bzornK ¦Leto VII, številka 69, avgust 2003, cena 1 SIT Intervju: Peter Dirnbek ROCK EKSTAZA leswv.ii rot h»-t»ti!ire BARE IPLAČENICI SHYAM RADIKAL DUB KOLEKTIV 26.09. ob 21. URI KRSKO nakanaluS 19 MICRA; RAČINOVODSKI SERVIS I I Rsvtnfjuutpn ! I tmvmmwuimu I »nmaCotai«,DoLlW Ugodni krediti • kratkoročni krediti - gotovinski z rokom vračila do 12 mesecev • dolgoročni krediti - za kmetijsko opremo z rokom vračila do 6 let - za razvoj kmetijstva z rokom vračila tudi do 10 let -^ Različne oblike varčevanj • tolarska in devizna varčevalna knjižica z odpovednim rokom 31 dni • tolarski in devizni kratkoročni in dolgoročni depoziti • rentno varcevanje -> Dnevno noaii trezor in sefi ¦^ Finančno svetovanje Povprašajte za nasvet v Novi KBM. Vaš denar. VaLa banka. Nova Kreditna banka Mari bor Nova KBM d.tL, Vila Kra^gh^a 4. 2505 Maribor Foto Buenos 0 u. tPBtja Na naslovnici: Peter Dirnbek Foto: Nejc Kastner Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzor ni k@vol j a. net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- . datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000 izvodov NaJ vas slišijo prava ušesa Pa je mimo spet eno vroče poletje. Že dolgo ne tako vroče. Jesen je vsaj koledarsko tik pred vrati, kar bomo hitro do- jeli, če ne prej, pa v prvih septembrskih dneh, ko bomo na cesti srečali male in nekoliko večje šolarje, ki bodo kot vsa- ko šolsko leto s prevelikimi in pretežkimi torbami hiteli v šolo. Uradi in knjižnice, avtobusni in železniški promet bo- do spet svoje delovne ure prestavili na jesenski ritem. Je- sen pa je med drugim tudi čas za izpolnitev obljub iz predpo- čitniškega obdobja, saj veste - »Gospa, tega pa do septembra ne moremo, oglasite se po po- čitnicah.« Ali pa - »O tern bomo govorili jeseni.« Upajmo, da se bo res to jesen govorilo o marsičem in da bo- do pogovori in dogovori prines- li kaj dobrega za vse nas. To pa lahko med drugim doseže- mo predvsem tako, da se jav- nih debat in pogovorov o ključ- nih problemih našega okolja udeležujemo v čim večjem šte- vilu in da na glas povemo, kaj nas moti, kaj želimo. Vse bolj opažam, da s(m)o Posavci vedno bolj pasivni, češ politika pa nas ne zanima. Kaj pa je politika? A nismo politika mi, ali ni politika zaradi nas? Kaj pa ena naših temeljnih pravic - svo- boda mišljenja, pa pravica do združevanja in zbiranja? Za- kaj se vedno obremenjujemo s svojimi dolžnostmf, pravic pa ne izkoristimo? Potem se pa jezimo, ker se na razpravah pojavljajo isti ob- razi, z vedno istimi mnenji in idejami, na koncu koncev se pa tako ali tako nikoli nič ne spremeni. Ja, ker je pri nas vedno le peščica ljudi, pa še tisti so strankarski aktivisti, ki prihajajo na razprave. Kako pa naj se iz vedno istih mnenj kdaj sploh kaj spremeni? Pa ne samo javne razprave, tudi mediji s(m)o tisti, preko katerih lahko javno opozorite na nepravilnosti, na stvari, ki vas motijo, in bi jih bilo potrebno po vaše nujno spremeni- ti. Prizadevamo si, da bi bila rubrika Prejeli smo vedno bolj polna vaših pisem, idej, opažanj, s katerimi bi opozorili od- govorne na njihova dejanja. Včasih zaman. A ko sem pred kratkim sedela na terasi pri kavi in čakala na sokofetarja, sem pri sosednji mizi slišala pogovor dveh znancev, ki sta vneto debatirala o aktualni temi. S tehtnimi in zanimivimi, nekoliko drugačnimi argumenti. Upam, da bosta svoja videnja problema morda napisala na papir in da bosta svoje mnenje delila tudi z nami ter da bo kdorkoli izmed vas, ko bo naletel na kočljivo situacijo, izko- ristil svoje pravice in na glas povedal, kaj si misli. In da ga bodo slišala prava ušesa. Lidija Petrišič IZVSENNE 4 Trideset dni 8 Intervju: Peter Dirnbek II Spotikanja 11 Še pomnite..? 16 Škoda po suši 17 Arheolooi nasli rimske orobove in temeije bis 20 Informacije Občine Krško 20 Mestni avtobus Krško 24 Višje cene vrtcov 28 Krsko iz ptieje Perspektive 30 Gumitvistika 32 Mllka info 34 Kozmus 5. na svetu 38 Prejeli smo trideset dni Generaini direktor Policije o zeleni meji 12. avgusta je Posavje obiskalo vodstvo Generalne policijske uprave z generalnim direktorjem slo- venske Policije Markom Pogorevcem na čelu. Po delovnem obisku na Policijski upravi v Krškem so v prostorih policijske postaje v Brežicah na novinarski konferenci govorili o schengenski meji. Marko Pogorevc (na fotografiji s sodelavci) je uvodoma povedal, da se Slovenska policija že od leta 1999 pripravlja na vstop v Evrop- sko unijo, tako da naj bi bila leta 2006 sposobna zagotoviti schen- genske ukrepe na slovensko-hrva- ški me>i oziroma na bodoči zuna- nji meji Evropske unije. Letos že ugotavljajo znaten upad števila ilegalnih prehodov meje, saj so v prvem polletju leta 2001 zabeleži- li 12.000 ilegalnih prehodov meje, lani 3.600, letos pa le še 2.000. Slovenija je edina država kandi- datka za vstop v Evropsko unijo brez posebne mejne policije. Ta posebnost izhaja tudi iz dejstva, da v Sloveniji zaradi njene majh- nosti boj proti ilegalnim prebežni- kom poteka na celotnem ozem- Iju države in ne le v nekem ob- mejnem pasu, kot je to v navadi v večjih evropskih državah. Za iz- vajanje schengenskega režima bo moralo mejo varovati precej več policistov kot pred pripravami na Schengen, ko jih je na tern dela- lo le 850. Po izračunih naj bi Policiji manj- kalo 2494 delavcev in delavk do ciljnega števila 3344 mejnih poli- cistov. Do sedaj so zaposlili že to- liko novih policistov, da jih trenut- no varuje mejo po schengenskih standardih okrog 1800. Še ne- kaj več kot 1500 manjkajodh za- poslitev namera- vajo zapolniti tu- di s premestitva- | mi znotraj polici- je ter s prezapo- slitvijo carinikov z maloobmejnih prehodov z Avstrijo in Italijo. Re- alen čas vstopa Slovenije v schen- genski sistem je tako leto 2006. Na območju krške Policijske upra- ve je mejni nadzor doslej izvaja- lo 143 policistov, glede na dolži- no meje pod njihovim nadzorom in konfiguracijo terena pa mora- jo doseči številko 485 mejnih po- licistov. Nasploh je za obmejna obmoqa znadlno, da v njih dela petkrat več policistov kot v notra- njosti države. V zvezi s tern je ge- neralni direktor Policije Pogorevc zavrnil očitke, da so prebivalci teh območij pod večjim predvsem prometnim nadzorom, saj naj bi imeli mejni policisti izključno na- logo varovanja meje, ne pa tudi nadzora lokalnega prebivalstva. »Meja se mora varovati s partner- stvom skupaj z ljudmi, nikakor pa ti mejni policisti ne smejo pred- stavljati neke ovire, nekega raz- loga za slabo počutje na meji« je rekel Pogorevc. Glede na dejstvo, da Slovenija po- kriva 16 % bodoče zunanje me- je Evropske unije, v njej pa ži- vi le 0,5 % evropskega prebival- stva, je varovanje meje po schen- genskih standardih za našo državo kljub pomoči iz evropskih skladov kar precejšen zalogaj. A Pogorevc vseeno pravi, da je ceneje imeti policiste na zeleni meji kot ile- galce v državi, saj oskrbni dan za enega ilegalca stane 2000 SIT. Ko smo imeli v Sloveniji 12.000 ile- galnih prebežnikov, nas je to stalo 24 milijonov SIT dnevno. Z vstopom v Evropsko unijo Slo- venija za ilegalne migrante ne bo več tranzitna, temveč ciljna dr- žava, zato je dosledno izvajanje schengenskih določil nujno, je za- trdil Pogorevc. Peter Pavlovič Zmanjšano obra- tovanje NEK zaradi suše Zaradi pretople Save in njenega premajhnega pretoka v letošnjih poletnih mesecih Nuklearna elek- trarna Krško obratuje z zmanjša- no močjo. Elektrarna namreč upo- rablja savsko vodo za ohlajanje izkoriščene pare iz turbine, na- to pa se hladilna voda vrača v re- ko. Vodnogospodarsko dovoljenje predpisuje nuklearki, da je lahko temperatura vode v točki mešanja pod elektrarno v dnevnem povpre- čju le za 3 C višja kot nad elek- ru* k/Uxfflvo Kljub slogs brez uspoha Mladinska športna zveze Posavja je s turnirjem Zvezda na brestaniških igriščih zaključila poletne športne vikende, na katerem se je pomerilo 16 najbotjših ekip v malem nogome- tu, ulični košarki in odbojki na miv- ki. Ob tern so pripravili tudi zabavi program , v okviru katerega je bila gotovo najbolj zanimiva malonogo- metna tekma med svetniki krškega občinskega sveta in ženskimi nogo- metnim klubom Krka. Začetek tekme so začele Krkaši- ce, aktualne državne prvakinje, ze- lo napadalno, tako da so že v tret- ji minuti prešle v vodstvo s tem pa so svetnike spodbudile v na trenut- ke kar rokoborsko igro. Ob polčasu je gledalce zabavala plesna skupina Tarantela. Nogometni ekipi krških svetnikov nista pomagala niti sodnikova na- klonjenost niti občudovanja vred- na složnost ne glede na strankar- sko pripadnost tako, da je končni iz- id ostal 1:0 v korist aktualnih držav- nih prvakinj. Ekipi krških svetnikov in no$ometašic ŽNK Krka VVrbovemlogu »barvaliduse« Družba za razvoj podeželja Vrbov log je v petek, 2. avgusta, pripravila pre- miero prvega v vrsti letošnjih pro- jektov, in sicer Barve za dušo. Avto- rja Zlatko Križan in Bernardka Zorko sta projekt opredelila kot »predstavo, v kateri se gledalec sprošča ob glas- bi in gledanju slik. Ta predstava je na- menjena topitvi« stresa...in magično - barve in zvoki - opravijo svoje zdravil- no poslanstvo z odlično oceno...«. Oko^ li dva ducata udeležencev premiere se je v glavnem strinjalo, da so taka do- živetja zanimiva in potrebna, zato že nestrpno čakajo novih dogodkov na Brezovski gori, ki se bodo godili konec septembra (26. in 27.9. Dnevi evrop- ske kulturne dediščine) in konec okto- bra (30.10. do 1.11. - Festival življenja - Samhain 2003). 4 avgust2oo3 ObzorniK trfdeset dni trarno, ne sme pa preseči 28 °C. Če je pretok reke premajhen, je potrebno vključiti htadilne stol- pe, ko tudi to ne zadostuje za iz- polnjevanje upravnih omejitev, je potrebno zmanjšati moč elektrar- ne. Zaradi letošnje suše in vroči- ne se je zgodilo ravno slednje, saj NEK po majskem remontu ni do- segla polne moči in je obratovala med 70 in 80 % zmogljivosti. Posledica zmanjšane moči obra- tovanja je seveda manjša proiz- vodnja električne energije. Tako je NEK zaradi omejitev, ki izha- jajo iz vodnogospodarskega dovo- Ijenja, v letošnjem letu proizve- dla 250.000 megavatnih ur manj električne energije, kar pomeni polovico enomesečne proizvodnje elektrarne. Kot nam je povedal direktor inženiringa in ocenjeva- nja kakovosti v NEK-u Martin Nov- šak, pa na mesečni ravni proizve- dejo približno 20 % manj elektri- ke kot sicer. Ker so poletne suše že stalnica, strokovnjaki pa že nekaj časa opo- zarjajo na spreminjanje podnebja oziroma na segrevanje ozračja, je tudi v naslednjih letih pričakova- ti podobno nizek vodostaj Save. V nuklearni elektrarni po Novšako- vih besedah že razmišljajo, kako bodo rešili tovrstne težave. Krat- koročen ukrep bo čiščenje dolo- čenih izmenjevalcev toplote, dol- goročno pa bodo z izgradnjo no- vih hladilnih celic omogočili več- jo izkoriščenost elektrarne tudi v vročih in sušnih poletnih mese- cih. P. P. Temoljni kamen za novo solo V Kapelah so 9. avgusta s svečano postavitvijo temeljnega kamna simbolično začeli gradnjo nove podružnične osnovne sole. Zamisel o novi stavbi za kapelsko podružnico osnovne sole v Dobovi je stara že dobrih deset let, kajti sedanje šolsko poslopje na osrednjem trgu v kraju je že močno dotrajano in neprimerno za osnovnošolski pouk. Z novim šolskim poslopjem upajo na boljše pogoje in opremo za delo ter na boljše počutje šolarjev. V preteklem šolskem letu je podružnico v Kapelah obiskovalo le 23 šo- larjev prvih štirih razredov osnovne šole, pred slabimi stotimi leti pa je bilo v Kapelah in nekaj okoliških vaseh kar 340 šoloobveznih otrok. Za- to v kraju že govorijo o demografski ogroženosti ter si od nove sole med drugim obetajo tudi to, da bo pomagala ustavljati trend upadanja šte- vila prebivalcev na tem obmejnem območju ter omogočila lepo prihod- nost kraja, kar sta poudarila tako brežiški župan Andrej Vizjak kot predsednik sveta KS Kapele Anton Cerjak. Zgradbo za pet razredov osnovne sole ter oddelek vrtca, zraven pa še športno igrišče, nameravajo zgradi- ti na prostoru nekdanjega kapelskega sejmišča. Sred- stva za izvedbo investicije naj bi prispevala Ministrstvo za šolstvo in sport in Občina Brežice, nekaj pa je Krajevna skupnost Kapele zbrala s samoprispevkom krajanov. Investicija kljub temu še ni v celoti finančno pokrita, izbran pa ni bil niti še izvajalec del in nadzornik. Po besedah brežiškega župa- na Vizjaka, ki je ob pomoči navzočih brežiških občinskih svetnikov po- stavil temeljni kamen (na fotografiji), sta ta dva izbora v zaključni fa- zi. Ravnateljica dobovske šole Biserka Čančer, vseeno optimistično pri- čakuje otvoritev nove šole že naslednje leto ob istem času. Navkljub le- pi prireditvi, ki so jo popestrili kapelski pihalni orkester ter nastopi vr- tičkarjev in šolarjev, ter mnogim izrečenim lepim besedam, pa je bilo od strani slišati tudi pripombe, da demografskega problema ne bo rešilo nobeno novo poslopje. Težko je namreč verjeti, da Ijudje zapuščajo ta sicer zelo lep kraj le zato, ker je šolska stavba dotrajana, medtem ko je šola v Dobovi oddaljena le borih nekaj kilometrov. P. P. Na cesti bodo spot šolarji Ob začetku šolskega leta 2003/ 2004 bodo policisti v Posavju na- menili dodatno skrb za varnost predšolskih in šolskih otrok v prometu. V okolici osnovnih šol bodo poostreno nadzirali pro- met, predvsem hitrost vozil, kar je še posebej pomembno v času, ko otroci prihajajo v šolo ali se iz nje vračajo. Na območju Po- licijske uprave Krško bodo tu- di poostreno preverjali tehnic- no urejenost vozil (avtobusov in drugih vozil), s katerimi preva- žajo otroke v šolo. Policisti bo- do pozornost posvetili tudi opre- mljenosti otrok z rumenimi ruti- cami, ki morajo biti nameščene okoli vratu, in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanj- šani vidljivosti med hojo po ce- sti) in opremljenosti koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem, s katerimi se vozi- jo otroci oz. mladoletniki. Otro- ci do 14. leta starosti so bili v prvih sedmih mesecih letošnje- ga leta udeleženi v 12 promet- nih nesrečah, lani v istem obdo- bju pa v desetih oz. v 1,1 % vseh udeležencev. V teh prometnih nesrečah je en otrok utrpel hude in šest lahke telesne po- škodbe. Razveseljiv podatek je, da otroci v tem času niso pov- zročili nobene prometne nesre- če, lani 4. Žirijo m pubtflto prepnčaU Natalga in Janfa Turistična agencija Boom Krško in Turistično društvo Brestanica sta 16. avgusta na gradu Rajhenburg v Brestanici organizirala že šesto državno prvenstvo harmonikark z diatonično harmoniko. Od pri- bližno 300 harmonikark v Sloveni- ji se jih je tekmovanja letos ude- ležilo 19. Klasič- na tri ali štitidia- tonična harmoni- ka je konstruirana predvsem za igra- nje Ijudske glasbe in tudi po pravil- niku tekmovanja mora biti ena iz- med dveh skladb obvezno Ijudskega izvora, druga pa narodno-zabav- I nega žanra. Prvo I mesto je v skup- ni razvrstitvi letos zasedla Nata- lija Hočevar, drugo Petra Simoni- šek, tretje pa Petra Zalokar. Tudi letos je poleg žirije glasovala tu- di publika, ki je za najprikupnejšo harmonikarko izbrala Janjo Kožar s Senovega (na fotografiji). | lesnina v salonih U CDy|M na Mostecu 6, Dobova S 07 4992 400 in CKŽ 137 a v Krškem S 07 4880 390 OAKAN i'JRANO NAJCENEJŠI NAKUPI POHIŠTVA MAJV^ČJA |#j|UA POrlßTVA MA /ALOOI do 12obrokov &{& OiJfteo s) Lesniaa d.d. Cesta na Bokak* 40. Ljubljana ObzörhiK avgust2oo3 s tridesBt dni Odškodnina protiutež nasprotovanju Postavitev začasne asfalte baze (na fotografiji) ob trasi avtoceste pri Jesenicah na Dolenjskem je pred dvema meseca dvignila mnogo prahu, tako zaradi gradbenih del kot tudi pri tamkajšnjih krajanih. A kakor je videti, bo odškodnina družbe SCT pogasila jezo in bodo občani Obrežja in Jesenic na Dolenjskem 2.septembra na napovedanem zboru krajanov tudi uradno dali soglasje k obratovanju premične asfaltne baze. Sled- nja naj bi obratovala na tern odseku do jeseni 2004, ko naj bi bila de- la na odseku Krška vas - Obrežje zaključena. Odškodnino (višina zaen- krat še ni znana) naj bi dobili prebivalci kilometerskega kroga okoli as- faltne baze. B.M- Pomoč mladim mamicam Po uspešno zaključeni donaciji fototerapijskih luči slovenskim porodniš- nicam v akciji Lučke za naše Ijubčke Vzajemna zdravstvena zavaroval- nica tudi v letošnjem letu nadaljuje z donatorskimi aktivnostmi. V me- secu juniju je zacela z donatorsko akcijo Darilo študentkam. V sklopu te akcije Vzajemna podarja vsem rednim in brezposelnim izrednim stu- dentkam, ki bodo postale mamice, v obdobju od 1. junija letos do 31. maja prihodnje leto, darilni bon v vrednosti 15.000,00 SIT. Na območ- ju Poslovne enote Krško so podelili prvi bon študentki Mateji Jezernik iz Sevnice. L.P. Vino Brežice prejelo 7 medalj v Gornji Radgoni V sklopu letošnjega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je po- tekalo tudi ocenjevanje slovenskih vin, na katerem je Vino Brežice so- delovalo s šestimi vzorci ter v konkurenci 553-ih vzorcev osvojilo 3 ve- like zlate medalje in 2 zlati medalji. Sicer so na ocenjevanju podelili le 36 velikih zlatih medalj, Vino Brežice pa jih je prejelo za ledena vi- na laški rizling, letnik 1999, laški rizling, letnik 2001 (vzorec je dosegel drugo najviš- jo oceno 19,54 točk ter le za las zgre- šil šampionski naziv) in char- donnay, letnik 1998. Istočasno je potekalo tudi ocenjevanje vin v medna- rodni konku- renci vzorcev iz Slovenije, Italije, Avstri- je, Madžarske in Hrvaške. Na tem tekmo- vanju je Vino Brežice prejelo 2 zlati medalji in sicer za ledeno vino modra frankinja, letnik 2001, ter za posebno vino moscon tawny. Brežičani se sicer lahko pohvalijo s kar 350-imi medaljami iz različnih tekmovanj vin v zadnjih desetih letih, ki imajo poleg simbolnega tudi posloven pomen. V letošnjem aprilu pa so v Vinu Brežice preuredili in odprli grajsko vin- sko klet v brežiškem gradu, ki je v prvi vrsti namenjena promociji, de- gustaciji in prodaji vin obiskovalcem. Klet s stalno temperaturo 15-ih stopinj Celzija služi tudi kot tehnološka klet za staranje posebnega vina moscon tawny ter za arhiviranje preko 100 vrst različnih vin, starih od 25 do 50 let. Največji del grajske kleti pa je urejen za skupinske degu- stacije in promocije. P. P. , Marjan Malus, direktor profitnega centra vinarstvo in turizem, v grajski vinski kleti v brežiškem gradu EEEÖ5S29 Nesreče ni preživel 15. avgusta se je na cesti izven naselja Velike Malence zgodila prometna ne- sreča, v kateri je voznik motomega ko- lesa umrt. Motorist je pripeljal iz smeri Cerkelj ob Krki. V bližini športno rekre- acijskega centra je po prvih ugotovit- vah pripeljal z neprilagojeno hitrostjo glede na stanje ceste, tako da ga je v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati. Z motornim kolesom je zapeljat na desrjp bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom. Ob posku- su obvladovanja je z motorjem padel na levi bok in pričel drseti. Po približno dvajsetih metrih drsenja po desni bankini in travnatem nasi- pu je voznik z motorjem trčil v oseb- no vozilo, parkirano izven vozišča na desni strani ceste. Motorista so odpe- Ijali v ZD Brežice, a je poškodbam, kljub temu da je uporabljal zaščit- no čelado, podlegel. Škoda na motor- nem kolesu je ocenjena na okoli 2 mio SIT, na osebnem avtomobilu pa okoli 700.000,00 SIT. Rhe presents Suša je v tem poletju prizadela tu- di ribnik v Resi (na fotografiji), za- to so morali člani ribiške družine Bre- stanica Krško ribe preseliti v brestani- ške ribnike. Težave z vodo v ribniku v Resi so se, kot pravi gospodar ribiške družine Du- šan Vučajnk, pojavljale že celo leto, zato so pri obnovi to upoštevali in v vo- do dali nekoliko manj rib. Kljub temu so se težave zaradi vedno hujšega po- manjkanja padavin predvsem v prvih dneh avgusta hitro stopnjevale, vode je bilo vedno manj, nekaj tudi zaradi zalivanja. Vendar tudi če ljudje vode ne bi črpali za zalivanje, bi bile posle- dice suše za ribnik podobne, pravi Vu- čajnk, zato so člani ribiške družine vse ribe iz vode, kolikor jo je še ostalo, po- brali in preseliti v Brestanico, kjer bo- do ostale do obilnejših padavin. PoflMto 20 kg rh V začetku meseca je občan obvestil regijski center, da je v potoku Močnik, na retaciji Spodnja Pohanca- Zgornji Obrež, občina Brežice, zaradi nizkega vodostaja, kot tudi zaradi prekomernega črpanja vode za zalivanje, le-ta skoraj presahnil in da je ogrožen tudi vodni živelj. Ribiči RD Brežice so o tem obvestili pristojne službe. Poginilo je pribtiž- no 20 kg rib, ki sta jih ribiča odstra- nila iz vode. 6 avgust2003 ObZÖshiK forum FORUM NEVIODUMIM - POGOVORI0 NAJBOLJ AKTUAINIH TEMAH Med programske cilje s podro- čja kulture in odnosov z javnost- mi smo v Zavodu Neviodunum že ob ustanovitvi leta 2001 zapisali tudi izboljšanje informiranosti in osveščenosti ter izvedbo projek- tov, s katerimi bomo prispevali k dvigu kvalitete življenja v našem ožjem in širšem okolju. Kot smo zapisali že ob njegovi prvi izved- bi, decembra 2002, je Forum Ne- viodunum zastavtjen kot nova ob- lika in možnost javnega obravna- vanja različnih aktualnih tern lo- kalnega, regionalnega in tudi na- cionalnega pomena, namenjen pa je tudi javnim predstavitvam po- membnejših dosežkov Krčanov in Posavcev na različnih področjih. Forum Neviodunum je serija jav- nih pogovorov oz. omizij, s kateri- mi želimo jasno opredeliti najbolj pereče probleme povezane z živ- Ijenjem v Krškem in Posavju. Po- udarek naj bi bil na tistih lokalnih temah, ki so aktualne tudi v dru- gih okoljih, vendar bomo poskuša- li na zelo konkretnih primerih iz- zvati odgovome in poklicane, da vsaj načnejo probleme in nakaže- jo rešitve. Z jesenskimi meseci bomo posku- šali oživiti dejavnost foruma in ta- ko bomo že v mesecu septembru s povabljenimi gosti spregovorili o tem, kako živijo oz. živimo v me- stu Krško, kaj v njem pogrešamo, kdo in kako odloča o tem, kako bi lahko pripomogli, da bi bilo življe- nje v (našem) mestu prijetnejše, zunanja podoba pa pozitivnejša. (KRŠKO MOJE, NASE MESTO?!). V mesecu oktobru pa se bomo loti- li ene najbolj aktualnih tem v Po- savju, problema izobraževanja, ob ugotovitvah, da je potrebno izobrazbeno raven dvigniti, pred- vsem pa opredeliti in se dogovori- ti o tem, kako bo organizirano iz- obraževanje v Posavju. (KRIŽPOT- JA POSAVSKEGA IZOBRAŽEVANJA). Tudi za november in december pripravljamo zanimive teme, po- govore pa bomo posneli in predva- jali na TV Krško. Vabljeni k sode- lovanju - s svojimi predlogi in raz- pravami! Rabljena vozila RENAULT Tip vozila Barva Letnik Kilomet. CENA Opombe garancija Clio 1.2 RN 5v M.rdeč 1997 75.000 790.000 Llastnik. odličen DA Clio12RN3v Rdeč 1998 95.000 990.000 Llastnik, redno servisiran DA Clio 1.2 5v Rdeč 2001 9.000 1.590.000 Llastnik DA Clio 1.2 5V M.rdeč 2002 14.000 1.690.000 Llastnik DA Clio 1.4 RT3v M.črna 1999 94.000 1.290.000 Llastnik, redno servisiran DA Twingo 1.2 M.modra 1999 70.000 990.000 Llastnik,redno servisiran DA Twingo 1.2 exp. M.rdeč 2002 0 1.590.000 Novo vozilo DA Twingo 16vdyn. M. plav 2002 7.500 1.590.000 Llastnik DA Kangoo 1.2 RN Beli 1998 127.000 1.190.000 Lepo ohranjen Kangoo 1.4 RT Rumen 1998 97.000 1.290.000 Servisna knjižica, DA Thalia 1.4 M.srebrn 2002 0 1.590.000 Novo vozilo DA Thalia 1.4 16v air M.srebrn 2003 0 1.930.000 Novo vozilo DA Laguna 1.9 dci M.siva 2003 0 4.490.000 Vsa oprema, Expression DA Laguna 2.2 dci M.siva 2002 24.000 4.900.000 Vsa oprema. Privilege DA Laguna 1.9 dci break M.srebrn 2002 24.500 4 300.000 Vsa oprema, Dynamique DA Megane 19 dci break M.rdeč 2001 44.000 2,490.000 odličen DA Megane coupe16e M.moder 1998 126.000 1.390.000 Llastnik, redno servisiran DA Megane 16.RT Bei 1997 123.000 1.090.000 Redno servisiran DA Megane 16 RN M.siv 1997 126.000 1.090.000 Nekaramboliran, redno servis. Scenic 1.6eRT M.moder 1998 54.000 1.690.000 Llastnik, servisna knjiga DA Scenic L616v M.moder 2001 40.000 2.890.000 KLIMA. ASR, ESP.avtoradio DA Scenic 1.9 Dci M.moder 2001 75.000 2.890.000 Klima, radio CD DA EspaceV6 M.srebrn 1997 154.000 1.990.000 2.lastnik, redno servisiran Peugeot 106 1.0 3v Bela 1998 105.000 800.000 2 lasjnica DA Punto55s M.moder 1998 72.000 850.000 2.lastnik. redno servisiran VWhrošc1300 bež 1968 29.400 300.000 Odličen »oldtimer« 35 let Boxter2.5 bei 1995 300.000 950.000 Llastnik, servisna knjiga Fiat Uno 1.0 rdeč 1996 111.000 490.000 1. lastnik. redno servisiran Vse cene so v SIT. Vozila so tehnično brezhibna. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO. Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Matjaž Krašna Vaše zadovoljstvo je naš uspeh ObzörhiK . avgust2003 7 Forum Neviodunum September Krško, torek, 16. septembra 2003 ob 19. uri v zeieni dvorani Hotela Sremič Tema: KRŠKO - MOJE, NASE MESTO?! Forum Neviodunum Oktober Krško, sreda, 22. oktobra 2003 ob 19. uri v zeieni dvorani Hotela Sremič Tema: KRIŽPOTJA POSAVSKEGA IZOBRAŽEVANJA intervju Peter Dirnbek, karateist in kantavtor Vse moraš delati čimbolj preprosto, s dim več mehkobe Prvič sem ga slišala na enem od gimnazijskih plesov, kot člana skupine Tumeavgusti (dvorni norčki). Še ne tako dolgo tega sva skupaj sedela v dvorani v Brežicah, kjer je ozvočeval predstavo, ki sem jo režirala. Najin pogovor je bil takrat zgolj izmenjava besed o tehničnih zadevah. Zato se mi niti sanjalo ni, da se za imenom Peter Dirnbek skriva tako pose- ben mlad človek. Srečala sva se okoli enajste ure zvečer, po koncertu skupine Katalena na brestaniškem gradu, kjer je s svojim ozvočenjem poskrbel, da so ljudje še bolj uživali v glasbi. Opazovala sem ga kaki dve uri, ko zanj ni obstajalo nič drugega kot delo. »Delo mora biti narejeno, kot je treba, zato moram biti popolnoma skoncentriran. Ne bi si opro- stil, da bi koncert in trud neke skupine propadel, ker sem pač doma pozabil en kabel. Se lahko pogovarjava po koncer- tu?« In sva se. Ob brestaniškem ribniku, ob prvem toplem obroku hrane, ki ga je zaužil tisti dan. Ker je imel urnik na- bit do vsake minute. Opravičil se mi je za hripav glas, posledico nastopanja v tednu, ki je bil za njim, malo ob morju, malo v Ljubljani. Peter Dirnbek je ime, ki ga večina najprej poveže s karatejem. In res, karateju je predan, tako fi- zično kot psihično. Karate je njegov način življenja. Ravnokar se je vrnil obogaten z doživetji z Japonske. Ampak to- krat nisva govorila toliko o Japonski ali karateju, čeprav vsako življenjsko stvar spretno primerja z njim in se z izrazi borilnih veščin tudi najlaže izraža, pogovarjala sva se o njegovi drugi ljubezni, ki bo vsak čas še bolj zacvetela, o glas- bi. Pa naj bo to Peter - kantavtor, Peter iz skupine Vox, Peter s svojim lastnim studiern VOX, Peter, ki je ozvočil števil- na znana glasbena imena in tako podaril pravi ton njihovi glasbi, Peter, ki ima veliko zbirko instrumentov in glasbene opreme, Peter, ki z glasbo diha. »Priigranju priredbsikot fotokopirni stroj. Pri avtorski glasbi pa dobiš veliko alinič.« Se je tvoja glasbena pot res za- čela s harmoniko? Ja, hodil sem leto in pol v glas- beno šolo in igral harmoniko. Po- tem pa sem vprašal prijatelja, ka- ko pač prenehaš. Po njegovem re- ceptu ne hodiš k uram, oni potem obvestijo starše, ki te potem izpi- šejo. Tako sem potem dva meseca hodil na avtobusno postajo v Bre- žice, čakat, da je tisti čas pouka minil. No, končno so res obvesti- li starše, ki, seveda, niso bili pre- več veseli. Bilo je okoli pusta. Am- pak jaz sem vseeno medtem igral harmoniko doma, po svoje, tako, full - contact varianto, vlekel sem jo narazen z dvema prstoma. Že- lel sem na hitro zabavati ljudi! Ko so me pa okalupili v tisti sistem, sem pa malo obupal. Potem pa je že prišel karate. Želje so se pač spremenile. Kako se je začelo življenje s ki- taro? Harmonika se torej ni izšla, v ki- taro pa sem se zaljubil na sestrini poroki. Opazoval sem kitarista An- dreja. Zdelo se mi je super, ele- gantno, bil je v središču pozorno- sti in to mi je bilo od nekdaj všeč, pravzaprav sem nastopal na odru že pri treh letih. Skratka, kita- ra me je pritegnila, tako sem si dan po poroki sposodil kitaro pri sestrični, sosed mi je napisal tri akorde.'ln čez štirinajst dni sem že vzel kitaro s sabo na žur. Tarn so me sicer prosili haj neham, ker, saj veš, kako je bilo, začetniško: »Aha, siva, malo počakajte, da najdem ton, aha, pot...« Bil sem vztrajen in nadaljeval z igranjem. Kitara me je začela spremljati na srednješolskih izle- tih in zabavah, postajal sem tudi vedno boljši. Potem so mi že govo- rili: »Pero, pa ne pozabit kitare!« »Najboljši« instrument je torej kitara? Ni, ampak je najbolj praktičen. Igraš kitaro tudi v sanjah? Ne, v sanjah predvsem skladam. Misliš, da so izšolani glasbeniki boljši od samoukov? Tukaj bi uporabil izrek legendar- nega Ramba: »Stil je pomakanje izučenosti poklica«. Češ, da laž- je izoblikuješ svoj cilj, če nimaš točno take izobrazbe. Tako ti ni- hče ne vsiljuje določenih vzorcev in lastnih predstav o tern, kako bi 8 avgust2oo3 ObzorhiK intervju nekaj moralo izgledati. Je pa tudi druga stran. Jaz ne bom nikoli mo- gel igrati jazz-a, ker je moje glas- beno znanje zelo omejeno, ome- jeno na nekaj harmonij, na nekaj akordov. Moja glasba ima prepros- to formo, ki pa jo skušam čimbolj učinkovito uporabiti. Jazz pa je mnogoplasten, tako kot karate. In besedila tvojih skladb? Že v osnovni šoli, pa tudi v srednji sem bil recitator, pisal tudi pesmi- ce. In vedno me je zanimalo, ka- ko bi le te tudi predstavil, tako da bi še bolj pritegnil ljudi. Če bi rad nekaj povedal, moraš najti tudi pot. Literarni večeri brez melodij so se mi zdeli prisiljeni. Če sem pa zraven še zapel, je vse oživelo. Kakšna poezija je to, ne vem, pi- šem pač svoje pesmi, ki jih potem še zapojem. Že iz mnogih ust je bilo slišati, da je danes nemogoče v glasbi ustvariti kaj novega? Veš, pravijo, da je v klasični glas- bi bilo že vse povedano. Bach, Mo- zart in ostali, tarn so vse harmoni- je, vse ritmične različice, vse je bilo že ponujeno. Kaj se torej danes dogaja z glas- bo. Skupine se pojavijo na sceni, imajo tri hite in izginejo? Gre za to, da je družba čedalje hi- trejša in ima manj časa zaznava- ti dolga sporočila. Vse je ponuje- no hitro in v skrajšani obliki. Pred- vsem pop glasba je takšna. Poglej, komadi so kratki, dolgi nekje tri minute, no, nekateri celo do pet. Ljudje se dandanašnji prema- lo ukvarjajo z iskanjem zvoka. Poglej, vsak veliki bend je na- redil »zvok«. Beatli so v za da- nes primitivnih razmerah naredili zvok, ki je zapečatil celo zgodo- vino glasbe! Moram pa še poudari- ti, da je pri teh velikih bendih ve- liko k temu zvoku pripomogel pro- izvod z imenom VOX ojačevalec. Vsi ti ljudje so uporabljali VOX - e, predvsem AC - 30. In to je bil po- seben kitarski zvok, ki bo, po mo- je, čeprav je šla proizvodnja ra- kom žvižgat in so poskušali ta pro- dukt posnemati razni Marshalli in Rolandi in ostali, mislim, da bo to zvok, ki bo še iskan in katerega jaz skušam dati v ospredje. Oprosti za tako klasično vpraša- nje. Imaš glasbenega vzornika? Ne bodi presenečena, odgovor je ne. Mislim, da je moj problem preozek vnos glasbenih informa- cij, torej poznavanje glasbe dru- gih izvajalcev, saj sem zelo pozno prišel do prvega radia, ki je lah- ko predvajal kasete oz. cd-je. Na- čin življenja sem imel prej druga- čen, to ni bila taka vrednota. Tega prej enostavno nisem pogrešal. Po eni strani sem dobil instrumente, do glasbenih informacij pa nisem prišel. Je pa gotovo tudi to vpliva- lo na moje izražanje. Lažje sem se zanesel nase in na svoj zvok. Za- nimivo, da sem se najbolj ujel s kantavtorji. Vse je prišlo na moj repertoar ma- lo kasneje, na začetku sem bil bolj pod vplivom jugo-rocka: Azra, Čorba, Bajaga, potem pa so prišli na vrsto tuji klasiki, kot nek pozen odmev, Stonesi, R.E.M., Dire Stra- its... Sedaj črpam tudi ostalo glas- bo vase in v tern uživam. Kaj pa, glede na to da si instru- mentalist, meniš o modernih to- kovih tehna in npr. rejva? No, bega me to, da veliko glasbe- nikov, ki so mi blizu, v tern razpo- znava neke nianse, ki pa se mojim očem, moji duši in srcu še niso od- prle. So ljudje, ki imajo poglob- Ijeno glasbeno znanje in izkušnje, pa odkrijejo v takšni glasbi neke momente, ki jih jaz, žal, ne. Mis- Peter Dirnbek seje rodil 22.08.1975 v Brežicah, kjerje obisko- vai tudi osnovno in srednjo šolo. Njegovo otroitvoje biio prepleteno z mnogimi dejavnostmi, odplesa, igranja na odrskih deskah, do ukvar- janja z glasbo. le dvajset let trenira karate v Karate klubu Brežice,je tu- di nosilec Irnega pasu (II. DAN). 5 kitaroje zacel kot samouk pred de- setimi leti. Od takratje nastopal kot clan skupine Tajfun, kasneje še pet let v uspešni skupini TUMEAVGUSTI, s katero so posneli v njegovem do- mačem studiu VOXenajstavtorskih skladb. Leta 1992 je postal lastnik redkega kitarskega ojacevaka VOXAC-30 in s tern tudi začel zbiranje stare glasbene opreme. Med pomembnejše nastope sodi gotovo na- stop na mariborskem festivalu Lent 2001, kjerje nastopil kot kantav- tor - Peter s kitaro. Pod tem imenom enkrat mesecno igra tudi v mehi- ški restavraciji TAKO'S in tudi na mariborskem ŠTUK-u. Od leta 2002 je v teku nov projekt, ki se imenuje Peter & VOX, kona odru in v studiu so- delujezvečjim številom odličnih glasbenikov. Za njegovo glasbeno pot so znaälni številni nastopi, radi ga povabijo na zasebne zabave. Dela tudi kot ozvotevalec, v ta namenje opravil teiaj za tonskega tehnika. Med predajanjem svojim strastem pa študira pravo. »Jaz sem si vedno drznil sanjati in sem imel jajca živeti svoje sanje.« »Ljudje po svetu imajo iste strahove, iste želje, ista veselja in vsak jih po svoje kaze, zivi, konec koncevpa so vsi iskalci srece, kot mi.« avgust 2003 9 intervju lim, da je pri tej glasbi težko go- voriti o neposrednosti izvajalca. Kar je na nek način podobno tre- nutku, ko so odkriti tehnično kita- ro. Akustika je takrat umrla. Ni bi- lo več tako neposrednega prenosa do poslušalca, je že bit nekakšen posrednik. Seveda je to drugače, glasbenika še vedno močno čutiš. Karate je tvoja ljubezen... Ka- ko pa ti glasba pomaga pri ka- rateju? Trudim se, da bi bilo obratno. Ka- rate treniram dvakrat več časa, že dvajset let, z glasbo se malo bolj resno ukvarjam okoli deset let, se pravi, da večji del mojih spoznanj izvira iz karateja. Ta spoznanja poskušam prenašati na glasbo. Pri karateju sem že dosegel ne- ko stopnjo zrelosti in mojstrstva, v glasbi pa se še pridno učim. Ali si moral kdaj uporabiti silo in svoje znanje karateja izven tek- movalnih blazin? Priznam. (tišina) Bilo je tudi v va- šem časopisu: karateist s črnim pasom pretepel dijake. Po nara- vi nisem najbolj pacifističen. Vča- sih si psihično in fizično pritisnjen v kot, ali pa je oblika nasilja v tvo- jem delu, delal sem tudi kot re- dar. Odre^agiraš, braniš lastno in- tegriteto, lastno zdravje ali pa zdravje bližnjega. V takem položaju sem res že bil in svoje znanje sem uporabil, nisem pa ga zlorabil. Vsak, ki se me je s slabimi nameni dotaknil, je lahko pravzaprav hvaležen, da sem ga prepričal v nesmiselnost nadalje- vanja oz. ima srečo, da imam to- likšno kontrolo nad seboj, da sem ga samo onemogočil. Lahko pa bi se končalo tudi drugače, kar ne bi bilo dobro zanj in seveda tudi za- me ne. Nasilje živi tudi v drugačnih obli- kah, netelesnih. Gotovo. Tudi »intelektualno nasi- lje« je nevarno. Nekdo, ki je su- perioren s svojim intelektom lah- ko človeka prav tako zlorablja, ža- li, ponižuje. Družba pa takega na- silja ne zazna in ne kaznuje pogo- sto. Ker družba poudarja in vzga- ja intelekt, recimo skozi formalno izobrazbo, telo pa ostaja še vedno nekje zadaj. Večina Ijudi noče prestopiti me- je, želijo varnost, ne drugač- nost. Človek oropa samega sebe, če ho- če vedno ostati v varnem svetu, če se oklepa fiksnih idej in razu- ma. Jaz sem si pač vedno drznil sanjati in imam jajca živeti svo- je sanje. Nekateri bi te kmalu obsojali, ker živiš tako »svobodno« živ- Ijenje? Ljudje predalčkajo, ker jim je ta- ko laže. Kot bi imeli neke dosje- je v glavi. Vsemu dajo neko svo- jo vrednost, tako se počutijo bolj varne. Pravzaprav smo podobni računalnikom, no, ali pa oni nam. Ima pa vsak človek svojo zgod- bo. Vsak svojo stvar za izražanje. Ljudje ne najdejo poti do svoje iz- raznosti. Pa vendar vsi z leti počasi zori- mo in iščemo poti do sebe. Seveda, človek se spreminja in raste. In se stara? Ja. In nekateri tega enostavno no- čejo sprejeti. Res mi gre na živ- ce, ko vidim petdesetletnico, ki se obnaša kot bi imela dvajset let. Kot da je zamrznila v tern obdo- bju. Zakaj se ni prepustila toku življenja in dozorela z njim? V tern hitrem svetu tehnologije in mehanične premoči postaja človeško delo že vrednota? Danes avričnosti, prisotnosti člo- veške energije, res manjka. Vze- miva za primer hrano. Recimo.. kompir: mehansko se zaseje, me- hansko se vzgaja, mehansko se pobere, mehansko se olupi, me- hansko se tudi speče, samo še uži- vanje "je nemehansko. Človeško. In potem dobiš raka na želodcu. Hrana je oropana vseh teh člove- ških energij. Razpravljanje o živ- Ijenjski energiji je danes tako po- pularno. Vsi jo iščejo. Jaz jo de- jansko čutim, doživljam in vem, kdaj je prisotna in kdaj ni. Peter, kje si »doma«? Brezina. (izstreli) Doma so mama, oče in sestra. Kaj so tri vrline, lastnosti člove- ka, ki ga imaš rad ob sebi? Gotovo je prva odkritost. Hm, za to pa potrebujem nekaj časa.. Imava čas. Sodiš Ijudi na prvi po- gled? Ne, sodim njihova dejanja. Si optimist? Močan. Ali pa morda že kar idealist? Ne, sem realni optimist. Čeprav ima vsak neko svojo realnost, kaj- ne? Optimist s svojo avtorsko glas- bo. Povej, je občutek, ko nasto- paš s svojimi skladbami, res tako drugačen? Nedvomno. Pri igranju priredb si kot fotokopirni stroj. Pri avtor- ski glasbi pa dobiš veliko ali nič. V vsakem primeru pa ti da oder po- seben utrip. Ko vidiš, da daš neko energijo, neke emocije, in to po- tem dobiš tudi nazaj, ko se vzpo- stavi takšna posebna avtocesta, postaneš kar odvisen od tega. Si že slišal kakšne očitke glede tvoje sedanje glasbene poti? Ja, da se grem glasbeno prostitu- cijo. Pač sem kurba, igram za de- nar, ampak z načrtom - gradim si bazo za odskok. Sodelujem z odlično zasedbo glas- benikov in nova plošča je ravno v nastajanju. Nedavno sem v roke dobil še en iz- ziv, pripraviti se moram na vlogo v mjuziklu Vražje dekle, kar bi zdru- žilo več mojih strasti. Krčani ste s tem projektom gotovo že dobro seznanjeni. Veš, vseeno mislim, da si me poi- skala malo prezgodaj. Da je ta in- tervju malo pred svojim časom. Pri karateju sem gradil samega se- be, v glasbi, o kateri sva se danes toliko pogovarjala, pa se mi nove poti ravno odpirajo. Ne bodi tako skromen. Če Iju- dem toliko daješ, imajo pravico, da te tudi spoznajo. Vsakemu ponujam, naj si ustva- ri svojo podobo o meni. Tak sem, kakršen sem. Veš, ne glede na to, koliko lepih, globokih stvari sem ti nocoj povedal, še vedno sem kdaj hudoben. Do sebe, mogoče tudi do drugih. Tako pač je, v človeku so pozitivna in negativna čustva. Oboje imamo, čeprav tega nikakor nočemo priznati, kar izbrisali bi tista »slaba«. Me pa imajo ljudje vednoma radi, razen tistih, s ka- terimi sem se kdaj tepel, (se na- smehne in odloži kozarec). Najlepša hvala za pogovor, Pet- er. Zdaj pa naj tvoja glasba izpo- ve še vse misli, ki so ostale v zra- ku. Prisluhnili jim bomo. Hvala tebi. Ko sem se vračala domov, sem do- bila še en SMS: »Še dve lastnosti Ijudi, ki se ju prej nisem sporr\- nil: Nesebičnost in tovarištvo. To je pomembno, ja...« Maruša Mavsar Fotosrafije: Nejc Kastner »Se pa pri vsem učiš iz napak. Nekdo ti lahko stokrat rece: 'Pazi glavo', doklerjih ne hoš pošteno dobil po glavi, je pai ne hoš tako pazil.« 10 avgust2oo3 ObzorniK spotikanja NOVA HIŠA, STARE NAVADE... Ponedeljek v letošnjem (!) avgustu, v krškem zdravstvenem domu: Ob 7.10 uri zjutraj oddam zdravstveno kartico v škatlico kot sedma paci- entka v čakalnici. Noge mi bingljajo s široke neudobne klopi kot ostalim, kot denimo starejši ženski, ki stoko zaradi bolečin in nabreklih odebeljenih krčnih žil, ali kot dober meter višjemu možaku. Do »obratovolnega časa« je še 45 minut. Tisti pred menoj so prišliže pred sedmo uro, prva pacientka pove, daje oddala kartico ob 6.00, kerje imela tedaj, na srečo, prevoz. Ca- kalnica se vedno bolj polni in kartice skoraj napolnijo škatlico. Ob 7.35 pripeketa ženska, obrne glavo levo in desno, s pogledom ošvrkne prisotne, privzdigne kartice in svojo položi skoraj na dno. Presneto! Zvrsti se še nekaj tovrstnih pacientov. Očitnoje moja kartica vedno višje. Ob 7.50 odklene sestra vrata ordinacije (seveda brez dobrojutro, brez na- smeška, s pogledom uprtim v t\a), za njo pride mlajša praktikantka in vra- ta se ponovno zapro. Ob 7.55 pride sestra po škatlico (z domnevnim) vrstnim redom in vrata se ponovno zapro. Ob 8.10 uri pride težko pričakovani doktor in ena mam'ca reče: »0, da- nes bo pa prej začel, prejšnjičje šele okoli devetih.« In si oddahne. Z njo tu- di ostali. Prva dva pacienta pokliče sestra ob 8.15, se pravi, da so se štirje pred me- noj. Pa pride en, pa drug možak, pa rnlajsa in starejša ženska, ki karpotr- kajo na sestrina vrata, zbranim nekako v opravičilo: prišli smo le po recept. Dva se res vrneta, ostalih ni. Ob 9.30 uri še vedno čakam in skoraj že v celoti preberem obsežno Sobot- no prilogo. Še vedno sedimo skoraj v enaki zasedbi (prvi čakajoči). Nika- mor se ne premakne in nejevoljno vzdihujemo. Ob lO.uri odide zdravstveno osebje v gosjem redu na zasluženo malico. Zdravnik, za njim sestri, ki še prej pobereta (ponovno) napolnjeno škatli- co. (Tudi meni kruli po želodcu). Ob 10.30 se delegacija vrne na delovno mesto, vzamem v roke še drugo neprebrano Sobotno prilogo, kije prispela včasu mojega dopusta, seveda v upanju, da z branjem nadaljujem doma, brez bingljanja nog! Uraje 11! se vedno me ne pokličejo! Nadaljujem z branjem in kazalci se premikajo. Zlomka! Pa taka organizacija dela! Na psu! Mimogrede, za ob- isk zdravnika žrtvujem enega zadnjih dni letnega dopusta. Vrata se od- pro, sestra pokliče kar tri paciente, mene kajpak ne. Poklicani so prišli do- bri dve uri za menoj! Ura je 12!!! In še vedno nas je nekaj od zjutraj, jutranjih, na tešče, ki ne upamo niti do WC (te bi bili slučajno klicani). Injaz v celoti preberem le drugo Sobotno prilogo, saj sedim v čakalnici ze polnih pet ur in razmiš- Ijam, če me ne bodo nemara kar prenaročili, glede na to, da seje zdrav- niku pravkar iztekel delovni čas. Nato znanec, mesarpo poklicu, privzdig- ne glas, sestra skomigne nevedno z rameni: češ, kaj bi pa radi (sicer pa, le kako bi vedela za vsaj približni vrstni red, če pa pogled še vedno tišči v tla kot noj v pesek). In končno! Verjeli aline, uraje 12.25, ko me, čakajočood 7.10zjutraj,pokličejo v ordinacijo. Zdravnik me takojprepozna in z opravičujočim glasom tarna: »Jao, vročina je neznosna in guzva in...« Ko se nanj vsuje ploha nezadovolj- stva, ki seje kopičila v meni celo dopoldne, še ugotavlja: »Pa vi stejezna«! Jezna? Milo rečeno! Besna! Razočarana! Ob 13.uri, po Šestih urah, zapuščam lepi (!), novi(!) zdravstveni dom, ka- morpa so očitno, žal, prenesli tudi stare delovne navade in razvade. Bol- nim in pomoči potrebnim ljudem novi zidovi in svetleča fasada ne bodo pomagali! Bojana Mavsar V f^^pomnite,...? Na odprtem državnem prvenstvu v plavanju, na katerem je nastopilo 140 plavalcev in plavalk iz štirih držav, so plavalke krškega Celulozarja v postavi Natalija in Anja Repec, Urška Slapšak in* Maša Jovanovič že tretjič zapored osvojile naslov drzavnega prvaka v štafeti z novim državnim rekordom 4.08,44. V ponedeljek, 22. avgusta 1994, je Posavje zajelo hudo neurje z močnim vetrom in točo. Poleg številnih požarov, ki so jih zanetile strele, je neurje zaradi nanosa kamenja in peska oviralo promet na cesti v Krškem, v Brestanici, v gozdu Dobrava pa je veter podrl več dreves. 22. avgusta so v Komunalnem stavbenem podjetju Kostak, začeli uresničevati program lastninjenja. Delež občine v preostalem delu podjetja so ocenili na okoli 21 odstotkov, 47 odstotkov naj bi bilo v lasti Kostaka, preostalih 32 odstotkov pa j v lasti republiških skladov. Po tedanji oceni je bilo 90 % od 260 j zaposlenih pripravljenih vložiti certifikate v podjetje, ki naj bi j do konca meseca začelo poslovati kot delniška družba. i (^PRED19LETI ) I V Posavju je ob polletju od skupno 124 organizacij združenega dela z rdečimi številkami zaključilo poslovanje 12 OZD, med 53 OZD s področja družbenih dejavnosti pa so ob periodičnem obračunu izkazale izgubo le Terme Čatež. Skupna izguba posavskega gospodarstva je bila že za 2,5 krat večja kot leto poprej. V Kostanjevici na Krki so ob prisotnosti številnih gostov in ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji predstavniki investitorja in ameriške firme Westinghouse podpisali pogodbo o graditvi in dobavi opreme za JE Krško. Po tedanjih napovedih naj bi elektrarna začela obratovati konec leta 1978. 9. avgusta so v Krškem pred velikim številom občanov in gostov odprli nov zdravstveni dom. Pozdravni govor je imel predsednik upravnega odbora dr. Matjaž Zupančič, za njim pa še upravnik dr. Jože Čakš. Prve osnutke zgradbe, ki je stala 103 milijone din, oprema pa 17 milijonov din, je konec petdesetih let napravil Vojko Cerovšek. Slavnostni govornik predsednik skupščine občine Krško inž. Franc Dragan pa je med drugim poudaril: »... Zavedam, se, da je učinek te odgovorne zdravstvene službe v veliki meri odvisen tudi od delovnih pogojev...« V Brežicah je zasedal Svet potrošnikov ter ugotovil, da Brežičani že nekaj časa niso zadovoljni s kruhom iz brežiške pekarne. Ne glede na to je svet sprejel. sklep, da se beli kruh podraži pri kilogramu za 2 din ter prav toliko pecivo pri kosu. Na pritožbe brežiških gospodinj, češ da so v zelenjavni trgovini že večkrat morale kupiti gnilo in že malce poškodovano sadje in zelenjavo, so sklenili, naj bi odslej v tej trgovini nudili le sortirano blago. ______ ObzorniK VZAIEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame. •«**? Steves, ^zajenina, d.vl. Vošpjakova ulica JlOOOap^apt, w«>w.vzjqemna.si gospodarstvo Gama Krško se širi v Bosno in Hercegovino Proizvodnja koles y Mostarju se bo začela jeseni Podjetje Gama iz Krškega je na mednarodnem razpisu, ki ga je razpisala vlada Bosne in Her- cegovine, odkupilo tovarno Hekom - hermetički kompresorji v Mostarju, kjer bo krško pod- jetje z oktobrom začelo s proizvodnjo okvirjev za kolesa in koles lastne blagovne znam- ke Calypso, sklenjene pa imajo tudi pogodbe za športno-trgovske hiše po Sloveniji. Skupna vrednost investicije znaša 6,9 milijonov evrov, v podjetju Gama Krško pa načrtujejo, da bo- . do letno naredili dvesto tisoč koles ter phbližno osemsto tisoč okvirjev za kolesa. V mostarskem proizvodnem obra- tu bodo proizvajali samo alumini- jaste okvirje srednjega in višjega ranga, proizvedena kolesa pa bo- do vseh rangov, tudi nižjih. V prvi fazi proizvodnje, ki se začne okto- bra, bodo montirali kolesa, za ka- tere bodo uvažali vse dele, v na- slednji fazi bodo varili okvirje in jih lakirali, v zadnji fazi pa bodo proizvajali še ostale dele za ko- lesa, kot so krmila, sedeži in po- dobno. Trenutno objekt tovarne v izme- ri okrog štiri do pet tisoč kvadrat- nih metrov obnavljajo, montažna linija za kolesa pa je že priprav- Ijena. Do oktobra bo v mostar- skem proizvodnem obratu zapo- slenih 15 ljudi, predvsem domači- nov, ki imajo že kar nekaj izkušenj dela z aluminijem, kasneje pa bo- do zaposlili še dodatnih 50 ljudi. Do zadnje faze naj bi bilo skupno zaposlenih okrog 200 ljudi. V prvih nekaj mesecih se bodo zaposleni predvsem uvajali v delo, z mese- cem februarjem pa v Garni priča- kujejo že ustrezen izdelek, ki bo ustrezal vsem pogojem in bo do- volj kvaliteten, da ga bodo lahko lansirali na trg. Glavnina proiz- vodnje je namenjena predvsem izvozu, saj je slovenski trg pre- majhen oziroma prenasičen. Na- stopiti nameravajo tudi na različ- nih mednarodnih sejmih, najprej predvsem na evropskih, kot sta nemški in italijanski. Gamina blagovna znamka Calyp- so je na slovenskem trgu znana že kar nekaj let, med njihovimi večjimi rednimi naročniki pa sta predvsem Hervis in Spar. Poleg te- ga Gama Krško v Sloveniji ostaja zastopnik in distributer za kompo- nente Shimano (podjetje, ki po- kriva 80 % svetovnega tržišča za kolesarske dele), zastopajo nem- ško blagovno znamko koles Cor- ratec in raznovrstno opremo, kot so gume Kenda, RST vzmetne vili- ce ter še vso ostalo dodatno opre- mo, kot so obutev, oblačila, tlačil- ke, števci in podobno. V podjetju Gama težijo k temu, da lahko ku- pec pri njih dobi vse, od matice do kolesa ali pa kolo kupijo po delih. Hkrati nudijo kvaliteten servis. Njihovi zaposleni se redno vsake pol leta udeležujejo specializacij v Shimanu na Nizozemskem in kot strokovnjaki na področju servisi- ranja koles vodijo tečaje za dru- ge serviserje po Sloveniji. Glavnina proizvodnje koles Calypso je namenjena predvsem izvozu, saj je slovenski trg premajhen oziroma prenasičen. V podjetju Gama Krško načrtujejo, da bodo letno naredili dvesto tisoč koles ter približno osemsto tisoč okvirjev za kolesa. naročena objava ' suHTipna V GAMA d.o.o-l CKŽ135, Krško tel.;O7/40^2*S4O www.gama.si d QAJMJK ObzörhiK avgust2oo3 13 gospodarstvo HANDTE OST opremlja alžirske žitne silose s tehnološko in ekološko opremo Krško podjetje HANDTE-OST, zaščita okotja d.o.o., se ukvarja s proizvodnjo in montažo indu- strijske opreme za čiščenje zraka z vsebnostjo škodljivih delcev, ki nastajajo pri raznih indu- strijskih postopkih. Njihov trenutno največji projekt je montaža sistemov za odpraševanje na 11-ih žitnih silosih v Alžiriji. Na teh objektih bodo namestili skupno 13 suhih žepastih filtrov za odsesovanje prašnih delcev, dela na 9-ih od teh so že uspešno zaključili. V letu 1991 osnovano podjetje HANDTE-OST, ki ima svoje pisarne in delavnico na prostoru nekdanje Kovinarske, trenutno zaposluje 45 ljudi. Proizvodne kapacitete, in- ženiring in razvojni oddelek, ki deluje v povezavi z nemškim part- nerjem, se nenehno nadgrajuje- jo in razvijajo. Izdelki v tej bran- ži se namreč konstantno razvijajo in prilagajajo novim postopkom in tehnologijam industrij, ki uporab- Ijajo njihove naprave. HANDTE-OST je predvsem izvozno naravnano podjetje, saj izvozijo na v glavnem evropska tržišča več kot 90 % svojih kapacitet. Skupaj z nemškim partnerjem HANDTE veliko sodelujejo z nemško avto- mobilsko industrijo, tudi s koncer- ni Daimler-Chrysler, Volkswagen in BMW. Zajivarne teh koncernov iz- delujejo in inštalirajo naprave za mokro filtracijo zraka, za obrate, namenjene končni obdelavi ele- mentov avtomobilskega motor- ja, pa naprave za odsesovanje oljnih hlapov. V krškem podjet- ju izdelujejo tudi biofiltrske na- prave za čiščenje organskih topil za farmacevtsko in livarsko indu- strijo. Kot zanimivost pa lahko do- damo, da so s filtrom, ki očiščuje zrak zelo karcenogenih dioksinov, opremili tudi krematorij v Nemči- ji. Nasploh so njihovi izdelki v raz- ličnih industrijskih panogah priso- tni v Nemčiji, Belgiji, Španiji, Av- striji, Slovaški in Madžarski. Približno 10 % svojih izdelkov pro- dajo na domačem slovenskem tr- žišču, predvsem filtre za asfalt- ne baze. Kot pravijo, pa so potre- be slovenske industrije po sanaci- ji obstoječih in nameščanju novih dstilnih sistemov zaradi strogih predpisov Evropske unije o emi- sijah in koncentracijah škodljivih snovi v zraku vse večje, tako da si v HANDTE-OST-u obetajo več dela tudi doma. Konec junija in v začetku julija pa so v Sloveniji gostili tehnične di- rektorje žitnih silosov iz Alžirije, ki so prišli na strokovno ekskurzijo in izobraževanje o filtrirnih siste- mih in napravah. V Alžiriji namreč pridelujejo visoko kvalitetna žita, predvsenrr pšenico, ki ga v razmer- ju 1:2 menjajo z žitom iz Evrope, Kanade in Avstralije. Svoje žitne silose nameravajo tudi z ekološke- ga vidika spraviti na evropski ni- vo, zato so se odločili nanje na- mestiti naprave za čiščenje zraka, saj pri pretovarjanju žita nastaja- jo ogromne količine prahu. Za Al- žirce je to pilotski projekt, HAND- TE-OST-ove naprave pa so se izka- zale za primeme in konkurenčne ter v celoti izpolnile njihova pri- čakovanja. V Krškem se zato na- dejajo nadaljnjega sodelovanja z Alžirci pri opremljanju žitnih silo- sov z ekološko opremo. Naprava za mokro filtracijo zra- ka v livarni na Slovaškem, ki iz- deluje motorne bloke za Volks- wagen in Audi. Sistem za odpraševanje na žitnem silosu vAlžihji Biofiltrska naprava v nemški livarni naročena objava Ali lahko e Ob tern, ko dobivajo načrti za izgradnjo prve med pet- imi hidroelektrarnami na Spodnji Savi prve otipljivej- še posledice v okolju, naraš- ča tudi število vprašanj, po- vezanih z njimi. V prejšnji številki Posavskega obzorni- ka smo podrobneje predsta- vili načrte za izgradnjo tega objekta, ki bo - kot menijo poznavalci - vplival tudi na vreme in podzemne vode. Vendar se v tern primeru po mnenju naših sogovorni- kov ne gre bati, saj študi- je o vplivih prihodnje elek- trarne na okolje niso poka- zale nikakršnih negativnih vplivov. Megle ne bo več, kot sedaj. Ena od pogostejših bojazni lju- di je, da bi izgradnja elektrarne pomenila pogostejše pojavljanje megle v njeni okolici. »Raziskava o vplivu boštanjske elektrarne na mikroklimo je bila opravljena pred 20 leti. Ključna ugotovitev te raz- iskave je bila, da bodo spremembe v vremenu neznatne. Rezultati nu- meričnega modela in meritev do- ma in v tujini kažejo, da je zaznan vpliv tako majhnega akumulacij- skega jezera predvsem na tem- peraturo zraka v zimskem času in to le ob samem bregu. Tarn je to- rej pozimi moč pričakovati nekoli- ko več megle, da pa bi ta pojav se- gal globlje v okolje, tega zaneslji- vo ne bo«, meni Boris Zupančič, vodja sektorja za aplikativno in tehnično meteorologijo na Agenci- ji za okolje, naslednici nekdanjega hidrometeorološkega zavoda. Podzemne vode bodo narasle. Gradbišče pri Spodnji Savi v Bošta- nju dobiva iz dneva v dan drugač- no podobo in čedalje bolj je očitna razsežnost elektrarne, ki bo v zä- četku leta 2006 že proizvajala pr- ve količine energije. Veliko jamo, v kateri bo stal energetski objekt, z ene strani ščiti visok zid, z druge 14 avgust2003 OtfŽOfiUK gospodarstvo ilektrarna spremeni lokalni eko sistem? pa 14- metrska gradbena »zavesa« pod zemljo. Bo ta zavesa vplivala tudi na gla- dino podzemnih voda? Na to je, kot kaže, težko zaneslji- vo odgovoriti, saj, kot pojasnju- je mag. Zlatko Mikulič, svetova- lec direktorice Agencije za oko- Ije, »na tern območju ni monitor- nih postaj in zato tudi ne poda- tkov o stanju podzemnih voda. Iz zadnje tovrstne raziskave, ki smo jo v agenciji opravili na območju hidroelektrarne Mavčiče na Savi ter splošnih ugotovitev pa je moč sklepati, da bo po zajezitvi reke na območju energetskega objek- ta prišlo do nenadnega dviga rav- ni podtalnice. To se bo zgodilo v relativno kratkem obdobju - v ne- kaj tednih po zajezitvi. Rečni tok se bo na območju elektrarne goto- vo umiril, zato se bo tarn pospeši- lo zamuljevanje rečnega korita in težje pronicanje vode v podzem- na »zbirališča«. Gladino podtalni- ce pa je kljub temu je moč urav- navati in vzdrževati na želeni rav- ni, ključnega pomena pri tern pa je čiščenje dna na zajezitvenem območju.« Zvišanje gladine podtalnice ima lahko načeloma dobre in slabe po- sledice. Dobre, če gladina zago- tavlja bolj zanesljivo oskrbo z vo- do in manjšo »občutljivost« ob- močja v sušnih razmerah, kakrš- nim smo priča letošnje poletje. Slabe pa, kadar je gladina pod- zemnih voda tako visoka, da ob naraslih vodah v rečnih strugah in obilnem deževju samo pospešuje nevamost poplav. Vendar tega, da bi boštanjska elektrarna, ogrozila poplavno var- nost zemljišč ob njej, ne gre pri- čakovati, saj so načrti za izgradnjo samega energetskega objekta in ostale infrastrukture, ki bo zago- tavljala njegovo delovanje, uskla- jeni z najzahtevnejšimi okoljevar- stvenimi merili. Edino, kar je v tern primeru pričakovati, so, kot menijo poznavalci, izboljšave. Kaj natanko predvidevajo načr- ti za ureditev območja elektrarne in kakšne so predvidene posledice gradnje tega objekta? Zdenko Josipovič, projektant v družbi IBE, ki sodeluje pri gradnji hidroelektrarne Boštanj kot glavni projektant celotnega objekta, po- jasnjuje, da bo »zajezitev Spodnje Save na tern območju ustvarjena tako z jezovno zgradbo kot z nasi- pi. Slednji bodo tudi v vlogi zašči- te pred poplavami. Nasipa iz gra- moznega materiala bosta tako na levem kot na desnem bregu Save. Tesnjena s t.i. tesnilno zaveso, ki bo segala tudi skozi propustna tla pod nasipi vse do nepropustne hri- binske podlage v globini 10 metrov pod sedanjo površino območja, kjer bo stala elektrarna. Osnovna vloga tesnilne zavese bo zmanjše- vanje izgube vode iz zajezitve.« Bo njihova postavitev vplivala tu- di na podtalnico, jo bo »zajezila«? »Zaradi tesnitve nasipov in temelj- nih tal pod nasipi s tesnilno zaveso bo ponekod oviran odtok podtalni- ce iz zaledja nasipov v Savo, kar bo na teh mestih povzrodlo dvig gladine podtalnice v območju za nasipi. Vendar je višino dviga pod- talnice s tehničnimi ukrepi (drena- že na zaledni strani nasipov) mož- no regulirati tako, da podtalnica nikjer ne bo ogrožala objektov ali zemljišč«, zagotavlja Josipovič. Poplavna varnost se bo izbolj- šala. Po njegovih besedah, se bo po- plavna varnost izboljšala pred- vsem na območju, kjer je pred- videna izvedba nasipov. Teoretič- no nasipov ne more preliti tudi pri visoki vodi, vendar je dejanska po- plavna varnost za nasipi nekoliko nižja, saj bo ob katastrofalnih vi- sokih vodah območje za nasipi po- plavljeno s spodnje strani jezovne zgradbe, kjer nasipi niso predvide- ni. To še vedno pomeni izboljšanje poplavne vamosti območja za na- sipi. V kraju Kompolje je predvide- na izvedba zaščitnega zidu, ki bo ščitil objekte ob Savi pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let. V ostalem delu bazena, kjer izvedba nasipov ni načrtovana, se poplav- na varnost ne bo spremenila. Ena izmed ključnih faz zasnove vsa- ke hidroelektrarne, torej tudi pri HE Boštanj, je izvedba hidravlič- nih analiz, kjer se na osnovi me- ritev v naravi, matematičnih in fi- zičnih modelov določa vpliv zaje- zitve ter poplavna varnost območ- ja ob zajezitvi. Vplivom na okolje se v primeru gradnje tako obsežnega objekta, kakršen je hidroelektrarna, ni moč ogniti. »Količina vode se bo v za- jezitvi povečala, hitrost toka večji del leta pa zmanjšala, kar bo spre- menilo življenjske pogoje nekate- rih vodnih in obvodnih organizmov, tako rastlin kot živali. To so posle- dice, ki jih ni moč preprečiti, ven- dar pa jih je možno omiliti s pri- mernim gospodarjenjem z vodnim in obvodnim prostorom. Na drugi strani je potrebno omeniti izbolj- šanje življenjskih pogojev za Iju- di, kar bo posledica obnove in re- konstrukcije obstoječih in izgrad- nje novih infrastrukturnih objek- tov, kot so ceste, pa ureditev kri- žišč, sprehajalnih poti in kopališč, zaključi Josipovič. Poročilo o vplivih hidroelektrar- ne Boštanj na okolje, je v sklep- ni fazi priprave. 0 vseh ugotovit- vah zato ni moč soditi, pomenlji- va pa so mnenja nekaterih pozna- valcev, ki napovedujejo izboljša- nje pogojev za razvoj vodnega živ- Ija na tem območju Save in tistih, ki vidijo bistveno prednost izgrad- nje v dokončni ureditvi prepotreb- ne infrastrukture za okolju prija- zen razmah rekreacije ob vodnih površinah. Če bo k temu dodan tu- di dogovor o uporabi vodnega za- jetja ob elektrarni za namakanje kmetijskih površin v sušnih obdo- bjih, ki ga morata skleniti koncesi- onar za izgradnjo (Holding Sloven- ske elektrarne) in lokalna skup- nost, bodo lahko okoliški prebival- ci z izkupičkom koristi od elektrar- ne upravičeno zadovoljni. Gradbena jama na Spodnji Savi pri Boštanju letos poleti. Fotomontaža zajezitvenega območja ObzörhiK avgust2oo3 is gospodarstvo Zaradi suše že za okoli tri imfljarde škode Obdnske komisije za oceno škode v Posavju so do 31. julija prejele nekaj več kot 3400 vlog. Od tega v občini Krško 1188, v brežiški 1404 ter v sevniški občini 853 vlog. Največ škode je prijavljene v nasadih koruze, sadovnjakih in vino- gradih, skupno pa je poškodovanih več kot 23 tisoč hektarjev kmetijskih površin, popisana škoda pa se približuje oko- li trem milijardam tolarjev. Nenormalno visoke temperature, ki so se ponekod v Posavju dvigni- le v avgustovskih dneh celo nad 40 stopinj C, so zažgale še tisto, kar se je do sedaj nekako upiralo suši, saj se ta odraža tudi v gozdovih, pa čeprav so ti dobri zadrževal- niki vode za daljša časovna obdo- bja. Opaziti je že zgodnje rume- nenje listavcev v gozdu, hkrati pa tudi povečane populacije podlub- nikov na smreki, zaradi česar so že do sedaj morali gozdarji posekati 1000 kubičnih metrov smreke, po ocenah pa naj bi bilo še za več kot 500 m3 nesaniranih žarišč. Poleg tega se že sušijo sadike gozdne- ga drevja. Od 18000 posajenih sa- dik v letošnji pomladi jih po oce- nah kar 90 % prihodnje leto ne bo odgnalo, močno so ogrožene tudi sadike iz prejšnjih dveh let. Zara- di splošne oslabelosti vseh osta- lih drevesnih vrst so možni napa- di gliv ter ostalih škodljivcev, ki se v kritičnih razmerah hitro razmno- žijo, zaradi česar lahko tudi gozd postane ogrožen. Škoda zaradi po- manjkanja vode je iz dneva v dan večja tudi v vinogradništvu. Po pr- vih ocenah naj bi bil izpad med 20 in 80 % normalne letine. Do velikih razlik na bizeljsko- sremiškem vi- norodnem območju prihaja zara- di lastnosti tal, razvitosti korenin in obremenitve trte. Kakovost bo prizadeta že zaradi motene pre- snove in visok ph bo povzročal do- datne težave v vrenju mošta, za- radi česar vino po vsej verjetno- sti ne bo imelo tipičnega značaja, vinogradniki pa se že pripravljajo na ločeno trgatev močno in manj prizadetega grozdja. Na zelo suš- nih tleh bo tudi sarra trta priza- deta zaradi črpanja zalog iz lesa in korenin za potrebe dozoreva- nja grozdja, posledice pa se bo- do odražale v večji občutljivosti na bolezni in zimsko pozebo ter v slabšem odganjanju spomladi ali celo v odmiranju trsov. Kakor pra- vijo v Zvezi društev vinogradnikov ob VTC, bi bilo trte še mogoče re- šiti, v-kolikor bi padlo denimo 30 litrov dežja na kvadratni meter, prevelika količina dežja pa bi pri- spevala k pokanju grozdnih jagod in gnitju. V poljedelstvu je največ škode povzročene na travni tuši, kar se kaže že v večjem pomanjka- nju vuluminozne krme v živino- reji, predvsem pa je visok izpad pridelka koruze. Po podatkih ag- rometeorologov naj bi znašal pri- manjkljaj pri koruzi kar 120 l vode na m2. Pridelek krmnih in krušnih žit je rekordno nizek in več kot 50 % pridelka je razvrščenega v niž- ji, B razred, še nižji pa je pridelek jarih žit, kjer je precej njiv osta- lih nepožetih zaradi velikih izpa- dov. Tudi krompir so pridelovalci predčasno pobirali z njiv, nenama- kane vrtnine so prizadete tudi do 60%, najbolj na Krškem polju, kjer je vrtnine poškodovala tudi toča, pereč problem pa je tudi vsebnost visokih količine nitratov in pestici- dov v vrtninah, Sušno obdobje tudi ni naklonjeno sadjarjem, ki že nekaj let nima- jo normalnih pridelkov: pred tre- mi leti je pridelek oklestila su- ša in huda vročina v avgustu, le- ta 2001 in deloma tudi v letu 2002 jih je prizadela spomladanska po- zeba pa tudi toča, zaradi letoš- nje pripeke in pomanjkanja pada- vin po ocenah mnogo dreves celo ne bo preživelo, vprašljiv je cvet- ni nastavek za naslednje leto. Že plodovi češenj so bili drobnejši in zorenje hitrejše, breskev je bilo le za polovični pridelek, hruške se ne debelijo in pri glavni sorti, hruški Viljamovka, se pojavljajo že ožigi na plodovih. Nič druga- če ni pri jablanah, kjer je priča- kovati le malo jabolk prvega ka- kovostnega razreda, največji od- jemalec Fructal pa je že sporočll, da letos ne bo jabolk za industrij- sko predelavo. Bojana Mavsar II BRESTANICA, hse Hoiärng Sftwwste efe***me ä 0.0. PROIZVODNJA - JULIJ 2003 VIR PROIZVODNJA PORABAGORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKI BLÖK 1 347.943 kWh 0 Sm3 122.235 kg PLINSKIBLOK2 1.835.973 kWh 770.924 Sm3 17.506 kg PLINSKI BLÖK 3 689.174 KWh 241.283 Sm3 40.615 kg PLINSKI BLÖK 4 13.961.000 kWh 4.352.513 Sm3 116.300 kg PLINSKI BLÖK 5 22.062.000 kWh 6.467.196 Sm3 492.300 kg PARNATURBINA1 • 49.210 kWh PARNATURBINA2 892.202 KWh MERITVE EMISIJ - JULIJ 2003 V.R GOR.VO S°* N?» C° mg/m3 mg/m3 mg/m3 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKIBLOK4 ZP 0 70.5 100 1 100 MIX 4 85 125 4 100 PLINSKI BLÖK 5 ZP 0 59 100 1 100 ZP - zemeljski plin MIX - zemeljski plin + kurilno olje i6 avgust2oo3 ObzorniK reportaža Na trasi bodoče avtoceste skozi krško občino že od 30. junija potekajo arheološka iz- kopavanja pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma njego- ve Ijubljanske območne enote. Pod vodstvom Borisa Vičiča iz omenjenega zavoda dela skupno na petih terenih, od Velikega dola v Krakovskem gozdu na zahodu do Skopic na vzhodu, približno 150 Ijudi, od tega 20 arheologov, ostalo pa je tehnični kader ter dijaki in študentje. Doslej so pri Drnovem našli nekaj lepo ohranjenih rimskih grobov, pri Veli- ki vasi pa ostanke stanovanjskih hiš ter ostanke kulture žarnih grobišč, še precej starej- še od antičnih najdb. Zaradi neposredne bližine Drno- vega oziroma znane rimske nasel- bine Neviodunum je bilo pričako- vati kar lepa odkritja, vendar raz- iskovalci v prvih tednih dela na- nje niso naleteli. V zadnjih ju- lijskih dneh pa so na obeh stra- neh ceste Drnovo - Cerklje ob Kr- ki našli nekaj grobov, ki jih arhe- ologi datirajo v 2. stoletje našega štetja oziroma v razvito dobo Ne- viodunuma. Ena od najdenih grob- nic tik ob omenjeni lokalni cesti je bila povsem nedotaknjena, v njej je bil celoten grobni inven- tar: dve skledasti žari s pepelom umrlih ter pivsko posodje. Na pol- ju na drugi strani ceste pa so na- šli nekaj grobov, katerih kupole so bile porušene oziroma najverjet- neje preorane, notranjost pa iz- praznjena, ostali so le fragmen- ti keramike. Sicer pa arheologe bolj kot vsebi- na grobov zanima logika in tloris njihove postavitve ob južni vpad- nici v to antično mesto, nam je povedal vodja izkopavanj na tej lokaciji Matjaž Novšak iz enega od treh zasebnih arheoloških podjetij v Sloveniji Arhej Sevnica. Iz najdb v grobnicah raziskovalci ugotav- Ijajo tudi socialno strukturo in status pokopanih. V bližini Velike vasi, natančneje v Velikem dolu na obronku Krakov- skega gozda, pa so našli ostanke rimske arhitekture. Najprej so do- mnevali, da gre za temelje delav- nic oziroma nekakšne »industrij- ske cone«, zdaj pa bolj kaže na to, da ostanki pripadajo stano- vanjskim hišam s kmetijskimi po- slopji. Lastniki teh stavb so bili po vsej verjetnosti kar premož- ni, saj so lepo vidni nizki stebrič- ki, ki so služili kot nosilci talnega sistema ogrevanja, rimske različi- ce »centralne kurjave«. Glede na njeno oddaljenost najdbe od sre- dišča Neviodunuma je možno skle- pati, da so bila poslopja zgraje- na v poznejši dobi tega antične- ga mesta. Nekaj 100 metrov vzhodno, tik ob Veliki vasi, pa so pod vodstvom znanega angleškega arheologa Phila Masona našli ostanke kul- ture žarnih grobišč, ki pripadajo starejšemu obdobju, verjetno kar času prehoda iz 2. v 1. tisočletje pred našim štetjem. Tu gre pred- vsem za ostanke keramike, grad- benega materiala, stekla, pa tu- di kosti. Arheologi izkopavajo le po pasu predvidenega cestnega posega, torej želijo odkriti tisto, kar bo z gradnjo avtoceste verjetno za vedno uničeno. Obenem pa želi- jo čimveč starodavnih ostankov ohraniti nedotaknjenih za prihod- nje rodove, ki bodo s še boljšo tehnologijo morda le uspešnejši. Po pogodbi z DARS-om imajo še do konca leta čas, da dokončajo svo- je delo, zato upajo na še kakšno večje odkritje. Kot pravi Novšak, upajo predvsem na kaj novega, saj če bi vnaprej vedeli, kaj jih bo doletelo, ne bi bili raziskovalci, ki se predajajo naključjem. Peter Pavlovič Povsem nedotaknjen rimski grob tik ob cesti Drnovo-Cerklje ob Krki Med ostanki rimske hiše je s.cet. tudi ostanke talnega ogrevanja Skledasta žara in sežgani ostanki kosti pokopanih iz zgornje grob- nice ObzorniK v aVgust2oo3 17 lilfiri iKijMm imn »hnUnti« V organizaciji krške izpostave Sklada za kulturne dejavnosti so v petek, 22. avgusta 2003, na gradu Rajhenburg odprli dolgo pričakovano razstavo fotografij Boštjana Colariča z naslovom Devetdeseta. Izbrane in na ogled postavljene fo- tografije so pravzaprav svojevrst- no pričevanje družabnega, še po- sebno zabavnega življenja devet- desetih let minulega stoletja, ka- kor jih je tedaj doživljal mladi Boštjan skupaj s svojimi vrstni- ki. Mozaik fotografij prikazuje po- snetke izvajalcev tako imenovane jugo-scene, nekaterih tedaj zelo popularnih slovenskih in celo tujih glasbenikov. Posebno dokumentar- no vrednost pa imajo za naše oko- Ije posnetki domačih, krških ozi- roma posavskih skupin in izvajal- cev, ki jim je avtor sledil kot Ijubi- telj glasbe in dobrega žura. Ljubi- teljstvu je kmalu sledilo honorar- no angažiranje v vlogi fotorepor- terja pri lokalnih medijih, temu pa številne druge medijske vloge in naloge. Boštjan Colarič se je preizkusil kot fotograf in dopisnik, novinar Našega glasa, napovedovalec, mo- derator, urednik radijskega pro- grama na radio Sraka, radiu Sev- nica in posebej na radiu Brežice, kjer si je pridobil lep krog poslu- šalcev z oddajo Zmešnjava. Sledi- lo je delo na področju grafičnega oblikovanja in urednika fotografi- je pri Posavskem obzomiku, kjer je sodeloval že pri njegovih začet- kih, zdaj pa ustvarja podobo vsake nove številke, poleg tega pa tudi drugih tiskanih edicij. Bil je ključ- na tehnična oseba, v skupini, ki je jeseni 2001 začela pripravljati in oddajati program TV Krško. Čeprav je fotoaparat v veliki me- ri zamenjala kamera (poskusil se je tudi z dokumentarnim filmom), Boštjan pravi, da so mu bile in ostale fotografske izkušnje izred- no dragocene, saj so mu v veliko pomoč pri vsem, kar zdaj počne. Njegovo veliko radovednost in že- Ijo po spoznavanju in predvsem preizkušanju vedno novega potr- juje tudi odločitev, da se ob ob- sežnem samoizpopolnjevanju, iz- obražuje tudi formalno. Zato je bil med prvimi študenti nove Aka- demije za multimedije v Ljublja- ni, kjer uspešno združuje svoje iz- kušnje s teoretičnimi in praktični- mi znanji, le-te pa nesebično pre- naša tako sodelavcem, kolegom in prijateljem, ki so Boštjanovo raz- stavo na otvoritvi v petek še po- sebno toplo sprejeli. S.M. AijiStnKluvx>lKekzrto KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM ,C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposo- jevališčeKOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Izognite so gneči v knjižnici Dolgo vroče poletje se počasi poslavlja. Prihaja jesen z vsemi darovi in ob- veznostmi. Poleti segajo ljudje največ po bolj sproščujočem in nezahtevnem branju. S septembrom in začetkom šolskega leta se bralni seznami precej spremeni- jo, potrebno bo začeti brati knjige za obvezno branje, spet bo treba seči po studijski in strokovni literaturi. Kar tudi pomeni, da bo v knjižnici večja gneča. Statistike kažejo, da se v največjih konicah pri izposojevalnem pul- tu zvrsti več deset uporabnikov, kar pomeni, da imamo zaposleni čedalje manj časa da bi se zares posvetili vsakemu posamezniku. Kljub temu se tru- dimo in si želimo, da bi se uporabniki v knjižnici počutili dobro, da bi vsak- do našel tisto po kar je prišel in da bi odšel iz knjižnice zadovoljen in se še velikokrat vrnil. V tem prispevku preberite, kako se lahko z bolj samostojno uporabo knjiž- nične ponudbe uporabniki sami izognete gneä in slabi volji. S pomočjo računalnika sami poglejte kje stoji knjiga na polici. Obstajata dve verziji programa za iskanje: terminalska in spletna. Program za iskanje knjig je uporabniku prijazen, poleg računalnikov so tudi navodila za iska- nje, vedno smo Vam za pomoč in nasvet na voljo tudi zaposleni v knjižni- ci. Ko boste na računalniku našli pravo knjigo bo v zapisu spodaj označe- no, če je prosta ali izposojena. Če je knjiga prosta, si prepišite UDK in poiš- čite knjigo v polici. Videli boste, da so vse police označene z UDK številka- mi in med tem velikim številom knjig ima vsaka knjiga točno določeno me- sto kje mora stati. Če ne veste naslova knjige, ali iščete gradivo z določeno temo, si lahko pomagate z iskanjem po ključnih besedah. Mogoče boste na- šli še več kot ste pričakovali. Opažamo, da veliko ljudi pride v knjižnico mimogrede in nimajo veliko ča- sa za brskanje po policah, ali nimajo prave ideje kaj bi brali. Takrat človeku težko pride v roke tista »prava« knjiga. Za take smo v avli pripravili voziček na katerega zlagamo knjige, ki smo jih dobili ravnokar nazaj. Ustavite se in poglejte, mogoče bo med njimi knjiga, ki si jo boste še za dolgo zapomnili. Priporočajte jo potem še komu! Ko ste si nabrali vse kar ste potrebovali stopite do knjigomata. Čeprav je to računalnik, je prijazen, vljuden in preprost za uporabo. Pritisnite 1, če si želite izposoditi ali 2 če želite vrniti knjige. Naprej vas bo vodil knjigomat sam. Ko zaključite pritisnite »lojtro« (#). Rok za vmitev gradiva se je že približal, vi bi pa gradivo še radi imeli doma. Pokliäte avtomatski odzivnik (01 563 4907, 031 909 007), sledite navodilom in če ni gradivo rezervirano ali ima omejen rok izposoje, mu boste rok vr- nitve lahko podaljšali še za dva tedna, kadarkoli, 24 ur na dan. Še več mož- nosti imate, če obiščete knjižnico preko interneta (http://sikkrs.kk.sik.si). Gradivu lahko podaljšate rok vrnitve, lahko pa tudi brskate med knjigami in si jih naročite (čakale vas bodo pri izposojevalnem pultu) ali rezervirate, če so vse izposojene. Čas mineva čedalje hitreje in zgodi se, da sploh ne opazite kdaj je minilo, in do knjižnice pridete prepozno. Novih knjig si sicer ne boste mogli izposo- diti, stroškom za zamudnino se pa lahko izognete tako, da knjige ki jih vra- čate vnete v nabiralnik pri vhodu v knjižnico. Tudi v izposojevališču v Kosta-. njevici na Krki je nabiralnik za vračanje gradiva, ki je bilo izposojeno tarn. Nabiralnik je pri zadnjem vhodu v stavbo. Upamo, da boste tudi Vi začeli uporabljati katero od zgoraj naštetih mož- nosti in se tako izognili gneä. Vemo pa, da vsa tehnologija ne more nado- mestiti prijazne besede in pomoči človeka. Kljub vsej gneči in pomanjkanju prostora pa zaposleni v knjižnici želimo, da bi lahko pomagali vsakomur pri- ti do želenega gradiva ali informacije, ki bi mu koristila pri delu ali učenju. Ali pa, da Vam bomo predlagali knjigo, v kateri boste našli veliko pozitivne- ga in Vas bo spravila v dobro voljo. Alenka Žu$ič Jakovina ObzörniK v avgust2oo3 19 iz občine Krsko Mestni avtobus v Krškem Izletnik Celje v sodelovanju z Ob- čino Krško začenja 1. septembra z vožnjami mestnega avtobusa v Kr- škem. S tovrstno prometno pove- zavo starega mestnega jedra Kr- škega z Vidmom in Spodnjim Gri- čem - Leskovcem, želi Občina Kr- sko prispevati k oživljanju starega dela mesta, ki je po preselitvi ve- likega dela trgovske ponudbe ter zdravstvenih ustanov na obrobje mesta ostalo nekoliko izpraznjeno in odrezano od ostalih dveh sre- dišč, Obenem pa je namen uredit- ve mestnega prometa omogočiti meščanom Krškega in ostalim ob- čanom poceni in varen prevoz po območju mesta Krško. Predvsem tisti brez lastnega prevoza, pa se- veda tudi tisti, ki se po mestu ne- radi vozijo s svojim osebnim vozi- lom, bodo avtobus lahko izkoristili za prevoz na delo ali po različnih opravkih, npr. v zdravstvenih usta- novah, na upravni enoti, občini in ostalih uradih, v nakupovalnih sre- diščih, na pokopališču.... Posebej za ta namen je Izletnik Celje nabavil Mercedesov mini- bus, ki bo imel 13 sedišč in 12 sto- jišč. Avtobus bo ktimatiziran, udo- ben za vožnjo in varen, njegova nizkopodna izvedba pa prilagoje- na posebnim potrebam starejših, invalidov in mamic z otroškimi vo- zišči, posebno kar se tiče vstopa, gibanja po vozilu ter izstopa. Vozi- lo trenutno sestavljajo v podjetju AS v Domžalah, v Krško pa bo pri- spelo prihodnji ponedeljek. Mestni avtobus bo vozil vsak dan, razen nedelj in praznikov od 6.30 do 18.20 ure. V tern času bo opra- vil 13 krožnih voženj (vsako uro eno vožnjo) na relaciji Videm - staro Krško - Leskovec in nazaj na Videm. Postajališč bo predvidoma 29, tako da bo prevoz omogočen čim večjemu številu občanov, av- tobus pa čim bolj izkoriščen. Na- tančen potek linije, postajališča in vozni red so v prilogi. Prvi teden septembra (1. - 6. 9.) bo mestni avtobus Krško iz vozil brezplačno. Potem bo vozovnica za eno vožnjo na katerikoli relaci- ji 100 SIT, potniki pa jo bodo pla- čali na avtobusu samem. Na avto- busni postaji na Vidmu bodo na voljo tudi mesečne vozovnice (s fotografijo) po ceni 2000 SIT. Pou- dariti je potrebno še, da bodo po- tniki z nakupom vozovnice za čas vožnje tudi nezgodno zavarovani. Izvajalec prevozov mestnega pro- meta Krško Izletnik Celje se obve- zuje, da bo zagotovil 100 % red- nost in zanesljivost voženj. Tudi v primeru izpada omenjenega mini- busa-bo zagotovil nadomestno vo- zilo, tako da bo mestni promet v Ivan Petrišič, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu občine Krško in pobudnik projekta mestni avto- bus v Krskem Plan vožnje KRŠKO HOČEVARJEV TRG ¦ KRŠKOOB KRŠKO AVTOLINEi KRŠKO APOLON KRŠKO ZATON KRŠKO SMF. NARPEL KRŠKO GRIčl LESKOVEC CERKEV " LESKOVEC GMAJNA™ LESKOVEC VOGLAR ¦LESKOVEC POŠTA KRŠKO ZDR.DOM Jr r ILESKOVEC POKOPALIŠČE ¦krško kovinarska m KRŠKO SP.GRIČ POKOPALIŠČE KRŠKO MOST AP KRŠKO KRŠKO TRŽNICA KRŠKO SOLA ¦ KRŠKO RESA STARA VAS IZlEMIIk OP /• 20 avgust2003 ObzorniK iz občine Krško vsakem primeru nemoteno pote- kal. Projekt rnestni avtobus Kr- ško bo poskusno obratoval 6 me- secev. Če bo potnikov dovolj ozi- roma njihov trend v porastu (če se bo avtobus »prijel«), bosta ObČina Krško in Izletnik Celje nadaljevala s takšno obliko javnega prometa. Sodelovanje na tem področju bo- sta uredila s podpisom koncesijske pogodbe za izvajanje mestnega. V primeru, da bo poskusni projekt neuspešen, bodo tovrstni prevo- zi po Krškem ukinjeni.Predvideni stroški obratovanja mestnega av- tobusa Krško so 1,5 mio SIT me- sečno. Stroški bodo kriti s prodajo vozovnic. Razliko bo v višini dveh tretjin pokrila Občina Krško, tret- jino pa Izletnik Celje. Občina Krško želi z mestnirn avto- busom v življenje v mestu in okoli- ci prinesti novo kvaliteto v skladu s sodobnimi standard!. Javni pre- voz bo namreč razbremenil zgoš- čen promet v mestu, olajšal te- žave s parkiranjem osebnih vozil, predvsem pa prispeval k večji var- nosti v prometu. Mercedesov minibus ima 13 sedišč in 12 stojišč. Avtobus je klima- tiziran, udoben za vožnjo in varen, njegova nizkopodna izvedba pa prilagojena posebnim potrebam starejsih, invalidov in mamic z otroskimi vozišči, posebno kar se tiče vstopa, gibanja po vozilu ter izstopa. Vozilo trenutno sestavljajo v podjetju AS v Domžatah, v Kr- ško pa bo prispelo prihodnji ponedeljek. (fotosrafija iz kataloga) »Prvi teden septembra (1. - 6.9.) bo mestni avtobus Krško iz vozil brezplačno. Potem bo vozovnica za eno vožnjo na katerikoli relaciji 100 SIT, potnikipajo bodo plačali na avtobusu samem. Na avtobusni postaji na Vidmu bodo na voljo tudi mesečne vozovnice (s fotogrofijo) po ceni 2000 SIT. Postaje DDDDDDDDDDDDD Km Postajališča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 0 KRŠKOAP 6:30 7:30 8:30 9:30 10:30 11:30 12:30 13:30 14:30 15:30 16:30 17:30 18:30 1 STARAVAS 6:32 7:32 8:32 9:32 10:32 11:32 12:32 13:32 14:32 15:32 16:32 17:32 18:32 2 KRŠKORESA 6:35 7:35 8:35 9:35 10:35 11:35 12:35 13:35 14:35 15:35 16:35 17:35 18:35 3 KROKOŠOLA 6:36 7:36 8:36 9:36 10:36 11:36 12:36 13:36 14:36 15:36 16:36 17:36 18:36 4 KRŠKOZATON 6:39 7:39 8:39 9:39 10:39 11:39 12:39 13:39 14:39 15:39 16:39 17:39 18:39 4 KRŠKOAPOLON 6:40 7:40 8:40 9:40 10:40 11:40 12:40 13:40 14:40 15:40 16:40 17:40 18:40 5 KRŠKOOB 6:42 7:42 8:42 9:42 10:42 11:42 12:42 13:42 14:42 15:42 16:42 17:42 18:42 5 KRŠKO HOČ.TRG 6:44 7:44 8:44 9:44 10:44 11:44 12:44 13:44 14:44 15:44 16:44 17:44 18:44 5 KRŠKOAVTOLINE 6:46 7:46 8:46 9:46 10:46 11:46 12:46 13:46 14:46 15:46 16:46 17.46 18:46 6 KRŠKO SMF.NARPEL 6:48 7:48 8:48 9:48 10:48 11:48 12:48 13:48 14:48 15:48 16:48 17:48 18:48 7 KRŠKOGRIČ 6:51 7:51 8:51 9:51 10:51 11:51 12:51 13:51 14:51 15:51 16.51 17:51 18:51 8 KRŠKOZDR. DOM 6:53 7:53 8:53 9:53 10:53 11:53 12:53 13:53 14:53 15:53 16:53 17:53 18:53 8 KRŠKO KOVINARSKA 6:54 7:54 8:54 9:54 10:54 11:54 12:54 13:54 14:54 15:54 16:54 17:54 18:54 9 LESKOVEC POKOP. 6:55 7:55 8:55 9:55 10:55 11:55 12:55 13:55 14:55 15:55 16:55 17:55 18:55 9 LESKOVEC POŠTA ¦ 6:57 7:57 8:57 9:57 10:57 11:57 12:57 13:57 14:57 15:57 16:57 17:57 18:57 9 LESKOVEC CERKEV 6:58 7:58 8:58 9:58 10:58 11:58 12:58 13:58 14:58 15:58 16:58 17:58 18:58 10 LESKOVEC GMAJNA 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 11 LESKOVEC VOGLAR 7:02 8:02 9:02 10:02 11:02 12:02 13:02 14:02 15:02 16:02 17:02 18:02 19:02 11 LESKOVEC POŠTA 7:03 8:03 9:03 10:03 11:03 12:03 13:03 14:03 15:03 16:03 17:03 18:03 19:03 11 KRŠKOZDR. DOM 7:04 8.04 9:04 10:04 11:04 12:04 13:04 14:04 15:04 16:04 17:04 18:04 19:04 12 KRŠKO SP.GRIČ POKOP. 7:05 8:05 9:05 10:05 11:05 12:05 13:05 14:05 15:05 16:05 17:05 18:05 19:05 13 KRŠKOZATON 7:08 8:08 9:08 10:08 11:08 12:08 13:08 14:08 15:08 16:08 17:08 18:08 19:08 13 KRŠKOAPOLON 7:09 8:09 9:09 10:09 11:09 12:09 13:09 14:09 15:09 16:09 17:09 18:09 19:09 14 KRŠKOOB 7:11 8:11 9:11 10:11 11:11 12:11 13:11 14:11 15:11 16:11 17:11 18:11 19:11 14 KRŠKO HOČ.TRG 7:13 8:13 9:13 10:13 11:13 12:13 13:13 14:13 15:13 16:13 17:13 18:13 19:13 15 KRŠKOAVTOLINE 7:15 8:14 9:14 10:14 11:14 12:14 13:14 14:14 15:14 16:14 17:14 18:14 19:14 15 KRŠKOMOST 7:17 8:16 9:16 10:16 11:16 12:16 13:16 14:16 15:16 16:16 17:16 18:16 19:16 16 KRŠKOTRŽNICA 7:19 8:18 9:18 10:18 11:18 12:18 13:18 14:18 15:18 16:18 17:18 18:18 19:18 16 KRŠKOAP 7:20 8:20 9:20 10:20 11:20 12:20 13:20 14:20 15:20 16:20 17:20 18:20 19:20 ObzöriiiK avgust2oo3 21 iz občine Krško Spremembe hi dopqlnitve prostorskega plana občine Krško V Sloveniji so po letu 1990, še zla- sti po letu 1994, nastale spreme- njene razmere. na področju raz- mejitev pristojnosti urejanja prostora (odnos občina - država). Prav tako so bili spremenjeni go- spodarski, podjetniški, obrtniški, stanovarijski, kmetijski in dru- gi razvojni programi na področju urejanja prostora, pobude obča- nov za gradnje objektov na kme- tijskih zemljiščih ter obveznosti, ki izhajajo iz odloka o spremem- bah in dopolnitvah dolgoročne- ga in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 11/99). Zaradi tega je Ob- čina Krško v letu 2001 začela s ce- lovito vsebinsko spremembo pros- torskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško. V skladu z Zakonom o urejanju na- selij in drugih posegov v prostor, je bil sprejet program priprave, s katerim je bila opredeljena vsebi- na sprememb in postopek pote- ka natoge. Spremembe in dopolnitve prostor- skega plana so obdelane po posa- meznih vsebinskih sklopih. Vsebin- ski sklopi so kmetijstvo, gozdar- stvo, pridobivanje mineralnih su- rovin, energetika, promet, komu- nalna infrastruktura, sistem zvez, urejanje in varovanje vodnega si- stema, naravne vrednote varstvo narave, kultuma dediščina, pose- litev in gospodarski razvoj. Največ vsebinskih sprememb je na podro- čju poselitve, ki na eni strani izha- ja iz upoštevanja določil obvezne- ga izhodišča iz odloka prostorskih sestavin dolgoročnega in srednje- ročnega družbenega plana Repu- blike Slovenije, na drugi strani pa iz individualnih pobud občanov. Iz- hodišče in usmeritev pri načrtova- nju poselitve je, da se razpršena gradnja ne dovoljuje. Na področju gospodarskega in podjetniškega razvoja so predlagane nove povr- šine za gradnjo na območju Drno- vega, in sicer med novim priključ- kom avtoceste Ljubljana Zagreb in gramozno jamo Velika vas. Na ostalih področjih so predlagane spremembe vključene na podla- gi predhodno izdelanih strokov- nih podlagah. Na osnovi razpoložljivih in prido- bljenih gradivih ter smernic pri- stojnih nosilcev urejanja prosto- ra, je pripravljen predlog spre- memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Ob- cine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeroč- nega družbenega plana Občine Kr- ško za obdobje od leta 1986 do le- ta 1990. Predlog sprememb bo s sklepom župana občine Krško jav- no razgrnjen v času od 6. 9. 2003 do 15. 10. 2003. V času javne raz- grnitve lahko predlog sprememb pogledate v prostorih Občine Kr- ško na Oddelku za urejanje pros- tora in varstvo okolja, v delo- vnem času uradnih ur Občine Kr- ško. Predlog sprememb bo možno pogledati tudi na sedežih krajev- nih skupnostih v občini Krško v ča- su, ki ga bodo določile posamezne krajevne skupnosti. V času javne razgrnitve se k pred- logu sprememb lahko podajo pis- ne pripombe in predlogi v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali 22 avgust2003 ObŽOfniK Iz občine Krško pošljejo na Občino Krško - Občin- ska uprava, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, s pripisom: »Pripom- be na predlog sprememb prostor- skega plana«. Rok za pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Podane pisne pripombe in pred- loge, ki bodo prispeli v času jav- ne razgrnitve, bo pripravljavec in načrtovalec prostorskega ak- ta obravnaval ter do njih zavzel stališča. Na podlagi zavzetih sta- lišč se bo predlog sprememb do- potnil v skladu s stališči in pozval pristojne nosilce urejanja prosto- ra, da dajo mnenja k dopolnjene- mu predlogu sprememb. K predla- ganim spremembam si mora pri- pravljavec prostorskega akta pri- dobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so: Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove R Slo- venije Območna enota Brežice, Ministrstvo za okolje in prostor: Agencija RS za okolje - Sektor za vodno gospodarstvo, Uprava za ru- darstvo, Sektor za varstvo narave, Zavod RS za varstvo narave, Sek- tor za varstvo okolja in Urad RS za prostorsko planiranje, Urad za energetiko, Ministrstvo za kultu- ro, Zavod za varstvo kulturne de- diščine Slovenije, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Družba RS za avtoceste, Direkci- ja RS za železniški promet, Upra- va RS za civilno letalstvo, Uprava RS za pomorstvo, Eles Ljubljana, Geoplin Ljubljana, Elektro Celje, Ministrstvo za obrambo Urad za obrambne zadeve in Ministrstvo za gospodarstvo. Po pridobitvi teh mnenj se bo pripravil dokončni predlog sprememb. Pred sprejetjem predloga spre- memb na Občinskem svetu obči- ne Krško si bo morala Občina Kr- ško, ki je pripravljavec prostor- skega akta, pridobiti sklep Vla- de Republike Slovenije, s katerim bo ugotovljena usklajenost spre- memb z obveznimi izhodišči pros- torskih sestavin dolgoročnega pla- na Republike Slovenije in z rešit- vami, določenimi v srednjeroč- nem družbenem planu Republike Slovenije. Predlog sprememb vsebuje bese- dilo odloka in strokovne podlage ter grafične prikaze v kartograf- skem delu sprememb prostorske- ga plana. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave predloga sprememb v krajevnih skupnostih v občini Krško. Javna obravnava v: 1) Krajevni skupnosti Koprivnica bo v torek, 9.9.2003, ob 18,00 uri, 2) Krajevni skupnosti Senovo bo v sredo, 10.9.2003, ob 18,00 uri, 3) Krajevni skupnosti Brestanica bo v četrtek, 11.9.2003, ob 18,00 uri, 4) Krajevni skupnosti Rožno - Presladol bo v ponedeljek, 15.9.2003, ob 18,00 uri, 5) Krajevni skupnosti Zdole bo v torek, 16. 9.2003, ob 18,00 uri, 6) Krajevni skupnosti Dolenja vas bo v sredo, 17.9.2003, ob 18,00 uri, 7) Krajevni skupnosti Krško polje bo v ponedeljek, 22.9.2003, ob 18,00 uri 8) Krajevni skupnosti Veliki Podlog bo v torek, 23.9.2003, ob 18,00 uri, 9) Krajevni skupnosti Podbočje bo v sredo, 24.9.2003, ob 18,00 uri, 10) Krajevni skupnosti Kostanjevica bo v ponedeljek, 29.9.2003, ob 18,00 uri, 11) Krajevni skupnosti Raka bo v torek, 30.9.2003, ob 18,00 uri, 12) Krajevni skupnosti Sen use bo v sredo, 1.10.2003, ob 18,00 uri, 13) Krajevni skupnosti Leskovec bo v ponedeljek, 6.10.2003, ob 18,00 uri, 14) Krajevni skupnosti Veliki Trn bo v torek, 7.10.2003, ob 18,00 uri, 15) Krajevni skupnosti Gora bo v sredo, 8.10.2003, ob 18,00 uri, 16) Krajevni skupnosti Krško v ponedeljek, 13.10.2003, ob 18,00 uri. Prostor, kjer bo javna obravnava, določi Krajevna skupnost. OHsk dalegacije Združenja rezervistov iz pobratene občine Obrigheim Občini Krško in Obrigheim že več kot 20 let plodno so- delujeta na različnih področjih. Pred štirimi leti pa se je na pobudo županov obeh občin to sodelovanje raz- širilo tudi na vojaško področje. Tako sta začela sodelo- vati Občinsko združenje slovenskih častnikov Krško in Reservistenkameradschaft (Združenje rezervistov) iz Obrigheima, ki se srečujejo vsako leto. Letos je občino Krško obiskala desetčlanska delegacija omenjene- ga združenja pod vodstvom njihovega predsednika Bernda Knau- sa. Ogledali so si Nuklearno elektrarno Krško, posavski muzej Bre- ' žice, razstavo zbirke vojaških oblačil in oznak Borisa Jevsnika v vo- jašnici Cerklje, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici in Kostanjevi- ško jamo, obiskali Poklicno gasilsko enoto Krško in Prostovoljno ga- silsko društvo Krško. Seznanili so jih tudi s sistemom zaščite in re- ševanja v občini Krško. Na zakljucnem srečanju je predsednik Občinskega združenja slo- venskih častnikov (OZSČ) Krško Borut Angeli predsedniku RK Obrig- heim Berndu Knausu izročil Listino častnega člana OZSČ Krško za vzorno sodelovanje in poglobljeno krepitev odnosov med združe- njema. F.Ž. Delegacija iz Obrigheima na obisku v NEK. Foto: Branko Petan ObžorniK aVgust2oo3 23 iz občine Krško S septembrom višje oene vrtcev Krški občinski svet je na izredni avgustovski seji z vrsto razprav in polemik sprejel sklep o dvigu cen otroških vrtcev. Krški občinski svet je sicer o dvigu cen programov razpravljal že v mesecu juli- ju, a ker je bil, kakor se je izkazalo, predlog stranke Nova Sloveni- ja, da se cene dvignejo za največ uradno stopnjo priznane inflaci- je - nezakonit, so morale članice in člani občinskega sveta prekiniti enomesečni dopust v mesecu avgustu in o tem ponovno odločati na izredni seji. A zadeva je veliko botj kompleksna, kakor je nemara videti in konec koncev Občina Krško, kot ustanoviteljica osmih vrt- cev na svojem območju, v zgodbi ni grešen kozel, saj metodologi- jo cen programov v vrtcih določi država oziroma minister, ki je pri- stojen za predšolsko vzgojo. Občina Krško kakor tudi ostale obči- ne pa je tista, ki mora iz svojega, lokalnega proračuna plačati raz- tiko med ptačilom staršev različnih plačitnih razredov in ceno pro- gramov v vrtcu. In v občini Krško znašajo ptačila staršev v povpre- čju približno 24 odstotkov cene programov, ostaio, se pravi kar 76 odstotkov cene, pa mora zagotoviti Občina Krško ali povprečno 45 milijonov tolarjev vsak rnesec ali okoli 550 milijonov tolarjev letno. S prvim septembrom se bodo cene programov za otroke od 1. do 3. leta starosti tako poviŠale za povprečje vseh vrtcev 11,7 odstotkov, program za starost otrok od treh do šestih let, z varstvom do šest ur, se bo povišal le v vrtcu Senovo, plačilo programa otrok od treh do šestih let z varstvom nad 6 ur dnevno pa se zvišuje za povprečno 2,3 odstotka. Ker se cene programov zaradi velikosti oziroma števi- la otrok in zaposlenih med vrtci razlikujejo tudi za več kot 16.000 tolarjev, denimo v krški občini je najdražji vrtec Krško in trenutno najcenejši vrtec pri OS Senovo, je občinski svet sprejel tudi sklep, da se bodo cene na nivoju občine postopoma izenacevale. Do 1. ja- nuarja 2004 naj bi dosegli, da bo osnova za plačilo staršev, ne gle- de na lokacijo posameznega vrtca, najnižja cena vrtca v občini Kr- ško, razliko pa bo doplačala občina. Pravzaprav pa je največ raz- prav teklo na račun Vrtca Krško. O že dalj časa trajajočih neureje- nih odnosih in nesporazumih v kolektivu, zaradi Cesar so se tudi že pojavile težnje po odcepitvi dolenjevaške enote Tonček. Razpravljali pa so tudi o tem, kako racionalizirati stroške tega vrt- ca, denimo z ukinitvijo katere od dislociranih enot v mestu, da bi računovodstvo prevzel računovodski servis ali pa da naj bo poda- Ijšan obratovalni čas krškega vrtca dodatno plačan. B.M. Vaške igre ob velikem šmarnu 15. avgusta so krajanke in krajani KS Koprivnica obeležili krajev- ni praznik. Tako kot vsako leto so ga tudi letos obeležili s sloves- no mašo s procesijo v Marijini cerkvi, popoldne pa je Turistično društvo Koprivnica organiziralo že tradicionalne vaške igre na Iz- letniški kmetiji Vertovšek. Na vaških igrah, ki so vsako leto dobro obiskane, se je pomerilo šest ekip iz Koprivnice, vetrnika, Kladja, Velikega Kamna, Mrčnih sei in Ma- lega Kamna. Z vrečami, napol- njenimi s perjem, so zbijali de- bla, premagovali ovire oblečeni v žaklje, f ant je so z zavezani- mi očmi v samokolnicah mimo ovir prevažali dekleta, sejali so koruzo, z naloženim lojtrni- kom vozili po balonih in s košem nosili vodo. Zmagal je ekipa iz Vetrnika, drugi so bili mladi z Malega Kamna, tretja pa ekipa Mrčnih sei. T.U. Utrinek z vaških iger Na Marijino vnobovzetjo praznovali Dolenjevaščani V vaškem središču Dolenje vasi so krajanke in krajani 15 avgusta s sve- čano prireditvijo počastili svoj krajevni praznik. Ze dan pred osrednjo prireditvijo sta domači ekipi poročenih in samskih odigrali tradicional- no nogometno tekmo, na balinišču so se na nočnem turnirju pomirili ba- linarji, v petek dopoldan pa se je zvrstilo tudi tekmovanje podmladka dolenjevaškega gasilskega društva. Prireditev, ki se je začela po praz- ničnem bogoslužju v tamkajšnji cerkvi Svete Marije, je spremljal bogat kulturni program, ki so ga prispevali ljudski pevci »Ajda«, ženski pev- ski zbor Prepelice, Jo- žica Vogrinc s prilož- nostno deklamacijo, Pi- halni orkester Videm in otroci vrtca Tonček. Ker praznik krajevne skup- ¦ nosti poteka v spomin 1 na vse žrtve ll.svetov- I ne vojne iz KS Dolenja I vas, na vrnitev izgnan- I cev in beguncev na svo- I je domove, sta pred- I sednik KO Društva iz- gnancev Pavle Preda- nič in predsednik Sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc položila venec k spomeniku na osred- nje prizorišču slovesnosti, in kakor je v nadaljevanju poudaril Vodopivc, je praznik kra- jevne skupnosti tudi priložnost, da se s kraja- ni skupaj ozrejo tako po minulem kot bodočem de- lu in zastavljenih razvojnih progra- mih, novih prido- bitvah, s kateri- mi želijo svojim krajanom zago- toviti prijetnejše življenje. Ena od teh je novoodpr- ti most čez dolenjevaski potok na lokalni cesti Dolenja vas - Pesje, še v letošnjem letu naj bi bil zgrajen podhod pod železnico in regionalno ce- sto za prebivalce naselja Spodnji Stari Grad, in v prihodnjem letu skozi to naselje razširjena tudi cesta. B.M. Novoodprt dolenjevaski most Praznovanja so se udeležili številni krajani. 24 avgust2oo3 • ObzorniK ¦llasi SKBBANKAD.D. SOCKTE OBMEBALE CROUP poslovna enota kriko Najceneje do avtomobila s kreditom SKB banke ¦ kredit je namenjen vsem, tudi nekomitentor ¦ za nove in rabljene avtomobile ¦ najugodnejši obrestni pogoji ¦ zavarovanje s porokom ali pri zavarovalnici VAŠ " KREDIT Za vse vase ffsff) osebnosti Osebni račun SKB banke Jesenska ponudba promocijskih spotov f I h vas izdelamo 30>sekundni promocijski spot, s katerim predstavite vašo dejavnost in ponudbo izdelkov/storitev AKCIJA ¦ izdelava 30-sekundnega proinocijskega spota it za 20.000,00 SIT • dvotedensko predvajanje y oddaji Od iorfoa do torka na TV Krško (KOS Krsko) in Ropot TV (KOS Rrežice) brezplačno GLEJTE B TV KRŠK0J DABOSTE VEDELIVEČ! Televizija Krško H Trg Maiije Gubea 3 m S270 Krško flH ¦ ;(, .....'..... '¦¦¦¦ I^^^HB . Informacije: 07 49 05 7S0 Akcija »elja le za štiritedensko pred^janja spota na TV Kriko in dvoledensko predvajanje na Ropot TV > letu 2003. DDV ni vštet > ceno1 ObžorhiK avgust 2003 25 ikiljt ii ppostor V podjetju Kostak Krško d.d. smo z ločevanjem koristnih odpadkov pri- čeli v letu 2002, s postavitvijo 81 - ih ekoioških otokov. Z ločenim zbira- nje odpadkov, ki se začne že v samem gospodinjstvu, ste prebivalci občine Krško prispevali k razbremenitvi od- lagališča Spodnji Stari Grad in sloven- ski industriji zagotovili stalen vir se- kundarnih surovin. V letu 2003 smo, vključno z mesecem julijem, z ločenim zbiranjem na eko- loških otokih, zbrali 36.7 t papirja, 10.54 t, ptastikein 51.8 tstekla. Do konca meseca julija smo zaradi uvedbe ločenega zbiranja, na Odla- gališču nenevamih odpadkov Spod- nji Stari Grad, odložili 2.132 m3 manj odpadkov, kar predstavlja 4,8 % vseh odloženih odpadkov v občini Krško. Ekološke otoke praznimo v naslednjih terminih: plastiko vsakih 7 dni, papir in steklo pa vsakih 14 dni. V akciji zbiranja kosovnih odpadkov v občini Krško, ki je potekala v me- secu maju 2003, je bila skupna ko- ličina vseh zbranih in odpeljanih ko- sovnih odpadkov 1.574,3 m3. Nasled- njo akcijo zbiranja kosovnih odpad- kov pa bomo organizirali že v mesecu oktobru 2003. Podjetje Kostak je prvič izvajalo ak- cijo zbiranja kosovnih odpadkov tudi v občini Sevnica.V akciji, ki je trajala 20 delovnih dni, je bila skupna količi- na vseh odpeljanih kosovnih odpad- kov 3.602,8 m3. Za aktivno sodelovanje pri ločenem zbiranju odpadkov v občini Krško se vsem občanom in občankam lepo za- hvaljujemo. NEVARNIODPADKI IZ GOSPQDIN JSTEV Nevami odpadki so posebna skupina odpadkov, ki svojega imena niso do- bili kar tako, saj predstavljajo teža- vo in obremenitev za okolje na sko- raj vseh stopnjah svojega obstoja. Že njihova proizvodnja obremenju- je okolje, uporaba prav tako, pa tu- di pri odstranjevanju moramo biti ze- lo pazljivi. Tudi v gospodinjstvu nastajajo ne- vami odpadki, ki vsebujejo škodljive snovi. Zato zaradi nevarnosti okolju zahtevajo posebno pozornost in jih ne smemo odlagati skupaj z gospo- dinjskimi odpadki. Med nevarne od- padke, ki nastajajo v gospodinjstvu, spadajo* akumulatorji, baterije; pe- sticidi, gnojila in kemikalije (veči- na čistil), škropiva; barve, laki, to- pila, redčila, lepila...; neuporabljena zdravila; odpadna motorna olja; od- padna jedilna olja; zavržena računal- niška oprema, kartuše, tonerji; prši- la, čistila, kozmetika; fotokemikali- je; ostale kemikalije. In zakaj so zgoraj našteti odpadki NE- VARNI? - ker so vnetljivi; ker gorijo; ker so eksplozivni; ker so jedki; ker so stru- peni in zato škodljivi zdravju in oko- lju. Na osnovi dosedanjih akcij ugotav- Ijamo, da v skupni količini odpadkov prevladujejo akumulatorji (50%), od- padna motorna olja (24%) in ostanki površinskih premazov (12%), pomem- ben delež pa dosegajo tudi škropiva in pesticidi (5%). Zlivanje strupenih snovi v odtok, greznico ali kanalizacijo uničuje mi- kroorganizme, ki pomagajo po narav- ni poti razgrajevati ostale odpadke. Prav tako lahko skozi razpoke v kana- lizacijskih ceveh prodrejo v podtalni- co in zastrupijo zajetja pitne vode, namenjene zalivanju kmetijskih iz- delkov. Za okolju in sebi prijazno živ- Ijenje so svoje recepte poznale tudi naše babice. Namesto čistila za čiš- čenje odtokov so raje uporabile sodo bikarbono in kis. Nevami gospodinjski odpadki ne so- dijo v posode za odpadke, niti v ka- nalizacijo. Da bi zbrali čim več ne- varnih odpadkov iz gospodinjstev, bo podjetje Kostak Krško, v skladu z Za- konom o varstvu okolja (Uradni list RS, št.26/00), v prihajajočem mese- cu septembru organiziralo že četrto akcijo zbiranja posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. , taformacije o točenem zHranju odpadkov V dosedanjih akcijah zbiranja nevarnih odpadkov smo zbrali naslednje količine le-teh: VRSTA NEV. ODP. LETO 2000 LETO 2001 LETO 2002 Odpadnoolje 400 kg 1.359 kg 412,45 kg Škropiva, zdravila 30 kg 782 kg 307,23 kg Barve, laki 1.150 kg 711kg 305,41kg Sodi 2001 0 kg 270 kg 0 kg Akumulatorji 2.140 kg 2.590 kg 1.768,30 kg Ostanki kemikalij 2 kg 67 kg 37,75 kg Baterijski vložki 17 kg 22 kg 21,65 kg Skupaj 3.739 kg 5.801 kg 2852,79 kg Letos bo skupna akcija organizirana v občinah Krško in Sevnica po na- slednjem razporedu: Občina Sevnica PREVZEMNO MESTO datum Ura KS ŠENTJANŽ parkirišče nasproti KS pon 22.09. 1400.1445 KSKRMELJ parkirišče nasproti LISCE pon 22.09. 1500-1600 KSTRŽIŠČE pritrgovini pon 22.09. 1615-1700 KSLOG pri biši trgovini MERCATOR pon 22.09. 1730-1800 KSSTUDENEC pri gostilni Jane pon 22.09. 1830-1915 KSLOKA prisedežuKS tor 23.09. 1500-1600 KSBREG pri železniški postaji - tor 23.09. 161S-1700 KSZABUKOVJE pri sedežu KS tor 23.09. 1730-1815 KSBLANCA pri sedežu KS tor 23.09. 1845-1930 KSBOŠTANJ pri osnovni soli sre.24.09. 1500-1615 KS SEVNICA parkirišče pri Komunali sre.24.09. 1630-1730 KS SEVNICA parkirišče pod glasbeno solo sre.24.09. 1745-1830 KSBLANCA ob cesti nasproti gostilne KRAGL sre.24.09. 1845-1930 Občina Krsko PREVZEMNO MESTO datum ura KSGORA pred gasilskim domom čet 25.09. 1500-1530 KS VELIKI TRN pred sedežem KS čet 25.09. 1545-1630 KSSENUŠE pred gasilskim domom čet 25.09. 1645-1730 KSRAKA pri osnovni šoli čet 25.09. 1745-1830 KSLESKOVEC pri osnovni šoli čet 25.09. 1900-2000 KS VELIKI PODLOG pred novim gasilskim domom pet 26.09. 1500-1545 KSPODBOČJE pri osnovni šoli pet 26.09. 1600-1645 KS KOSTANJEVICA pri osnovni soli pet 26.09. 1700-1745 KS KRŠKO POLJE pri igrišču na Drnovem pet 26.09. 1815-1845 KS KRŠKO POLJE pri igrišču v Veliki vasi pet 26.09. 1855-1925 KSKOPRIVNICA pri osnovni soli sob 27.09. 800-830 KS KOPRIVNICA na Velikem Kamnu pri trgovini sob 27.09. 835-905 KSSENOVO pred domom XIV. divizije sob 27.09. 915-1000 KSBRESTANICA Parkirišče med TUŠ-em sob 27.09. 10"-10» in Elektr. -PRKLADOL pred sedežem KS • sob 27.09. 1110-1140 KSKRŠKO tržnica sob 27.09. 1200-1330 KSKRŠKO za občinsko zgradbo sob 27.09. 1340-1510 KSZDOLE nasproti pokopališča sob 27.09. 1530-1615 KSDOLENJAVAS pri trgovini Gregor sob 27.09.' 1630-1715 Prosimo vse občane občin Krško in Sevnica, da se akcije zbiranja nevarnih odpad- kov udeležijo v am večjem številu. 26 avgust2003 . ObZÖflÜK I okolje in prostor Kako je poskrbljeno za RAO, ki ne izvirajo iz NEK? agean.ia Pripravila: Irena Mele Kadar omenjamo radioaktivne od- padke, najprej pomislimo na nu- klearko in na odpadke, ki najsta- jajo pri njenem obratovanju. A nuklearka ni edini povzročitelj ra- dioaktivnih odpadkov pri nas. Ra- dioaktivni odpadki nastajo tudi zaradi uporabe radioaktivnih vi- rov in snovi v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti. V pre- teklosti so nizko radioaktivni od- padki nastajali tudi pri rudarjenju in predelavi uranove rüde v rudni- ku urana Žirovski vrh, vendar je ta dejavnost že nekaj časa opušče- na, rudnik pa v zapiranju. Kako je poskrbljeno za te odpadke? Kdo je odgovoren za pravilno ravnanje z njimi in kje jih shranjujejmo? Odpadki malih proizvajalcev V Sloveniji je registriranih okrog 20 organizacij, ki pri svojem de- lu uporabljajo odprte radioaktiv- ne vire, in čez 100 organizacij, ki uporabljajo naprave z zaprti- mi radioaktivnimi viri. Več kot 300 organizacij uporablja ionizacijske javljalnike požara. Ko aktivnost teh virov pade pod določeno me- jo, postanejo premalo učinkoviti, da bi služili še naprej kot vir se- vanja, zato postanejo radioakti- ven odpadek. Količinsko je radioaktivnih od- padkov iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnost občutno manj, kot odpadkov iz proizvod- nje jedrske energije, zato te de- javnosti uvrščamo med male pro- izvajalce oziroma povzročitelje. Ne glede na to pa sta tako upo- raba radioaktivnih virov pri malih proizvajalcih kot ravnanje z radi- oaktivnimi odpadki iz te upora- be nadzorovana. Nadzor izvajata Uprava za jedrsko varnost in Upra- va za varstvo pred sevanji. Ravnanje z radioaktivnimi odpad- ki malih proizvajalcev je pri nas opredeljeno kot republiška javna služba, za njeno izvajanje pa je pristojna ARAO - Agencija za ra- dioaktivne odpadke. ARAO je ta- ko zadolžena za zbiranje teh od- padkov, za prevoz, skladišče- nje, obdelavo in pripravo odpad- kov. ARAO upravlja tudi Central- no skladišče RAO v Brinju v bliži- ni Ljubljane, ki je namenjeno iz- ključno shranjevanju radioaktiv- nih odpadkov malih proizvajalcev. Centralnoskladišče RAO v Brinju Posebno skladišče za radioaktivne odpadke iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti je bilo zgrajeno sredi osemdesetih let ob raziskovalnem reaktorju TRIGA In- stituta "Jožef Stefan", ki gotovo sodi med pomembnejše povzro- čitelje teh odpadkov. Skladišče je začelo obratovati in sprejema- ti odpadke malih proizvajalcev le- ta 1986. S tern je pomembno pri- spevalo k večji varnosti, saj upo- rabniki virov niso bili več primora- ni hraniti odsluženih radioaktivnih virov v zasilnih hrambah pri sebi, ampak so jih lahko predali v skla- diščenje v centralno skladišče. Centralno skladišče RAO v Brin- ju je z zemljo prekrita betonska zgradba s površino približno 250 m2 in uporabno prostornino skla- dišča nekaj manj kot 500 m3. Na- menjeno je hrambi trdnih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so glede na način pakiranja ra- zvrščeni v tri različne skupine: na odpadke v sodih, posebne odpad- ke in zaprte vire. V sodih se na- hajajo trdni odpadki, ki nastaja- jo pri uporabi radioaktivnih snovi in pri obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA. Predvsem je to kontaminiran cstilni material, pa- pir, plastični predmeti, steklovina in material z inducirano radioak- tivnostjo zaradi obsevanja v razi- skovalnem reaktorju TRIGA. Razli- čne kontaminirane kovinske cevi in kovinski kosi, ki so preveliki, da bi jih shranili v sodih, so shranjeni kot posebni odpadki. Ločeno pa se hranijo tudi zaprti viri iz industri- je in medicine. V skladišču je trenutno shranje- nih dobrih 80 m3 odpadkov. Največ odpadkov je pakiranih v 200 litr- skih sodih, veliko je tudi izrablje- nih virov, ki so večinoma shranjeni v originalnih kovinskih vsebnikih. Približno tri četrtine vseh uskla- diščenih odpadkov je kratkoživih, saj vsebujejo predvsem izotope z razpolovno dobo, krajšo od 30 let. Ti odpadki bodo preseljeni v odla- gališče NSRAO, ko bo le-to zgra- jeno. Slaba četrtina odpadkov pa vsebuje tudi dolgožive izotope kot npr. Ra-226, ki se je uporabljal za terapijo v medicini, in Am-241, ki se uporablja v javljalnikih poža- ra. Ti odpadki bodo ostali v skla- dišču, dokler ne bo na voljo reši- tev za izrabljeno gorivo in dolgo- žive NSRAO. Obnova in modernizacija skladišča Da bo lahko skladišče služilo svo- jemu namenu in zagotavljalo var- no shranjevanje radioaktivnih od- padkov tudi v bodoče, se je ARAO odločila za temeljito prenovo in posodobitev. Prenova vključuje obnovo vseh instalacij v skladišču in sanacijo same skladiščne zgrad- be, in prepakiranje inventarja, v okviru modernizacije skladišča pa naj bi zagotovili tudi manjkajoče zmogljivosti za obdelavo in pri- pravo odpadkov, ki jih sedaj za ra- dioaktivne odpadke, izvirajoče iz medicine, industrije in raziskoval- ne dejavnosti, Slovenija nima. Že to jesen bo stekla prenova skladiščne zgradbe, ki ji bodo sle- dile akcije, s katerimi bomo pre- uredili in prepakirali uskladišče- ne odpadke. Vzporedno tečejo tu- di priprave za zagotovitev nujnih kapacitet za obdelavo in pripra- vo odpadkov. Centralno skladišče RAO v Brinju je površinska zgradba, s treh stra- ni zasuta z zemljo. Notranjost skladišča je razdelje- na na prekate, v katerih so shran- jeni odpadki. ObzOfhiK avgust2003 27 Krsko iz ptičje Perspektive Malo plina in malo [ Prvi uspešen poizkus leta z baloni na topli zrak sta izvedla brata Montgolfier v Franciji 21. novembra 1783. leta. S tern so se uresničile tisočletne člove- kove želje po letenju in pot v nebo je bila odprta. V Sloveniji je kar nekaj balonov in pilotov balonov, med njimi je tudi Marjan Jerele iz Kostanjevice na Krki, sicer clan Balonarskega centra Barje v Ljub- Ijani, ki je pot v nebo omogodl tudi naši ekipi. Pilot batona Marjan Priprave na polet Gora 1m^4 Stari in novi del K^skega J Balon je sestavljen iz kupole, ki je narejena iz posebnih materialov, saj zrak v kupoli doseže visoke temperature - pri tern modelu balona do 150 stopinj Celzija. Balon sestav- Ijajo še košara - tradicionalna pletena košara - gorilec, si- stem za plin, jeklenke, instrumenti, kot so višinomer, le- talska postaja, postaja za stik z zemeljsko ekipo, satelit- ska navigacija ...) Z Marjanom in Andrejem (sicer tudi pilot balona) smo se dobi- li že nekaj pred šesto uro zju- traj v Krškem, saj so v poletnih mesecih za let z balonom naj- primernejše zgodnje jutranje in večerne ure. Da pa bi lahko poteteli nad Krškim, kar je bil naš cilj, je bilo potrebno naj- prej preveriti smer in hitrost vetra. V zrak je Marjan spu- stil helijev balonček, ki doseže 100 do 150 metrov v minuti, in ocenil, kakšna je njegova viši- na in kakšna je smer vetra. Marjan in Andrej sta ocenila, da bomo morali z opremo ne- koliko severneje, proti Bresta- nici, kjer smo še enkrat pre- verili dogajanje v ozračju, ter se odpeljali še nekoliko dlje v smeri proti Sevnici ter se dvig- nili nad Pijavškim. Po nekaj mi- nutah vožnje smo našli primer- no mesto za vzlet v naselju Do- lenja lepa vas. Pred pripravo balona je Mar- jan kontroli letenja prijavil let, mesto vzleta, predvide- no smer, čas leta. Seveda se je potrebno za sam let pripraviti že nekaj dni prej, predvsem je potrebno spremljati vremen- ske napovedi. Ko je bil balon pripravljen za polet, je bilo potrebno le ne- koliko poguma in dobre volje, skočiti v košaro in se prepusti- ti vetru in izkušenemu pilotu balona. Medtem je zemeljska ekipa, okrepljena tudi z našo ekipo, spremljala pot balona. Višino pilot regulira z dodaja- njem vročega zraka. Več kot ga dodaja, bolj se balon dviga ozi- m ObzorniK sotoreportaža poguma za veliko užitka roma spušča. Ko smo preleteli Dunaj in Goro, se je hitro odprl pogled na Krško, najprej sta- ro mestno jedro, potem še Vi- dem. Po dobri uri in pol letenja smo pristali v Dolenji vasi. In ko izpolniš prva dva pogoja, to je, da zbereš pogum in sto- piš v košaro ter da preživiš po- let, si že na dobri poti do na- ziva baron plemeniti oziroma baronesa plemenita. Vendar, kot je dejal Marjan, dandanes to ni več zadosti, zato so ba- lonarji tema pogojema dodali še tretjega in ta je, da preži- viš balonarski krst - ko poklek- neš, moraš za pilotom, ki te kr- sti, ponavljati sestavek, ki se glasi: »Bil sem nihče in bi ostal nihče, če ne bi spoznal vas, ki ste me popeljali v nebo. Ba- lon leti med nebom in zemljo, med ognjem in šampanjcem.« Pri tem »krščence« posujejo z zemljo in jih na koncu polije- jo s šampanjcem. Šele potem si zaslužiš naziv, tokrat nam je pripadel naziv baron in baro- nesa plemenita krška. Pripravila: Lidija Petrišič Foto: Lidija Petrišič, Robert Sajovec Na Dolenjskem razen območja okoli Nuklearne elektrarne Kr- ško in zračne linije za zagrebško letališče ni drugih omejitev za letenje. Na fotografiji: Videm Vipap Trgovski centri v Krškem I Staro mestno jedro Stadion Matije Gubca ObzorniK avgust 2003 29 mladi Piše: Maruša Mavsar Zemlja pleše, tja med tdčke... Malo se bom ozrla nazaj, v upanju, da vas to preveč ne moti. Zdajje morda še pravi ias, da lahko pogledamo nazaj, ko še nismo zabredli v nove kupe knjig in naše misii še nosijo tančico poletja. Daje svet ppstal točkast vsevprek v tistih prvih poletnih mesecih (ki so se letos začeli že sredi maja) je vsem popolnoma jasno. In da sem jezno grizla ustnice, ko je prišla k meni mlajša sestrična, ravno se vpisuje v prvi letnik, ter s tresočim gla- som rekla: »Maruša, držipesti, da bom imela dovolj točk. Učila sem se dovolj.« In sem široko odprla usta in povedala tisto znano, lepljivo in zdaj že smrdlji- vo frazo: »Ampak, saj se ne učiš za točke, uiiš se zase.« Nejeverno meje pogleda- la. Vi me ne bi? Seveda bi! Postala sem kot kaka stara učiteljica, ki dejanskoVer- jame, da otroci, ker petnajstletniki so še vedno otroci, da oni vedo, zakaj se učijo in da to niza točke! Kako boš dopovedal najstnikom, kijim še niso pristrigliperu- ti (kar se bo najbrž zgodilo kmalu), da njihove sanje niso povezane s temi nemo- gočimi točkami? Punca si res želi na to iolo. Pogovarja se o njej že več mesecev in o drugi mož- nosti, čepravje ta tako zelo blizu, note niti razmišljati. Ima pravico do izobrazbe? Jo dobiti tarn, kjer si res želi? Ker čuti, da bi se tam lažje znašla, da bi bila bolje sprejeta, da v tej šoli prevladujejo področja, kijo zanimajo? Dejansko pišem to, ker se počutim hinavsko. Hinavka sem in nič drugega, saj tolažim petnajstletnico, dasene uči za točke, da ti to znanje pride pra v. Vse, dragi moji, res iisto vse? Počutim se hinavsko, ker sem sama opravljala letos maturo na brežiški gimnaziji. In sem svoje maturitetno spričevalo sestavljala v glavi že me- sece prej! Najprej po predmetih, kakšna bo ocena, potem pa vedno bolj, koliko bo točk. Koliko usodnih točk bo na tistem listu papirja in ali se bom lahko vpisala na študij, ki si ga srčno želim, ki ga čakam že toliko časa. Še hujeje bib, ko sem izvedela, da imam na eni od študijskih smeri omejitev vpisa! Mučnih občutkov ni in ni bilo konec. Kako bi lahko komu dopovedala, da sem si svoja naslednja leta že zgradila v glavi? Da sem se nekajkrat celo vtihota- pila v predavatnico fakultete in napeto poslušala predavanja, ki me šele čakajo? Če ne bi imela tistih nekaj točk več, bi bile moje možnosti veliko manjše, čeprav vsi trdijo, da obstaja toliko poti, če si res želiš. A kako, dragi moji, kako? Tisti, ki kar odmislijo birokratski dun, ki še vedno vlada v naši državi, tisti pat niso na trdnih tleh! Ni enako, ie se človek vpiše eno leto kasneje, kot radi svetuje- jo. Oprostite, ampak to eno leto lahko katastrofalno vpliva naželje, na upanja, in predvsem na samopodobo! Seveda morajo obstajati neka merila, ampak, vrata do izobrazbe morajo biti širše odprtal Si ne želimo, da nas narod postane narod razgledanih, ponosnih, odprtih ljudi? Bodoči maturanti, ki vam solijo pamet o nekem zrelostnem izpitu, verjemi- te mi, ta pomenje matura zapravila. Zrelostni izpit ni matura, zrelostni izpit ste pravzaprav opraviliže s tern, da ste štiri leta uspešno stopali naproti k temu, za- dnjemu koraku. Toje bil zrelostni izpit. Imeli ste priložnost nauäti se učiti, naučiti razmišljati, seveda vse, ie ste to samiželeli, nauäti biti sami svoji in edinstveni. In glavo gor! Poglejte, nikoli ne bom trdila, daje bila moja matura lahka, čeprav me starejši prijatelji prepričujejo, da matura ni matura, ampak maturica in da ni nič proti enemu samemu izpitu na fakulteti. Seveda, te izkušnje še nimam, a letošnja matura dejansko ni bila lahka. tetu- di mi tega zdaj vsi ne bodo verjeli, ker sem jo naredila z odličnim uspehom. Pa se dobro spominjam, da sem vsa izžeta od ugibanja o rezultatu klicala na solo, ie sem jo sploh naredila! Ker nisem imela pravega obiutka, skozi ta test sem šla pr- vii in na sreio tudi zadnjii. Žalostnoje to, da se po veselju, da si naredil matu- ro, pravi strahja, spet smo pri toikah, leie zaine. Sem imel dovolj toik, da bom nad zahtevano mejo? Kaj ti pomaga narejen »zrelostni izpit«, ko pa se sanje lah- ko tako oddaljijo? Oktobra zainem z nekim novim življenjem, vpisana na Itudij, ki sem si ga že- lela. Vsem vam pa, ki vas matura - tortura še iaka, ali tistim, ki vas iaka, kako sr- ikano - mala matura, veliko poguma in predvsem upanja! In, vaši najbližjinaj vam stojijo ob strani, saj so odloiitve v osmem razredu in tiste v ietrtem letniku res zelo stresne. Uživajte še v teh in prvih jesenskih dneh, ko sole nihie še nejem- Ije zares. Brez brige, tudi uiitelji ne! Begunski otroci v Karlčah uživali v naravi in v družbi Društvo zaveznikov mehkega pristanka je v tednu od 28. julija do 3. av- gusta v Karlčah organiziralo že 9. tradicionalni tabor za otroke z naslo- vom Uživanje narave in družbe, ki se ga je udeležilo 30 otrok, večino- ma beguncev iz Bosne, ki trenutno živijo v begunskih centrih v Črno- mlju in Postojni, nekaj pa je bilo tudi socialno ogroženih otrok iz okoli- ce Krškega. Osnovni namen tabora je omogočiti tern otrokom nekaj pe- strih počitniških dm", hkrati pa s spoznavanjem otrok drugih narodnosti v njih graditi temelje strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Ker pred- vsem otrokom iz begunskih centrov čez leto primanjkuje druženja in ak- tivnega preživljanja prostega časa, so jim na taboru poskušali ponudi- ti čimveč možnosti za to. Tako so se lahko kopali v Krki, se po njej vozi- li s-čolnom, igrali nogomet ter sodelovali na delavnicah (nafotografiji). Za otroke je skrbelo 10 mladih prostovoljcev, ki so se pri tern tudi sami marsikaj naučili. Z izkušnjami glede dela z otroki pa je na taboru poma- galo tudi nekaj gostov iz Italije, Francije in Nizozemske. P. P. Pobarvali steno Društvo Karbid Senovo in Društvo zaveznikov mehkega pristanka Kr- ško so v okviru likovne delavnice, na kateri je sodelovalo okoli 20 mladih s Senovega in Krškega, po- slikali zaščitno protihrupno beton- sko steno pri krški železniški po- staji. Zaradi bližine novih prosto- rov Glasbene sole Krško so se od- ločili za glasbeni motiv, na ta na- čin pa so prispevali h kvalitetnej- šemu preživljanju počitnic mla- dih, ki so na ta način tudi prispe- vali k podobi mesta- Poslikali so približno 50 metrov stene, ostalo pa naj bi poslikali učenci osnovnih šol krške občine. Počitnišks akthmosti za romske otroke Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je v Kerino- vem grmu organiziralo počitni- ške aktivno- sti za rom- ske otroke, pri čemer je sodeloval tudi leskov- ški vrtec. Otroci so v okviru pro- jekta pod vodstvom Olivere Mir- kovič in ob pomoči prostovolj- cev izdelovali izdelke iz gline, testa, izdelovali lutke in podo- bno ter se pri tern spoznali z bodočimi vzgojiteljicami. 30 avgust2oo3 - ObzörhiK akcija NAJ NATAKARICA / NAJ NATAKAR 2003 NAGRAJENCI Med bralci, ki ste sodelovali pri izboru naj natakar in naj natakarica, smo izbrali do- bitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Taxi Angelo, s.p.: I.nagrada: 3 brezplačne mestne vožnje Marija Richter, Dovško 13, 8281 Senovo 2. nagrada: 2 brezplačni mestni vožnji Olga Poznič,Trg rudarjev 1, 8281 Senovo 3. nagrada: brezplačna mestna vožnja Maja Jordan, Drnovo 57, 8273 Leskovec NAJ NATAKARICA/NATAKAR takab kr* In ll pfliMii ^taSSf^fe&föS: IKHtf. Glasovnice pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško Dalwmicas: pan - ««ft, MMk S - tX. mm TAKSI \ ANGELO \ ceiii ^1511646 Stfl bar 4 ^^wiHRH|^^^d^^tt KRŠKO Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vaše spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica ObžofniK avgust20o3 31 SEPTEMBER tMBUBCA 6 Sobota Pohod in kolesarski vzpon na Lisco z riOrO ZabaVO Ob 8.00 (železniSka poetaja Breg) Lisca 8ejem šolskih knjig od 9.00 do 12.00 12 Petek mmm 13 Sobota Glasbeni večer - DJ Toni (MTV) ob 21.00 _________ 14 Nedelja Rlmomeka: Metuljev jezik (Španija) ob 19.00 16 Torek Spoznavni dnevi: Multimedijski censer 17 Sreda Spoznavni dnevi: Klub Milka 18 Cetnek Spoznavni dnevi: Info iocka Punks 19 Petek 20 Sobota Koncert Josipe Lisac ob 21.00 DvoriWie galerij« Božidar iakac Twittttno dru&tvo Ktwtanjevlcs n»Krld Glasbeni večer - DJ Dani (rock) ob 21.00 21 Nedetja Rlmomeka: Skupnost (Danska) ob 19.00 25 Cetrtek Potopisno predavanje Egipt Predava Andreja Jernejčič, ob 18.00 26 Petek Glasbeni večer - DJ Toni (bouse) ob 21.00 Rock Ekstaza - festival rock kulture ob 21.00 MC Brežice DOB 21 Sobota Koncert: BILLY'S PRIVATE PARKING ob 21.00 uri 28 Nedet/a Rlmomeka - Pokaži mi ljubezen (Svedska) ob 19.00 MH zASOmp^ Miadinski center Krško ste dosedaj poznali kot organizacijo oziroma zavod, ki organizira, izvaja in podpira interesne dejavnosti mladib in za mlade, po novem pa se tako imenuje tudi objekt na naslovu CKŽ 105, kjer se bodo 12.9.2003 začele izvajati stalne in programske dejavnosti centra. Miadinski center je prvenstveno prostor namenjen druženju in srečevanju mladih, seveda pa ste v center vabijeni tudi vsi ostali. V centru boste nasli: informacije in nasvete, izobraževalne tečaje, klubske in koncertne aktivnosti, galerijo, gledališče, pies, multimedijo itd. Miadinski center obsega 420 m11 prostorov v pritliöju bivšega dijaškega doma Milke Kerin, kjer boste našii Klub Milka z dvorano in Multimedijskim centrom, Info točko Punkt, 3 ußilnice, delavnico in pisarniške prostore. V kratkem bo urejen tudi poseben vhod za invalidne osebe. V centru se bodo izvajale stalne programske dejavnosti in projektne programske dejavnosti, za katere bodo skrbeli promotorji in vodje programov. Poleg centra bodo projektne programske aktivnosti v centru na podlagi sprejetih navodil lahko izvajala tudi mladinska društva, organizacije in zavodi, neorganizirane skupine mladih in posamezniki ter zainteresirani gospodarski subjekti. Odpiralni čas Mladinskega centra Krško, Ckž 105, Krško: - Ponedeljek: 9.00 do 1G.00 ure. - Torek - četrtek: 9.00 do 22.00 ure. - Petek: 9.00 do 01.00 ure. - Sobota: 9.00 do 12.00 in 17.00 do 01.00 ure. - Nedelja in prazniki : 16.00 do 21.00 we. PMis Miiec^i Klub Milka obsega dva prostora (165 m2): dvorano in klubski prostor. kjer boste imeli možnost kreativno preživljati prosti oae, potekale pa bodo tudi organizirane programske dejavnosti. Stalne dnevne dejavnosti: - Čitalnica (časopisi in revije). - Igralnica (družabne in računalniške igre). - Poslušahica (glasba po želji). - Zmenkarija (klepet s simpatijami, prijatelji in promotorji). - Osvežitev (brezalkoholni in kavni napitki). - Pink ponk, pikado. - Prost dostop do interneta. Organizirane programske dejavnosti, ki se bodo odvijale mesečno v Klubu Milka: koncerti, gledaliske predstave, plesni nastopi in perforrnansi, razstave, potopisna in ostala predavanja, tematski veöeri (glasbeni, iiterarni, multimedijski), kino, igranje družabnih iger (turnirji), bolšji sejmi za mlade, plesne aktivnosti in aerobika, zmenkarije, avdicije in še in še. 0 vsem boste zagotovo pravočasno obveščeni. Odpiralni čas: - Torek - četrtek: 13.00 do 22.00 ure. - Petek: 13.00 do 01.00 ure. - Sobota: 17.00 do 01.00 ure. « Nedelja in prazniki: 16.00 do 21.00 ure. - Ponedeljek: zaprto Legenda: Miadinski center Krško Klub posavskih Študentov I | Aßencüa za mlade Punkt Miadinski center KrŠko Klub Milka Multimedijski center Krško iAsencua ?.& mlade Punkt MULTIMEDUCKI CENTER K3SKO Multimedijski center Krsko je bil vzpostavljen s pomočjo Ministrstva za informacijsko družbo in Ministrstva za kulturo. Osnovna naloga multimedijskega centra je vsem zainteresiranim uporabnikom, predvsem pa mladim omogočiti brezplačno uporabo računafniške opreme. Na voljo vam je 6 računalnikov s programsko opremo. opremo za videokonference in neposrednirn dostopom do svetovnega spleta. 9talne dejavnosti multimedijskega centra pa so: - brezplačen dostop do svetovnega spteta, IRC, videokonference, - brezplačna uporaba opreme za projektno, izobraževalno in znanstveno delo, - dejavnost e-tocke, - brezplačna uporaba opreme za individualno in skupinsko umetnižko delo: grafično oblikovanje za tisk, glasbena, video in foto montaža, priprava gledaliških produkcij in multimedijskih kulfurnih veebin, - tiskanje gradiv in materialov ter skeniranje. Poleg tega se bodo v okviru-multimedijskega centra izvajale tudi projektne programske dejavnosti: multimedijski kulturni dogodki in projekcije ter računalniški tečaji in izobraževanja. ^PROGRAMI MLADIN8KB0A CENTRAN KRŠKO Z odprtjem novih prostorov pripravljamo v Mladinskem centru Krško vrsto programov, tokrat vam predstavijamo tiste, ki vas bodo osrečevali v mesecu septembru. Prav gotovo pa bomo vsak mesec tej ponudbi dodaii še kakšne nove. V tern mesecu boste spoznali naslednje programske dejavnosti: 1. Glasbenl veceri, kateri bodo potekali ob petkih v Klubu Milka, so namenjeni vsem vam, ki imate radi dober žur. Vsak teden vas bodo zabavali DJ-i z različno zvrstjo glasbe. Tako bodo prišli na račun vsi Ijubitelji (rock-a, housa, popa, balkana, alternative...) 2. 8 konoerti, ki jih bomo izvajali v Klubu Milka bomo skušali zadovoljiti vse glasbene okuse. Pri tej dejavnosti bomo uvedli tudi simbolicno vstopnino. Koncerte bomo izvajali načeloma ob fiobotah. 3. Rimomeka smo poimenovali filmske večere, kjer bomo v uvodnih mesecih na velikem zaslonu vsako nedeljo ob 19.00 uri predvajali evropske in umetniške filme. 4. Potopißna predavanja bodo potekala enkrat mesečno. Predavatelji vam bodo predstavili kulturo dežele, ki so jo prepotovali, v besedi, sliki in njihovimi običaji. 5. Prav tako pripravljamo sklop neformalnih izobraževanj, ki smo ga poimenovali Mo tečaji, obsega pa razlidne tečaje, eeminarje in druga usposabljanja. Le ti se bodo odvijali v učilnicah centra. 6. öamostojna mladinska produkoija je dejavnost centra, ki predstavlja možnosti uporsbe prostorov in ostale infrastrukture centra za vse produkcijske skupine mladib, ki se ukvarjajo z gledališčem, plesom, glasbo ipd. 7. Vsak dan razen ponedeljka bo v okviru odpiralnega časa centra ena izmed treh učilnic v centru namenjena studiju in učenju. Če želite v miru poglabtjati svoje ^znanje, ste vabljeni! J ^RpCKEKSTAZn RAniKAlOUBKflltKTIV »#¦ ^\. «*3/L BBUICf MlflBiNSI«fl}mR 26 09:-'• SEJEM 8OL8KIH KNJI6 6. September 2003 Od 9.00 do 12.00 Mladinski center Kreko in Agencija za rnlade Punkt vabita vse, ki bi radi prodali svoje stare šolske knjige in kupili nove, na sejem, ki se bo odvijal pred Agencijo za mlade Punkt v Krskem, CKŽ 37. Poskrbljeno bo za stojnice in cenike. Če vam slučajno ne bo uspelo razprodati svoje zaloge, boste tudi tokrat lahko knjige pustili v Punktu, kjer jih bodo informatorji za vas prodajali v času od 08. do 13. septembra 2003. Vabljeni! MLADIN9KI CENTER KRŠKO ODPIRAVRATA OTVORITVENI KONCERT _____ 12. September 2003 od 09.00 do 01.00 Premierno odpiramo vrata in vam predstavijamo nove prostore v novi preobleki. Zvecer pripravljamo koncert presenečenja. V obdobju od 16. do 19. septembra pripravljamo tudi spoznavne dneve, kjer boste lahko zadostili svoji radovednosti, pri tern vam bodo pomagali in svetovali promotorji zaposleni v t centru. URADNA OTVORIT6V 19. SEPTEMBER 2OO3 OB I6.OO VABUGNI! k^ i ii i ^CONCERT J08IPE LI8AC 20. September 2003 ob 21.00 Dvorišče Galerije Božidar Jakac Zvezda stalnica glasbe, ki ______ sije že od njenih začetkov konec šestdesetih. Josipa Lisac je s svojim petjem in markantno pojavo brez prekinitve prisotna že tri desetletja. Obeta se nam nepozaben večer, saj je Josipa močnejša kot kdajkoli prej. Dosedanji koncerti v Kranju, Ptuju, Postojni, Brežicah in drugod so to potrdili. Vabljeni! Cena vstopnice v predprodaji: 2.000,00 SIT. Cena vstopnice na dan koncerta: 2.500,00 SIT. Prodajna mesta: Kostftnjeyict na_KrJo.' TIC (Turistično informacijski center), Oalerija Božidar Jakac, Krško: Agencija za mlade Punkt, Brežice: Mladinski center Brežice, Agencija za mlade Punkt, Sgynjea.: Ötudentski servis Posavc, Ljujb^sng: Coflegium- Mondial travel turistična agencija za mlade, NqvQ mesto: DN8 - Društvo novomeških študentov, VK0MPA9. J ^¦Mjiinhtshi^in Hoie%**TtUi vxpon t noro x«fl>Avof P*'sobota;v 6., sejptcmber 2003 ZetcxnisUa poitajä'Breg ob 7.50 Za vse udclczcnce brezpl^čno: ^BILLY'8 PRIVATE PARKING 27.september 2003 ob 21.00 Še en bend, ki je lani poskrbel za presenečenje na slovenski sceni. Najprej so nas udarili z 8traktivnim, nežnim videospotom, nato so nam ponudili Modro pravljico, album prvenec, s katerim so očitno zadeli na prave strune poslušalcev. Senzualna pevka Urška nas popelje v poslusanje Modre pravljice, ki napaja svojo glasbo v brrf popu in ameriškem »colledge« rocku, ki ga je avtor Sergej Pobegajlo dodobra spoznai rned svojim bivanjem in delom v ZDA in nekaterih evropskih državah. Melodija + nežnost + energija = Billy's Private i Parking!! Vstopnina 500,00 sit V Mladinskem oentru Krsko za vas pripravljamo tudi sklop zanimivih tečajev in ostalih izobraževanj: • nadaljevalna ITAUANŠČINA (50 urni tečaj) • obnovitvena NEMŠČINA (50 urni teoaj) -N0VINAR8TV0 (30 urni tedaj) ¦ REIKI - UNIVERZALNA ŽIVUENJ8KA ENEROIJA (uvodno predavanje bo 09. oktobra 2003 ob 18.00 v Mladinskem centru Krsko, vstop prost) ¦ AN8AMBELSKA IGRA (Band coaching - Tovrstna oblika glasbenega druženja je namenjena mladim od 13. leta naprej z osnovnim znanjem instrumenta in s posedovanjem le tega. Osnovna dejavnost teh koristnih druženj je predstavitev igranja različnih glasbenih stilov, priprava na delo v lastnih ansamblih in koncertne predstavitve. Trajala bo skozi vse šolsko leto.) Ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani wyiw.mc:krsko.8i, lahko pa nas za informacije in prijave tudi pokličite na telefonsko številko 07-48- 82-280 ali pa nas razveselite z elektronsko pošto. ^ZAHVALA VSEM SODELUJOČIM PRP PROJEKTU »MLAD08T SKAČE CLZ MO9T« V MC Krško smo z vaso pomocjo uspešno izvedli mladinski izobraževalni tabor imenovan »Mladost skače čez most« med pobratenima občinama Krško in Bajina Basta (Srbija), ki je potekai od 13.-20. julija. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim: KP8. D08, MC Brežice. Glasbena sola Krsko, DSP, Zavod Regio, Občina Krško, Popotniško društvo Erazem, Mesnica Ribiö, Agro center Krsko, Gostilna Žolnir, Kmetija Oošte, Tur. kmetija Radej, Tur. kmetija Olas, Kmetija Vertovsek, Valilnica Rostobar, Pri Martinovih, Vinotoč Jelenič, Evrosad d.o.o., Izletniška kmetija Plahuta, Alkobap d.o.o., Pekarna Papež, LU Kr§ko in \Senica Milan s.p. J Milka info: rneseftrii ngpovednik priredifev in (iogodkov ze mlade v občlni Krnko | UctajfiMj: MladlnsVi nenlur KrSko, C.K.Ž. 105. p.p. 248, Kriko, tel/fnx: 07 48 82-280/285 info@mc-krsko.sl www.mc-krsko.si j P.d6W,niii. ure()nik: Rob«) 0»f«ili6 I Qbllkovurij»jij..pwlpm: Cnokt, Zswod REOK) I Vse napovedi in prispevtte j» n objavo v tekoöi 6t«vükl fnes»ftnH(8 Milka Info pofrobno po«r«dovaH do 22. v meseou za naslednji mssao I v^na naslov urgdnittv«. Mladinski csnter si prldržujo provioo do Itfajsanj« prlspewkov. ) Občina Krško, Urad R8 za mladino.Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informacijsko družbo sport in rekreacija Primož Kozmus 5. na svetu Primož Kozmus, Brežičan, po srcu pa še vedno Presladolec, v letošnji sezoni niza rekord za rekordom. Skoraj ne mine tekma, s katere se ne bi vmil z odličjem, še več, velikokrat si odličje pribori z novim državnim rekordom. Tako je v za- četku avgusta na Hrvaškem postavil nov slovenski mejnik v metu kladiva, ki sedaj znaša 81 metrov in 21 centimetrov. Letošnji vrhunec pa je gotovo nastop na 9. svetovnem atletskem prvenstvu v Parizu, ki se končuje te dni in na kate- rem je Primož dosegel 5. mesto z metom 79,68 metra v zadnji seriji, kar je tretja najboljša slovenska uvrstitev v zgo- dovini svetovnih prvenstev. Pot do sedanjih dosežkov se je za Primoža Kozmusa začela pred približno devetimi leti, ko ga je na trening v Atletski klub FIT Breži- ce pripetjala njegova sestra Simo- na, ki je bila tudi sama zelo dobra športnica, a se je v letošnji sezoni odlodla, da zaključi svojo sport- no kariero. Primoževega prihoda v FIT Breži- ce se spominja tudi njegov klubski ter nacionalni trener Vlado Kevo, ki je njegov trener že od samega začetka. Spominja se petnajstlet- nega suhega, visokega eksploziv- nega fantiča, ki na samem začet- ku ni kazal posebne nadarjenosti. Le-ta naj bi prišla šele po nekaj mesecih, ko je že dosegel mlaj- ši mladinski rekord, in tedaj se je pokazalo, da je bil veliki športnik že od samega začetka. Po tern do- sežku pa Primož nizä rekord za re- kordom. Meje zmožnosti so se v sedanjem vrhunskem športu pomaknile zejo visoko, tako da vsakodnevni tre- ningi niso več sami sebi namen. Za vrhunski rezultat je potrebno veli- ko vloženega dela, tako da Primož trenira dvakrat dnevno po tri ure. Način Primoževih treningov dikti- ra njegov trener Vlado Kevo, ki mu sestavlja trimesečne načrte, po katerih dela. Vendarle pa delavnost ni vse. Pri- mož ima eno najboljših tehnik, ki jo priznavajo vsi svetovni strokov- njaki in zaradi katere ohranja stik s svetovnim vrhom. Da bi Primož prišel čisto na vrh, mu primanjku- je še nekaj moči, kar pa je po nje- govem mnenju dokaj lahko prido- biti. Tehnika torej, s katero je Pri- mož dosegel poleg velikega števi- la popravljenih državnih rekordov, ki jih sploh več ne šteje, tudi veli- ko dobrih mednarodnih uvrstitev, med katerimi za največje šteje nastop na Olimpijskih igrah v Syd- neyju leta 2000, nastop na Evrop- skem prvenstvu, Svetovnem mla- dinskem prvenstvu ter Univerzi- jadi. Primož pa je poleg športnika tudi student Višje strokovne sole v Bre- žicah, vendar je študij v drugem planu. Združiti študij ter športno kariero je po njegovem mnenju zelo težko, vendar le nekako zmo- re. K študiju ga žene tudi dejstvo, da je možno preživljanje samo od športa le, če je tekmovalec v sa- mem svetovem vrhu. Svetovni vrh pa lahko prepreäjo ali pa izniči- jo poškodbe, ki so sestavni del vr- hunskega športa, ki so Primožu do Olimpijskih iger 2000 prizanašale, a so ga pestile zadnji dye sezoni. Vrhunski športnik takega kova bi si vsekakor zaslužil boljše pogoje dela, a je le-te prepreäla pred- hodna obänska oblast, tako da brežiški Stadion pri Srednji eko- nomski in trgovski soli ne premo- re niti garderob, te pa naj bi do- bili šele leta 2006, do takrat pa se bodo v atletskem klubu FIT sre- čevali z vsakodnevnimi improvi- zacijami. Prostori pa vendarle niso vse. Fi- nančne potrebe vrhunskih športni- kov tako za tekmovanja kot tudi za prehrano so vse večje. Primož tu poudarja, da mu brez sponzor- jev in dobrega sodelovanja s klu- bom ne bi uspelo. Poleg tega ome- nja tudi odlično sodelovanje s svojim fizioterapevtom Marjanom Ogorevcem. Na letošnje svetovno prvenstvo v Pariz sta se Primož in njegov tre- ner Vlado odpravila z zelo visoki- mi, a realnimi cilji. Njun cilj je na- mreč bil uvrstitev v veliko finale, kajti Primožev rekord, ki je hkra- ti tudi njegov letošnji najboljši re- zultat, 81 m in 21 cm, predstavlja osmi rezultat na svetu. In res se je Primožu uspelo uvrsti- ti v veliko finale. V kvalifikacijah mu je namreč v tretji seriji uspelo vreči kladivo 78 metrov in 10 cen- timetrov, s ämer se je neposred- no kot osmi najboljši uvrstil v na- daljevanje tekmovanja. V finalu je Primož v prvi seriji celo zase- dal tretje mesto, na koncu pa je z metom 79,68 metra zasedel 5. mesto. Isto daljavo je vrgel tudi četrto uvrščeni Ukrajinec, a je bil Primožev drugi najboljši met slab- si od Ukrajinčevega. Res je, da je Primož šele zaklju- čil nastopanje na letošnjem sve- tovnem prvenstvu v Parizu, a so njegove misli in misti njegovega trenerja vendarle že usmerjene v naslednjo, olimpijsko sezono, na kateri si Primož ne želi le na- stopati, ampak doseči tudi vidnej- šo uvrstitev. Robert Sajovec Trening v Brežicah i Primož Kozmus (metalec kla- diva): »Vesel in zadovotjen sem z uvrstitvijo in rezultatom. Mis- lim, da peto mesto vse pove. Če bi bil še sedmi met, bi lahko bilo vse ali mč.-< Vlado Kevo (trener): »Preza- dovoljen sem. Pred tekmo sva se pogovarjala, da bi bilo osmo mesto fenomenalno, ampak pe- to mesto ¦ sanje so se uresničile pa še malo več.< 34 avgust 2003 ObzöriiiK šport In rekreacija Krški nogometaši že brcajo Nogometni klub Krško Posavje je v avgustu začel z novo drugoligaško se- zono. V prenovljeni ligi le dvanajstih ekip (lani jih je nastopalo 16) bo- do po trikrožnem sistemu odigrali 33 tekem, od tega 18 že v jesenskem delu. Ekipa Krškega je tudi nekoliko spremenjena. Iz kluba so odšli Zo- fič, Zlobko in Vinko Molan, po polletnem premoru se je vrnil Mitič, no- vinec je Hrvat Nadan Topic, njihova po besedah trenerja in igralca Ka- pušina največja okrepitev mtadi Andrej Požek pa je v začetku mese- ca doživel hudo prometno nesrečo, tako da je njegovo nadaljnje igra- nje nogometa zelo vprašljivo. Nadaljujejo tudi sodelovanje s celjskim Publikumom, saj bodo v Krškem še naprej igrali Fornezzi, Bojovič, Ur- bane in Kelhar. V novo sezono so tako Krčani stopili s kar velikimi pri- čakovanji, želijo si namreč biti v vrhu drugoligaške lestvice. V 1. kro- gu so gostovali v Slovenskih Konjicah pri ekipi Dravinje in odšli domov s točko. Po zaostanku 0:1 je za končnih 1:1 z enajstih metrov zadel vra- tar Fornezzi. V 2. krogu so na prvi domači tekmi premagali ekipo Tabor Sežana. Po vodstvu Krčanov z golom Rusiča v 15. minuti so gostje ne- kaj minut pred koncem tekme uspeli izenačiti, a so domači takoj zatem spet povedli. Zmago z 2:1 jim je zagotovil vratar Fornezzi, ki je (spet!) uspešno streljal enajstmetrovko. Vratarjevo izvajanje kazenskih strelov seveda kliče po vzporednicah z bolj znanimi vratarji tovrstne »specia- lizacije«, kot sta Paragväjec Chilavert in Nemec Butt. V 3. krogu pa je krška ekipa gostovala v Zagorju in izgubila z 2:0. Po treh tekmah je NK Krško Posavje na sedmem mestu lestvice. Konec avgusta pa so se v šestnajstini finala slovenskega pokala doma po- merili z državnimi prvaki iz Maribora. P.P. Skoraj 500 kolesarjev vozilo po deželi cvicka V nedeljo, 17. 8., je Rekreativno kolesarsko društvo Krško organiziralo kolesarski maraton »Po deželi cvička« s štartom in ciljem v Kostanjevi- ci na Krki. Že 11. tradicionalna prireditev je prejšnja leta potekala pod imenom Rudijev memorial, letos pa so jo preimenovali. Pri tern so že vnaprej vedeli, da se bo povezovanje športne prireditve s cvičkom mo- goče komu zdelo sporno. Predsednik organizacijskega odbora marato- na Marjan Geršak pravi, da s tern nikakor nimajo namena reklami- ranja alkohola, temveč le želijo na malce drugačen način predsta- viti kraje, ki so sicer znani po tej žlahtni kapljici. Namen maratona, ki ni tekmovalne narave, je tudi v druženju in medsebojnem spozna- vanju kolesarskih navdušencev. Maraton s krajšo 30- kilometrsko in daljšo 90- kilometrsko različi- co je privabil veliko rekreativnih in tekmovalnih kolesarjev iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa so bili tudi gostje iz Hrvaške in Italije. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, saj se je število udeležencev približalo magični številki 500. Uradno so našteli 471 kolesarjev in kole- sark. 50 minut po štartu so v cilj že prikolesarili najhitrejši na krajši 30- kilometrski, najhitrejša dva na 90-kilometrskem maratonu, Jože Smo- le in znani ekstremni kolesar Jure Robič, pa sta v cilj pridrvela po dveh urah in desetih minutah ter si prislužila pošten aplavz gledalcev. Kole- sarjem je bolj kot težavnost proge preglavice delala kar huda vročina. Vsi udeleženci maratona so na koncu dobili toplo malico, spominsko ma- jico in medaljo, z majolkami pa so organizatorji obdarili še najstarejše- ga ter najmlajšega kolesarja in kolesarko, ter najštevilčnejšo ekipo in družino. Kolesarji so bili z organizacijo prireditve na splošno zadovolj- ni, tako da si krški rekreativni kolesarji upravičeno obetajo, da bo nji- hov maraton "Po deželi cvička" postal tradicionalen. P. P. Prvoindrugomesto 9. avgusta je potekal slovenski pokal v maratonskem plavanju na Bohinjskem jezeru, ki sta se ga udeležili tudi tekmovalki PK Celu- lozar iz Krškega. Na 1000 m dolgi progi je Nina Mandl osvojila prvo mesto absolutno in pri mladinkah, Suzana Pečarič pa je bila druga pri veterankah. ZmagalKolman Šahovski klub Milan Majcen Sevni- ca je organiziral šahovsko vetera- nov Sevnice za veterane. Tekmo- vanja za veterane nad 50 let se je udeležilo osem veteranov. Ponov- no je zmagal Jože Kolman pred Francem Derstvenškom in Igna- cem Tomažičem. V skupnem se- števku osmih turnirjev sta na vrhu z 59 točkami Franc Derstvenšek in Jože Kolman, tretji je z 39 točka- mi Ignac Tomažič. Najboljša akipa DU Sevnica Društvo upokojencev Sevnica je organiziralo ribiško tekmovanje v lovu s plovcem društev upokojen- cev posavske regije za leto 2003 v ribniku Krmelj, ki se ga je udele- žilo sedem štiričlanskih posavskih društev upokojencev. Najboljša je bila ekipa DU Sevnica, druga ekipa DU Brestanica in tretja ekipa s Se- novega. Naslednja mesta so zase- dle ekipe Kostanjevice na Krki, Kr- škega, Brežic in Krmelja. Uvrstitev na državno ribiško pr- venstvo 2003 so si zagotovile eki- pe DU Sevnica, Brestanica in Se- novo. Državno prvenstvo društev upokojencev v športni disciplini »ulov rib s plovcem« bo 13. sep- tembra na tekmovalni trasi reke Save v Radečah. V posamezni kategoriji pa so med 28 tekmovalci ribiči v posameznih sektorjih zmagali v sektorju A Jo- že Pernar (DU Kostanjevica na Kr- ki), sektor B Jože Pincolič (DU Ko- stanjevica na Krki), sektor C Anton Vrtovšnik (DU Sevnica) ter sektor D Vinko Gerjevič (DU Brežice). Podelili so tudi posebne nagra- de, in sicer Antonu Vrtovšniku (DU Sevnica) za najdaljšo ribo - 54 cm, Mariji Leskovšek (DU Bresta- nica) za najboljšo ribičko ter Dra- gu Dremlju (DU Senovo) za najsta- rejšega ribiča. VAS VAßl m VPiSV V za otroke, mladiito in odraste &&> ** * Z ******* y endoiiik»'»1* Aerobik* **$*/¦ za otrok* 041/935 342,070/663 058, 07/49 05 065 Pridruiite se osvajalcem medal) z drzavnih in svetovnih prvenstev!!! ObzörhiK avgust2oo3 35 družabna kronika NA TRIGLAV - Te dni, ko komentatorji sloven- skih dnevnikov in revij po dolgem in počez ana- lizirajo vzroke in možne posledice »umika« vr- ste LDS-ovih vodilnih politikov v gospodarske in druge nepolitične službe, smo izvedeli, da se bo tudi nekdanji predsednik krškega LDS in podžupan, sicer pa aktualni član sveta stran- ke na državnem nivoju Andrej Božič, v kratkem preselil skoraj na vrh krškega Triglava. TRI GENERACIJE - Takole so naši kameri pozira- li (z leve): pevec, glasbenik, avtor stripov in risa- nih filmov ter oblikovalec začetnih podob Posav- skega obzornika in Savagfasa Miloš Radosavlje- vič, mladi član nadebudne ekipe mladinske tele- vizije (Kekec Show) Benjamin Kovač ter odgovor- ni urednik Posavskega obzornika in programa TV Krško Silvo Mavsar. V PARU - Razstava Devetdeseta in koncert po njej sta bila priložnost za mnoga srečanja ljudi, ki so tako ali drugače povezani z mediji, glasbo, kulturo in tudi politiko. Med udeležen- ci petkove otvoritve fotografske raz- stave Boštjana Colariča je bil opažen tudi senovski kulturnik in eden izmed članov svetniškega para ZLSD v kr- škem občinskem svetu Sil- vester Seničar. Tudi na raz- stavo je prišel v paru, a to- krat s soprogo Vesno. Pa je res (bila) pasja vročina ... NE BOJ, MESARSKO IGRANJE ... so nekateri očividci opisovali igranje krških ob- činskih svetnikov, ki so v igri z žensko nogomet- no ekipo ŽNK Krka v Brestanici očitno pozabi- li, da pred sabo nimajo političnih nasprotnikov, ampak nežnejši spot. Pod olajševalne okoliščine pa jim vendarle lahko štejemo, da so nasprotni- ce aktualne državne prvakinje, oni pa le zmago- valci lanskih lokalnih volitev Punca, le počasi, jaz sem krški župan ... Hej, tole pa ni v skladu s poslovnikom ... Višek nogometnega užitka - dve na enega ... POPRAVEK I V prejšnji številki smo v rubriki Družabna I kronika napačno zapisali priimek občinske- I ga uslužbenca. V splošni službi je zaposlen I Joško Šeler in ne Joško Šribar, kot je bilo za- I pisano. Gospodu Šelerju in bralcem se opra- I vičujemo. 36 avgust2oo3 ObzorniK nagradna križanka Mercator-Dolenjskad.d.,Livada8,8000 Novo mesto AVTOR: | „^^^ ! DRAZENJE, i |VAN ' rastuna VZNEMIR- NAJAVUEN VETROVKA ¦ ¦¦V. v __ 1 ^»nui i ZOUEM JNORČEVANJE! TAVČAR OSTREGA JANJE GOST 8 KAPUCO Nizjecetie vecveselja \--\ 4- ^ ^-t-i—i—-JESENI ^^ . AUGUSTA) KALCU Sm fäercatornaji?o/jsi' sosed \ ŠKOTSKI MOČNO 1 0TU, | DENARNA ^^^^^ IGRALKA STROKOV.ZA DIŠEČI 0RŽAVAV D| .... „vIbum mm AVTOMO- USTANOVA j GARDNER PREHRANO IZLOČEKIZ SEVERNI „»*»' uadii i»auM BILSKA VEUK 1--------------------- (JOHN BOYD): P1ŽMARJEVE j AFRIKI PLACA „,„„; JERANCIC jrqblja VOJAŠKI BALETNK ORR ŽLEZE ! ! NJOWW NApAD ^^ OTOŽNOST, MRAČNO TFLIČEK RAZPOLO- TELICEK ŽENJE AM. FILM: ZAVEDENEC. KARATE... ELEMENT OPEHAR- DEL DNEVA NAD ŠTEDIL-JENEC OB SONČNEM NIKOM ZAHODU PIKE NA NAŠ PREKAJEN OBRAZU HOKEJIST SVINJSKI ŽE UMRLI I--------------------- VRAT RADUEC j DROG, Kl (JERNEJ) ' VEŽEBAT OGLASNA 1 DROGNA KARENINA UPANJc noMtAIAH DESKA SPREDNJEM -------------- "ESf Ä DELUV0ZA NAVIDEZNO NADA (c.dua> NAS*IN ------------- OZIVUANJE PARMA) TUJACRKA IRENE EPPLE LUTK TRIKJJKANA PRIPOVEDNA PF„F1, GORSKA PESNITEV w™' PTICA MEDNAROD. GOLOBJE ORGANEAC. VELIKOSTI STANOARDOV VZNEMIR. «5™1 Nd!rDKaTFT ENKA 1AU IE- SLIRAK IN | iuiiia\ IRITACÜA GRAFIK i ___ NASTAVA, IRITACUA (LOJZE) MČETEK PAST T VULKANSKI RIMSKIPES-DIRKALIŠCE i IZMEČEK „„A' NIKINFILO- jmaR F0RMULE1 ! --------------- 0BRIS ZOF.NERO- Ä VBELGIJI PREBIVALEC B|UQ1,., I NOVVZGOJI-ISTRE muraiw* TEU (ORIG.) MAJHNA OBJEKT KONJ VAZA PREKO MAJHNE ! VODE RASTI ARISTOTEL FRIZERSKI (LJUBKO) LOKAL RIBIŠKA ANTON "REŽA 0DTENEK ^ CEH0V AM.VESOLJ. IMETJE »CT..IT.T AGENCUA REZULTAT SKOTSKI NAŠ POLITIK VODILNO «™*«f- NEBEV «RFm^F NJAKZA ------ - NE SREDISCE PREHRANO RADKO (JOHN BOYD) POLIČ ZNAMKA NEPRIZNAVA-STAREJŠIH NJE MORAL-JAPONSKIH NIH NAČEL RAČUNA- --------------------- LNIKOV IVANSIVEC PLOT ALI ^!^ DROG ZA OGRAJA ilacfi PODAUSA-IZŠIBJA SNOW NJEOJESA ZVEZNA MONGOLSKI irBWKA ' NAPLAČILO, DRŽAVA: VLADAR iru»i ARA MAINE |EMA) Geslo križanke pošljite do 15. septembra 2003 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽAN- KA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali do- bitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. velik darilni paket 2. srednji darilni paket 3. mali darilni paket Nagrajenci 68, stevilke: 1. Marta Švajger, Partizanska pot 1,8270 Krško 2. Anica Gomilšek, Zdolska 33, 8270 Krško 3. Ana Kozole, Likarjeva 16, 8280 Brestanica Resitev 68. stevilke: CANKAR, APATRID, POP, IGO, POLETJE V, MENORA, LŽ, OHLAJENE CENE, ANA, TASTATURA, KAMIN, RR, IVANC, MA, ROK, OMA, ANKARANČAN, KOREN, ATENKA, AJA, NEMKA, ODNAŠALEC, RITUAL, RO, RAB, RE, AKI, TAJSKA, AMUR, CARGO, NULA, UKAZ, URADNIK, ETIK, FAR, NIN, ANEKDOTA, ILO, ACEV, ETA, DANIJEL, RACA,SAD, ALABAMA. ObzofhiK avgust2003 37 oglasi BIGBHIIB teievizorjev, videorekorderjev, glasbenih sfolpov, HI-FI komponent, antenskih sisfemov, fotoopreme, telefonije, beie tehnike, malih gospodinjskih aparatov in CD-jev 8režšcef NC Intermarket, Tovarniška 10, Uli 40 00 740 kupovati drugje bi bilo potratno ft/. J,a& vj tel.: 49-03 3SG /-W^ DPTIKA Vc^^y V^^^r Stojan Bautin s.p. • DKULISTIČNI PREGLEDI • KDNTAKTNE LEČE • SDNČNA DČALA KRŠKO Dalmatindva 1 TEL.: D7 49 22 S 1 2 SEVNICA TRG SVOBDDE 1 A- A Tel.: Ü7 ST 62 62O ESI IVXb IVI ICQ . . n,,nn\lfisi franšiznaWwillllinBV - kmetijski material - gradbeni material - VSe Za VrtiCkarStVO [okrasno grmicevje. loncnice sadne sadikel I - gospodinjski plin ; IVAN IN MARIA tino. Obpotoku9.8270 Krsko Tel.: 07 49016 05 Tef fax 07 492 66 06. el. pošta tprrunovec@car.si nova lokacija nasproti centra TA - BU v obrtni coni vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina tcl«: 07/348 1170 Trgovina in servis biro opreme Gostinci pozor! računalneški programi Za SOStinCC (v windows okolju) VULKANIZERSTVD, AVTGMARKET, BAR, ROČNA AVTOPRALNICA CkŽ 132 B, B27D KRŠKD Tel.: D7/49D 34 7G, Fax: D7/49D 34 71, gsm: 041/697 839 POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE -kadrovsko-pravno področje (delovna razmerja, akti,...) -vodenje poslovnih knjig -podjetništvo Anica Koprivnik s.p.9i Cesta krških žrtev 132/b 8270 Krško IRel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698 PRODAJALNA NOGAVIC IN SPODNJEGA PERILA Unetič d.o.o. 38 avgust2003 ObŽOfHiK prejeli smo SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2OO1) pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispev- kov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgo- vori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pra- vico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organi- zacij, društev...). Komisija ni bila enotna! V 68. številki Posavskega obzornika je bil objavljen članek z naslovom: "Lastninsko preoblikovanje delniške družbe Kostak Krško". Neznani avtor članka med drugim navaja, da je ko- misija, ki jo je imenoval župan, v se- stavi Franc Bogovič, Rafael Jurečič, Jadranka Gabrič, Martin Kodrič, Pet- er Žigante, Rajmond Veber, Miran Stanko in Anton Bučar, poenoteno zavzela naslednja stališča: -da je izstop Begrada iz.kapitalske strukture Kostaka v celoti in zmanj- šanje kapitala Kostaka z odprodajo nepremičnin na lokaciji Togrela, pri- dobljenih z nakupom od Pionirja v stečaju, sprejemljivo, -da občina Krško skuša priti do 43% ali več delnic Kostaka, -da se podpira vstop domačih strate- ških partnerjev v kapitalsko struktu- ro do 30% in vstop tujega strateške- ga partnerja od 10% do 15%, -da se podpira takšna struktura, v kateri bo imelo poslovodstvo in del- ničarji notranjega odkupa od 10% do 15%, -da se podpre ureditev gospodarskih javnih služb v obliki koncesionira- ne gospodarske javne službe z raz- pisom koncesije za eel paket gospo- darskih javnih služb, za katere bo občina imela interes, da jih izvaja en koncesionar. Da je bila komisija do navedenih stališč enotna, zagotovo ne drži. Kot predstavnik svetniške skupine N.Si sem imel do navedenih stališč loče- no mnenje. V komisiji sem zagovar- jal stališče 00 N.Si Krško in svetni- ške skupine N.Si Krško. Stališča do lastninskega preoblikovanja podjet- ja Kostak je izoblokoval župan Franc Bogovič z ožjo skupino novih delni- čarjev. Ta stališča so bila predstav- Ijena komisiji, katera naj bi sprem- Ijala lastninsko preoblikovanje pod- jetja Kostak. Ker so bila stališča, ki jih je zagovarjal župan Franc Bogo- vič v nasprotju s stališči 00 N.Si Kr- ško in svetniške skupine N.Si Krško, sem županovemu predlogu naspro- toval. V 00 N.Si Krško smo si in si še vedno prizadevamo, da se za izvaja- nje gospodarskih javnih služb usta- novi javno podjetje, kjer bi imela občina Krško popoln nadzor nad de- lovanjem podjetja, podjetje pa bi delovalo brez dobička, kar bi ime- lo za posledico tudi nižjo ceno ko- munalnih storitev. Izvajanje gospo- darskih javnih služb v okviru delni- ške družbe Kostak je za 00 N.Si Kr- ško sprejemljivo le pod pogojem, da postane občina Krško večinski last- nik v podjetju Kostak. S tern bi si ob- čina pridobila večinski delež pri od- ločanju in nadzoru nad poslovanjem podjetja. Povečajne občinskega de- leža v podjetju Kostak na 43% je za 00 N.Si nerazumno dejanje in gre zgolj za neracionalno trošenje dav- koplačevalskega denarja. Občina s 43% deležem ne bo imela zadostne- ga nadzora nad delovanjem podjetja Kostak. Morda je pa ravno to inter- es župana Franca Bogoviča in njego- vih somišljenikov. Ker sem opazil, da je bil scenarij že v naprej izdelan in so bili moji predlogi popolnoma za- vrženi, sem se po tretji seji komisije odločil, da na sejah komisije ne bom več sodeloval. Ugotavljam pa, da bo Kostak ostal še naprej pralnica davkolačevalske- ga denarja s to razliko, da bodo se- daj v ospredju večinski SLS-ovi na- mesto prejšnjih LDS-ovih igralcev. Vodja svetniške skupine N.Si Martin Kodrič Darilo za petindvajset let dela Sem vzgojiteljica v vrtcu Krško. Za- dnjega avgusta bi napolnila pet- indvajseto leto dela s predšolskimi otroki, če... V do sedaj »mojem« vrtcu se že se- dem let ubadamo s problemov manj- šega števila otrok in s tern posledič- no s presežki vzgojiteljic. Sama sem ta problem začutila prva. Pred šesti- mi leti sem ostala brez skupine, na- to delala nekaj časa v enoti, pa zo- pet v centralnem vrtcu pa ponov- no v enoti, nato štiri leta v razvoj- nem oddelku. Bila sem uspešna, v skupino sem vnašala novosti in skr- bela, da nam je bilo prijetno. Otro- ci in starši so bili z mojim delom za- dovoljni. Letos spomladi, na materinski dan, pa mi je tajnica prinesla odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Danes je 22.avgust in da- nes mi poteče sto petdnevni odpo- vedni rok. Od vročitve odpovedi in- tenzivno iščem možnost nove zapo- slitve, za kar pa je v mojem, tako ozko usmerjenim poklicu, zelo ma- lo možnosti, še zlasti ko poveš, da si iz krškega vrtca in svoj EMŠO. Bole- če pri tern je dejstvo, da imam za- htevano stopnjo izobrazbe, še bolj pa, da je bil pri meni odločilen kri- terij ta, ker na žalost nimam otrok. Odkrito pa priznam, da na trenutke razmišljam tudi, da je bolj tako, ker je danes »svet« tako pokvarjen in krut, da je življenje težko in prepol- no stresov ter ponižanj. Povedala pa bi rada naslednje: bi- la sem na predzadnji seji Občinske- ga sveta občine Krško, na kateri so razpravljali o številu otrok v skupi- nah in o sistemizaciji za vrtce. Zelo sem bila razočarana, ko sem videla, da so svetniki s takšno lahkoto potr- dili zvišano število otrok v skupinah. Sama imam veliko let izkušenj z de- lom, namreč kot začetnica (brez iz- kušenj) sem imela v skupini tudi po trideset otrok in si upam trditi, da je bilo delo lažje kot sedaj, ko je v skupini največ štiriindvajset otrok, saj so današnji otroci in njihovi star- si veliko bolj »zahtevni«. Od vzgoji- teljic se velikokrat zahteva nemogo- če stvari. Ko pa sem na seji slišala očitke nekaterih svetnikov, da ima- mo v vrtcih previsoke place, me je to razjezilo. Place nam določa »dr- žava«. Moja plača ni slaba, čeprav sem prepričana, da še vedno ni do- volj visoka za tako zahtevno in odgo- vorno delo. Verjemite pa mi, da bi z veseljem imela nekoliko nižjo plačo, da bi le imela delo! Svetnikom pred- lagam, da sprožijo postopek, da bi zaposleni v vrtcu dobivali place od »države«. Upam, da ste preživeli lepe in pri- jetne počitnice in da ste si nabra- li novih moči za delo. Sama nisem imela volje odpraviti se na dopust. Veliko sem razmišljala o svoji pri- hodnosti in prihodnosti vrtcev. Ver- jamem, da za sedmimi slabimi le- ti pri sedem dobrih let, in še vedno sem optimistična in prepričana, da bo kmalu posijalo sonce (naj se vam ne smilim). Povem pa še tole: raje sem na »sončni upravi«, ko vem, da si starši želijo moje vrnitve, ko pa, da bi službo imela, starši in otroci pa me ne bi marali. Želim si, da bi kmalu spet lahko energijo usmerjala v delo z otroki, da bi še kdaj skupaj uživali na Lisci in na drugih izletih, ob kitari, na ka- raokah, v gozdu.... Alenka Serne, Krško NUDIMO DELO 700 SIT/h «^kinad^ ct^ms*^ f9N0V0VSL0VENIJI!f9 Nudimo delo za promocijo artiklov videnih na TV in sicer od dveh mesecev do enega leta, za vse izredne študente in dijake, oziroma vsi, ki imate možnost delati preko študentske napotnici, kot samostojni s.p. ali po pogodbi. CAR MARKETING Marjan Kunaj s.p. PEKrško, CKŽ135C TPC JOB AVTO PUNTAR Inf.: 07/488 -2422, 07/492-2026 GSM: 040/796-065 www.carmarketing.org E-mail: car.marketing@siol.net kjgi kati Car\marketlno OSf\marketinq Delavnik: pon - pet 7.30 do 14.30. lire 3mate neur^jeno podsfrcsje. poslovni prostor aii napušč? IMTE ^8C WEB KI ititerier d.o.o.. Bsfji« 18a, low mesta (07)33-22-944, 3321-828, 841-S12-SÖ5 www.krfc-wterier.si; vesmm#sioi.Ret Obfžčite nas v razstavnem saltmu! • sihemontazna izvwJba j». -4 : - spysconi strap! • /&' ¦pregradnestwe , / jtr -ekoljuprijazw f in mavcBeeWej«JmH llfjADf Atmmtx^ ESZ3 EIXi.J Podsfrešje naj bo prijeten dom ali poslovni prosturi L ObzoTriiK avgust2003 39 Vrstne hiše MARLES: (na razpolago je le še ena enota) - bruto površina 134,20 m2 - stanovanjska površina 107,60 m2 Ponudba obsega: - komunalno opremljeno zemljišče - hiša MARLES v sistemu SAD ("Sam dokonča)") - krovsko kleparska dela Ponudbena cena ne zajema davka na dodano vrednost v skladu z veljavno zakonodajo. Ponudba velja do 31. 12. 2003 oziroma do prodaje objekta. ^B^^tf^tf^ Zahtevajte dodatne informacije: ^^^J^g MARLES HIŠE MARIBOR cLo.o. i^^^^^^Si Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš Vodja projekta: ga. Anica Artiček, Telefon: 02/429-46-50, Telefax: 02/429-46-40 e-mail: anica.articek@marles-hise.si, http://www.marles-hise.si/ „„*.-*»¦»"» Pritllčje Mansarda NA STIČIŠČIH ENERGIČNE PRIHODNOSTI Potencial je v vodi. Moč, ki zagotavlja energijo. Življenje, ki ga spodbuja energija vode. Znanje, ki se združuje v vrtincih razvoja. Na odseku reke Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško bo v petnajstih letih zraslo pet novih hidroelektrarn. Njihova gradnja je eden največjih projektov slovenskega elektrogospodarstva v zadnjem stoletju. Zagotovil bo namreč proizvodnjo 2,2-krat več energije na reki Savi kot doslej, zato je izjemnega pomena za Slovenijo kot celoto. Poleg povečanja lastne proizvodnje vodne energije bomo z gradnjo spodnje- savskih hidroelektrarn uredili vodotok Save in bolje izkoriščaii potencial obnovljivega ter cenovno ugodnega vira električne energije. Sloveniji bosta zagotovljeni večja zanesljivost in samostojnost v dobavi električne energije. Obratovanje energetskega sistema bo stabilnejše, dolgoročno pa se bo obo- gatil tudi državni kapital. Številne možnosti pa bo projekt gradnje spodnjesavskih hidroelektrarn odprl tudi na regionalni in lokalni ravni. Zagotavlja namreč večjo regionalno razvi- tost, ki jo bomo dosegli z ureditvijo državne, lokalne in vodne infrastrukture, z vodnogospodarsko ureditvijo in gradnjo vodnogospodarske infrastrukture pa bo veqa tudi poplavna varnost. S projektom gradnje spodnjesavskih elektrarn se nam odpirajo nove možnosti, nove priložnosti in nove poti. Na stičiščih energične prihodnosti. Moč energije. Z razvojem gospodarstva narašča poraba vseh vrst energentov. V nekaterih delih sveta energije že danes pnmanjkuje. Težko je oceniti, kakšna bo njena ponudba čez dvajset let. V Sloveniji izkoriščamo na leto le 3.970 GWh ali 43 odstotkov potenciala obnovljivih vodnih virov kot najčistejšega vira za pri- dobivanje električne energije. Glede na pretekla gibanja ocenjujemo, da bo poraba elektnčne energije v Sloveniji rastla dva odstotka letno, konične obremenitve pa 1,95 odstotka letno. To pomeni, da bomo v Sloveniji leta 2020 ob konični moči 2.600 MW porabili približno 16.000 GWh električne energije na leto. Zato bi bilo na domačih tleh treba letno zgraditi za približno 5.000 GWh novih zmogljivosti. Poleg tega naj bi Slovenija do leta 2020 zaradi dotrajanosti zaustavila za 700 MW proizvodnih zmogljivosti, ki so v letu 2002 proizvedle 2.400 GWh električne energije. Z odlogom gradnje elektrarn bi tako Slovenija kmalu posta- la v večji men odvisna od uvoza elektnčne energije. To se lahko zgodi tudi sedaj ob okvari enega od večjih proizvodnih obratov, kot sta na primer Nuklearna elektrarna Krško ali Termoelektrarna Šoštanj. Z uvozom elektnčne energije pa se močno poveča tudi odvisnost slovenskega gospodarstva od zunanjih dobaviteljev, kar Sloveniji zmanjšuje pogajalsko moč v tržnem prostoru. Energetski bruto potencial slovenskih vodotokov je ocenjen na 19.400 GWh letno, od tega lahko tehnično izkoristimo le 9.100 GWh letno, ekonomsko pa med 7.000 do 8.500 GWh letno. Dosedanja skupna moč slovenskih hidro- elektrarn znaša 819 MW, z novimi spodnjesavskimi hidroelektrarnami pa bomo proizvedli 720 GWh s skupno močjo 187 MW. Tako bo skupni prispevek hidroelektrarn Boštanj, Bianca, Krško, Brežice in Mokrice znašal 21 odstotkov celotne proizvodnje slovenskih hidroelektrarn. Spodnjesavska veriga bo pred- stavljala 21 odstotkov skupne moči hidroproizvodnje in s tem 6-odstotno skupno pokritost celotne slovenske porabe. Zaradi spodnjesavskih hidroelektrarn bomo manj odvisni od zunanjih virov, kar bo pripomoglo tudi k ugodnejšemu gibanju cen električne energije. Več je bomo proizvedli sami, manj je bo treba kupovati v tujmi. Moč vode je moč energije, ta pa je zagotovilo boljši kakovosti življenja. HE Boštanj Na okljuku reke Save, kjer poteka 46. vzpored- nik, smo novembra 2002 začeli graditi prvo hidroelektrarno v verigi energetskih objektov, ki bodo izboljšali oskrbo Slovenije z električno energijo. Pri gradnji HE Boštanj tako kot pri drugih hidroelektrarnah v verigi posebno pozornost namenjamo varnosti pred poplavami. Vse ukrepe varstva pred poplavami ter škodljivim delovanjem voda načrtujemo usklajeno z Minis- trstvom za okolje, prostor in energijo ter lokalno skupnostjo. Poskrbeli bomo za ustrezno odvajanje morebitnih škodljivih voda, z varnimi nasipi bomo zavarovali bregove Save, zagotovili bomo zanesljiv in neškodljiv način obra- tovanja, zato se bo z vsemi ukrepi pri gradnji energetskih objektov izboljšala celotna poplavna varnost na Spodnji Savi. HE Boštanj je hidroelektrarna pretočno-akumulacij- skega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati s skupno pretočno zmogljivostjo 500 rrf/s, petimi preto- čnimi polji s prelivno zmogljivostjo približno 3.500 nr/s ter s povprečno letno proizvodnjo 115 GWh. Osnovni podatki o HE Boštanj: • instaliran pretok: 500 m7s (3 x 166,7 m7s) • višina padca: 8,20 m • največja moč: 32,5 MW • povprečna letna proizvodnja: 11 5 GWh • koristna prostornina bazena: 1.000.000 nv • srednji letni pretok: 235 m/s > Vse elektrarne bodo obratovale brez posadke. Up 2000 HE Bostanj HE Krško V bližini kraja, kjer obratuje tudi Nuklearna elek- trarna Krško, bo potencial najdaljše slovenske reke, v katero se stekajo vode z več kot polovice ozemlja Slovenije, izkonščala HE Krško. Na tem območju bomo tako kot na drugih območjih gradenj spodnjesavskih elektrarn pn načrtovanju, gradnji in obratovanju zagotovili varstvo biološke raznovrstnosti. Oblikovali in uredili bomo zatoke, ribje steze, kanale in drstišča. Uredili bomo bivališča živali in gnezdišča ptic. Z gradnjo nasipov v primernem naklonu bomo živalim zagotovili dostop in izstop iz vode. Že ob gradnji posamezne hidroelektrarne bomo zagotavljaii ugodne pogoje za razvoj in ohra- nitev bioorganizmov. Skladno s celotnim programom gradnje spodnjesavskih elektrarn bomo zago- tovili tudi ohranjanje in izboljšanje obstoječih pogojev za kmetijsko proizvodnjo. HE Krško je hidroelektrarna pretočnoakumulacijske- ga tipa z nameščenimi Kaplanovimi turbmami s sku- pno pretočno zmogljivostjo 500 rrf/s, petimi preto- čnimi polji s prelivno zmogljivostjo pnbližno 3.500 m7s ter s povprečno letno proizvodnjo 149 GWh. Osnovni podatki o HE Krško: • instaliran pretok: 500 m7s • višina padca: 9,90 m • največja moč: 39,5 MW • povprečna letna proizvodnja: 149 GWh • koristna prostornina bazena: 1.380.000 m • srednji letni pretok: 247 m /s o dnevno in letno vzdrževanje, njegovo osebje pa bo u 2010 HE Krško HE Brežice Tarn, kjer reka Sava doseže povprečni letni pretok 290 rrf/s, načrtujemo četrto v vengi spodnjesavskih elektrarn. Eden izmed pomembnih vidikov pri gradnji in obratovanju vseh spodnje- savskih elektrarn je tudi zagotovitev kakovosti voda. V okviru varstva voda na območju elektrarn bomo uredili lovilnike olj in maščob, ki bodo zagotovili, da bodo meteorne vode z utrjenih površin in precejne vode iz gradbenih objek- tov odtekale v Savo neonesnažene. Med obratovanjem elektrarn bomo redno opazovali količinsko, ekološko in kemijsko stanje voda. Z dograditvijo energetskih objektov na Spodnji Savi se bo spremenila dinamika transporta rečnih plavin, zato bomo s primemim obratovanjem elektrarn zagotovili naj- manjši možni vpliv na vodni režim ter poleg tega čistili plavine in uredili n;i- hovo odlaganje na urejene deponije. Pred začetkom gradnje bomo pnpravili tudi program spremljanja njenih vplivov . na podtalnico, posebej še na termalne vode Brežiško-Čateškega polja. HE Brežice je hidroelektrarna pretočno-akumulacij- skega tipa z nameščenimi Kaplanovimi turbinami s skupno pretočno zmogljivostjo 500 m'/s, petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo pnbližno 3.500 m7s ter s povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. Zaradi povečanega bazena bo HE Brežice sodelovala tudi v uravnavanju pretoka na mejnem profilu s Hrvaško. Osnovni podatki o HE Brežice: • instaliran pretok: 500 m/s • višina padca: 10,40 m • največja moč: 41,5 MW • povprečna letna proizvodnja: 161 GWh • koristna prostornina bazena: 3.450.000 m • srednji letni pretok: 250 m/s sposobljeno tudi za vodenje elektrarn ob težavah v sisj HE Brezice 2015 HE Mokrice V bližini meje s Hrvaško, kjer je Sava že oboga- tena z moqo reke Krke, bo vodno moč izkoriš- čala HE Mokrice, ki bo v načrtovanem dnevno- pretočnem akumulacijskem režimu na Savi pre- vzela vlogo izravnalnega bazena. - Kakor pri drugih spodnjesavskih elektrarnah tudi pri gradnji HE Mokrice ne bomo prezrli možnosti rekreacijske uporabe vode. V skiadu z lokacijskimi načrti in dovoljenji za posamezne elektrarne bomo omogočili izvedbo rekreacijskih ureditev. Dostopi do vode v bližini naselij, privezi za čolne in čolnarne, kopališča ter prostori za piknike v bližini naselij so le nekatere možnosti, ki bodo nastale z gradnjo spodnjesavskih elektrarn, z njimi pa tudi možnost razvoja tunstičnih objektov in turizma nasploh. Zahtevnejse rekreacijske ureditve naj bi zaživele v bližini naselij Sevnica, Krško in Brežice, sprehajalci in ljubitelji piknikov pa bodo irmeli na voljo mnogo odprtih pro- storov. Na akumulacijskih jezerih, zlasti pri HE Mokrice, pa se nam ponujajo tudi možnosti za vodne športe. Pri HE Mokrice bo tako kot pri HE Bianca k svobodi gibanja dodatno prispeval urejen prehod čez reko Savo. HE Mokrice je hidroelektrarna pretočno-akumulacij- skega tipa z nameščemmi cevnimi agregati s skupno pretočno zmogljivostjo 500 rrf/s, petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo pnbližno 3.500 m /s ter s povprečno letno proizvodnjo 135 GWh. Tako kot HE Brežice bo tudi ta elektrarna zaradi povečanega bazena prispevala k uravnavanju pretoka na mejnem profilu s Hrvaško. Osnovni podatki o HE Mokrice: • instaliran pretok: 500 rn/s • višina padca: 7,85 m • največja moč: 30, 5 MW • povprečna letna proizvodnja: 135GWh • koristna prostornina bazena: 3.750.000 m • srednji letni pretok: 305 m /s temu daljinskega nadzora in v primeru visokih voda. HE Mokrice 2020 V vodi je razvoj. Projekt gradnje spodnjesavskih elektrarn je pomembna spodbuda nacional- nemu, regionalnemu in lokalnemu razvoju. Na državni ravni gradnja spodnjesavskih hidroelektrarn pomeni priložnost slovenskega gospodarstva, ki ima dovolj znanja, izkušenj in proizvodnih zmogljivosti, da poveže vse potrebne niti in se suvereno vključi v konkurenco iz Evrope. Gradnja spodnjesavskih hidroelektrarn pomeni izziv in spodbudo slovenskemu gospodarstvu, saj domačim načrtovalcem in izvajalcem ponuja pnložnost pridobitve pomembnih referenc za nastop na evropskem trgu. Z veliko mero konkurenčnosti lahko slovensko gospodarstvo izdela od 70 do 80 odstotkov vse opreme hidroelektrarn in izvede vsa gradbena dela. Poleg tega pa so hidroelektrarne izjemnega pomena tudi za izvajanje Kjotskega protokola. Ta namreč tudi Slovenijo zavezuje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, Cesar brez dodatnih virov obnovljive energije ne bi mogli uresničiti. Pozitivni učinki na regionalni razvoj se kažejo že v sami zasnovi projekta, ki v veliki meri obsega ureditev infrastrukture in posredno s tern spodbuja razvoj posameznih dejavnosti. Z gradnjo čistilnih naprav na celotnem regijskem območju bo Sava postala vir pitne vode. Akumulacijska jezera hidroelektrarn pomenijo izziv turizmu, saj omogočajo ribolov in razvoj vodnih športov. Z ureditvijo vodotoka pa bomo omogočili tudi razvoj kmetijstva in možnost uporabe vode pri preprečevanju suše. Lokalni skupnosti graditev spodnjesavskih elektrarn prinaša mnoge nepo- sredne koristi. Posamezni občini, po katere ozemlju teče reka Sava, skladno z Zakonom o pogojih koncesije za izkonščanje energetskega potenciala Spodnje Save pnpada del prihodka od koncesijske dajatve. Pridobljena sredstva lahko tako lokalna skupnost porabi za izvajanje svojih razvojmh programov. Skupaj lahko postanemo boljši, hitrejši, močnejši. Le izkoristiti moramo ponujeno. V vodi so priložnosti. Zajezitvena območja hidroelektrarn na Spodnji Savi so lahko nova spodbuda kakovosti življenja lokalnih prebivalcev in hkrati nova turistična priložnost. Dostopi na bregove reke Save, ki jih bomo uredili na posameznih delih, bodo omogočali oddih, oglede in rekreacijo, na varnih delih akumulacije pa bo urejen tudi dostop do vode. Tako bomo lokalnim prebivalcem ponudili novo možnost preživljanja prostega časa, turizmu pa nove razvojne priložnosti. V bližini večjih naselij Sevnica, Krško in Brežice načrtujemo zahtevnejše rekreacijske površine. Na posameznih delih bregov Save bodo prostori odprtega tipa namenjeni privezom za čolne, čolnarnam, kopališčem in pro- storom za piknike. Predvidena je tudi uporaba vodnih površin za vodne aktivnosti in športe, še posebej na akumulacijah spodnjih dveh elektrarn HE Brežice in HE Mokrice. Na celotnem območju bo svojo priložnost dobilo ribištvo, poskrbljeno pa bo tudi za prehod rib na drstišča reke Mirne. Pri izvedbi teh načrtov bo pomembno vlogo odigrala lokalna skupnost, ki bo lahko že v prvi fazi gradnje elektrarn sodelovala pri pripravi posameznega lokacijskega načrta. In ni odveč znova poudariti, da so prav pobude lokalne skupnosti pri celotnem projektu gradnje spodnjesavske verige več kot dobrodošle, saj nam bo le z njihovo pomočjo uspelo izboljšati kakovost življenja v spodnjesavski regiji. Vse je že v vodi. Moč povezovanja. Izzivalnost prihodnosti. Prijaznost pričakovanja. Priložnost za lokalni, regionalni in nacionalni razvoj. Okolju prijazni objekti in njihova dolga življenjska doba. Večja pripravljenost na povečevanje porabe električne energije. Večja energetska zanesljivost in večja samostojnost. Stabilnejše obratovanje energetskega sistema. Dolgoročno bogatenje državnega kapitala. Zagotavljanje delovnih mest pri gradnji in obratovanju. Višja kakovost življenja. Združeni v velikem pričakovanju. V Sloveniji se je 15. apnla 2001 uradno odprl trg z elektnčno energijo, kar je zahtevalo nujno preoblikovanje elektrogospodarskih podjetij, saj v nasprot- nem v konkurenčnih razmerah ne bi preživela. Eden od odzivov na procese odpiranja trga je tudi ustanovitev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) 26. julija 2001. Vlada Republike Slovenije je vanj povezala šest družb: Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarno Brestanica, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje. Tej skupini so se v letu 2002 pndružile še tri nove družbe: HSE Invest in HSE-IIP, ki se ukvarjata z naložbami v energetskem sektorju in sta ključni nosilki gradnje spodnjesavskih hidroelektrarn, ter družba TDR - Metalurgija. Istega leta je HSE postal tudi 19-odstotni lastnik družbe Elektro TK, d.o.o. V letu 2003 pa je HSE, skladno s strateško usmerjenostjo v internacionalizacijo poslovanja, odprl hčennsko družbo v Italiji, HSE Italia, ter predstavništvo v Beogradu. Skupaj HSE danes sestavlja enajst družb in več kot 4.000 zaposlenih, skupaj z "vnučkami" pa nas je že skoraj 5.000. Proizvedemo več kot 50 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, zaradi varnosti in zanesljivosti njene oskrbe, ki vključuje kombinacijo različnih virov, pa je HSE osrednji partner slovenskim in tujim odjemalcem ter nosilec preobrazbe slovenskega proizvodnega sektorja električne energije. Gradnja spodnjesavskih hidro- elektrarn je pri tern prednostna naloga in dolgoročno najpomembnejši strateški izziv. Kontakt: Spletna stran: www.hse-sse.com Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana T: 01 42 05 700 F: 01 42 05 740 S: www.hse.si E: hse@hse.si, info@hse.si Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Produkcija: Agencija Imelda. Oblikovanje: Studio Arnold+Vuga. Fotografije: Aleš Fevžer. Tisk: Boznar & partner. Naklada: 20.000 izvodov. Ljubljana, junij 2003. Vira tehničnih podatkov Predmvestici|ska zasnova verige HE na Spodnji 5avi-Novelac'|3 (2 faza), ma| 2002, Zakon o pogoiih koncesi|e >;\ izkoristanie energetskega potenciala Spodnie Save I Holding Slo venske elektrarne d. o. o.