. Lepo pove neki pre-jrovor: "Začetem\i tk ivn pošljejo bosrovi potrebne niti." ^Edison, veliki iznajditelj, se je prav dobro zavedal, da je tisto, česar ni mogej najti v trudnem stanju, moči odkriti v pol snu, v dremavici popolnega miru. Tmel je navado, da se je, kadar je imel kako bu- postal Tarnal res podčastnik in dodeljen je bil divizijskenm Tlo za^rVv"dela\mi tiskovnemu oddelku. | ^ se ^^ dal na pi5a,. Kmalu se je pojavilo še več no mizo, ri klobuk pomaknil zvezkov in ljudje so se kar tr-jna oči in je tako premišljal o galr za nje kakor za prvo knjigo. Druga knjiga je izšla pdd naslovom "Morje in vojaki", tretja poti na-lovom: "Rožo in vojaki" četrta pod naslovom "Žito in vojaki". Velika naklada teh vojnih sipomi-iiov je vrgla avtorju le«pe de-narce. Zanimivo je, da je ja-jponska finančna uprava prej zve*lela, za mestne avtorjeve dohodke, kakor avtor sam. Skromni japonski podčastnik je bil namreč nemalo začuden, ko je prejel nekega dne na bo-jpiču uraduo obvestilo, da mora plačati 11.500 jen dohodninskega davka. Obrnil je vae žepe, toda na£el je ftfcmo dve jeni. Major ga je pa kmalu potolažil, čefi, da je moral znašati izkupiček za njegove knji-ge več miilijonov, Čc je dohodninski davek pravilno odmerjen. Za primer mm je omefiTl, da plačuje japonski ministrski preidsednik, ki ima zelo lepo plačo, samo 517 jen dohodnfn-s-koga davka letno. tisti za'devi. V takem stanju •ie je prepustil mislinx, kakršne so prihajale iz kraljestva duha. Največkrat se je pa še prej prav pošteno najedel. Prvi filozof, ki je omenil stvaritelji o moč sani. je bil Američan Prentice MuHord. Govoril je po praktičnem pomenu sarianja. S tem je hotel povedati, kako ie človek potroben oddiha in bivanja v tihoti in kako dragoceno je brcTidelje. ki se v nVm dvigajo zakladi nove duše. =f SVETIH MAS LETNO I« Wd.'a#1Mhl«* tla«! "Umi— mm A#rlfc«.- ttm**- •« MM «M» m (Mw ca VMM Mlin, thr* a onuž«A ®v: hitra klavcrja Vllll||||i||||||lt|||,l||||Vl||||j|f||tl|f tiaiaw','itmiifinMjn»iiii»»»n,iiiiiMiiil"iiH» 'GLAS NARODA" % pošiljamo v staro do imovino. Kdor ga ho-4£e naročiti za *voj6 ^sorodnike ali pri jate-Ije. to lahko stori. — Naročnina za stari aj stane $7.' — V Italijo lista ne pošiljamo. . Akanleniska posvetovalnica < v Pragi je priredila zanimivo anketo, ki je ^pokazala, v katero stroko sili največ študentov in kaj bi kazalo študirati. Aka-deirtska posvetoval n i ea za izbiro poklica pri praškem centralnem psihotehničnem zavodu se je obrnila v ta namen na Vrie letoš-jne abiturente z vprašanjem, katere poklice si hočejo izbrati, odnosno kaj nameravajo študirati. Za študij na visokih šolali .se je prijavilo izmed 11.543 letošnjih abituren-tov srednjih šol. učiteljišč in strokovnih šol 40 odst. Ol teh ^e je vpisalo v univerzitetne -troke 54 odst. v tehnične pa ortst. V primeri z letošnjim letom je nazadovalo število 11a visoki šoli voisanih abitnren-tov za 7.5 odst. Anketa je pokazala, da so abitnrenti močno reagirali na izpremenjene razmere, število slušateljev farmacije se je v primeri z Lanskim letom povečalo za celih 48 odst. Medicina izkazuje prirastek za 8 odst. .*»(). junija je bilo v češko-nio-ravskem protektoratu nad priporoča ^e niti kombinacija s filozofijo. . Na prirodoznanstveni fakulteti se je skrčilo število sluša-theljev za :i:i odst. Pa tudi to nazadovanje ni veliko. Slušatelji prir<*doZnanstvene fakultete namreč nimajo »losti izgledov. da bi dobili -Iužbe. ker 75flo povečalo v-sako prihodnje leto Tz" fizika, kemija, fizika itd. V telovadbi bi bilo zaželje- število zdravnikov za 150. Xi-!no več> zanimanje kandidatov ti ištudij strokovne medicine j nego kandidatk. N«-dvomilo ne nudi izhola. Medicino naj boljše je kombinirati telovad da to v je pa že z>*, stenografija tudi jeziki itd. Navzlic tako občutlji-venm nazadovanju bi so moralo število slušateljev juridič-nih fakultet še skrčiti. Izgledi v večini vseučiliških strok torej niso razveseljivi in akademika posvetovalnica priporoča študentom, naj se odločijo za poklice, ki jim nudijo vsaj nekaj izgledov na zaposlitev. bi študirali izredno nadarjeni študenti močnih živcev. Število slušateljev filozofije se je letos skrčilo za S »wist. To sicer 111 mnogo, zadostovalo bi pa, če bi bile storjene od-govarjajoče renvedure v poklicih, za katere se zahteva študij filozofije. Kandidatom se pri-noroča študij latinščine, najbolje s češčino. nemlščino ali rirodovino. Skupine - franco-ščino >0 prenapolnjene in ne bo tem ali onim predmetom filozoflske fakultete kakor pri-rodozna ust vene. Zanimanje za živinozlravništvo izkazuje nazadovanje za 15 odst. Največji prirastek za farmacijo je na katoliški teologiji. Število slušateljev evangeliške te<»lo-j<* pa nekoliko nazadovalo. Najbolj je pa nazadovalo število slušateljev juridične fakultete in sicer za 4 odst. Pot v državne službe je zaprta, advokatskih in notarskih kandi- ODPRAVLJENE RAZGLEDNICE BBRLIN, Nemčija, J. nov. — Propagandno ministrstvo je prepovedalo rjuzpečevanje raz-urhslnie, predstavijajočih Hitlerja in Mussolinija z na]»isom Fuehrer in dnee sta se odlo-čila /ji — mir." Odpravljeni so tudi pečati z napisom: 44Adolf Hitler — naš mirovni vrxlitelj." Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar^ — Domen. --Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. ID. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoraer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pica tobaka. Moč ili pravica. — V vojni krajini. — Prard® ™?<>d bratoma, VITL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim Se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz iievoščljivost*- — apomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK- Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna, volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strahi ... $1.20 I Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava žnpnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čndovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske norele vsebujejo med drugim tndi originalni, že splošno zasloveli pridik'i "Pustina pridiga," in "Pniver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: rni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. J Bogovec •feme} (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel ▼ dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romana so dodana 00-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega.gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn dein tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko m Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, iia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 L Kratka Dnevna Zgodba *Q L X ■ k VXBDDP. N*m Y< 4 A. Saturday, November 1939 \r 0UKJVH1VS (YUGOSLAV) DAILY moim illillillHI^HilU [itiiitiiiii;^:iiiiHiiitiiiiiii;%iiiiiiii llllllllii^llllllllilltllllii^Sllll je si bil tako dolgo? Soman is življenja — Za "CLlat Naroda" priredil 1 H. 64 Kje bo odločilna bitka Vojni dopisnik francoskega Ii>ta "Le Petit Parisiene" Ch. Moriee je pred dnevi poročal o vojaškem položaju in je posvetil obširen članek vprašanju. kje l>o odločilna bitka. V vojni zmaga tisti, — pravi Moriee — ki dobi velike bitke, toda velike bitke je treba zna*ti pripraviti in jih razviti na pri-pravenem terenu, na katerem so mogoči manevri vojske. [Francoska fronta ob Renu in v Loreni je neprekoračljiva in je nta-lo verjetno,, da bi sovražna armada tu razvila veliko o-fenzivo. da bi predrla utrjene črte. (V bi »=e to zgodilo, če bi sovražnik namerala utrjene črte prodreti, bi bile žrtve gotovo mnogo večje, kakor so bile leta 1917 pri Verdunu. Verdun med svetovno vojno seveda ni bil tako utrjen, kakor je francoska Maginotova črta, ki je sodaj še močneje zavarovana med Renom in Mozelo s tem, da so francos*ke čete prodrle na nen|ško ozemlje in se Pri tem te prikloni in naglo odkle iz sobe. Kuil Weyemberg ipiične divjati, kot bi ponorel. Nikakor noče verjeti, da je dr. Horvat Klaus Weyersbeng. Gosf>a Marija ga &kuiša pomiriti, toda pravi: Mislim, da je Klaus Weyer^berg, Kurt, in s to mislijo :e l»oš moral sprijazniti." fFedaj pa jo je mož kot brez uma zgrabil za ramo. jo krepko >tre>el iu jo nato pahne od eobe, da bi s-koro padla, ko bi je Kut ne vjela. *\Pojdi v »svojo sobo, teta — strica sedaj ne nnoreš pomiriti; najboljše je, da ga pusti«, da ee zdivja." ji zasšepeče na uho i m jo [Kitegne za s«bcj iz sobe. . e Tako ostane samo Iduna pri očetu. Kot očetu je tudi njej nevadržljiva misel, da ne bo več bogata dedinja. Ali ;e bilo vse to zastonj? Kaj je mogoče rešiti — in kako? Medtem, ko oče leta po sobi kot brez uma, Iduna podpira glavo in premišljuje. Tako navziic očetovemu divjanju mirno sedi in se ne zgane. Slednjič Kurt vendar porabi moči ter v«»-. izmučen ftede na -stol. Zmedenih oči gleda okoli sebe in le sedaj opazi, !a je hči pri njem. »utrdile na posameznih krajih "Iduna! Rvci vendar kako besedo, saj se tudi tebe tiče!*'|prM^ nemško utrjeno črto. Tduna ga pogleda. . "Kaj naj ti rečem? Vse to je strašno! Kaj bo z nami?" < >če jo >itj»o glcia. "S:ij menda ne verjankoš v kako sleparstvo?" "Saj si verwlar slišal, da iroore dokazati s svojim potnim Judom T" "NVumm*1!! Kaj takega je mogoče napraviti. Jaz trdim, da je Klausu Weyersl>ergu vkradel potni list, ko je ležal m rt? v na samotnem otoku. Za take ljudi je igrača v potni list kaj napisati. Po fotografiji ga seveda ni mpgoče spoznati, in -am priznava, da se je popolnoma izpremenil. To more vsakdo ?eči. Ali nisi slišala, niti .sodni svetnik Frensen ga ni spoznal?" "Mogoče je. da se kdo po tako strašnih doživljajih tako izpn ireni, da ga ni kdo ne more spoznati." i "Neunmost, tako se ne more nikdo izpremeniti. Sedaj pa se spim ni m — kot pravi. «e je že «estal s modnim svetnikom, ne da bi mi bili poleg. Tukaj pa se sodni svetnik kaže nevednega, kot bi verjel v dr. Horvata. Oho, sedaj vidim jasno — U de«kščme mi ni nik- re, ki so nastale kot posledice .španske državljanske vojne v diplomatskih odnošajih me*l Francijo in ftpanijo. Predsed-so kos najtežjim nalogam v vo- bom svoje ozemlje in da se niku vlade Daladierju so sveto-jašfkih letalskih operacijah. Ni- brani proti vsakomur, ki bi ho- vali, naj bi šel maršal Petain. zozemska ima tudi 40 pOdmor-.tel izrabiti njeno nevtralnost. I ki jP najuglednejši francoski nic. Njena vojska je moderno Ozemlje okrog U t redita je že oborožena«. Oborožila se je Ni-'pripravljeno. Ves narcJd je zozemska največ z vojnim ma- .pripravljen za obranibo. Po terialom, ki >o ji ga dobavili! .mnenju vojaških -strokovnja-Angleži, An*ericani in Švedi..kov je vdor in prehod preko Neznaten del voja-ške opreme poplavljenega obmejnega oze-in orožja je naročila tudi iz m'ja pofxtlnoma nemogoč. Tan-Nemčije. ki, topovi in .pehota bi Obtičali j. , , . . . • . -v vodi in blatu. Ofenzivna ar- Pred kakimi štirimi meseci so nizozemske uradne agencije objavile ve»=t, da je nizozemska meja proti Nemčiji zaščitena z 42 utrdbami, po izjavah nie-rodajnih opazovalcev, ki so si ogledali nizozemsko mejo. pa '"e seda i Nizozemska zaščitena ^b meji proti Nemčiji s 1200 utrdbami. »Nizozen^ka je torej docela inada bi bila izpostavljena to-oovskemu ognju in letalskim l>omhnm ter bi bila takoj uničena. Tudi na go-TX)darskem področju je Nizozemska mobilizirala vse sile in se pripravila Ta protiletalsko obrambo. Z novimi davki si je vlada zagotovila nove ogromne dohodke. s katerimi je zncrotovlieno financiranje armade na kop- nripravljena. da brani z uspe-j nem, na morju in v zraku. vojak za poslanika v Burges. Daladier je menil, da Francija od 83-let nega maršala, ki je toliko storil za domovino, ne more zahtevati še žrtev, maršal PetaLn pa je sprejel ponudbo poslanika v Španiji s pripombo: Dolžncst Francoza ni iz-po'njena in njegove žrtve ni-o doprinešene, dokler more še služiti domovini. "iitiljiiiUHiiiii^iiiiHHiit,..namiliti. „iii«I 1111» ®liii|iiiil* 'ikiieiii| iiliiin|il,''l||||||tt MEHKO VEZANE KNJIGE LOČITEV ZAKONA V DAHOMEJI. 83-letni maršal Petain Dva francoska poveljnika in zmagovalca iz svetovne vojne zbujata Občudovanje in spoštovanje v Franciji, ker kljub svoji viteški starosti še vedno delata za domovino. To sta maršal Petain in general "\Veygaml. 83-letni maršal Petain ie prevzel kočljivo nalogo v Španiji po zmagi generala Franca. Francija je poslala svojega najbolj uglednega vojaka kot poslanika v Burges. kjer je častno izpolnil svojo nalogo ter vzpostavil diplomatske odnose mefl Francijo in Španijo. Premagal je vse težave in prijateljsko razmerje, ki je v zadnjih mesecih nastalo med Sna- Razproda~ja KNJI Da napravimo prostoi za novo zaloga smo zni-j žali cene teh knjig, di vsakemu jih je mogoči naročiti. Storite to še da nes, ker bo zaloga kmali iztekla. 5. knjigJ za Andrej Hofer Tiroleev (Juna&ki vodja dila močno utrjene obrambne črte ob svojih mejah ki pomeni nadaljevanje Maginotove Črte na švicarskem, ozemlju. Tako ostffja samo še možnost <)a ubereio Nenuri pot preko N zemske v prede'e Antverp v Flandersko nižino. Teoret no pa ie Nem<čiia to možnost. ... • i i• v., . - nph ! izključila « ponovnim zaroto- i. . viloni. da bo «?ooštova1a in upoštevala nevtralnost Nizozemske in tudi Belgije. Utegnil bi kdo vprašati, za- ■ ■■i, I'll ju«' ■■ ■ n m na iva^a . n- j m i ija. _ v.. i dima 1 < m že pokazal, zakaj pn nni ni takoj pokazal potnega ^aj ne 1 ^enricija prodna \ lista in bi >e sklical na posebno znamenje?" |Francijo preko Belgije. Toda "Mogi.«V potnega lista ni imel pri sebi; mogoče ga je Ita > trajno malo shranil v svoji scib:.'* Kurt \Yeyer*l>erg se za trenutek zgane. Shranil v svoji sobi? Mogoče v pisalni mizi? In — od pisalne mize ima ključ. Samo ko bi se mogel takoj prepričati o potnem listu! Toda kako? Tn kdaj? Misel se mu trdno vsede, se takorekoč zadre vanj. In lilijo in Franci'o, je delo poslanika maršala Petaina. Fhillijp Petain je bil rojen 24. aprila 18i>6 v va^i Cauchv-la-Tour, ki je blizu mes?ia Pas de Calais. Njegov oče je bil francoski oficir in tudi Petain se i t> i •• j* ie 'že od rralado-ti navduševal verjetna, ker je Belgija zgradi- 4 . . ^ la vzdolž reke Mou.o mofne vojaki poklw. Po o11, - utrdbe, ki So kakor one v Švici' T^-^^L \ " nadaljevanje fraT.co.ke Masi- ?ko akadennjo S.. Ovrr. Malo , vi i. u i je manjkalo, da ni retain pre- notove črte proti severu. Bel-.J. ' J * . , ' 1 živel svetovne vojne kot upo- legoivlarnim junaštvom se Francozi borili in o Ubili nom. bo. ^kne.Ui na v^ gla^: Be- zalitevala ,]aka sva- ^hika sva!" Po tem stra- skupnem prizanju sta m osta in ' lahko gresta vsak svojo pot. gijska armada je tirdi močna ško ofenzivo, ki je ojrronme žrtve na obeh neh. lJ)nc 11. maia 1017 ie Petain .... • , francoske niotn s,neJlltl in P^abita na svoje praviee Večinoma pa re premislita, ja- četudi »i ne prizna, da mu je treba ^amo potni list dobiti in ga|in <1(>l?ro or^an"17irana 0 izgubiti, da bi v bodoči pravdi zmagal, vendar ga misel vedno strnši. In da ^e še roliko brani misli, da je dr. Horvat v resnici Klaus Weversberg, je vendarle zelo nen\iren. Samo priznati noče, da bi mogla biti resnica, kar je ta mož trdil. Premišljuje in premišljuje in vedno bolj pride do zaključka, da bi prišel do potnftga li-ta. Strah, da bi moral oddati bogato de isrrala. ker se v svojem srcu mogla odločiti omožiti se — morobiti — ker Hansa Holla še vedno ni mogla f>ozabiti. Toda sedaj mora biti resna — >ama mora sedaj dokazati, /la more dobiti vsakega moškega, ki ga hoče in>eti. Da, tako bo mogoče vse poravnati. Ž njo se more poričiti in ne bo se ji treba odpovedati bogastva in blagostanju. Kajti — verjela je, da je Klaus Wevereberg. In tudi njemu mora bit: popolnoma prav, ako bo cela zadeva brez knkejra škandala spravljena s sveta.. Tduna nenadoma vstane. Oče jo mrko pogleda, zibirdivši se iz zločinskih misli. "Kam greš?" "Ž njim bom jahala, dogovorila sva se — še preobleči se moram." 1 "Njegove oči gore v njene. "Da, da — jahaj ž njim; še malo pomiriti se moram; moram najprej vedeti, kaj mi je storiti." 1,4Da, oče pomin se, in se dolbro premisli, — moramo, tako i mislim, najti za nas ugodno rešitev, ne glede na to, ako je govoril resnico, ali ne." Oče r.ekuj godrnja pred se, Idiuna pa #re iz soibe. Iduna ne gre naravnost v svojo sobo. Pred sobo Klaufia Weyersbei^ga ec vstavi in nekaj časa razmišlja. Nato pa se odločno vzravna in potrka. Klaus se oglasi, ne vedoč, kdo je zunaj. Misli, da je kak sluga. • In -začudeno pogleda^ ko wtopi Iduna. 44Vi, miloatljiva go<=pieat" < Iduna zapre vrata in ee nasloni na nje. 4'Da, jaz — Klaus Weyersbeng." Klaus jo napeto pogleda. "O, aaj vi mi verjamete!" ^Nadaljevanje prihodnji*.) kojen francoski oficir. Po u-sp<4šnem št ud i.tu v vojaški a-kademiji je služil kot častnik pri alpinskih lovcih in je naglo napreške vojske na Ni-zozenteko pa je seveda možnost •s katero francoski generalni štab računa. Načrte za nsipeš-no obranrfbo in protinapad je,tovtta vojna in že pripravljeni francoski generalni štaib tudii^iok o njecovi upokojitvi so prevzel poveljstvo armade, ki se je borila v srednjem delu fronte. Po velikih ofenzivah v aprilu, ki so izčrpale nemLŠko in francosko vojsko, se je posrečilo Petainu vzpostaviti moralo svoie armade. Sledila ie can a srn. Dne 11. novembra 191« je Petain podpisal zadnjo vojno poročilo, ki pe je končalo - stavkom: "Na-š« čete so izrinile nalocro. ki HIŠICA IZ ODPADKOV. 84. *«. 28. M. 30. 31. 2. Btlgrajski Bis^r (VitoJ Jelene) 3. Bene&ka Vtdrževalka 4. Boj in Znuca (Jowf St>ntiuaa) 5. Batfdnl Darovi (Ituilolf Vrubl) 6 Bunks Vojska 7. Cvetke (II. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Stapšak) 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Kaaver Meftko) 12. Duhovni boj (Lovreuc ttaooHI 14. Frm Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Paudurtc) 16. Gozdovnik, 1. zvezek (iMdovnik, II. zvezek (II. Majar 17. Hudo Brexdno (Fr. Erjave«-) 18. Humoreske, Groteske in Satire (Azov In Teffl» 19. Korejska Brata, trtica iz misiJo- nov v Koreji (Juaef Splllmaul SO. Krvna Osveta 21. Mesija ,Dr. Jeglič) K. Mladini Srcem, fmvestl -m mla«llno (Ksavor M<*Skot Maron. kronski defek s Liha V Santanderu v Španiji j«' umrl oni dan stari mornar Fr.' 32. Monet, znan daleč na okrog p ) I s\oji marljivosti in varčnosti.;^* Vse življenje je delal na lad jah in prepotoval je večkrat ves svet. Ko se je postaral in Vim * je"nnWa'domovina.»•vrnil v roj-tni Santander je "Deset dni kasneje .ie predsednik francoske republike Poin- pozneje sam poučeval. I..eta . __ • f Jrci^ ^ Vntieare v 7 one t osvobojenem Mo- 1914 je bil fdar RS let in je Kot ii -i i- tzu izbočil Generalu Petainu polkovnik poveljeval pehotne- mu polku ter se pripravljal za pokoj, pa jo izbruhnila sve- že izdelal. Ameriška r^encija United Pre-s ie pred dnevi obiavila podatke o obrambni sili Nizozemske in o ukropih. ki naj ii zagotove varnost. Nizozemska ima pod orožiem 650.000 vojakov. Po cenitvi vojaških strokovnjakov ima nizozemsko le-tftetvo 1000 modemih bojnih letal, ki so vsa preiskušena in oreklicali. Petain je o (Josip Ogrlnee Zadnja Kmečka vojska (Aiifnist Aenita) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. Koftntnik Zbrani spisi ca mladino (Encelltert Hangl) Zbirka narodnih pripovedk n mladino (J. Planinski Zgodovinsko anekdoto (Dr. Sara boni Zlat okopi (Jnsef Spillman) (Vezava nekaterih knjig Jo od kd* nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOBI Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi te pri naročilu več knjig, di Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET • NEW YOBK na v«'> glas: Jaz sem neumni-ca! Jaz - oni neuninieu!" Po t<»li priznanjih re znkonen (»lirneta, pogledata se v 00 ton 1 nu niči je in 19