Sievika 3 19. april 1982 I\TAS <3LA občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE 9. KONGRES ZKS 3 KAZPiMVL O DOKUMENTIH ZA 9. KONGRES ZKS (15., 16. IN 17. APRILA) SO BILE V KRŠKI OBČINI PONEKOD ZELO USPEŠNE — KA1 PRAVITA JOŽE RAČIČ IN ANTON VOVČKO, DELEGATA ZA 9. KONGRES ZKS Občinska organizacija ZKS v Krškem šteje preko 1400 članov, ki so vključeni v 81 osnovnih organizacij. Razprave o kongresnih dokumentih so potekale ločeno po posameznih okoljih, razpravljalci pa so se dotaknili vseh področij, ki jih kongresni dokumenti nakazujejo. Prevladalo je stališče, da je poročilo za kongres vendarle t zelo obsežno, pri tem pa še premalo konkretno. Zaradi omejenega prostora bomo omenili samo dvoje primerov iz razprav. Obakrat so udeleženci govorili o delovanju delegatskega sistema. (nadaljevanje na 3. strani) •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••¦A PRIČENJA SE TRETJI DELEGATSKI MANDAT Konstituiranje skupščine občine 14. aprila so se delegati tretjega delegatskega mandata zbrali predvsem z namenom konstituiranja občinske skupščine. Na 1. skupnem zasedanju ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO Krško so izvolili funkcionarje in člane organov oziroma teles: predsednik skupščine: BRANKO PIRC podpredsednika skupščine: FRANC KOVAClC in ROMAN SOTLER predsednica ZZD: LIDIJA HOČEVAR podpredsednik ZZD: ŠTEFAN STROK predsednik ZKS: FRANC RAKAR podpredsednik ZKS: ANTON GABRIC predsednik DPZ: ANTON VODISEK podpredsednik DPZ: VINKO ZUPANČIČ Za sekretarja SO Krško je bil ponovno imenovan SLAVKO KU-NEJ. Za predsednika izvršnega sveta je bil ponovno izvoljen dipl. ing. VINKO BAH, za podpredsednika IS pa IGOR DOBROVNIK in NIKO ZlBRET. Člani izvršnega sveta so še postali: ANTON JEVNIK, PAVLA KALAN, ANDREJ KOVAClC, JANEZ KULCAR, MARTIN MO-LAN, SILVAN MOZER, ANTON PODGORŠEK in PETER ZlGANTE. Za funkcionarje občinskih upravnih organov so bili imenovani: sekretarka OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO IN UPRAVNOPRAVNE ZADEVE: Pavla Kalan, pomočnik sekretarke: Jože Zič-kar, JAVNA RAZPRAVA O PROGRAMIH SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SIS: Dejavnost 1982 V tej številki SKUPNIH DELEGATSKIH INFORMACIJ objavljamo povzetke delovnih programov in finančnih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Krško z namenom, da se čim širši krog delegatov in tudi dokajšnji del delegatske baze seznani z vsebino in obsegom programov in njihovim ovrednotenjem, skratka — omogočena naj bi bila čim širša in čim tehtnej-ša javna obravnava teh dokumentov svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. STRAN 2 NAS GLAS- St. 3 — april 1982 sekretar OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO: Anton Jevnik, sekretar OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE: Anton Podgoršek, direktor OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE: Janez Kulčar, direktor OBČINSKE GEODETSKE UPRAVE: Zeljko Gašparinčič, predsednik OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Niko Zibret, predsednik OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA: Igor Dobrovnik, namestnica predsednika OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA: Zdenka Lipovž, namestnika predsednika OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA: Franc Jenič. Delovna telesa SO Krško Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve: Jože Ha-binc, predsednik, Franc Hlastan, Slavko Kiler, Milan Dular, Anton Kink, Peter Luštek in Stane Dvor-šek. Komisija za družbeno nadzorstvo: Ivan Divjak, predsednik, Mirko Arh, Jože Zveglič, Majda Vidmar, Jože Peterkoč, Justin Božič in Stane Kr-žan. Komisija za zadeve borcev NOV: Pavel Petan, predsednik, Marija Učakar, Dušan Arh, Franc Kovaoie, Gordana Maslovarič, Fanika Košak in Vida Kerin. Normativno-pravna komisija: Cveto Bevtk, predsednik, Kristijan Pavlina, Miloš Medved, Jože Cvar, Anton Pleterski ml. in Franc Janko vič. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja: Drago Sterban, predsednik, Franc Margon, Albin Namestnik, Vinko Fric, Peter Mar-kovič, SlaVko Sritoar, Silva Jarko-vič, Rafko Orožen in Zdenko Picelj. Komisija za vloge in pritožbe: Majda Blaževič, predsednica, Ivan Petrišič, Henrik Molan, Marta Bo-sina, Ivan Lupšina in Biserka Mat-jan. Odbor za družbenoekonomske odnose: Zdravko Petan, predsednik, Magda Baje, Mitja Orožen, Marta Metelko, Pavle Krošelj, Vinko Zupančič in Alojz Jordan. Odbor za družbenopolitični! sistem: Janez Volčanjšek, predsednik, ATlbin Potisk, Stane Baje, Blaž Ko lar, ing. Martin Vidmar, Ivan Srp-čič in Dušan Dornik. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi: Branko Pire, predsednik, Štefan Strok, Tone Gabrič, Margareta Marjetic, Marjan Marki in Ivan Urbane. VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE Na 1. skupni seji so krški skupščinski Zbori opravili pomembno delegatsko nalogo — glasovali so o kandidatu za predsednika Predsedstva SR Slovenije in o kandidatih za člane Predsedstva: predsednik Predsedstva SR Slovenije: VIKTOR AVBELJ člani Predsedstva SR Slovenije: ALOJZ BRIŠKI MAJDA GASPARI STANE MARKIC ZORAN POLIC FRANCE POPIT FRANC ŠTIGLIC DELEGATI S POOBLASTILOM ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ Na prvi seji so skupščinski zbori določili tudi 10 delegatov, ki so pooblaščeni, da lahko sklepajo zakonske zveze. Ti so: Branko Pire, Roman Sotler, Franc Kovačič, Franc Rakar, Janez Volčanjšek, Cveto Bevk, Franc Cucek, Stanko Božič, Jože Cijan, Lado Kukec in Slavko Sribar. SKUPINE DELEGATOV ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO Skupino delegatov za ZBOR OBČIN Skupščine SR Slovenije sestavljajo: ŠTEFAN STROK, VILI MAN-CEK, MIRAN MARTINClC, JOŽE RAUSL, BOŽIDAR MARJETIC, MARIJA KUKOVlClC, MADO KUKEC, franc Cucek, branko PIRC, vodja skupine delegatov, ZDRAVKO PLUT, SILVO GORENC in FRANC DULAR. Skupine delegatov za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Skupščine SR Slovenije: GOSPODARSKO PODROČJE (sedež v Občini Krško): Edvard Spi-ler, Miran Stanjko, Herman Kunej in Albin Potisk. PROSVETNO-KULTURNO PODROČJE (sedež v Novem mestu): Olga Uršič in Radomir Lapuh. SOCIALNO-ZDRAVSTVENO PODROČJE (sedež v Novem mestu): Darko Mižigoj, Franci Pavlovič in Slavko Pibernik. KMETIJSKA DEJAVNOST (sedež v Brežicah): Ivan Savnik, Mijo Gunjilac, Ivan Orlic in Alojz Bizjak. OBRTNE IN PODOBNE DEJAVNOSTI (sedež v Celju): Miran Res-nik. PODROČJE DRŽAVNIH ORGANOV IN DPO (sedež v Celju): Ivanka Iskra. Delegacija za SVET POSAVSKIH OBČIN Za člane delegacije v SVET POSAVSKIH OBČIN so bili izvoljeni naslednji delegati: Roman Sotler, vodja delegacije, Vili Manček, Franc Rakar, Silvo Gorenc, Branko Pire in Stane Nunčič. VOLITVE DELEGATOV ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE Na 1. skupni seji so delegati krške občinske skupščine volili tudi slovenske delegate za ZVEZNI ZBOR Skupščine SFR Jugoslavije. Posavsko regijo bo v ZVEZNEM ZBORU zastopal FRANC CARGO iz krške Celuloze. VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Delegati družbenopolitičnega zbora SO Krško so glasovali o listi kandidatov za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Skupščine SR Slovenije, kjer bo Posavje zastopala Martina Horžen iz Sevnice. KOVINARJI IN AVTOMEHANIKI — ZE ČETRTIČ 14. in 15. maja bo 4. občinsko proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev in avto-mehanikov. Pomerili naj bi se najboljši predstavniki posameznih OZD v naslednjih poklicih: kovinostrugar, rez-kalec, orodjar, konstrukcijski ključavničar, plamenski varilec, varilec REL, varilec MAG, varilec TIG, avtomeha-nik Diessel in avtomehanik Otto. Tekmovanja bodo v Metalni — TOZD TGO na Senovem, v Slovenija avto — TOZD »Servis« Krško in v Transportu Krško. Prijave za tekmovanja sprejemajo predsedniki OO ZSS v posameznih TOZD do 23. aprila. Organizacijski odbor tekmovanja bo iz najboljših tekmovalcev formiral ekipo, ki bo zastopala našo občino na 6. srečanju te vrste na republiški ravni, ki bo od 11. do 13. junija v Krškem, Črnomlju in Novem mestu. St. 3 — april 1982 -NAS GLAS« STRAN 3 9. KONGRES ZKS V KS Brestanica so na skupnem študijskem sestanku, ki ga je konec marca organiziral Svet ZK v KS, med drugim dejali: » ... Le zagotovljeno financiranje KS pogojuje njeno dobro in uspešno delo. Veliko je namreč nalog, dodeljenih KS, zaradi neurejenih denarnih razmer pa so realne možnosti za njihovo izvajanje zelo majhne. Delo delegacij moramo vzpodbuditi s pravočasno prejetim gradivom. Delegacije pa imajo tudi neugodne izkušnje, ko njihova mnenja niso upoštevana... Delegatsko vprašanje kot tako se je posplošilo, delegati z delovanjem delegacij niso zadovoljni... « Veliko kritičnih in konstruktivnih misli o delovanju delegatskega sistema je bilo izrečenih tudi na 2. seji Občinske konference ZKS v Krškem, ki je bila ravno tako ob koncu marca. Pripombe so letele zlasti na rovaš delegatskih gradiv, načina dela delegacij in njihove povezanosti z lastnim okoljem. Po mnenju nekaterih naj bi bili delegati preobremnjeni zaradi preobsežnih gradiv, ki so povrhu še nerazumljiva; radi bi več kratkih informacij in razgovorov s strokovnjaki. Na take in podobne pripombe je morda iskati odgovor tudi v mnenju enega izmed udeležen cev razprave, ki je dejal, da bližnjice v delegatski sistem ni. Kdor se je pustil izvoliti za kakršnegakoli delegata, se pač mora sprijazniti s tem, da bo v svoji mandatni dobi nekoliko bolj obremenjen, si za to delo vzeti čas in se mu posvetiti ter se (zlasti) otresti brez števila drugih funkcij. Naš sistem odločanja je pač namenjen delovnim ljudem, ki morajo zaupanje, izkazano na volitvah, poplačati s pridnostjo in požrtvovalnostjo. Konferenca je kot delegate za 9. kongres ZKS (15., 16. in 17. aprila) izvolila: LIDIJO HOČEVAR, Labod — TOZD Libna, TINETA MO-LANA, NEK, DARKA MARJETICA, Agrokombinat — TOZD Vinogradništvo in kleti, DUŠANA DORNI-KA, Tem. sodišče Novo mesto — Enota Krško, JOŽI/1 A RAClCA, upokojenca in ANTONA VOVCKA, Metalna — TOZD TGO Senovo. JOŽE RAClC, upokojenec iz Krškega, je v življenju opravljal veliko nalog. Nazadnje je bil direktor TOZD »Papirkonfekcija-« v Krškem. Trenutno je predsednik skupščine SKIS v Krškem in predsednik skupščine Krajevne skupnosti Krško. O pripravah na 9. kongres ZKS je povedal: »Predkongresna dejavnost se na območju krške občine in — lahko bi dejal — tudi na območju celotnega Posavja odvija na zelo široki fronti. V osnovnih organizacijah ZKS in občinskih vodstvih se odvijajo zelo široke in poglobljene razprave o neodložljivih nalogah, ki so postavljene pred vse čane ZKS in ZKJ. Naša moč ima svoje korenine v idejah in ciljih, za katere se bojujemo, to pa moramo dokazati pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. Nahajamo se v položaju, ko ni več mogoče saimo lepo govoričiti, temveč nas okoliščine silijo k temelj itejšemu delu in akciji. Produktivnost dela in boljše izkoriščanje delovnega časa se mora vrniti vsaj na raven, ki smo jo že dosegali. Ker nas svetovna konkurenca sili, moramo doseči tiste cilje, ki bodo zniževali našo inflacijo in res pravemu delovnemu, marljivemu človeku nudili primerno in dostojno življenje. Delegati za 9. kongres Zveze komunistov Slovenije smo prejeli kar dovolj gradiva in upam, da bo delo kongresa uspešno. Na njem bomo začrtali veliko nalog in dela, ki nas čaka v bodoče.« ANTON VOVCKO, strojni ključavničar v Metalni Senovo, je bil najprej sekretar OO ZK, nato ored-sednik OO ZSS v Metalni, trenutno pa je sekretar Sveta ZK v KS Senovo. V prostem času je svoje znanje uporabil za inovatorsko dejavnost, njen plod pa je stroj, ki nadomešča dva delavca in skrajša potrebni čas pri krivljenju armatur za betonske uteži. »Uporabil sem stroj (stiskalnico), ki je v TOZD že obstajala — neizkoriščena. Bili so posamezniki, ki temu »izumu« niso hoteli priznati prave vrednosti,« pravi Anton Vov-čko, »ker so trdili, da mora inova-torstvo temeljiti na znanstveno-raz-iskovalnem delu, in če bi nagrade delili že na tej stopnja, kako potem ovrednotiti in nagraditi to »pravo« i novatorstvo. Ni jim jasno, da je pri inovaciji važna predvsem učinkovitost in prihranek, ta pa je pri »mojem« stroju v treh letih znašal okrog 500.000 dinarjev. Tri leta je trajalo, preden smo v TGO sprejeli ustrezni pravilnik o inovatorstvu. Ko sem s svojim uspehom le prodrl, je ta dejavnost v senovškem koncu zaživela in je sedaj najbolj razvita v občini.« Nato je Anton Vovčko nadaljeval: »Na kongresu bom kot delegat zastopal področje gradbeništva in menim, da imamo o tem tudi Krča-ni kaj povedati. V naši občini je gradbeništvo dokaj povezano s ko-viirnsko-predelavalno industrijo in probleme, ki se tu pojavljajo, bi morali predstaviti. Na prvem mestu je problem organiziranosti gradbeništva — zaradi razdrobljenosti organizacij pride do nepotrebne konkurence, čemur sledi visoka cena za kvadratni meter površin. Pri vsem tem pa je v nekaterih primerih močno dvomljiva kakovost opravljenih del, kar se vidi na objektih. Gotovo pa je v celotnem sklopu tudi nekaj »verižne reakcije«. Vzemimo za primero samo ceno gradbenih materialov in projektantska dela — od postopka zbiranja dokumentacije za razna dovoljenja do dragih rešitev, predvidenih v načrtih. Kar zadeva predkongresno dejavnost ZK. bi bil rad konkreten. V se-noviski KS smo vsi člani ZK na zboru obravnavali kongresne dokumente. Temu je sledila razprava o delu in življenju v KS kot celoti. Ugotovi i 1 smo, da bi delegati OK ZKS Krško na 9. kongresu morali razpravljati zlasti o področjih energetike in kmetijstva. Bilo je tudi pripomb na kadrovske spremembe in spremembe statuta ZK. Menili smo, da bi naj o tem ne odločale same republike, ampak bi rešitev morala biti enotna za vso ZKJ. Pri statutu smo se najdlje zadržali ob vprašanju obveznega opredeljevanja članov ZK. Ostali smo sredi poti — nismo mogli najti končnega odgovora na dilemo, ali je prav, da član ZK pri glasovanju ne sme biti neopredeljen. Sam sem bolj nagnjen k temu, da naj bi se komunist moral izreči za ali proti. Seveda pa so tudi redki izjemni primeri, ko to objektivno ni možno — zaradi pomanjkanja bistvenih podatkov ali informacij. Kajpak bi tO smelo biti le poredkoma, izjemoma, ne pa, kot pogosto opažam, da se člani OO celo na partijskem sestanku raje vzdržijo, kot pa da bi se z glasovanjem nekomu zamerili.« 31 RAN 4 NAS GLAS- St. 3 — aprii 1982 SIS: Programi '82 Zdravstvena skupnost Krško PROGRAM ZA LETO 1982 Temeljna naloga letos bo obdržati doseženo raven zdravstvenega varstva. Že v letu 1981 prihodki OZS Krško niso zadoščali za pokritje vseh obveznosti. Neporavnane so ostale obveznosti v višini 15 milijonov dinarjev. V primeru, da OZS ne bi imela okrog 8,8 milijona dinarjev dodatnih prihodkov (izterjava zaostalih dolgov), bi ji primanjkovalo okrog 25 milijonov dinarjev. Razlika med razpoložljivimi in potrebnmi sredstvi se bo v letu 1982 še povečala. V programih zdravstvenih delovnih organizacj za leto 1982 so vkalkulirani indeksi rasti, kot jih dopuščajo resolucijska določila: 20-odstotni porast materialnih stroškov, 20-odstotni porast sredstev za osebne dohodke, skladno z rastjo dohodka in mase osebnih dohodkov se povečujejo tudi zakonske, pogodbene in druge obveznosti, ki se obračunavajo na osnovi dohodka ali BOD. Skupni prihodki OZS bodo v letu 1982 po sedanji oceni za 21,1 % večji kot v letu 1981. Nove naloge, ki se pojavijo v tem letu (odplačevanje anuitet, solidarnostno združevanje sredstev v Zdravstveni skupnosti Slovenije) pa zmanjšujejo sredstva, razpoložljiva za redno dejavnost zdravstvenega varstva, na FINANČNI PLAN ZA LETO 1982 16,5 % — ni porast v primerjavi z letom 1981. Sedanje ocene kažejo, da bo ob ohranitvi sedanjega nivoja zdravstvenega varstva razlika med potrebnimi in razpoložljivima sredstvi v letu 1982 znašala od 20 do 30 milijonov dinarjev. Samoupravni sporazum o delitvi dela na področju zdravstva nare- PRIHODKI Realiz. 1981 Plan 1982 prispevki iz dohodka 177.742.701 222.466.000 125,16 prispevki iz BOD 51.551.253 64.522.000 125,16 prispevki iz kmetijske dejavnosti 3.800.000 4200.000 110,53 prispevki od upokojencev 1.174.098 750.000 63,88 drugi prispevki 41.946 42.000 100,13 drugi prihodki 1.459.728 1.700.000 116,46 izterj. zaost terj. 8 804.173 2.500.000 28,40 SKUPAJ 244.573.899 296.180.000 121,10 ODHODKI Realiz. 1981 Plan 1982 I. 1. denarne dajatve 28.559.208 33.000.000 115,5 2. osn. zdrav. dej. 55.800.795 65.624.616 117,6 3 boin.-zdravil. d. 104.658 283 122.950.000 117,5 4. zdravila ipd. 24.944.491 30.000.000 120,3 II. zdrav. var. skup. 185.403.569 218.574.616 117,9 5. skup. progr. ZSS 2.427.400 2 636.000 108,6 6. štipend. kadrov 227.660 265.942 116,8 7. medobč. naloge 258.861 428.288 165,5 8. zagot. progr. MZS 2.052.000 2.870.000 139,9 in ZSS: obvez. 81 — 4.315.000 — obvez. 82 — 5.164000 — 9. nepredv. riz. SRS 201.000 365.000 181,6 10. naloge SLO 4.076.864 5.510.000 135,2 11. investic. sredstva 6.276.366 9.616.634 153,2 dokonč. ZP Kostanjevica 2 918.366 681.634 — anuit. ZP Kostanjevica — 5.000.000 — moderniz. b. Brežice 2.130.000 2.500.000 117,4 invest. MZS — solid. 1.228.000 1.435.00 116,9 12. strokovne službe 5.901.240 7.939.000 134,5 v OZS 3.188.990 7.473.000 _ v MZS 2.712.250 466.000 — 13. delo samoupr. org. 515.849 600.000 116,3 14. drugi stroški OZS 8.673 900 1.933.520 22,3 III. mat. in drugi odh. 30.611.122 41.643.384 136,0 IV. rezervna sredstva — 2.962.000 — ODHODKI SKUPAJ 244.573.899 296.180.000 121,1 kuje nove, dodatne naloge osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar pa za to ni potrebnih sredstev. S prenosom nalog iz bolnišnične v osnovno zdravstveno dejavnost se v bolnišnicah znižajo le spremenljivi stroški, enaki pa ostanejo stalni stroška, prav tako se ne zmanjša število zaposlenih, ker že do sedaj ni bila dosežena ustrezna kadrovska sestava. Vse stalne stroške in osebne dohodke zaposlenih delavcev v bolnišnicah bo sedaj potrebno pokriti z manjšim obsegom storitev, kar bo povečalo lastno ceno storitev. Sredstva, ki se sprostijo zaradi zmanjšanja bolnišnične in zdraviliške dejavnosti, ne zadoščajo za u-strezno povečanje storitev osnovnega zdravstva. Razvoj zdravljenja in nege občanov na domu, razvoj dispanzerskih metod dela ter preventive in zdravstvene vzgoje zahteva dodaitno zaposlovanje zdravstvenih delavcev ter dodatno opremo. Z izgradnjo nove zdravstvene postaje v Kostanjevici so dane prostorske možnosti za hitrejši razvoj zdravstvenega varstva na tem področju, ni pa razpoložljivih sredstev za nabavo opreme in za zaposlitev potrebnih kadrov. Vse do sedaj se je širil obseg zagotovljenih pravic iz zdravstvenega varstva, hkrati pa ni bilo zagotovljeno ustrezno povečanje sredstev za financiranje programov zdravstvenega varstva. Z razvojem gospodarstva in vseh ostalih dejavnosti se povečujejo potrebe po storitvah zdravstvenega varstva, sorazmerno z njimi pa se ne večajo razpoložljiva sredstva za zadovoljevanje teh potreb. Razkorak med razpoložljivimi in potrebnimi sredstvi je vse večji. Tu ne gre več za problem poslovanja ene od samoupravnih interesnih skupnosti, katerih porabo je potrebno omejiti, temveč za problem zdravstvenega varstva, občanov, za problem ohranitve in razvoja doseženega družbenega standarda. S tega stališča je potrebno pristopiti k razpravi o razreševanju te problematike. KONGRES azKS SAMOUPRAVLJANJE — OBLAST DELOVNIH LJUDI Št. 3 — april 1982 -NAS GLAS« STRAN 5 Skupnost otroškega varstva Krško Skupnost otroškega varstva Krško bo v letu 1982 izvajala dvoje programov: i. program družbenodenarnib pomoči za otroke in 2. program neposrednega družbenega varstva otrok. 1. Skupnost otroškega varstva Krško bo v letu 1982 na osnova svobodne menjave dela združevala sredstva za zagotavljanje družbenode-narndh pomoči za otroke. Program denarnih pomoči za otroke je sestavni del programa zagotavljanja socialne varnosti delavcev in občanov v letu 1982. Število upravičencev do denarnih pomoči se v letu 1982 ne bo zmanjšalo glede na ugotovljene življenjstke stroške na otroka, ki bodo v letu 1982 znašali 4.200 din; ustrezno temu se bo v letu 1982 zvišal zgornji dohodkovni piogoj — cenzus za pridobitev pravice do otroškega dodatka. Planiramo, da bi dohodkovni pogoji za pridobitev pravice do otroškega dodatka znašali v letu 1982 od 2900 do 4200 din na člana družine. Višine otroških dodatkov kot tudi dohodkovne pogoje bamo v letu 1982 usklajevali v regiji in republiki. 2. Neposredno otroško varstvo oz. vzgojnovarstvena dejavnjost bo v letu 1982 organizirana v obstoječih vzgojnovarstvenih organizacijah: v Brestanici, Daskovcu, Krškem, Kostanjevici, na Raki in Senovem. Program male šole v Koprivnici se bo nadaljeval v sklopu osnovne šole. Z izgradnjo nove šole v Podbočju bomo pridobili tudi oddelek za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in oddelek celoletne priprave na osnovno šolo. Skupno bo v letu 1982 poslovalo 43 vzgojnovarstvenih oddelkov. Vzgoja in varstvo za predšolske Otroke bosta v letu 1982 potekala v 34 vzgojnovarstvenih oddelkih, kamor sodi tudi program vzgoje in varstva predšolskih romskih otrok. Pripravo na osnovno šolo bomo izvajali v 9 oddelkih. Program vzgoje in varstva predšolskih otrok bo temeljil na zagotavljanju enotnih razvojnih možnosti vseh predšolskih otrok ob vstopu v osnovno šolo. Posebno skrb bodo vzgojnovarstvene organizacije posvetile vključevanju predšolskih otrok iz socialno ogroženih družin oziroma otrok, ki v neprimernem okolju v družini nimajo osnovnih pogojev za zdrav in normalni razvoj. Ker bodo v letu 1982 sredstva za neposredno družbeno varstvo otrok omejena, bodo vzgojnovarstvene organizacije v sodelovanju z družbe-nami organizacijami in društvi izvajale vzgojne programe za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Vzgojnovarstvene organizacije si bodo prizadevale, da bo število vključenih otrok v letu 1982 enako kot v letu 1981 oziroma bodo v obstoječih prostorskih možnostih iskale možnosti vključitve več otrok. Cene storitev bodo WO oblikovale tako, da obremenitev staršev ne bo bistveno večja kot v letu 1981, vendar v skladu z rastjo cen in stroškov vzgojnovarstvenih storitev. Na osnovi svobodne menjave dela bomo vzgojnovarstvenim organizacijam zagotavljali tudi program minimalne amortizacije premičnin in nepremičnin. Poleg programa neposrednega družbenega varstva otrok si bodo izvajalci programa prizadevali, da bo stekel tudi program letovanj za predšolske in šolske otroke, program novoletne jelke in program dela na igriščih. Prizadevanja bodo usmerjena tudi v ureditev otroških igrišč v krajevnih skupnostih. V skupnosti bomo na osnovi menjave dela zagotavljali tudi sredstva za pokrivanje obvez po samoupravnih sporazumih. V letu 1982 se bo pričela gradnja 2 oddelkov vzgojnovarstvene enote pri OS Senovo; gradnja bo zaključena v letu 1983. Izvajalci na področju vzgojnovarstvene dejavnosti se bodo v letu 1982 vključevali v program združevanja institucij s področja vzgoje in izobraževanja. S skupnimi strokovnimi službami SIS družbenih dejavnosti se bomo dogovorili za izvedbo programov družbenodenarnih pomoči in pripra1 vo gradiv za skupščino in ostale samoupravne organe skupnosti, da bo delo v skupnosti potekalo kvalitetno in nemoteno. Finančni plan za leto 1982 A — NEPOSREDNO OTROŠKO VARSTVO ddin 1. a) oddelki do 3 let (8) 3.934.080 b) oddelki od 3—7 let (26) 9.659.655 c) odd. do 6 ur dnev. (8) 2.000.112 d) romski oddelek (1) 564.708 e) varstvene družine (4) 694.368 f) amortizacija 2.022.705 g) 80-urnd vzgojni progr. 225.428 Skupaj 19.104.056 2. služba 1.595.000 3. skupščinski stroški 240.000 4. sofinanciranje delegatskega sistema 101.472 5. letovanje 420.000 6. anuitete 715.571 7. akcije vzgoje in varstva 360.000 H. obveznosti po SaS 300.000 9. obvezna rezerva 487.200 Skupaj od 1. do 9. 23.323.299 B — DRUŽBENE DENARNE POMOČI 1. otroški dodatki od 1. 1. do 30. 4. 1982 — za otroke delavecv in upokojencev 11.670.760 — za otroke kmetov _____in drugih družin 737,880 12.408.640 Skupaj 2. otroški dodatki od 1. 5. do 31. 12. 1982 — za otroke delavcev in upokojencev 27.695.200 — za otroke kmetov in drugih družin 1.868.800 Skupaj 29.834.000 Skupaj B 42.242.640 Skupnost socialnega skrbsrva Krško Skupnost socialnega skrbstva bo zagotavljala socialno in ekonomsko varnost posameznikov in družinam, ki si zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali drugih razlogov z delom ne morejo ustvarjati sredstev za življenje oziroma si jih niso pridobili na osnovi dela. Pomagala bo reševati osebne, družinske in druge probleme, ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v delo in življenje. Obseg zagotovljenih pravic, ki so načelno opredeljene v ustavi in podrobneje v zakonu o socialnem skrbstvu, zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter drugih predpisih, in politiko izvajanja svojih nalog je skupnost določila v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Na podlagi navedenih dokumentov bo skupnost v letu 1982 izvajala naslednje naloge: I. Zagotavljala bo družbene materialne pomoči, kot so: 1. stalne družbene denarne pomoči kot edini ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje po načelih vzajemnosti in 'solidarnosti najmanj v višini, kot je dogovorjeno v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije; dodatek za pomoč in postrežbo, začasne, občasne in enkratne družbene denarne pomdči posameznikom ali družini; 2. sredstva za zavodsko varstvo odraslih oseb v splošnih in posebnih socialnih zavodih; 3. sredstva za zavodsko varstvo otrok in mladoletnikov v organizacijah za usposabljanje ter v vzgojnovarstvenih zavodih; 4. sredstva za rejnine otrokom, ki so v oskrbi v rejniških družinah. Navedene pravice bo skupnost zagotavljala v obsegu in na način, ki je določen v statutu in drugih STRAN 6 »NAS GLAS« St. 3 — april 1982 samoupravnih aktih skupnosti, ter v skladu s pogoji, kriteriji in merili samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti. Skupnost bo spremljala gibanja življenjskih strošikbv otrok in družine, invalidnih oseb in starostnikov ter usklajevala višino denarnih pomoči skladno s temi gibanji tako, da se bo čim bolj približala izračunanim minimalnim življenjskim stroškom. II. Poleg naštetih oblik družbenih materialnih pomoči bo skupnost socialnega skrbstva zagotavljala sredstva tudi za izvajanje naslednjih nalog: 1. pomoč družini pri opravljanju njenih funkcij, izvajanje posvojitev in nalog rejništva, skrb za pridobitev novih rejniških družin in usposabljanje rejnikov; 2. izvajanje skrbništva in razvrščanje otrok in mladostnikov; 3. izvajanje predzakonskega in zakonskega svetovanja, nadaljnjega usposabljanja kadrov tiar pridobitev primernih prostorov za uspešno izvajanje te naloge; 4. delovanje Delavnice za delo pod posebnimi pogoji v Leskovcu in postopno vključevanje do sedaj še ne vključenih mladostnikov ter usposobitev dodatnih prostorov; 5. izboljšanje socialnoekonomskih razmer Romov in izvajanje nalog po sprejetem akcijskem programu; 6. dejavnosti, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo vzroke za nastajanje določenih socialnih težav (problematika alkoholizma) ter za uveljavljanje skupne preventivne dejavnosti na področju mladoletniške delikvenoe; 7. pospeševanje nege bolnikov na domu in izvajanje sosedske pomoči starejšim občanom; 8. soudeležba pri financiranju razširitve in posodobitve Doma na Impol jci; 9. sofinanciranje socialno humanitarnih organizacij; 10. izvajanje skupnega programa v SR Sloveniji (gradnja zavoda za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov, delovanje strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in druge naloge- ; 11. izvajanje nalog v zvezi s SLO; 12. delovanje Skupne strokovne službe SIS; 13. delovanje CENTRA ZA SOCIALNO DELO, ki bo izvajal storitve po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in naloge socialnega skrbstva, določene z drugimi zakoni ali na podlagi zakonov izdanimi predpisi; te so predvsem naslednje: — storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in drugih zakonov ter predpisov; — svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju; — diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno ali ve- denjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami; — razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — pomoč občanom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti; — pomoč pri urejanju pravic do materialnih pomoči; — sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in pri orgainazaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji; — sodelovanje pri varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu; — oskrba in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje. PREDLOG OVREDNOTENJA PROGRAMA DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO ZA LETO 1982 Naloge skupnosti socialnega skrbstva in sredstva za izvajanje teh nalog v letu 1982 so načrtovane v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in na podlagi sprejetih sklepov in stališč skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Krško, izvršnega sveta, občinskega komiteja za družbene dejavnosti ter koordinacijskega odbora za družbene dejavnosti pri IS in drugih organov. Upoštevali smo določila samoupravnega sporazuma in družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, da imajo prednost družbene materialne pomoči, za katere so solidarnostno dopolnjujejo sredstva v SR Sloveniji. Pri izračunu smo upoštevali naslednje vrednosti elementov: — družbene materialne pomoči — edini vir, 3.900 din na upravičenca, — družbene materialne pomoči — dopolnilni vir, 1.950 din povprečno mesečno na upravičenca. Višina teh pomoči je enaka, kot je dogovorjeno v SR Sloveniji za izračun solidarnosti. Po prvotnem predlogu naj bi bile te pomoči za 200 din višje, kot je bilo že dogovorjeno in spnejeto ob izvedbi izrednega povišanja družbenih denarnih pomoči v letu 1981. V postopku usklajevanja višine pomoči — zaradi premalo finančnih sredstev — ni bilo mogoče obdržati na nivoju iz leta 1981. Zagotavljanje drugih oblik družbenih denarnih pomoči in izračun potrebnih sredstev temelji na sprejetih zakonskih predpisih, pravilniku o družbenih materialnih pomočeh in samoupravnih sporazumih. Med temi so: zagotavljanjis plačila oskrbnin v zavodih za otroke in odrasle, zagotavljanje sredstev za izplačevanje rejnin za otroke, zagotavljanje denarnih pomoči socialno ogrožlenim družinam in otrokom, doplačila k stroškom prehrane in oskrbe v varsitvenovzgojnih organizacijah, zagotavljanje sredstev za enkratne pomoči, celovito reševanje problematike Romov in drugo. Pri izračunu potrebnih sredstev za delovanje strokovne službe skupnosti oz. CENTRA ZA SOCIALNO DELO smo upoštevali potrebna sredstva za ROD delavcem (del teh sredstev prejemamo iz naslova solidarnosti), za zakonske obveznosti, za materialne stroške in drugo v zvezi z delovanjem CENTRA. Upoštevali smo nujno zaposlitev še enega strokovnega delavca v delavnici ter zaposlitev pripravnice — socialne delavke, štipendistke skupnosti socialnega skrbstva Krško. Višino sredstev za skupni program so skupnosti dogovorile v SR Sloveniji in se Zbirajo za izvajanje skupnih nalog, pomembnih za vso republiko. Glede na predlagano višino zagotovljenega, skupnega in dogovorjenega programa bi znašal finančni načrt skupnosti 43.559.000 din. Ovrednotenje posameznih nalog je naslednje: PREDLOG PROGRAMA 1982 din družbene denarne pomoči 32.550.000 delovna Skupnost 7.500.000 sredstva za določ. namene (sofinanciranje društev .. .) 532.000 amortizacija 600.000 skupni program SRS 377.000 sredstva za SLO 500.000 razširitev in posodobitev Impoljce_______L500.000 SKUPAJ 43.559.000 Sredstva po predloženem pitedlio-gu ovrednotenja programa za leto 1982 bi Skupnost socialnega skrbstva Krško zbrala: BOD 38.645.000 solidarnost 2.414.000 drugi prihodki (prisp. obč.)_______________2.500.000 SKUPAJ- 43.559.000 Po predlogu občinskega komiteja za družbene dejavnosti naj bi skupnost socialnega skrbstva za izvajanje programa v letu 1982 zbrala iz BOD 29.276.000 din in 1.000.000 din za Rome; to je za 9.369.000 din manj kot znaša finančno ovrednoten program skupnosti. Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Krško je na svoji seji dne 31. marca 1982 obravnavala problematiko v zvezi z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti in se je seznanila s primanjkljajem finančnih sredstev. Poudarjeno je bilo, da je prvenstvena naloga skupnosti zagotavlja- St. 3 — april 1982 »NAS GLAS« STRAN 7 nje socialne varnosti občanom. So-ciatnovarstveni programi skupnosti naj se izvaja Skladno z doseženim nivojem v letu 1981 — brez povečevanja obsega pravic. Velik porast življenjskih stroškov je najbolj prizadel prav kategorijo koristnikov vseh oblik pomoči, ki jim je nujno Predlog programa dela Občinske izobraževalne skupnosti Krško za letošnje leto je bil sprejet na 15. seji skupščine OIS Krško 16. marca 1982. Program dela OIS temelji na dejavnosti osnovnih šol, ki vzgajajo in izobražujejo mladino od 7. do 15. leta starosti. V šolskem letu 1981/82 je v vseh osnovnih šolah 3219 učencev in učenk. Od teh je v OŠ »Dr. Mihajlo Rostohar« 89 učencev. Pouk izvajajo šole v 136 oddelkih. V občini imamo 6 dopolnilnih osnovnih šol, 1 podružnično šolo, 2 celodnevni osnovni šoli in 1 osnovno šolo s prilagojenim programom. V občini je 10 oddelkov podaljšanega bivanja in 1 oddelek za delovno usposabljanje. V šolskem letu 1982-83 predvidevamo povečanje števila otrok v Leskovcu zaradi poselitve Spodnjega Griča. V šolskem letu 1981/82 je v osnovnih šolah v občini zaposlenih 209 pedagoških delavcev, 8 strokovnih delavcev ter 54 delavcev pri tehničnih opravilih. Skupno je zaposlenih 271 delavcev. Izvajalci, združeni v OIS Krško, bodo izvajali naslednje programe storitev: 1. Program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi programi za osnovno šolo, celodnevno šolo, program interesnih dejavnosti in program storitev za uresničevanje podaljšanega bivanja. 2. Program storitev, s katerimi se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter program storitev v oddelku za delovno usposabljanje le-teh. 3. Program storitev v domovih za usposabljainje. 4. Šolanje odraslih. 5. Prevozi učencev v šolo v skladu z zakonom. 6. Sofinanciranje prehrane učencev. 7. Sofinanciranje učbenikov. 8. Sofinanciranje šole v naravi in letovanja. 9. Sofinanciranje programa SLO. 10. Program storitev šolske strokovne službe. 11. Sofinanciranje knjižnične dejavnosti. 12. Financiranje osebnih dohodkov in materialnih stroškov za čiščenje prostorov. 13. Sofinanciranje glasbene šole in delavske univerze. 14. Sofinanciranje storitev občinske zveze prijateljev mladine ter drugih organizacij in društev, ki iz- tudi v bodoče zagotavljati minimalna sredstva za življenje. Iz navedenih razlogov je nujno ponovno preveriti posamezne naloge in njihovo finančno ovrednotenje. Primanjkljaj finančnih sredstev bo potrebno reševati med letom. vajajo vzgojni program na področju vzgoje in osnovnega izobraževanja. 15. Program storitev, s katerimi se zagotavlja strokovna obravnava učencev z razvojnimi motnjami, vedenjskimi motnjami, učnimi težavami, socialnimi problemi ter možnost svetovanja in poklicnega usmerjanja. 16. Usposabljanje pedagoškega kadra s hospitacijaimi. 17. Štipendiranje učencev za pedagoške poklice. 18. Financiranje INDOK centra in Radia Brežice. 19. Pokrivanje stroškov strokovne službe OIS in SDK. 20. Pokrivanje skupščinskih stroškov in delegatskega sistema. 21. Sofinanciranje šolskih ekskurzij. 22. Odplačilo anuitet za najete kreldite. V letu 1982 bosta zaključeni investiciji v osnovnošolski prostor v Kostanjevici in Podbočjiu. V Skladu z resolucijskimi izhodišči bo potrebna izdelava kvalitetnih programov in investicijskih elaboratov na področju osnovnega šolstva s prilagojenim programom in na področju usmerjenega izbraževanja. V letu 1982 se bo predvidoma začela izgradnja dijaškega doma iz sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije. Na področju osnovnega šolstva bo v letu 1982 izvedena nova samoupravna organiziranost, za kar ni predvidenih dodatnih sredstev. V letu 1982 bo nujno treba opredeliti nosilce vzdrževanja starih šol za potrebe SLO, prav tako bo potrebno poudariti razvoj dejavnosti, ki so pomembne za SLO (gasilstvo, strelstvo, planinstvo, taborništvo, DPM, Rdeči križ itd.). Program dela OIS Krško za leto 1982 bo izhajal tudi iz ostalih stališč in sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini vseh treh zborov občine Krško in skupščine OIS kot 4. zbora dne 28. 12. 1981. PROGRAM DELA SKUPŠČINE OIS ZA LETO 1982 Ta program je sestavljen tako, da se skupščina OIS uveljavlja v prvi vrsti kot kraj, kjer se delavci in drugi delovni ljudje — po svojih delegatih — samoupravno dogovarjajo in usklajujejo stališča o vseh pomembnejših vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki so v njihovem skupnem in družbenem interesu. Delo OIS bo potekalo preko na- slednjih organov: — skupščine OIS, — zbora uporabnikov, — zbora izvajalcev, — predsedstva skupščine OIS, — delegacije za volitve delegatov za skupščino republiške izobraževalne Skupnosti, — odbora za osnovno izobraževanje, — odbora za usmerjeno izobraževanje, — odbora za organizacijska in kadrovska vprašanja, — komisije za štipendiranje, — komisije za samoupravno organiziranost osnovnih šol, — občasnih delovnih odborov in komisij,, ki bodo osnovani po potrebi. Program dela zborov skupščine OIS za leto 1982 Predlog kandidatov in sprejem kandidatne liste za volilne funkcije v organih OIS. Razprave o predlogu programa dela zborov skupščine OIS za leto 1982. Razprava o predlogu plana OIS za leto 1982. Analiza poslovanja izvajalcev programa OIS za leto 1981. Konstituiranje skupščine OIS in njenih organov. Imenovanje članov odbora za SLO in DS OIS. Poročilo o zaključku investicij v osnovnošolski prostor. Poročilo o letovanju otrok. Realizacija finančnega načrta OIS Krško za leto 1981. Zaključni račun OIS. Merila o pogojih in kriterijih svobodne menjave dela v osnovnem izobraževanju za leto 1982 in sprejem finančnega načrta za leto 1982. Rebalans srednjeročnega plana 1981 — 1985. Poročilo o izvajanju sklepov vseh treh zborov skupščine občine Krško in skupščine OIS kot 4. zbora z dne 28. 12. 1981. Uskladitev samoupravne organiziranosti OIS. Sprejem statuta in poslovnika OIS. Sprejem sklepov o prenehanju delovanja delovne skupnosti skupnih služb. Potrditev samoupravnega sporazuma o razporeditvi delavcev delovne skupnosti skupnih služb v komite za družbene dejavnosti. Razprava o programu razvoja OŠ s prilagojenim programom, Dijaškega doma »Milka Kerin« in Šolskega centra Krško. Razprava in sprejem družbenega dogovora o reševanju romske problematike. Program življenja in dela osnovne šole. Poročilo o uresničevanju »Smernic za delo in življenje osnovne šole« v osnovnih šolah. Izobraževalna skupnost Krško STRAN 8 NAS GLAS- St. 3 — april 1982 Poročilo o izvajanju »Samoupravnega sporazuma o skupnib osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo v osnovnih šolah-«. Poročilo o delu OŠ »-Dr. Mihajlo Rostohar«. Poročilo Glasbene šole Krško. Poročilo o vzgOjnoizobraževalnih uspehih osnovnih šol v šolskem letu 1981/82. Poročilo o pripravah za vpis v prve letnike usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1982/83. Poročilo o uresničevanju »Samo-upravnega sporazuma o temeljih plana Občinslke izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1981 - 1985« v prvih devetih mesecih leta 1982 (pregled,). Osnutek programa dela OIS za leto 1983. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 z globalno oceno izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 ter oceno možnosti razvoja v letih 1982 in 1983. Osnutek programov dela zborov skupščine OIS za leto 1983. FINANČNI NAČRT ZA LETO 1982 I. Prihodki iz svobodne menjave dela po osnova BOD II. Odhodki 1. izvajanje zajamčenega programa 2. dogovorjeni program 3. odplačilo obveznosti 4. republiški program — vzajemnosti in skupnih nalog 5. rezerva za 4 nove oddelke in avtobusno progo Podbočje skupaj odhodki 161.994.000 din 119.432.366 din 12.696.400 dta 27.472.000 din 1.592.000 dSn 804.234 dim 161.994.000 din >w#*W**?--':'vs 9. KONGRES ZKSA Z ZNANJEM DO BOLJŠEGA DELA Kulturna skupnost Krško Kulturna skupnost Krško bo v letu 1982 oblikovala program dela na podlagi samoupravnega sporazuma o temejih plana za obdobje 1981 — 1985. Srednjeročno obdobje obravnava več prednostnih nalog, v letu 1982 pa bomo zlasti angažirani pri: — osnovni knižnični dejavnosti, obogatitvi njenega fonda in širjenju mreže knjižnic; — izvajanju amaterske dejavnosti v kulturnih društvih; — arhivski in spomeniiskovar- FINANCNI PLAN ZA LETO 1982 I. PRIHODKI — sredstva iz BOD mase za program KS Krško II. ODHODKI — skupni program KSS — namenska sredstva — obveznosti po SS in DD — anuitete — sredstva, vezana na soparti-cipacijo KSS — dotacije OZD za redno dejavnost — delovanje skupnih strokovnih služb — financiranje ZKO _________ odhodki skupaj — razlika med planirano in prikazano dotacijo OZD — idruge nepokrite obveznosti celotni primanjkljaj 23.885.000 din 12.676.400 din 933.000 din 1,112.890 din 757.000 din 1*155.000 din 5.728.7110 din 8122.000 din __700.000 din 23.885.000 din 325,290 din 2.7114.000 din 3.239.290 din stveni dejavnosti (sofinanciranje Zgodovinskega arhiva Celje in zavoda za sponi eniškovarstveno dejavnost) ; — urejanju in razvijanju likovnih in muzejskih razstavišč (Galerija Krško, Muzej ljudske revolucije v brestaniškem gradu, Galerija Božidar Jakac — zbirka Franceta Kralja); — organiziranju in razvijanju domače gledališke in glasbene dejavnosti, tudi za mladino (v okviru ZKO); — varstvenih posegih na kultur-nozgodoviniskih spomenikih (gradova v Brestanici in Kostanjevici); — sofinanciranju redne dejavnosti OZD s področja kulture; — prizadevanju, naj OZD s področja kulture bolj kot doslej delujejo na principu svobodne menjave dela; — izobraževanju kadrov za dejavnost amaterske odrske in pevske de javnosti; — sofinanciranju bienalne prireditve Forma viva in grafičnega hie-nala jugoslovanskih otrok; — sofinanciranju skupnega programa KSS; — sofinanciranju dogovorjenega programa (delo skupnih strokovnih služb, obveznosti po samoupravnem sporazumu za redno dejavnost Kulturne skupnosti Krško). OBRAZLOŽITEV Program Kulturne skupnosti Krško za leto 1982 je ocenjen na 23.885.000 din. Za Skupni program, ki ga združujemo s Kulturno skupnostjo Slovenije, moramo izdvojiti 12.676.400 din. Za program Kulturne skupnosti Krško ostane tako 11.208.600 din. Iz teh sredstev moramo najprej izdvojiti 933.000 din za zbirko Franceta Kralja in dela v kapucinskem samostanu. Po samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in obveznostih moramo izdvojiti nadaljnjih 3.024.890 din, tako da nam za programe OZD s področja kulture, za akcije v letu 1982, za delo skupnih strokovnih služb in za financiranje ZKO ostane 7.250.710 din. Ce hočemo OZD s področja kulture zagotoviti normalno (seveda tudi Skrajno varčno) poslovanje, jim moramo zagotoviti minimalno 6.254.000 dinarjev. V predlogu finančnega plana smo morali planirati znatno manj. Ostanek sredstev smo razdelili med financiranje skupnih strokovnih služb in financiranje ZKO. S tem so sredstva razdeljena, vendar obveznosti še ni konec; ni sredstev za: — nabavo knjig v Valvasorjevi knjižnici — vzdrževanje Doma XIV. divizije Senovo — vzdrževanje Kulturnega doma Kostanjevica 450.000 din 300.000 din 300.000 din St. 3 — april 1982 »NAS GLAS« STRAN 9 mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 1.014.000 din izvedbo grafičnega bienala jugoslovanskih otrok 250.000 din organizacijo razstav v Lamutovem salonu 200.000 din organizacijo razstav v Galeriji Krško 200.000 din Telesnokulturna skupnost Krško 1. Množičnost Uresničevali bomo predvsem te-lesnokulturni minimum, katerega prvine so: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje smučanje, streljanje, osnove gimnastike in igre z žogo. Podpirali bomo izvajanje množičnih vzpodbujevalnih akcij kot: trim akcije, planinske transverzale, krosi, športna značka, pionir-planinec, naučimo se plavati, mnogoboji, delavska športna tekmovanja, vsi na kolo za zdravo telo ipd ... Temeljni vir financiranja tele-snokulturne, še zlasti športno-rekre-ativne dejavnosti bodo prispevki udeležencev v obliki članarin, plačila uslug itd. 2. Telesnokulturna dejavnost v vzgojnovarstvenem In vzgojnolzobra-ževalnem sistemu V vzgojnovarstvenih ustanovah in po osnovnih šolah bomo organizirali tekmovanja za športno značko ter druga tekmovanja. 3. Telesnokulturna dejavnost zaposlenih Za povečanje števila zaposlenih, ki so redno telesnokulturno dejavni, bomo: — presegli ponekod še vedno ustaljeno prakso kampanjskih akcij in usmeritve zgolj za ozek krog zaposlenih, — zagotovili povezavo delovnih organizacij s krajevnima skupnostmi, kjer zaposleni živijo in se telesnokulturno ne udejstvujejo le oni, ampak tudi njihovi svojci, zlasti otroci. 4. Množične manifestacije, prireditve in akcije S temi oblikami bomo popularizirali telesnokulturno dejavnost, pri čemer bomo posebej poudarjali pomen tovrstne dejavnosti za SLO in DS. 5. Tekmovalni šport Na področju tekmovalnega športa bomo poskrbeli za: — zagotovitev neoviranih priprav vrhunskim športnikom (kadri, objekti, rekviziti, oprema), — zdravstveno varstvo (redni zdravniški pregledi), — omogočenje najugodnejših pogojev nadarjenim šoloobveznim športnikom za nepretrgane priprave in nastope in — zaposlitev strokovnih delavcev pri ZTKO v prioritetnih športnih panogah. 6. Tekmovalni sistemi Zaradi omejenih finančnih možnosti bomo iz združenih sredstev omogočili tekmovanja zlasti na območju KS in občine, na višjih nivojih pa v omejenem obsegu, in to po posebni odobritvi predsedstva ZTKO (predvsem prioritetnim športnim panogam). 7. Organiziranost v telesni kulturi Prizadevali si bomo, da bo — za razliko od današnjega stanja — vključen v telesno kulturo bistveno širši krog aktivnih udeležencev. 8. Strokovni kadri Poudarek bo dan predvsem šolanju amaterskih profilov strokovnih kadrov, na katerih bo tudi v prihodnje v pretežni meri slonelo vodenje množičnih rekreativnih oblik. 9. Mejna področja V sodelovanju z zdravstveno skupnostjo bbomo zagotovili stalni zdravstveni nadzor vseh udeležencev v telesni kulturi in delovanje športne ambulante. Z izobraževalno skupnostjo bomo sodelovali pri načrtovanju športnih objektov, delovanju SŠD in šol v naravi. Z občinsko zvezo prijateljev mladine bomo sodelovali pri akciji »naučimo se plavati« v Nerezinah. S skupnostjo otroškega varstva se bomo povezovali glede vključevanja predšolskih otrok v telesno kulturo. 10. Investicijsko vzdrževanje objektov po KS Na tem področju bomo skušali pomagati najmanjšim krajevnim skupnostim pri ureditvi športnih igrišč in drugih telesnokulturnih objektov (KS Koprivnica, Senuše in Dolenja vas). Poskrbeli bomo za ureditev Poloma in koče na Bohorju. Finančni plan za leto 1982 PRIHODKI din Sredstva za leto 1982 8.614.000 Skupni program - 0,055 % 1.131.000 Prihodki drugih interesnih skupnosti 1.166.000 Prihodki od prodaje boksov 3.500.000 Prenos iz leta 1981 463.000 Drugi prihodki_______________50.000 Skupaj 14.924.000 ODHODKI Skupni program Skupne strokovne si. Delovanje ZTKO Investicije — anuitete Vlaganje v Igrišča v manjših KS Obveznosti po samoupravnih sporazumih Financiranje delegatskega sistema v KS Štipendije SDK provizija Obveznosti iz prod. boksov Planska rezerva — 2 % Skupaj 1.131.000 920.000 4.529.000 2.652.000 1.500.000 150.000 70.000 150.000 150.000 3.500 000 172.000 14.924.000 Skupnost za zaposlovanje Krško Izhodišča za sestavo programa skupnosti za leto 1982 vsebujejo usmeritve in cilje, opredeljene v sporazumu o temeljih plana skupnosti in plana razvoja zaposlovanja za obdobje 1981 — 1985. Osnovne usmeritve razvoja zaposlovanja v letu 1982 so naslednje: 1. Usmerjali in zavzemali se bomo za uresničevanje razvoja zaposlovanja v skladu s sprejeto politiko družbenoekonomskega razvoja občine. 2. Zagotavljali bomo izvajanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. 3. Iskali bomo možnosti za uspešnejše usposabljanje invalidnih oseb s ciljem čimprejšnje ustrezne zaposlitve. 4. Iskali bomo možnosti za usposabljanje in zaposlovanje Romov ob sodelovanju z ostalimi nosilci reševanja problematike Romov. 5. Organizirali in usklajevali bomo poklicno usmerjanje in štipendiranje. 6. Organizirali bomo tudi prestrukturiranje in preusposabljanje presežkov delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti. Upoštevajoč navedene usmeritve bo na posameznih področjih dan poseben poudarek: ZAPOSLOVANJE — usklajevanju kadrovskih potreb združenega dela z razpoložljivimi kadri v občinskem in medobčinskem prostoru in občinsko resolucijo, — spremljanju izvajanja sprejetega letnega plana zaposlovanja, — izvajanju sporazuma o mini-malinih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, — izboljšanju kvalifikacijske strukture že zaposlenih; SOCIALNA VARNOST — spremljanju gibanja brezposelnosti in predlaganje dodatnih ukrepov po izboljšanju stanja, STRAN 10 »NAS GLAS« Št. 3 — april 1982 — zagotavljanju strokovne pomoči pri zaposlovanju iskalcev zaposlitve itn materialnih sredstev, — usklajevanju in dogovarjanju o enotnih kriterijih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči; USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB — usmerjanju usposabljanja invalidnih oseb za delo in naloge, ki bi jih v rednem proizvodnem procesu opravljali z enakim uspehom kot drugi delavci, — prednostnemu zaposlovanju invalidnih oseb, — sodelovanje z delovnimi organizacijami pri iskanju možnosti v prilagajanju pogojev dela invalidnim osebam; POKLICNO USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJE 1. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je samoupravna interesna skupnost delavcev, oseb ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in drugih oseb, ki so na območju SR Slovenije obvezno pokojninsko in ritev mladine s kadrovskimi potrebami združenega dela, — seznanjanju vzgojnoizobraže-valinih organizacij usmerjenega izobraževanja s kadrovskima potrebami, — uresničevanju sprejete štipendijske politike, ki poudarja kadrovski vidik štipendiranja; DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV SKUPNOSTI — samoupravnemu organiziranju občinske skupnosti za zaposlovanju v skladu z obstoječimi sistemskimi zakoni, — pripravljanju in izvedbi volitev novih nosilcev funkcij samoupravnih organov skupnosti, — uspešnejšemu delovanju samoupravnih organov na osnovi aktualnega in objektivnega informiranja oziroma nudenja ustreznega gradiva. invalidsko zavarovane (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci) ter upokojenci. V njej združujejo sredstva in na podlagi minulega dela ter po načelih vzajemnosti In solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmo- žnosti, telesne okvare oziroma smrti ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice oziroma dolžnosti, ki jih samoupravno določajo. Skupnost je oblikovana za območje Slovenije. Zavarovanci in upokojenci si v njej v skladu z zakonom zagotavljajo zase in za svoje družinske člane pravico do: — starostne pokojnine v starosti; — invalidske pokojnine oziroma do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnima nadomestili za primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnosti,) ; — poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost) ; — denarnega nadomestila (invalidnine) — za primer telesne okvare; — družinske pokojnine v primeru zavarovančeve ali upokojenčeve smrti; — dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega prispevka za rekreacijo; — druge pravice, ki jih določijo v samoupravnih splošnih aktih. V vseh občinah so oblikovane enote skupnosti, ki imajo v skladu z dogovorjeno enotno politiko na ravni skupnosti opredeljeno delovno področje in pristojnosti. Zavarovanci in upokojenci se v enotah skupnosti dogovarjajo in usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so pomembna za celotno skupnost. Poleg tega rešujejo tudi vprašanja, ki jih zaradi specifičnosti laže reševati za ožje območje. Tako skupno z drugimi zainteresiranimi dejavniki skrbijo za preprečevanje invalidnosti in zagotavljanje možnosti za rehabilitacijo oziroma zaposlovanje invalidov, za reševanje stanovanjske problematike upokojencev ter nadzirajo uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 2. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI Zavarovanci in upokojenci ure-resničujejo svoje samoupravne pravice v skupnosti prek zborov delegatov enot v občinah in skupščine kot organa upravljanja skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih za vsako sejo posebej delegirajo zbori delegatov, le4e pa sestavljajo delegati iz delegacij za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v združenem delu oziroma v krajevnih skupnostih. 3. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV SKUPNOSTI Skupnost bo v letu 1982 delovala v skladu s programom dela, ki ga je —usmerjanju učencev za proiz- Za izvedbo omenjenih nalog v vodno tehnične poklice, letu 1982 potrebna sredstva, ki so — usklajevanju poklicnih usme- prikazana v naslednji tabeli: PLAN SREDSTEV OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRŠKO ZA LETO 1982 ' ^WVf^^*?^VK*' w"« "V *" '¦ PRIHODKI Realizacija Plan Indeks 1981 1982 1. preneseni del presež. prihodkov 497.000 — — 2. prispevek iz dohodka 4.603.000 6.644.000 144,3 — presežek prihodkov 1.156.575 — — 3. sredstva solidarnosti 2.971.500 4.030.000 119,4 — prenesena 480.833 — — tekoča 3.549.166 — 4. drugi prihodki 295.531 — — SKUPAJ PRIHODKI 9.523.606 10.674.999 112,1 ODHODKI 1. socialna varnost 3.943.844 5.974.962 151,5 2. priprava delavcev 508.104 586.100 115,4 3. zaposl. in usp. inv. 277 868 375.104 135,0 4. pospeševanje izvoza 48.310 — — 5. medobč. org. slepih 5.674 6.809 120,0 6. madobč. org. oiv. inv. 3.970 4.764 120,0 7. društvo sluš. prizad. 5.000 6.000 120,0 8. Društvo parapleg. NM 2.000 2.400 120,0 9. Obž. sk. soc. varstva 85.806 101.251 118,0 10. INDOK center 2 411 2.773 115,0 11. društvo kadrov, del. 5.000 6.000 120,0 12. dogov. skupni program 454.000 570.000 125,6 13. delovna skupnost 2.330.000 2.788.715 119,7 14. delo deleg. v KS 43.260 49.922 115,4 15. materialni stroški 98.950 120.000 121.3 16. rezervni sklad 72.000 79.200 110,0 17. povračilo presežka 1.156.575 — — 18. prenos ost. solid. v nasl. leto 480.833 — — SKUPAJ ODHODKI 9.523.605 10.674.000 112,1 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - enota Krško St. 3 — april 1982 »NAS GLAS« STRAN 11 sprejela na podlagi izhodišč samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981-1985. Pri unasniče vanju programa bodo zavarovanci in upokojenci neposredno ter preko svojih delegatov oziroma samoupravnih organov skrbeli za tekoče izvajanje zadanih nalog na način in v obsegu, kot je določeno v zakonodaji ter samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Odprta vprašanja na področju razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v skupnosti, uveljavljanja kolektivnega dela ter razvoja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so bila rešena s sprejemom novega statuta skupnosti. 4. STROKOVNA SLUŽBA Strokovna služba opravlja za skupnost PIZ in skupnost SZK strokovna, administrativna, tehnična in druga podobna dela, ki jih zlasti opredeljujejo statut strokovne službe SPIZ ter samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo ter planski akti skupnosti in strokovne službe. 5. PRIHODKI IN ODHODKI SKUPNOSTI a) Prihodki skupnosti Prihodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se oblikujejo iz združenih sredstev po samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, iz povračil republike in federacije ter drugih prihodkov. Višino združenih sredstev v letu 1982 določa višina prispevnih stopenj za financiranje dejavnosti skupnosti, ki so bile sprejete na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za obdobje 19814985. Planirani prihodki v letu 1983 v mlo din Prispevka 25.033,0 Povprečni znesek pokojnine z varstv. dod. pokojnine brez. var. dod. var. dod. Povračila DPS Drugi prihodki 3.551,0 25,0 SKUPAJ 28.609,0 Planirani odhodki v letu 1982 Denarne dajatve Rehabilitacija Prispevki Izvajanje zavarovanja 25.899,0 991,0 1.078,0 641,0 SKUPAJ 28.609,0 Pregled uživalcev pokojnin in varstvenega dodatka v občini Krško za leto 1981: Število uživalcev pokojnin varst. dodatka Starostni 1.154 96 Invalidski 799 120 Družinski 931 247 STAROSTNI INVALIDSKI DRUŽINSKI 8.273,03 8.177,35 1.150,21 6.729,88 6.564,00 1.104,46 5.381,42 5.068,17 1.180,73 Raziskovalna skupnost Krško Z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih postaja občinska raziskovalna skupnost samostojnejša in prevzema nase več obveznosti za posamezna področja raziskovalne in inovacijske dejavnosti v okviru občine in republike. Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Krško je na svoji seji dne 10. 2. 1982 sprejela program dela raziskovalne dejavnosti in ga tudi ovrednotila. A. OBČINSKI RAZISKOVALNI PROGRAM — proizvodnja in predelava hrane, — predelava odpadkov jalovine Rudnika Senovo, — raziskava pitne vode, — raziskave daljinskega ogrevanja, — prestrukturiranje gospodarstva, — raziskave gramoza in peska — računalništvo, recenzije študij, — kataster malih HE, — kadrovske usmeritve. Ovrednotenje: 2.413.000 din. B. POSPEŠEVANJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI: nagrade, popularizacija znanosti, pospeševanje raziskovalne dejavnosti. Ovrednotenje: 100.000 din. C. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV za skupni program pri republiški raziskovalni skupnosti. Ovrednotenje: 308.000 din. D. LASTNO DELOVANJE — povračila za opravljanje funkcij, — stroški služb. Ovrednotenje: 608.000 din. E. OSTALE OBVEZNOSTI — stroški delegatskega sistema, — tisk, literatura, dnevnice, kilometrina, — dotacije društvom. Ovrednotenje: 233.500 din. OVREDNOTENJE CELOTNE DEJAVNOSTI: 3.663.000 din. Občinska izobraževalna skupnost Krško formira sredstva za svojo dejavnost na osnovi zakonskih predpisov iz prihodkov od prispevkov iz dohodka in na osnovi sporazumov o združevanju sredstev zainteresiranih organizacij združenega dela za posamezna raziskovalna področja. •••••••••••••*•••¦*•••***•* KONGRES azics ZA TOVARIŠTVO IN SOLIDARNOST •••••••••*•*•••••••••••••••••••*•••••*•••••******¦* OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO Navidezna pozitivnost V prejšnji številki »Našega glasa-« smo napovedali marčno sejo obeh zborov občinske zdravstvene skupnosti, ki je zaradi že zaključene redakcije nismo uspeli predstaviti. Zato bomo tokrat o tej seji podrobneje poročali. Iz zapisnika zadnje seje zborov OZS Delegati so sprejeli: — sklep o postopku za spremembe in dopolnitve planskih aktov za obdobje 1981 — 1985, — program dela na dopolnjevanju planskih aktov za obdobje 1981 — 1985, — poročilo o poslovanju OZS Krško v letu 1981 ter poročilo o poslovanju zdravstvenih delovnih or- ganizacij v letu 1981, — SaS o zagotovitvi sredstev za financiranje logopedske službe za območje občine Krško v obdobju 1982 — 1985, ki ga sklenejo OS »Dr. Mihajlo Rostohar« Krško, OZS Krško, OIS Krško in SOV Krško, — SaS o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za letovanje otrok v letu 1982 za območje občine Krško, ki ga skleneta OZPM Krško in OZS Krško, — SaS o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za letovanje otrok in zdravstveno vzgojo prebivalstva v letu 1982 za območje občine Krško, ki ga skleneta ObO RK Krško in OZS Krško, — sklep o določitvi delegatskih mest posameznim delegacijam v STRAN 12 »•NAŠ GLAS« St. 3 — april 1982 skupščini OZS Krško ter spremembo k sklepu. O spremembi realizacije 5. sklepa prejšnje seje 1. marca 1982 je SDK Krško obvestila Strokovno službo OZS, da lahko izterjane zaostanke prispevka iz preteklih let prišteva k znesku dogovorjenih sredstev (liniitu) za leto 1981, zato se je finančni rezultat poslovanja spremenil in izkazuje: skupni prihodki 250.632.285,40 skupni odhodki 247.713.919,15 PRESEŽEK PRIHODKOV 2.918.366,25 Presežek prihodkov se nameni za plačilo podražitev pri izgradnji Zdravstvene postaje Kostanjevica. Odgovor na delegatsko vprašanje Na delegatsko vprašanje »-Kako je organizirana zaščita prebivalcev občine Krško glede na začetek delovanja Nuklearne elektrarne Krško?« je odgovor posredoval Zdravstveni dom Krško. Ker je bilo na delegatsko vprašanje odgovorjeno le delno, je skupščina sprejela sklep, naj se isto vprašanje posreduje NEK Krško in prosi za bolj točen odgovor, ki naj ga posreduje delegatom na naslednji seji skupščine OZS. O poslovanju OZS Krško v letu 1981 Prihodki Občinske zdravstvene skupnosti Krško so znašali v letu 1981 244.573.899 din. V tem znesku pa je 8.804.174 din prihodkov, doseženih z izterjavo zaostalih dolgov od kmetijskih zavarovancev ter od obrtnikov in intelektualcev. To so izredni prihodki v letu 1981 in jih v letu 1982 in v naslednjih letih ni možno več načrtovati. Odhodki OZS Krško so znašali 241.655.533 din. Presežek prihodkov nad odhodki je bil razporejen za plačilo podražitev pri izgradnji Zdravstvene postaje Kostanjevica. Odhodki za denarna nadomestila so znašali 28.559.203 din, za plačilo storitev zdravstvenega varstva 185.403.569 din, materialna in drugi odhodki pa 27.692.756 din. V strukturi odhodkov za zdravstveno varstvo so se zmanjšali deleži za osnovno zdravstveno dejavnost ter delež drugih stroškov zdravstvenega varstva, povečali pa so se deleži za bolnišnično in zdraviliško zdravljenje ter za zdravila in ortopedske pripomočke. Spremembe v strukturi odhodkov, predvsem med osnovno zdravstveno de-jaivnostjo ter bolnišničnim in zdraviliškim zdravljenjem, ocenjujejo kot neugodne in zahtevajo dodatno proučevanje. Tako pri osnovni zdravstveni dejavnosti kot pri bolnišničnem in zdraviliškem zdravljenju se je zmanjšal delež odhodkov na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, povečal pa se je delež »-odliva« sredstev, t.j. plačil opravljenih storitev na osnovi prispelih računov izvajalcev, s katerimi OZS Krško ne sklepa neposredno samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela. Tudi to spremembo v strukturi odhodkov ocenjujejo kot neugodno. ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZACIJE Zdravstveni dom Krško, Lekarna Krško, Lekarniška enota Senovo, Splošna bolnišnica Brežice in Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto so zaključile poslovno leto 1981 s pozitivnim finančnim rezultatom. Z razpoložljivimi prihodki so pokrile: materialne stroške, amortizacijo v predpisani minimalni višini, pogodbene, zakonske in druge obveznosti, osebne dohodke delavcev ter oblikovanje najnujnejših del sklada skupne porabe in rezervnega sklada. Splošna bolnišnica Novo mesto je v zaključnem računu za leto 1981 izkazala izgubo v višini 1.429.608 dinarjev. Doseženi čisti dohodek namreč ni zadoščal niti za izplačilo osebnih dohodkov delavcem. Financiranje logopedske službe Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za financiranje logopedske službe za območje občine Krško v Obdobju 1982 — 1985, ki so ga sprejeli na zadnji seji skupščine Materialni ni drugi odhodki so se povečali za 55 % v primerjavi s prejšnjim letom. Ce pa upoštevamo obveznost OZS v letu 1981 za združevanje sredstev za pospeševanje izvoza v znesku 7.862.192 din (ki je v letu 1980 ni bilo) in primerjamo le druge odhodke v obeh letih, ugotovimo, da znaša porast le 11,1 %. OZS Krško, določa: — naloge logopedske službe, — osnove in merila za opredelitev obsega dela in vrednotenja dela logopedske službe, — deleže Občinske zdravstvene skupnosti Krško, Občinske izobraževalne skupnosti Krško in Skupnosti otroškega varstva Krško ter financiranje logopedske službe, — vrednost programa logopedske službe za leto 1982 in določilo, da se bodo o vrednosti programa za leto 1983, 1984 in 1985 udele-ležnci sporazumeli z aneksi k temu sporazumu za posamezna le-ita. Se dvoje samoupravnih sporazumov S samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev, ki jih prispeva OZS Krško za letovanje otrok v letu 1982 za območje občine Krško, je bil določen znesek 166.600 din, ki ga bo OZS Krško prispevala Občinski zvezi prijateljev mladine Krško za letovanje otrok. V primerjavi s OZS Krško je poslovno leto 1981 zaključila s pozitivnim finančnim rezultatom. Vendar ta na videz ugoden rezultat ne pomeni, da je dosežen zadovoljiv nivo sredstev za zdravstveno varstvo, ki bi zagotavljal dolgoročno nemoteno poslovanje OZS. V letu 1981 OZS Krško ni poravnala vseh svojih obveznosti. Obveznosti do izvajalskih organizacij, s katerimi je sklenila samoupravne sporazume o menjavi dela, je poravnavala do zneska, dogovorjenega s samoupravnim sporazumom, ni jim pa priznala revalorizacije programov in jim ni plačala storitev, opravljenih nad dogovorjenim obsegom. Neporavnane obveznosti OZS Krško znašajo: — do Splošne bolnišnice Brežice — 4.200.000 din, — do Splošne bolnišnice Novo mesto — 3.800.000 din, — do Zdravstvenega doma Krško — 4.110.000 din, — obveznost solidarnostnega združevanja sredstev v ZS za leto 1981 — 4.300.000 din, kar znese skupaj 16.410.000 din. V primeru, ko bi OZS v letu 1981 poravnala vse svoje obveznosti in ko ne bi imela izrednih prihodkov na osnovi izterjave zaostalih dolgov, bi ji ob koncu leta primanjkovalo okrog 25.210.000 din. Na osnovi resolucijskih določil za leto 1982 ocenjujemo, da se bo razkorak med vrednostjo sedanjega obsega pravic iz zdravstvenega varstva in razpoložljivimi sredstvi za zagotavljanje teh pravic še povečal. St. 3 — april 1982 NAS GLAS- STRAN 13 prsipevkom OZS v letu 1981 je ta znesek povečan za 16,5 %, kar je v skladu z resolucijskimi določili in razpoložljivimi sredstvi OZS Krško za leto 1982. S samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev, ki jih bo prispevala OZS Krško za letovanje otrok in za zdravstveno vzgojo prebivalstva v letu 1982 za območje občine Krško, je bil določen znesek 88.300 din, ki ga OZS prispeva Občinskemu odboru Rdečega križa Krško za realizacijo njegovega programa v letu 1982. Znesek je gjede na znesek v letu 1981 povečan za 16,5 "/o. SKIS: 5. seja skupščine USPEŠNO DELEGATSKO DELO Dosedanji predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško VID BUDNA se je delegatom zahvalil za uspešno delo v minulem mandatnem obdobju. Poudaril je, da le dvoje sej skupščine OZS ni bilo sklepčnih. Predlagal je, naj OZS podeli priznanje tistim delegacijam, katerih delegati so se udeležili vseh sej skupščine. To pa so delegacije Transporta Krško, Žita — TOZD Imperial, KS Senovo in KS Dolenja vas. Koordinacijski odbor OZS Krško je sprejel sklep, da bo predlagal SO Krško, naj podeli VIDU BUDNI v znak priznanja za dosedanje delo na področju zdravstvenega varstva ZNAK OBČINE KRŠKO. DŠI: Šah ZMAGOVALEC — EKIPA CELULOZE Ob koncu marca je bilo v prostorih Kovinarske občinsko sindikalno ekipno prvenstvo v šahu. Nastopilo je 14 ekip s po 5 igralci, ki so se pomerile vsaka z vsako. Prvenstvo je bilo hitropottezno (10 minut za partijo) in je trajalo kar pet ur in pol. Zmagala je ekipa TCP »-Djuro Salaj« (Zupane, Bajda, Oražen, Novak in Volčanjšek), ki je osvojila 55 točk. Druga je bila ekipa Nuklearne elektrarne Krško (52 in pol točke), v kateri je nastopal tudi najuspešnejši igralec prvenstva. Tretje mesto je zasedla prva ekipa gostitelja — Kovinarska. Sledijo: SOP Krško, LB, TPB — zavarovalnica, UNZ Krško, TOZD Papir, TOZD Celuloza, Kovinarska II, SO Krško lito. V začetku aprila je bila 5. seja skupščine SKIS, na kateri so obravnavali poročilo o izvajanju plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško v letu 1981, in sicer enote lokalnih cest, ulic in trgov, enote vodovodov in kanalizacija in enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči. Prav tako so obravnavali in sklepali o finančnem poročilu teh enot in delovne skupnosti SKIS. Delegati so nato potrdili predlog programa in finančnega plana SKIS za leto 1982 ter finančnega plana delovne skupnosti te SIS. Obravnavali so tudi dvoje samoupravnih sporazumov, in sicer o združevanju sredstev za mladinske delovne akcije v letošnjem letu ter o merilih za oblikovanje cen v komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Delegati so obravnavali in sklepali še o novih cenah komunalnih uslug v letu 1982. Iz poročil o izvajanju plana SKIS za lansko leto navajamo nekatere podatke: MODERNIZACIJA LOKALNIH CEST I. II. KATEGORIJE: Za leto 1981 je v poročilu navedeno, da so bile modernizirane naslednje ceste: Dolenja vas — Ldbna (744 m), Kladje — Senovo (516 ml, Brestanica — Blanca (936 m), Nar- pelj (392 m), Raka — Zabukovje (1319 m), pločniki ob Cesti 4. julija (190 m), Laskovec — Senuše (228 m) in nekatere ulice v Krškem. Vrednost realiziranih del je znašala preko 15 in pol milijona dinarjev. KANALIZACIJA: V letu 1981 je SKIS prevzel v upravljanje komunalne objekte v KS Kostanjevica, navezal pa je stike glede tega s KS Podbočje in KS Raka. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je od planiranih del izvajala samo kanalizacija Brestanica — Senovo in kanalizacija v Kostanjevici (od Ljubljanske ceste do nove zdravstvene postaje). VODOVODI: Tudi izgradnja vodovodov ni potekala po planu, saj so bila na razpolago le skromna sredstva v primerjavi s planiranimi, zato je bilo moč zgraditi le krajevni Vodovod na Poišči in vodnjak na Bregah. Vrednost teh del je znašala malo več kot 2.377.000 dinarjev. STAVBNA ZEMLJIŠČA: Enota SKiIS za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči je za potrebe družbene, individualne in gospodarske gradnje v letu 1981 pridobila 36.452 m2 in oddala 32.674 m2 zemljišč. ***Y***+++*•*•**••*•*••***••••*••••••••••**•••*•*• Dosedanji delegati so se na svoji zadnji skupščinski seji ob koncu marca zahvalili predsedstvu SO za uspešno vodeno delo v minulem mandatnem obdobju. — Na sliki: predsednik SO SILVO GORENC prejema v spomin umetniško delo D. Plestenjakove. STRAN 14 »NAS GLAS« Št. 3 — april 1982 SPOMINSKI PARK »88 DREVES« Krajevna skupnost Krško se je pred časom odločila, da bo dolina Ornik z ribnikom v Resi namenjena za ureditev spominskega parka »88 dreves«, posvečenega spominu največjega sinu naših narodov — Tita. Urejanje spominskega parka bo potekalo v treh fazah; za dokončno uresničitev idejnega projekta bo poskrbela KS Krško v sodelovanju s turističnim in hortikulturnim društvom. Minuli torek so se že lotili urejanja spominskega parka člani osnovne organizacije ZSMS iz krškega dijaškega doma — čistili so gozd ob ribniku v Resi. V nedeljo, 18. aprila, pa bo nadaljevala s to akcijo Osnovna organizacija ZSMS Krško. Krajevna skupnost Krško vabi tudi ostale krajane, ne samo mlade, da prispevajo svoj delež k urejanju spominskega parka in bodočega rekreacijskega središča svojega mesta, saj se bodo na ta način dostojno poklonili tudi spominu svojega velikega vzornika Tita, kateremu v čast bo posajenih 88 dreves v spominskem parku. •••••*••••••••••*••••••* Izvršni svet 12 REDNA SEJA V torek, 13. aprila 1982, je imel Izvršnli svet SO Krško 12. redno sejo, na kateri so potrdili sklepe 11. redne in 2. izredne seje tega organa. Nato so obravnavali: — osnutek odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1981, — predlog odloka o določitvi zemljišč, M so namenjena za stanovanjsko gradnjo na območju stanovanjske soseske v Podbočju, — osnutek dogovora o uresničitvi nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenija v obdobju 1982 — 1985, — poročila o delu v letu 1981: Sodišča združenega dela Brežice, Uprave za notranje zadeve Krško in Medobčinskega inšpektorata Krško, — predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za prejemke, ki se kri- jejo iz materialnih izdatkov in iz sklada skupne porabe za organe, ki se financirajo iz proračuna občine Krško, — predlog sklepa o imenovanju komisije za obračun narodnega dohodka občine od samostojnega osebnega dela v prometu, trgovini, gostinstvu m obrti ter dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih in drugih storitev za leto 1981, — predlog odredbe o razporeditvi delovnega časa delavcev v občinskih upravnih organih, — imenovanje člana v iniciativni odbor za ustanovitev Izobraževalnega centra jedrske tehnologije pri inštiiituitu »-Jožef Štefan« v Ljubljani, — razrešitev pomočnika predsednika komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. •••••••••••••••••••••••¦d MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA Povezovanje preko regionalnih meja Na zasedanju delegatov skupščine Medobčinske Zbornice za Posavje v Krškem so ugotavljali, da je že skrajni čas za povezovanje razdrobljenega gospodarstva, ki naj zagotovi tud večji prodor na tuje tržišče. Delegati so zato podprli pobudo za ustanovitev poslovno — tehnične skupnosti, ki naj bi jo ustanovili skupno z dolenjsko regijo. Tudi njihova gospodarska zbornica je pobudo načelno podprla, s tem da bo posavska zbornica v najkrajšem času naredila predlog samoupravnega sporazuma, ki naj bi urejal odnose in naloge podpisnikov. Ze sedaj je združeno delo obeh regij povezano, saj imajo n. pr. delovne organizacije novomeškega Pionirja in Novolesa ter trebanjskega Trirna več TOZD v Posavju, prav njihova dejavnost (gradbeništvo, lesna in kovinsko^predelovalna industrija; pa bi povezana lahko tujim tržiščem ponujala izvedbo obsežnejših načrtov. V teh izvoznih poslih naj bi sodelovale še kadrovsko močne dolenjske in posavske projektivne organizacije. •••••••••••••••••••••••¦J 9L KONGRES azgs *••*•••••*•••••••••••••* Tik pred ustanovitvijo je posavsko — dolenjska poslovna skupnost, ki bo povezala turistično — gostinske delovne organizacije. Zanjo je predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi že pripravljen, hkrati z njiim pa tudi statut in poslovnik te skupnosti. 2. Šebek • ŠTAFETA MLADOSTI — 23. • J APRILA g • Zvezno štafeto mladosti bo- • S do mladi iz občine Krško pre- S « vzeli 23. aprila ob 11.50 v • • Garniziji Cerklje in jo pre- • J dali mladim Iz sosednje ob- S • čine Šmarje v Koprivnici ob # • 13.10. Osrednja proslava ob • J sprejemu štafete mladosti, ki J • je trajen spomin na velikega • | Tita, bo v Krškem pred De- • J lavskim domom »Edvard J • Kardelj«. • Gasilska dejavnost v letu 1981 Poklicna gasilska enota Krško je izdelala LETNO POROČILO O GASILSKI DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO ZA LETO 1981, ki ga je v 350 izvodih natisnila tiskarna TOZD Papirkonfekcija. Brošura vsebuje splošne podatke o območju občine Krško, ki so pomembni za gasilsko dejavnost, oceno požarne ogroženosti, organizacijo gasilske službe in njene naloge, podatke o operativnem vodstvu gasilstva občine, podatke o Poklicni gasilski enoti Krško, podatke o intervencijah in opis še nerešene gasilske problematike. Kljub temu, da je bil v letu 1981 narejen kvaliteten premik na področju požarnega varstva v občini Krško, pa je še vrsta nerešenih vprašanj, med drugim ni dovolj sredstev za zagotovitev amortizacije, za dovolj učinkovito opremljenost in za zagotovitev obveznih zalog. Poleg tega ni na trgu avto-cistern in gasilskih črpalk. Operativne učinke gasilskih enot zmanjšuje težaven dostop do naravnih virov protipožarne vode. Preventivno obnašanje zaposlenih in krajanov je na preniofld ravni. Obveščanje o potrebi intervencije je velikokrat pozno in nepopolno. Manjka tudi rezervnih delov za gasilsko opremo, nejasen je status poklicnega gasilca itd. Povemo naj še, da so v teku dogovori in organizacijske priprave za gasilski center Posavja. St. 3 — april 1982 NAS GLAS- STRAN 15 TISKOVNA KONFERENCA SDK: Gospodarjenje 1981 Služba družbenega knjigovodstva za Posavje s sedežem v Krškem je ob koncu marca pripravila za predstavnike sredstev javnega obveščanja informacijo »Rezultati gospodarjenja v Posavju v letu 1981«, ki jo v celoti objavljamo, poleg nje pa še nekatere pomembnejše podatke in indikatorje uspešnosti poslovanja po posameznih občinah ter indekse za gospodarstvo SR Slovenije. Kazalci gospodarjenja za leto 1981 kažejo na stagnacijo tako v industriji kot v celotnem gospodarstvu. Z občinskimi resolucijami predvidevana realna rast industrijske proizvodnje oz. družbenega proizvoda ni bila dosežena. Tako se je fizični obseg Industrijske proizvodnje v Krškem zmanjšal za 0,7 °/o, pod 100 je tudi v občini Brežice, medtem ko za občino Sevnica ne razpolagamo s podatki. Slaba preskrba z domačimi in tujimi surovinami in reprodukcijskim materialom je marsikje povzročila motnje v rednem poteku proizvodnje. Po drugi strani pa so visoka rast cen surovin in reprodukcijskega materiala, nelikvidnost OZD in bank kot tudi znižanje realnih osebnih dohodkov in zaostreni pogoji kreditiranja, ki so zmanjšali kupno moč prebivalstva, vplivali na dosežene finančne rezultate OZD. Z izgubo je v Posavju poslovanje v letu 1981 zaključilo 5 OZD. Skupna izguba je tza 87 % višja kot v letu 1980. Kljub slabim fizičnim rezultatom gospodarjenja je za leto 1981 značilna visoka nominalna rast finančnih rezultatov OZD, ki je predvsem posledica rasti cen. Celotni prihodek je porasel v gospodarstvu občine Krško za 42 % (z Nuklearno elektrarno Krško za 49 %), v gospodarstvu občine Brežice za 38 % in v gospodarstvu občine Sevnica za 37 %. Bolj kot povečani obseg proizvodnje in prodaje je na dinamično rast vplival inflacijski pritisk cen (po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so cene industrijskih izdelkov porasle za 42,5 °/o, kar za 52,1 % pa so poraste cene v panogi proizvodnje in predelave papirja, ki ustvarja v gospodarstvu občine Krško 41,3 % celotnega prihodka). Na tuje tržišče je bilo v gospodarstvu Posavja prodano za 2.446.216 tisoč din vrednosti blaga in storitev, kar pomeni 10,1 % celotnega prihodka, od tega 74,3 % v gospodarstvu občine Krško, 15,6 % v gospodarstvu občine Sevnica in 10,1 % v gospodarstvu občine Brežice. Rast porabljeniih sredstev za 1 do 3 indeksne točke presega rast celotnega prihodka. Takšna rast stroškov poslovanja je vplivala na padec ekonomičnosti poslovanja v gospodarstvih vseh treh občin. Stroški, katerih rast je v SR Sloveniji omejena z družbenim dogovorom (dnevnice, stroški reprezentance, izdatki po pogodbah o delu) so se v vseh treh občinah gibali v skladu z družben iim dogovorom. OZD s področja gospodarstva v Posavju so v letu 1981 ustvarile 6.481.496 tisoč din dohodka. Doho- dek je v primerjavi z letom poprej v gospodarstvu občine Krško porasel za 36 % (z Nuklearno elektrarno Krško za 49%), v gospodarstvu občine Brežice za 31 °/o, v gospogarstvu občine Sevnica pa za 33 %. Poleg nagle rasti cen porabljenega materiala in surovin zmanjšujejo dohodek tudi obratna sredstva, vezana v zalogah. Število OZD, ki so v letu 1981 poslovanja z izgubo, se sicer v primerjavi z letom 1980 nd povečalo, vendar se je bistveno povečal znesek izgube. Skupna višina izgube znaša 42.234 tisoč din in je za 87 % višja kot po zaključnih računih za leto 1980. Kar 67,1 % skupne izgube je nekrite in se nanaša na celotno izgubo temeljne organizacije IMV — TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice in pretežni del izgube OZD Dekorles Brežice. OZD, ki so poslovale z izgubo, so zaposlovale 5,7 % vseh zaposlenih v Posavju in ustvarile 3,9 % celotnega prihodka. Višina izgube IMV — TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice znaša 21.527 tisoč din in je v celoti nekrita. Vzrok je v razkoraku cen surovin in materiala ter končnih izdelkov, težavah v oskrbi z reprodukcijskim materialom, v fi-nalizaciji proizvodnje, kar se kaže v visoki rasti zalog nedokončane proizvodnje (indeks 986). Ne zatika se le pri dobavi uvoženih delov, ampak tudi od domačih kooperantov, elementi Krško znesek ind. ker so mnogi nehali dobavljati blago zaradi nerednega plačevanja. Dekorles Brežice — višina izgube 7.210 tisoč din — visoka rast zalog gotovih proizvodov, kar kaže na težave s prodajo. Metalna — TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo — višina izgube 9.960 tisoč din — zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti manjše povpraševanje po žerjavih. CP — TOZD Asfaltna baza in gramoznica Drnovo — višina izgube 304 tisoč din — visoke cene surovinskih osnov, predvsem nafte in naftnih derivatov. Stilles — TOZD Stilno pohištvo Sevnica — višina izgube 3.231 tisoč din — razkorak v cenah surovin in reprodukcijskega materiala, investicija v nov obrat na Blanci. Na meji rentabilnosti (dohodek je dopuščal le razporejanje za osebne dohodke, skupno porabo in rezervni sklad), je po zaključnem računu za leto 1981 poslovalo 15 OZD (tri OZD s področja gospodarstva občine Brežice, dve s področja gospodarstva občine Sevnica in 10 OZD s področja gospodarstva občine Krško). Razporeditev dohodka bi lahko pozitivno ocenili le z vidika ustvarjanja akumulacije. Sredstva akumulacije so sicer rasla hitreje od dohodka (za 56 % v gospod, občine Krško, za 47% v gospod, občine Brežice in za 41 % v gospod, občine Sevnica) in vseh oblik porabe, vendar bistveno počasneje kot v prejšnjih Obračunskih obdobjih. V nasprotju z resolucijskimi predvidevanji so obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov za skupne družbene potrebe v vseh treh občinah rasle hitreje kot dohodek, medtem ko so obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov za splošne družbene potrebe sicer zaostajale za rastjo dohodka, vendar manj kot predvideva resolucija. Pregled nekaterih pomembnejših finančnih podatkov in indikatorjev uspešnosti poslovanja po posameznih občinah ter indeksi za gospodarstvo SR Slovenije: v 000 din Sevnica znesek ind. Brežice znesek ind. Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Izguba Akumulacija Sredstva za reprodukcijo Dohodek na delavca (v din) Dohodek na 100 din popr. ua. posl. sr. Popr. izpl. čisti OD na del. (v din) 6.721.335 138 5.184.209 140 1.537.119 131 28.737 140 305.355 147 426.989 143 357.553 129 46,7 97 10.182 128 13.217.425 142 9.632.910 145 3.584.518 136 10.264 516 553.544 156 1.068 648 145 411.730 130 34,0 96 11.360 130 4.284.245 137 137 2.294.385 138 139 1.359.859 133 133 3.232 — 195 245.667 141 143 309.621 138 139 361.473 131 132 52,5 91 98 10.248 135 131 STRAN 16 -NAS GLAS« St. 3 — april 1982 Med drugimi obveznostmi iz dohodka moraimo omeniti obresti za kredite, ki so najvišje v gospodarstvu občine Krško (317,367 tisoč din), kjer predstavljajo 8,9 % dohodna; najbolj pa so porasle v gospodarstvu občine Brežice (indeks 161). Poleg dela dohodka za skupine družbene potrebe in dela drugih obveznosti iz dohodka so rast dohodka prehiteli tudi čisti osebni dohodki. Povprečni izplačani čisti osebni dohodek mesečno na zaposlenega znaša v gospodarstvu občine Krško 11.360 din, v gospodarstvu občine Brežice 10.182 din in v gospodarstvu občine Sevnica 10.248 din. Rast osebnih dohodkov nam ob rasti življenjskih stroškov za 42,2 % (podatek je za SR Slovenijo) kaže na precejšen padec realnih osebnih dohodkov. Glasilo kolektiva Tovarne celuloze in papirja Krško St. 22/82, 14. 4. 1982 Uspešna intervencija POŽAR NA PS II V včerajšnji izredni številki Obveščevalca smo poročali o požaru na sušilni skupini papirnega stroja II, ki je izbruhnil v ponedeljek, 12. aprila letos ob 19. uri zvečer. Z izjemno požrtvovalnostjo gasilcev in članov kolektiva je bil požar do 20. ure dokončno pogašen, vzroki pa trenutno še niso ugotovljeni. PS II znamke ER-VVE-PA je bil zgrajen leta 1963, njegova zmogljivost pa je 420 m papirja v minuti širine 4,15 m, kar pomeni, da je imel dnevno zmogljivost od 120-150 ton, odvisno od vrste oziroma gra-mature papirja. Omenjeni stroj izdeluje časopisni offset papir in srednje fini offset papir gramature 50-70 g, trenutno pa je proizvajal časopisni papir za domači trg, v večji meri pa za izvoz. INFORMACIJA PREDSEDNIKU IS SRS O požaru v naši delovni organizaciji so bili obveščeni pristojni organi UJV in inšpekcijski organi, prav tako pa tudi predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljane. Včerajšnja informacija predsedniku IS (po teleksu) je bila naslednja: Dne 12. 4. 1982 je ob 19. uri v proizvodnji papirja na sušilni Skupini papirnega stroja II prišlo do požara. S hitro in učinkovito akcijo poklicne gasilske enote iz Krškega, prostovoljcev in številnih članov kolektiva je bil požar kljub veliki zadimljenosti v objektu hitro lokaliziran, ob 19,45 uri pa v celoti pogašen. Pri gašenju so uspešno pomagali organi postaje milice Krško in enote civilne in narodne zaščite delovne organizacije. Takoj po uspešni po-gasitvi požara se je sestal štab za odpravo posledic požara, sprejel plan dela in začel ukrepati. V delovni organizaciji je vzpostavljeno stanje popolne mobilizacije, preiskovalni organi pa so omogočili takojšnje izvajanje potrebnih del. Številne delovne organizacije iz SRH in SRS so ponudile vsakovrstno pomoč. Po dosedanjih raziskavah, ki so dovolj zanesljive, ugotavljamo, da škoda — brez izgubljene proizvodnje — ne bo presegla 2 milijardi startih din. Delavci tozdov Vzdrževanje in Papir zagotavljajo, da bo po dosedanjih ugotovitvah ob maksimalnih naporih stekla proizvodnja na poškodovanem stroju II najkasneje v 10 dneh. Dnevni izpad proizvodnje rota- cijskih papirjev zaradi požara je 150 ton. Pokrenili smo že vse potrebno, da jugoslovansko tržišče teh izpadov ne bo bistveno občutilo. Z različnimi posegi na ostalih papirnih strojih in z delno zmanjšanim izvozom bomo poskrbeli, da bodo v času pomembnih političnih dogodkov sredstva informiranja imela potreben papir z minimalnimi zmanjšanji. Dosedanja preiskava vzrokov za požar še ni ugotovila, tudi sami smo pokrenili vse potrebno, da se bodo vzroki ugotovili. Preiskovalni organi nadaljujejo s svojim delom. M. Jazbec ••••••••••••••••••••••¦2 ^ vistom in udeležencem vaje, ki so prispevali svoj delež k njeni izvedbi. Izjemna situacija, v kateri se trenutno naša družba nahaja, že sicer pri reševanju vsakodnevnih problemov terja izjemne napore, zato sta izkazana pripravljenost in aktiven odnos delovnih ljudi in občanov pri izvedbi naše vaje dodaten dokaz njihove visoke zavesti... Kako pozorno so naši prebivalci spremljali oddaje Radia Brežice, bom ilustrirala le z eno podrobnostjo: Radio je prvi dan poročal o treh ponesrečenih in kontaminiranih delavcih NE Krško in pri tem za dva posebej navedel, kje in kako sta bila oskrbljena. Po objavi so začeli na radiu zvoniti telefoni z vprašanji poslušalcev, kaj se je zgodilo s tretjim ponesrečencem. Mislim, da je ilustracija lahko zanimiva ..." CIVILNA ZAŠČITA Od predhodne ocene usposobljenosti štabov in enot civilne zaščite za učinkovito zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob morebitni jedrski nesreči je bilo vloženo ogromno truda in naporov pa tudi materialnih sredstev, da bi se civilna zaščita tudi na tem področju enako dobro pripravila za opravljanje nalog, kot sicer ocenjujemo, da je pripravljena za druge svoje misije. Opravljena je bila vrsta seminarjev, usposobljene občinske RBK enote, na novo formirane RBK enote v ogroženih krajevnih skupnostih itn.. Cc bi po tej plati ocenjevali zastavljeni cilj, moramo biti zadovoljni. Poročila, ki smo jih dobivali, so govorila, da so se štabi na občinskem nivoju in v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih hit m mobilizirali za opravljanje svojih nalog. Republiški sekretar za brambo Martin Košir izkušnjo bogatejši! ljudsko o-Spet smo za St. 3 - november 1982______________________________..NAS GLAS"______________________________STRAN 7 mw° Pri kontroli kontaminiranosti terena je sodelovala tudi mobilna ekipa Ekološkega laboratorija iz Ljubljane. VODENJE VAJE Skupna taktična vaja — z vsemi supozicijami, ki so bile zastavljene — je terjala pripravo in aktiviranje vseh subjektov družbenopolitičnega sistema. Vajo so vodili organi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah v skladu s svojimi prostojnostmi v sistemu SLO in DS. Ukrepi, ki jih je bilo v dani situaciji potrebno sprejemati, niso bili enostavni, zato' bo detajlna analiza vsega dogajanja pokazala, kje imamo še premalo poglobljeno poznavanje lastnih in drugih pristojnosti. Že v pripravah smo se — ob vztrajanju, da mora vsak subjekt samostojno nositi svoj del odgovornosti — srečevali v posameznih okoljih z nerazumevanjem odnosov, ti. pr. delavski svet ali svet krajevne skupnosti — komite za SLO in DS - štab civilne zaščite ali občina -pokrajina, občina — republika, pokrajina — republika itd., vendar pa je aktivnost potekala na vseh nivojih z ozirom na situacijo zadovoljivo, čeprav smo imeli tudi nekatere težave. Najprej in najbolj intenzivno je bila zastavljena aktivnost v občini Krško, v popoldanskem času prvega dne in danes ves dan pa na celotnem območju pokrajine. Mislim, da je potrebno posebej izpostaviti izredno odgovoren odnos in veliko zagnanost v pripravah in sami izvedbi vaje ter s tem dati tudi priznanje vsem neimenovanim aktivistom in udeležencem vaje, ki st) prispevali svoj delež k njeni izvedbi. Izjemna situacija, v kateri se trenutno naša družba nahaja že sicer pri reševanju vsakodnevnih problemov, terja izjemne napore, zato sta izkazana pripravljenost in aktiven odnos delovnih ljudi in občanov pri izvedbi naše vaje dodaten dokaz njihove visoke zavesti. TUDI ZATAKNILO SE JE P redno zaključim, bi rada opozorila še na dvoje problemov: Novinarji — včeraj jih je bilo 20, danes točnega števila trenutno nimamo -posebno prvi dan niso imeli ustreznih informacij o tem, kaj naj spremljajo, kje se odvijajo posamezne aktivnosti, kam naj gredo, na koga naj se obrnejo ipd... Danes smo poskušali zamujeno vsaj delno nadoknaditi in imamo informacije, da so bili z današnjim delom press centra zadovoljni. Ni potrebno, da tu analiziramo, kje se je zataknilo, izkušnja pa je gotovo dragocena za vse, za nas - izvajalce in za načrtovalce vaje. Objektivne in zanimive informacije o izvedenih ak- UDELEŽENCI VAJE NE Krško; Večina organizacij združenega dela in drugih organizacij, hišnih svetov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter vse krajevne skupnosti, občinski u-pravni in drugi organi ter drugi družbeni subjekti v občinah Krško in Brežice; Občinski komiteji za SLO in DS, občinski štabi za civilno zaščito v občinah Sevnica, Šmarje pri Jelšah in Novo mesto ter organi krajevnih skupnosti v treh občinah, v katerih so načrtovana nastanitvena območja za evakuirance iz Krškega in Brežic; Vsi organi PO za Posavje; Republiški štab za civilno zaščito, Republiški center za obveščanje, RS za notranje zadeve, RS za ljudsko obrambo, Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo, Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiški komite za tržišče in splošne gopodar-ske zadeve, Republiški komite za promet in zveze, Republiški komite za informiranje in drugi republiški organi; Republiški štab za teritorialno obrambo; Nekateri organi in enote Ljubljanskega armadnega območja; Komisija za jedrsko varnost; Hidrometeorološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Štefan in nekatere druge strokovne in raziskovalne organizacije in drugi- tivnostih so naš skupni interes in take občani od novinarjev tudi pričakujejo. Kako pozorno so naši prebivalci spremljali oddaje Radia Brežice, bom ilustrirala le z eno podrobnostjo: Radio je prvi dan poročal o treh ponesrečenih in kontaminiranih delavcih NE Krško in pri tem za dva posebej navedel, kje in kako sta bila oskrbljena. Po objavi so začeli na radiu zvoniti telefoni z vprašanji poslušalcev, kaj se je zgodilo s tretjim ponesrečencem. Mislim, da je ilustracija lahko zanimiva." STRAN8 ..NASGLAS' Št. 3 - november 1982 DIPL. ING. VINKO BAH: ZAVEST DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV NA VISOKI RAVNI Iz poročila, ki ga je na razširjeni seji pokrajinskega komiteja za SLO in DS Posavja podal predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipol. ing. VINKO BAH, navajamo: „Ocenjujemo, da je bila dosežena okrog 95-odstotna udeležba pri mobilizaciji, v preostalih 5 odstotkih pa so pretežno taki, ki so izostali iz opravičljivih razlogov. Praktično sko-roda ni bilo občana, ki se ne bi zelo odgovorno odzval pozivu za udeležbo na vaji. Prav tako laliko ugotovim, da je materialna in tehnična opremljenost naših občanov zadovoljiva in dosti boljša, kot je bila pred vajo oziroma pred začetkom priprav nanjo. Po naši skupni oceni je tudi strokovna usposobljenost izredno narasla, kar kaže, da je namen vaje v celoti dosežen ... Prav tako moram podrčrtati, da smo se v nekaterih strukturah ukvarjali z rednimi problemi. Reševali smo probleme preskrbe, ki naj bi potekala čim bolj normalno, da bi na ta način prispevali k splošnemu političnemu vzdušju občanov. Prav tako smo skušali doseči, da bi se proizvodnja v d elovnih organizacijah med vajo odvijala čim bolj normalno, hkrati pa tudi, da to po drugi strani ne bi vplivalo na kvaliteto izvajanja vaje." LJUDJE SO NAPETO PRISLUHNILI OB NAPOVEDI: RADIO BREŽICE - ZAKLJUČNA VAJA „NIC NAS NE SME PRESENETITI" POSAVJE '82... Ekipe civilne zaščite so v času, ko je bilo zaradi domnevnega uhajanja radioaktivnih delcev v okolje potrebno zaklanjanje v zatesnjenih prostorih, bile opremljene z ustreznimi osebnimi zaščitnimi kompleti in so patruljirale po ulicah Krškega. Te so bile dejansko prazne, ker so občani in delovni ljudje spoštovali navodilo o NAS RADIO ... Lokalna radijska postaja v Brežicah je ves čas priprav, se bolj pa med samo vajo „Posavje '82" skrbela za spremljanje dogajanja in pravočasno obveščanje občanov o potrebnih ukrepih. Kaže, daje bilo njihovo delo učinkovito, saj so se občani disciplinirano ravnali po navodilih iz radijskih sprejemnikov. Tokrat je šlo le za vajo, ki sta jo za celotno Posavje opravila brežiški in sevniški radio. Prav pa je, da se občani navadijo rednega poslušanja programa domačega oddajnika, ker bodo verjetno kdaj tudi brez vaje NNNP od tu lahko dobili kako pomembno ali uporabno sporočilo. PRAZEN HOTEL Kako resno in odgovorno so prebivalci Krškega sledili navodilom Radia Brežice, je bilo videti že po na pol praznih ulicah skozi vse dopoldne. Po objavljenem navodilu, da naj se prebivalci umaknejo v zaprte prostore, pa so ulice Krškega dejansko ostale povsem prazne. Vse to se je odražalo tudi v hotelu „SremiČ". Ob normalnih okoliščinah in v tem času so njegove gostinske zmogljivosti kar precej izkoriščene. Tokrat pa je v lokalu vladala „suša". Že tako redki gostje so ob navodilu za zaklanjanje povsem izginili. V hotelu so ostali le novinarji iz tiskovnega centra, kije bil nameščen v tamkajšnji zeleni dvorani, osebje hotela in troje gostov, ki so jih spravili „na varno" na kegljišče. Tako so se gostinci prepričali, da jim bo v primeru kake resne nevšečnosti dolžnost skrbi za goste verjetno sama od sebe močno olajšana. nujnem zadrževanju v zaprtih prostorih. No ja, nekaj redkih izjem je tudi bilo. Te so člani enot CZ odpeljali v postajo za dekontaminiranje, kjer so strokovnjaki poskrbeli za njihovo ,,očišč enje od radioaktivne okuženosti".