poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 15. januarja 1931. Stev. 24. Letnik LXXI. (Šol. leto 1930131) Učiielfslci Tovariš f T T T T T r» • «V. T m 7 7* UradnUiva in uprav»: Ljubljana, F rani [Ikonska ulica 6/1. Rokopisov na vraiamo. Nefrank iranlk pitam Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana rÄ/THi-Ä. ¿I^Ä^i7^ Indeks cen in življenjski standart podeželskega učiteljstva. (En gros — en idetail.) Naši prosvetni domovi. Redno vsak mesec objavlja narodna ban* ka indekse cen, ki nam kažejo gibanje in stanje našega gospodarstva. Za določevanje teh indeksov uporablja podatke, ki jih kaže borzna trgovina. Tako izkazuje indeks v no« vembru 1930. napram letu 1926. za rastlinske proizivode 71*, za živalske 95" 1, in za indu« atrijske 74'8, napram indeksu 100 v i. 1926. Ako pa vzamemo za podlago indeks pred» vojnih cen v 1. 1913., tedaj vidimo, da je v 1. 1929. znašal ta za agrarne produkte še 101*3, za industrijske in Ikolonij a'lne pa 163'7, za no j vember 1930. (čas največje baisse) bi bil in* deks napram predvojnemu 100 za agrarne produkte okrog 50, za industrijske pa pri* bližno 125. Na prvi hip bi človek mislii, da bi moral pri takem indeksu cen živeti tudi temu pri* merno ceneje, da bi torej za agrarne proiz* vode, ki so me stali 1. 1926. n. pr. 100 Din, dali daq£s samo 71-40 Din; količino mesa, ki me je stala teta >1926. še 100 Din, bi danes kupil' že ¡za 95" 10 Din, manufaktura bi se bila morala v tem času tudi poceniti, in sicer za 25'20 Din pri 100 Din. Znano dejstvo pa je, da indeks cen v nadrobni prodaji ne odgo* varja vedno indeksu en gros*trgovine. Ker se v zadnjem času množe glasovi, da namerava kraljevska vdala v sedanjem času izvesti regulacijo prejemkov državnemu uslužbenstvu, ne bo odveč, ako poskusimo ugotoviti indeks cen v nadrobni prodaji, ki edina prihaja v poštev za uradništvo. Zaradi tega bom navedel cene nekaterih živil in naj« potrebnejših predmetov, ki se rabijo v vsa* kem gospodinjstvu. Imam v družini 5 oseb in služkinjo ter moram skrbeti še za sina, ki se šola v Ljub* ljani. Vse tu navedene cene veljajo za na« drobno prodajo. V teku enega meseca se po* rabi v mojem 'gospodinjstvu — živim na vasi — sledeča množina: Detailne cene v letih : Indeks cen: 1913. 1926. 1930. 1913 1926. 1930. 1926. 1930. 60 kg kruha . po -•32 650 4-— 100 203-1 113-6 100 61-5 12 kg moke . . i* -•30 6 — 3-50 100 181-8 106-1 100 57-8 3 kg riža . . . » -•32 20- 9 — 100 568-2 227-2 100 40-0 10 kg sladkorja . » —•96 18-— 14- 100 170-4 1327 100 77-9 1 kg žgane kave B 4-80 60 — 56- 100 113-6 106-6 100 93-9 1 kg cikorije . . » 120 18-— 18- 100 136-4 136-4 100 1000 5 kg masti . . n 1-60 SO- 22-- 100 1705 1250 100 73-3 15 kg mesa . . 9 -•80 IS— 17-- 100 1700 1932 100 113-7 8 glav zelja . . — 04 1-50 1-50 100 340-9 3409 100 100-0 40 kg krompirja . 9 -•04 2 — -•50 100 454-5 113-5 100 250 4 kg fižola . . 9 -•32 12-— 2-50 100 340 9 710 100 20-8 60 kom. jajc . . » -04 1- 1-— 100 227-2 2272 100 1000 4 kg kaše . . . » —•24 6 — 4 — 100 227-3 1515 100 66-7 2 1 olja . . . u -•80 20 — 16-- 100 227-2 181-8 100 80-0 3 1 kisa . . . m -16 3- 3-— 100 170-5 170-5 100 1000 2 kg soli . . . M —•24 3 — 2 50 100 125 0 104-2 100 833 1 kg pšen. zdroba 9 —•36 T— 5 — 100 176-8 126-3 100 71-4 1 kg kor. zdroba 9, -•24 4"— 4-— 100 166-7 166-7 100 1000 90 1 mleka . . . » —•16 2-- 2'- 100 113-6 1136 100 1000 3 1 petroleja . . m -32 8 — 6-50 100 2273 184-7 100 81-5 3 kg pral. mila . 9 —•80 14-- 14-— 100 159-1 1591 100 100-0 1 Va m.3 drv . . 9 5- 75"— 83"— 100 136-3 150-9 100 110-7 3 šk. vžigalic . . » -02 1 — 1- 100 454-5 454-5 100 1000 60 žemelj . . . » -•04 —•50 —•50 100 113-6 1136 100 1000 Skupaj 1912 333-50 290-50 100 158-6 138-1 100 86-0 'Iz teh številk se razvidi indeks cen teh, v ivsakem gospodinjstvu najpotrebnejših stvari. Napram predvojnim cenam so se to* rej vse te stvari podražile z edino izjemo fi-žola, ki je celo napram predvojnim cenam v ravnokar preteklem letu nazadoval za celih 29 točk. Ta v splošnem konstanten porast cen (napram predvojnim) gre .seveda deloma tudi na račun razvrednotenja denarja. Ven« dar se že iz navedenega razvidi, da se indeks cen v nadrobni prodaji precej razlikuje od indeksa v borzni kupčiji in ravno to sem ho* tel ugotoviti. i Zdaj pa še življenski standard — upo* števam seveda samo gori navedene stvari. Ako bi bil nakupil vse gori navedene množi* ne blaga v letu 1913., bi moral: dati zanje 96-80 izl. K, v letu 1926. 1872-50 Din, koncem lata 1930. pa 1458 Din. Ako vzamem za pod* lago 1. 1913., tedaj se je pri teh predmetih zvišal življenski standard tako*l'e: 100, 176*2, 137-2. Ako pa označimo cene v L 1926. s 100, tedaj bi znašal življenski standard koncem 1. 1930. samo 77'9, kar pomeni, da sem za te stvari koncem 1. 1. izdal za 22*1 % manj nego v letu 1926. Imam pa poleg 'teh izdatkov še izdatke za vzdrževanje sina v Ljubljani. Pred vojno je stala vzdrževalnina dijalka 40 zli K, L 1926. sem plačeval 625 Din, to šolsko leto plačujem pa 700 Din mesečno. Služkinji sem plačeval pred vojno 15 zl. K na mesec, leta 1926. sem ji moral dati 200 Dim, Hetos pa že Šematizem učiteljstva, državnih in privatnih osnovnih in meščanskih §ol, razvrščen po banovinah in v abecednem redu (označuje ime in priimek, položaj in kraj službovanja ter zadnjo pošto priobiuje zajamčeno toino: »Prosvetni koledar" za leto 1931. knjiga I., ki vsebuje tudi vse zakone, uredbe, pravila in pravilnike, tičoče se učiteljstva in šol. Naročnino v znesku Din 40— vštevši poštnino, naj se pošlje na Drž. pov. Nakladna knjižara školski odio — Zagreb, Ilica br. 52 250 Din. Ako upoštevam še te izdatke, tedaj bi znašal življenski standard napram 1. 1913. (1 zl. K = 11 Din) 100, v letu 1926. 161*6 in koncem 1. 1930. iše 144'2. Ali če vzamem za podlago 1. 1926.(stabilizacijo dinarja), tedaj znaša moj življenski standard koncem 1930. leta 88"9, kar pomeni, da so se mi izdatki na* p ram 1. 1926. znižali za 11*1%. Po teh ugotovitvah bo vsakogar zanima* lo, kako razmerje napram tem izdatkom za* vzemajo moji prejemki. Pred vojno sem bil v službi pri CirikMetodovi družbi in kolikor se še spominjam na službeno pragmatiko nje* nih učiteljev, bi imel s 24 službenimi teti me* sečno okrog 310 zl. (K, kar bi ¿alo v sedanji valuti 3410 Din. V ,1. 1926. bi bil imel s tolik* šno silužbeno dobo na mesec 3032 Din (tedaj sem prejemal draginjsko doklado neokrnjeno, razliko v stanarini 122 Din in za zapisniko* vanje pri krajnem šolskem odboru 70 Din na mesec). Letos pa prejemam na draginjski do« kladi 100 Din manj, odpadla mi je razlika na stanarini in mesečnih 70 Din od krtijnega šol* skega odbora, ker po novem zakonu o narod* nih šolah nimam do nje pravice. Od države prejemam 2650 Dim in deputat v kurivu me* sečno 1/4 m3, v vrednost 124-50 Din, sku* paj tedaj mesečno 2774-50 Din, ali brutto 2864-50 Din. Indeks mojih prejemkov bi bil tedaj napram predvojnemu 100 v 1. 1926. 88-91, koncem I. 1930. pa 84"0. Ako pa pri* merjam svoje mesečne prejemke z 1. 1926., tedaj znaša indeks mojih prejemkov 94*47, kar pomeni, da so se mi dohodki napram predvojnim zmanjšali za 16%, napram onim iz 1. 1926. pa za 5"53%. j Ako sedaj vse reasumiram, je moj živ* Ijenski standard za 11-1% boljši, indeks pre* Ijemkov pa za 5"53% slabši, iz česar izhaja, da so se mi izboljšale moje življenske prilike za 15'5%. Pri itej priliki pa ne smem pozabiti po* udariti, da so naši agrarni produkti svojo ibaisso že jv novembru 1930. prekoračili ter da se je začel položaj za te produkte na naših in tudi na inozemskih borzah boljšati, kar znači, da imoramo v kratkem tudi v nadrobni prodaji računati z zvišanjem cen. Od novem* bra 1930. do danes se je cena pšenici na bor* Izi zvišala za 55 do 67-7 točk, ječmenu za 52-5, koruzi za 57'5 do 80 in moki 0 za 95 točk. Ka* fkor hitro pride to zvišanje cen do svojega izraza tudi v nadrobni prodaji, moram raču* nati s poslabšanjem sedanje konjunkture in gori omenjeni 5-53% sedanjega gospodarske* ga plusa bodo začeli kaj kmalu kopneti. V svojih izvajanjih nisem navedel izdat* kov za obleko in obutev in to namenoma. Narodna in meščanska šola v Mežici. Šola je ena izmed večjih modernih stavb, ki je bila postavljena s pomočjo industrij* skega (rudniškega) podjetja, kakršnih je več v Dravski banovini. Dograjena je bila leta 1926. Stavbne načrte je izdelal arhitdkt Maks Czeike iz Maribora. Naziv nosi: »Osnovna in meščanska šola«. V kletnih prostorih se nahaja šolska pralnica, šolska kuhinja, obed* niča, dve delavnici, en kabinet in en večji prostor za premog in drva. Nadalje ima tu šolski sluga stanovanje, obstoječe iz dveh sob, ene kuhinje in shrambe, V pritličju je 5 učnih sob za narodno šolo. Ker je v kraju mnogo delavskih otrok, sta 2 učni sobi za otroški vrtec, 1 kabinet za otroški vrtec. Drugi prostori, ki se nahajajo itu so: upraviteljeva pisarna, posvetovalnica, knjižnica, telovadnica s šolskim odrom, obla* čilnica in kopalnica. Upraviteljevo stanovanje obstoji iz treh sob, kuhinje, shrambe in pred* soba. V kletnih prostorih pod upraviteljevim stanovanjem, ki je v pritličju, so še kletni prostori za upravitelja osnovne šole in rav* natelja meščanske šole, ;s pralnico. Prvo nadstropje ima enako prostorov kot pritličje. Odpade telovadnica, ¡kopalnica, oblačilnica in prostori otroškega vrtca. Rav* nate 1 j meščanske šole ima stanovanje iz dveh sob, predsobe, kuhinje in shrambe ter nad svojim stanovanjem še dve mali sobici. Eno učno sobo v prvem nadstropju uporablja osnovna šola, druge prostore pa meščanska. Nad glavnim vhodom v 1. nadstropju je še kabinet za učila meščanske šole. V drugem nadstropju je risalnica ter fi* zikaima dvorana za meščanske šote ter dva kabineta. Meščanska šola ima novo opremo, osnov* na šola pa deloma še staro. Vsi šolski pro* sitori imajo lončene peči razen telovadnice, v kateri stojita dve Luzevi peči. Šolske sveča* nosti se vrse v telovadnici, ki je izdelana v slovanskem slogu. V telovadnici je tudi šol* ski oder, galerija in električna napeljava za skioptične, oziroma kinoslike. Ima kompletno orodje. > Zidovje do pritličja in stopnišča je iz betona, vsa ostala, zgradba je iz opeke. Šola ima svoj vodovod, higijenske pipe so name* ščene na vseh hodnikih. Stranišča se avto* matično izplakujejo. Vse učne sobe imajo ventilacijske naprave, v vse prostore je in* stalirana električna naprava. Okrog šolskega dvorišča m šolskega vrta je enoten plot iz lesenih lat in betonskim podstavkom ter betonskimi stebri. Stavbo je gradila tvrdka »Slograd« iz Ljubljane. Osnovna šola je petraziredna z eno vzpo* rednico. Šolska občina šteje okroglo 1400 prebi* ■valcev. V letošnjem šolskem letu ima šola 284 šoloobveznih otrok. Ves šolski prostor meri 71.a. Šolski vrt (matičnjalk, drevesnica, zelen j ad in Iepotični nasadi) zavzema okroglo 32 a. Šolsko igrišče meri okroglo 25 a. ' Stavba z vso opravo je stala okroglo 4,000.000 Din, poleg tega pa še lastni vodovod okroglo 1,000.000 IDin. Prva šola v kraju se je ustanovila 1. 1876. Zasluge pri zgradbi šole imajo člani kraj* nega šolskega odbora izvoljenega teta 1926. s predsednikom Leopoldom Ozimicem, elek* trikarjem; podpredsednikom rudarjem Fr. Blatnikom; tajnilkpm učiteljem Vinkom Mo* derndorferjem ter ostalimi odborniki: rudar* jem Ludovikom Kopirajerjem, rudarjem Lib* nik Jurijem ter šolskim upraviteljem Ivom Feinigom, kot zastopnikom šole. Kakor že omenjeno, je k zgradbi prispevalo rudniško podjetje, ki je bilo v to po starem šolskem zakonu obvezano. Kot sem že gori poudaril, ise splošno prizna* va, da so industrijski piroizvodi vzdržali si indeks precej visoko nad indeksom cen agrar* nih proizvodov. Ker pa Vlada zmotno mne* nje, da korakajo naši izdatki vzporedno z indeksi cen in bi zaradi tega kdo mislil, da so se naša živila (v glavnem ta) tako zelo pocenila, da niso naši službeni prejemki v nikalkem pravem razmerju z našimi izdatki, zato sem se v svojih izvajanjih omejil v prvi ¡vrsti na živila, ali drugače povedano, upošte*' val sem samo izdatke v gospodinjstvu (v ožjem pomenu besede). i Zdelo se mi je potrebno napisati te vrste ¡v očigled dejstvu, da je ravno učiteljstvo ostalo nedeležno poviškov, ki jih druge sku* pine prejemajo že teto dni. Nisem pa upo* števal davkov, ki ne znesejo malo ter glasov, da se namerava zvišati davek na plače in na* ložiti še odtegljaj za penzijski foind. Ako bi se ito izvedlo, bi se naš položaj občutno po* slabšal. • Spričo splošnega zmotnega mnenja, da je prinesel novi zakon o narodnih šolah po* deželskemu učiteljstvu precejšnjo izboljša* nje gmotnega položaja, naj qa tem mestu navedem še par številk, ki bodo povsem toč* no reproducirale dejanski finančni efekt tega zakona. V mislih imam učitelja s 24 službenimi leti. Ker sem šolski upravitelj, ki sem imel v šoli stanovanje že pred tem zakonom, sem prejemal na razliki pri stanarini mesečno 122 Din. poleg tega še 70 Din za svoje delo pri krajnem šolskem odboru. Po uveljavljenju novega zakona nimam več do tega denarja pravice, zato pa prejemam 1H m3 drv na mesec, kar pomeni, da sem za 67*50 Din na slabšem kot pred zaikonom. Če bi bil učitelj in bi stanoval v šoli, bi prejemal pred zakonom rna stanarini 150 Din, ki tpo zakonu odpadejo, prejel bi pa <\ drvih 124-50 Din, kar pomeni, da sem za 25'50 Din prikrajšan. Samski učitelj !je prejemali pred zako* nom na stanarini 112'50 Din, četudi je stano* val v šoli. Po novem zakonu ta stanarina od* pade, prejema pa ina kurivu 62*25 Din meseč* no, efekt je minus 50*25 Din. Ako pa bi tak samslki učitelj bival zunaj šole, bi prejemali od občine na stanarini 150 Din in v kurjavi 62*25 Din, bi bil tedaj za 100-25 Din na boljšem. Pač pa so mlajši 'tovariši precej na bolj» šem od naši, !ki službujemo že daljšo dobo. Na najboljšem so še učitelji dnevničarji, ki stanujejo zunaj šole. Ti niso prejemali pred uveljavljanjem novega zakona nobene stana* rine, ki jo sedaj prejemajo od občin v izmeri mesečnih 150 Din in poleg tega še v kurivu 62*25 (Din, tako da so za celih 212-25 Din na boljšem kot pred tem zakonom. R. Ž. Gg. šolski upravitelji! Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku Slike z Jadrana in Primorja 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu. Znižana cena Din 296"— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Priinorjal Budite v otrocih nacionalno z>vest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Naročila se pošiljajo na: [rž. pov. rak!adna knjižara, Ikolski odio, v Zagreba, Ilica 52 J. JANE2IČ: i. ri> .na Ustroj osnovnih šol v ...T k \ :•.!■! nnul, > Šola preteklosti, ki žal pri nas še v bistvu živi, je razdelila učence v razrede po njihovi starostni dobi. Tako so bili in so učenci istih let vpisani v isti prvi razred, izvzema se le one, ki spadajo med takozvano abnormalno defektno deco. Najsrečnejši med ,njimi so potisnjeni v pomožno šolo in razred (tam kjer ti razredi postoje), drugi manj srečni pa čakajo svojega duhovnega dneva, običajno v slabih razmerah, v katerih se jim njihov duh sploh ne more razviti. v. Sistem Heibartove šole živi pri nas še zelo močno. Še danes smatrajo mnogi odlo« čujoči in nadzorni faktorji, da razvoj učenca in njegov uspeh zavisi izključno od šole same, t. j. učenec se razvijaj v onem tempu, v ka« terem se v šoli,dela lin v oni smeri, v katero ga šola napoti, tako, da ta šola ne priznava principa spontanega in svobodnega razvoja učenca. Taka razdelitev nam je dala takozva« ne mešane (heterogene) razrede, v katerih se« veda ne more postojati individualizacija (di« ferencijacija) pouka. V teh heterogenih raz* redih se pojavlja vsako leto večji ali manjši procent učencev, ki niso mogli zadostiti pred« pisani sinovi ter so zaradi tega morali razred ponavljati. Da se temu zlu odpomore. so me« rodajne oblasti podvzele razne mere. Znižalo se je število učencev v razredu, učni načrti so se prilagodili razmeram, učno osobje se je pritegnilo k intenzivnejšemu delu itd. Čud» noje pa pri vsem tem dejstvo, da vse te mere niso pokazale onega rezultata, ki se ga je pričakovalo. S poizkusi je šlo dalje, in sicer v drugem pravcu. Iz razredov so pričeli izlo« čevati manjnadarjene učence. Tako je nastal v Nemčiji v Halle leta 1863. prvi pomožni razred, ki je postojal pri osnovni šoli.. Ta razred predstavlja torej prvo osnovo pomožnih šol. Moram pa pripomniti, da ni nastal na osnovi- pedagoško znanstve« nih raziskovanj, nego popolnoma slučajno, iz praktičnega vidika. Ugotovili so, da je v osnovni šoli v Halle zelo velik del učencev, ki ne izkaže nobenih učnih uspehov ter da so ti učenci direktno balast drugim učencem. Izključiti od pouka jih niso mogli — obdržati jih v razredu pa zopet niso mogli. In zato je šolski ,odbor v Halle sklenil, da se zanje ustanovi poseben razred. Prvi pa, ki je resno in sistematično uvedel v pedagogiko princip organizacije po* možnih razredov, je bil šolski svetnik dr. Sichinger v .Manheimu. On opisuje svoje delo približno takole: »Leta 1829. ni uspelo 50% vpisanih učen« cev v Mannheimu, da dovrši Običajnp osem» letno osnovno šolo. Odšli so v praktično živ« ljenje brez znanja one učne snovi, ,kl jo za* hteva osnovna šola. Smatramo, veli ,on dalje — da je naloga šole, da otroka pripravi za življenje v družbi. Zaradi tega se mora pouk vršiti v masi (Mas* senerziehung), t. j. v javnih šolah, kjer se učenci šolajo brez ozira na stan, vero itd. Ali te šole morajo izpolniti dva pogoja: 1. Naj vsako dete dela toliko, kolikor mu njegove duševne in telesne sile dopuščajo. 2. Da se od učenca ne zahteva ve|5 napo« ra, kolikor ga je v stanu izdržati. To bo pa seveda samo v tem slučaju, ako se v eu razred zbere vso ono deco, ki se znat« no ne razlikuje po svojem duševnem razvoju. Na ta način se ustvari takozvani homogeni * Opomba: Del podatkov je posnetih po predavanjih profesorja višje pedagoške šole v Beogradu g. iMilorada Vanliča. LISTEK. V spomin Jošku Golobu šolskemu upravitelju v Vuzenici. Dne 4. novembra pr. 1. smo sprejeli ža« lositno vest, da našega Jošlka 'Goloba ni več med nami. Po dolgi in mučni bolezni ga je irešila smrt vsega trpljenja. Globoko rano je vrezala ta vest pri vseh njegovih tovariših in kar verjeti ne moremo, da naše dobre zlate duše res ni več med nami. Saj smo ga po«, znali kot jekleno značajmega moža, moža ne« prestane delavnosti, vzor narodnjaka im naj« boljšega tovariša. Rodil se je dne 30. januarja 1887. pri Sv. (Mairjeti na Dravskem polju, kjer je bil nje« igov oče Andrej nadučitelj, istotako daleč na Okrog znana dobričina, ki je prenesel vse do« br» lastnosti človeka od sebe na vse svoje Otroke, od katerih je ostala sedaj samo še Joškova sestri 'Berta, pri kateri živi tudi še Joškova mati, ki jo je izguba zadnjega sina silno zadela. Joškova mati je po rodu Du« najčanka in Nemka, a iz ljubezni do moža Slovenca in ljudstva, med katerim je živela, [je njena blaga duša vcepila celo v onih časih, ko je naš rod ječal pod tujim jarmom, vsem otrokom ljubav do našega rodu, itako da so bili vsi njeni otroci vzgojeni v slovenskem ■narodnem duhu. Brat Aleksander je bil za« !veden trgovec pri Sv. Marjeti, Otmar pa znan •narodni delavec in nazadnje notar v Kozjem Oba sta umrla približno v isti starosti, kakor haš Joško. Osnovno šolo je obiskoval' Joško pri SV. Marjeti na Dravskem polju, pripravnico v Mariboru, učiteljišče pa v Kopru, kjer je ma< turiral 1908. leta. Služboval je najprej nekai tednov kot pomožni učitelj pri Sv. Mairjet' ha Dravskem polju, nato 4 leta na sosednji Soli v domači fari pri Sv. Janžu na Dravskem ipolju, kjer si je 's svojim ljudomilim pošto« drugje in pri nas.* razred. Na podlagi tega se mora poleg razde» 4itve učencev v vertikalnem pravcu uvesti istočasno razdelitev učencev v horicontalnetn ipravcu.« ( Taiko je osnoval Sichinger sistem, ki ga nazivamo mannhajmski. Njegov sistem iz« gleda takole: »Vzemimo prvi razred, ki se« stoji v horicontalnem pravcu iz treh prvih razredov, in sicer: 1. prvi redni normalni razred (Normal« klasse), i 2. prvi pomožni razred (Forderklasse — Hilfsklasse) — za učence katerih duhovni razvitek je slabši ali so duhovno zaostali, 3. prvi posebni razred (Sonderklasse) — za abnormalne učence, ki se še lahko šolajo. Istotako je seveda razdeljen drugi raz« red, tretji itd. Ostale abnormalne učence se oddeli v zavode (gluhonemi, slepi, imbecilni, idioti) itd. Pripomniti pa moram, da se na pomožne in posebne razrede polaga velika važnost. Učni načrt je prilagoden duševnemu razvoju učencev, število učencev je majhno, da je omogočen individualen pouk, učitelji morajo imeti posebno usposobljenost. Mannhajmski sistem zavzema v Nemčiji že velik porast, tako, da imajo večji centri že dob ro organizirane pomožne in posebne raz« rede in šole (Berlin, Drezden, Leipzig, Miin« chen, Hamburg itd.). Kako pa je v drugih državah? Italija je za nami, zato njenega šolstva ne bom ome« njal. Francija ima dobro razvite zavode za gluhoneme (Pariz), dočim pomožna šola v praksi ni razvita. Zj edin j ene države, kjer se je vprašanje duhovno zaostale dece pričelo razvijati šele začetkom tega stoletja, so do« segle že lepe rezultate. Razvoj reorganizacije osnovne šole je izšel v glavnem od strani pe« dagogov in psihopatologov. Veliko zaslugo ima univ. prof. Lewis Terman v Standfordu. Na podlagi znanstvenih izvajanj je usta« novil direktor Dickson v Oaklandu leta 1918. poseben sistem osnovne šole. Podaljšal je še horicontalno snov ter tako ustvaril pet para« lelnih razredov enega in istega razreda, ka« teri slede: 1. atypical classes (Sonderklassen, Udi« otenanstalten, Sammelklassen), 2. speciel opportunity classes (Forder« klassen), 3. speciel limited classes (Hilfklassen), 4. normal classes (Normalklassen), 5. speciel accelerated classes (Begabten* klassen). Švica ima tri sisteme, in sicer po svojih kantonih, to so: bazelski, valorbski in ženev« ski. Valorbski sistem razdeli učence na če« trtine, in sicer gre, K v razred za nadarjeno deco »/«, t. j. polovica vseh v redni razred, a zadnja četrtina v pomožni razred. Razdeli« tev vršijo že v otroških vrtcih, v katerih se zahteva od dece, da se uči že čitanja, ker či« tanje služi v tem sistemu kot najmerodajnej« že za razdelitev. Učenci so tako razdeljeni v tri grupe: A. nadarjeni, ki dovrše obvezno šolanje v šestih letih, dočim ga B. redni, dovrše v osmih letih, a slabonadarjeni C. prično šo« lan je eno leto pozneje in ga dovrše s 16, ozi« roma 18 letom Starosti. V Bazlu (bazelski sistem) so pomožni razredi samo za žensko deco. Ženevski sistem, ki ima tri paralele ene« ga in istega razreda, ima pred drugim to prednost, da obče ne pozna ponavljačev, ker se ponavljače iz normalnih razredov prevede v pomožne razrede iz pomožnih pa v posebne 'panjem pridobil srca vseh domačinov. Od '1. aprila 1912. ido 9. septembra 1924. je bil Učitelj v Vuzenici, od takrat do svoje smrti 'pa šolski upravitelj istotam. Tukaj je deloval pri vseh nairodnih in humanitarnih društvih z vso vnemo v pred« preobratni in medvojni dobi, v kolikor ni bil •pritegnjen k vojaški službi 'ter po preobrati'. 'Vsa društva ga bodo težko pogrešala. Bil je soustanovitelj sedanjega učiteljskega dru« Stva za marenberški okraj ter nekaj let m je« gov predsednik. Za zasluge pri delovanju na Nacionalnem, humanitarnem in šolskem po« •lju je bil odlikovan z redom sv. Save. Njegova smrt ni zadela bridko samo nje« gove žene Ruže, roj. Kogelnik, s katero je živel v idealnem zakonu komaj 6 let, njego« vega petletnega isinčka«edinčka Jaška, njego« ve stare ljubeče matere in edine sestra Bertc, ampak tudi vse njegove tovariše, ki so izgu« bili z njim gotovo najboljšega tovariša v okra« ju, ki ni kazal tovarištva samo z besedo, ani« pak tudi vsikdar 'ki povsod v dejanjih. Bil je hajvestnejši član stanovske organizacije, ki je dolžnosti do organizacije izvrševal rade« voljno in vestno. Še nekaj dni pred svojo smrtjo je nakazal stanovskemu društvu čla« narino ter bil tako član društva še v mesecu po svoji smrti. ' Kako zelo je bil priljubljen pri vseh, saj gotovo ni imel sovražnika v vsem okolišu, je pokazal njegov veličasten pogreb. Cela Drav« ska dolina, Maribor» Prevalje in Slovenje;ra« dec so se zbrali o priliki pogreba, da mu iz« kažejo zadnjo čast. Tako veličastnega pogve« ba ne pomnijo Vuzeničani! Zelo ganljivo je bilo slovo njegovih učencev od svojega ljub« Ijenega učitelja. Vsak je prinesel šopek cvet« lic v tresoči ročici in ga s solzami v očeh po« ložil na prerani grob. Naj, Ti bode lahka svobodna ju gos1 o« venska zemlja, h katere osvoboditvi si donri« nesel tudi Ti svoje najboljše moči. I očil si se sicer od nas, a Tvoj spomin ostane večno med nami! Mirko Lešnik, razrede. Seveda odloča o prevedbi posebna komisija. V nasprotnem smislu se pa zopet lahko prevede učence iz pomožnih razredov v normalne. Celotna razdelitev šole v Švici pa bazira na francoskem sistemu, ki razdeli osemletno osnovno šolo v vertikalnem pravcu v nižjo, srednjo in višjo. Podal sem nekaj važnih sistemov osnov« •ne šole, ki so v moderni pedagogiki želi že lepe uspehe. Gotovo je, da si vsak sam o njih ustvarjaj svoje mnenje. Vsak sistem ima do« bro in morda tudi slabo sttran. Natančno bi analizirala seveda šele praksa. Tudi pri nas izločujemo slabonadarjene učence v takozvane pomožne razrede. Če je ta naziv posrečen dvomim, ker so 'ti razredi vse prej kot pomožni. Mislim, da bi veliko manj grešili, če bi jih nazivali zdravstvene ali pomočne, kot jih nazivajo Srbi in Hrvati. Gotovo je, da se bo eden ali drug sistem tudi pri nas razvil. Saj se to vprašanje od mero« dajne strani uvažuje. Preskrbljeno je tudi za izobrazbo učiteljev za defektno deco. V Beo« gradu posluje že drugo leto enoletni tečaj za učitelje defektne dece. Resno je pa mnenje, da bi se študijska doba zaradi ogromne snovi podaljšala in prenesel ves študij na univerzo. Splošne vesti. VABILO na sejo širjega sosveta UJU — poverjen ništvo Ljubljana, ki bo 1. februarja 1931. v risalnici državnega, moškega učiteljišča v Ljubljani .Začetek tob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Otvoritev po poverjeniku in ligo* 'tovitev sklepčnosti, i 2. Poročila funkcionarjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) urednika\ 3. Učiteljska gospodarska poslovab niča. 4. Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. 5. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic 6. Pevski zbor UJU. 7. Banovinska šolska razstava. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev, odnosno njih namestniki in vsi člani ožje* ga sosveta. Sejo smo sklicali izjemoma v Ljubljano zaradi zabavnega večera, ki ga priredi pevski zbor UJU istega dne zvei čer v idvorani Trgovskega \doma v Gret gorčičevi ulici. — Samostojne predloge pošljite poverjeništvu do 28. januarja t. /., ker se na pozneje došle ne bomo ozirali. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana, dne 12. jan. 1931. Andrej \Skulj, s. r., Josip Kobal, s. r., poverjenik. tajnik. — Sprejemanje strank pri kr. banski upravi — prosvetni oddelek. Na zadnji seii širjega sosveta je zastopnik Brežiško«sevni« škega učiteljskega društva ranesel naravnost gorostasne primere, sredstev, ki se jih poslu« žujejo nekateri člani na škodo svojih tovftti« šev. Sirji sosvet je napravil z ozirom na to primerne sklepe, ki jih je poveirjeništvo iz« neslo na merodajnih mestih in so zadeve že povečini urejene v zmislu želja učiteljstva. Dogajali so se celo slučaji, da so poedir.ci iznašali očitke napram oblasti, ako jim ni uprava povsem ugodila ali celo Ovadbe o svo-jih kolegih. Ko pa se je prizadetega konkret« no pozvalo na odgovor, se ji je izmikal in izmaknil. Da šSurede razmere in se ustvari tudi neka zdrava službena stanovska morala, je ¡izdala kr. banska uprava sledeči odlok- »Kraljevska banska uprava opaža, da se učiteljstvo me ravna po predpisu, s katerim so določeni uradni dnevi za sprejemanje strank pri prosvetnem oddelku ban.ske upra« ve. Tudi prihaja učiteljstvo pogostokrat v urad zaradi stvari, ki spadajo ne«le v pod--' ročje sreskih načelnikov, pač pa celo šolskih upraviteljev ali krajevnih šolskih odborov r°.Je,.i!vira, uradništvo, da me more pri najboljši volji izvrševati tekočih poslov Zato se ¡odreja: , i 1. Uradna dneva za sprejemanje strank pri prosvetnem oddelku banske uprave 9ta Izključno torek in četrtek od 10. do 12. ure 2. Na osnovi člena 93. uradniškega za« Ikona sme uslužbenec uradno občevati z viša jimi oblastvi samo po starešini urada, v ka« terem službuje. 3. Vsa/k posetniik mora brezpogojno imeti za obisk dopust in potrebno dovoljenje ne« posrednega starešine ali sreskega šolskega nadzornika. Učiteljstvo naj se zglaša v prvi vrsti pri šefu za osnovni pouk ali osnovnošolskih re« ferentih; v drugi vrsti naj po neizogibni p>« trebi prihaja k načelniku oddelka. 4. Z vsakim posetnikom se bo tuuradno sestavil zapisnik, ako bo prihajal z obdolžit« vami ali ovadbami.« — Slabo nas razumejo. Glasilo učitelj« stva meščanskih šol piše: »Pozivamo naše drugove(ce)j koji su članovi UJU, da ovim načinom ne prečaju u ledja Savezu i da na svim mestama solidarno brane i promiču za« jedničke interese gradjanskih škola i njenih nastavnika(ca). — Dopis se namreč bavi s spomenico UJU glede razvrščanja in zahte« va, da se učiteljM meščanskih šol uvrste med profesorje in učitelje narodnih šol. Pisec naj si .da razložiti spomenico UJU ter bo v'.del, da mu je z njo ustreženo. Lahko bi si pri« hranil pšico! — Pevski zbor UJU učiteljstva. Turneja po Jugoslaviji in Rumuniji pod pokrovitelj« stvom Nj. Vel. kraljice Marije se bo vršila od 3. do 16. marca 1931. Za enkrat so dolo« čeni koncerti v sledečih mestih: V Zagrebu 3. marca, v Beogradu matineja v dvorani uni« verze 4., 5. koncert v gledališču, 6. koncert in matineja v Novem Sadu, 7. koncert in mati« neja v Subotici, 8. koncert v Timioari, 9. marca vožnja v Bukarešto, 10. koncert v Bu« karešti, 11. ogled Bukarešte, 12. povratek, 13. marca koncert v Sčmboru, 14. koncert v Osijeku, 15. koncert v Sisku. 16. marca po« vratek v Ljubljano. V 'viseh mestih so poka« zali merodajni faktorji, na čelu z učitelj« stvom veliko razumevanje in naklonjenost, za težnje pevskega zbora. V Beogradu je pre« vzelo celotno ureditev našega bivanja tamkaj učiteljsko pevsko društvo »Marinkovič«. Za vsestransko in vzorno naštudiranje progra« ma je neobhodno potrebna točna udeležba vsega članstva pri pevskih tečajih. — Odbor. — Društvo učiteljic v Ljubljani. Odboro« va seja se bo vršila v nedeljo, dne 18. janu« arja t. 1. ob ^10. uri v sobi odsekov poverje« ništva UJU (Učiteljska tiskarna, sprednje po« slopje, desno stopnjišče). Na programu je tudi razgovor o poročeni in neporočeni učite« ljici v službi. Vabimo vse tovarišice ožjega in širjega odbora — in tudi one, ki jim je na srcu naš Lastni napredek. Tajnica. — Zabavni večer pevskega zbora UJU. V svrho organizacije zabave se je se« stal odbor, v katerem je častno zastopano ljubljansko učiteljstvo, poverjeništvo in pev« ski zbor. Zabava se bo vršila 1. februarja ob 20. uri v vseh prostorih pravkar dograjenega in luksurijozno opremljenega Trgovtskega do« ma. Postrežba je v rokah ljubljanskih tovari« šev in tovarišic, kar je poroštvo, da bo dobra in po primerni ceni. Vstopnice a 10 Din .so v predprodaji v Učiteljski knjigarni, lahko se pa. rezervirajo tudi pri odboru pevskega zbo« ra. Pri zabavi sodeluje orkester tov. Švare »Odeon«. Opozarjamo na to prireditev poleg ljubljanskih, posebno tudi okoliške tovariše in tovarišice in jih prosimo, da si rezervirajo vstopnice v naprej. — Ljudska Samopomoč v Mariboru na« znanja vsemu prebivalstvu Dravske bano« rime, da je ustanovila z novim letom 1931. četrto skupino z oddelki A/HI., B/III, C/III, D/III, v katere se sprejemajo zopet vse zdrave osebe od 51. do 90. leta, toda le samo v omejenem številu. Zahtevajte torej nemu« doma tozadevne pristopne izjave. Pokret učiteljic. Iz delovanja »Društva učiteljic«. L V torek, dne 30. decembra 1930. se je vršil občni zbor »Društva učiteljic«, katerega se je udeležilo precejšno število tovarišic i z vse Dravske banovine. Predsednica tov. Vodetova otvori zborovanje s pozdravom rta navzoče, posebej pa še pozdravi tov. Jelo Levstikovo in Črnetovo kot zastopnici mariborskega društva. — V lepo zasnovanih besedah se spominja pokoj«« ne tov. Gusti Kolnikove, ki se je bolj kot se« strsko spomnila svojih tovarišic in jim v isvoji oporoki naklonila vse svoje imetje za »Dom učiteljic«. Nadalje omenja med drugim zdru« žitev »Društva učiteljic v Ljubljani« z mari« borskim društvom v eno organizacijo im stik s hrvatskimi in srbskimi koleginjami v svrho reševanja skupnih naših interesov. II. Iz poročil društvenih funkcij onark se je razvidelo. da društvo lepo napreduje — v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Šte« vilo članic narašča, kar priča, da so se tova« rišice začele zavedati potrebe skupnosti. 511. Nato je sledil kratek, a jedrnat govor tov. Vite Zupančičeve o »Domu učite« Ijic«. Govorila je v vzpodbudo tovarišicam da naj vendar saj nekoliko tudi skrbe zase, za svoje stanovske koleginje. da bo končno zrastla prepotrebna stavba »Dom učiteljic« v ponos vsemu našemu stanu. Tudi ona se je spomnila v prisrčnih besedah pokojne, dobre tov. Kolnikove, tako da se nam je zdelo, da še biva med nami, da še slišimo njo, ko je tov. V. Zupančičeva dobesedno citirala njene besede, kadar je govorila o »Domu«. Z na« vdušenjem smo sledile njenemu govoru in po kratki stvarni debati, katere se je udeležilo več koleginj, se je izvolil pripravljalni odbor, ki mu bo poverjena naloga pričeti s prvim delom za »Dom«. IV. Kot glavno točko dnevnega reda je razvila predsednica tov. A. Vodetova podrob« ni program dela za bodoče leto: Mnogo posla nam bo dala notranja organizacija društva — tudi »Dom« bo treba krepko prijeti v roke._ Da se bomo s tovarišicam® bolje spoznale in se bo med nami pojačila zavest skupnosti, smo sklenile, da bodo maše seje javne ter po možnosti s predavanjem organizatorične, pedagoške in sociološke vsebine. V. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen prejšnji odbor, in sicer: A. Vodetova predjed« niča, M. Skabernetova podpredsednica, A. Celnarjeva tajnica, J. čučkova blagajničarka, M. Polakova in L. Kosova odbornici. VI. Tov. Levstikova je podala nekaj pTedlogov. ki so bili sprejeti že na občnem zboru v Mariboru in so Se tudi pri nas sicer po živahni debati vendar sprejeli, in sicer: 1. Na srednjih šolah naj se zahteva od učiteljic za ročna dela popolno pedagoško iz« obrazbo. 2. Pri sprejemu na učiteljišče naj se pri izpitu iz petja ne postopa preveč rigoroziio z ozirom na pomanjkanje posluha. 3. Učiteljica ročnih del na učiteljiščih naj bo literarna učiteljica s posebnim strokovnim izpitom iz gospodinjstva in ročnega dela. 4. Pri sprejemu na učiteljišča, naj veljajo enaki pogoji za meščanskošolske učenke, ka* kor za one iz nižjih srednjih šol. Glede predlogov o ¡stanarini se borno obr* nile na šolskoupravni odsek UJU. — Pri po* poldanski seji je bil sprejet še sledeči pred* log: Pri oddaji službenih mest naj se ozira predvsem na službena leta in na kvalifikacijo; pri enakih službenih .letih naj pa odločajo dril* zimske razmere. Kot družina pa naj se ne smatra samo zakonca, temveč tudi starši, oziroma rodbina prizadete samske učiteljice. — Omeji naj se vsaka protekcija. Anka Celnarjeva, tajn ca. Osebna zadeve. —i Napredovali so: v II./l. skupino: Žel Jan; v II./3. skupino: Bohinc Leopold, Valja* vec Franci Čolnar Helena, Vidmar Olga, Za = bukošek Albina, Del Cott Vida, Potočnik Peter, Aubič Gabrijela, Soršak Alojzija, Za* zula Rafael; v II./4. skupino: Jevčič Bruna, Rus Otiliija, Rojnik Marija. Paulič Eirem, Bernik Ivana, Lipko Marija, Modic Olga, Ur* bančič Justina, Žohar Hedvika, Terček An* gela. Završnik Albina. —i Iz začasne v stalno državno službo so bili prevedeni: Zavrtaenik Elizabeta, Čtbulj Darinka, Gorjup Justina, Guna Vinko, Cru den Marija Donik Anton, Fkgar Avgust, Rak Evgenija Volk Stanislava, Trobiš Ste* fan, Prislan Jariko, Toma,žic Juro, Grošelj Lidija, Vajevec Draga, Fisteir Pavla, Železnik Marjan, Zupan Jožefa, Jančič Marija, baho* vec Josipina, Kinčič .Marija. —i Imenovanja učiteljev*rjovincev. Po* stavljeni so: iPegan Pera v Ovšiče, Mihelak Katarina -vi Sv. Andraž v Slov. goricah. Lapa* nja Julijana k iSv. Antonu nad Rajhenbur* gom, Žitek Jakobina v Ribno pri Bledu, Ka* latt Štefanija v Št. IIj pod Turjakom in Ada* mič Ana v Petešovce. Lic teijski pevski zbor UJU. —pev. Pevski tečaj se vrši L, 2. in 3. fe* bruarja v prostorih Glasbene Matice. Upo* števala se bodo samo ona opravičila, ki bodo poslana v naprej. — Poudariti moramo, da so člani in članice pevskega zbora od božič* nih počitnic porabili 9 dni za pevski tečaj! Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za november in december 1930. Članarina: Uči* teljsko društvo Murska Soboita 1000 Din: učiteljsko društvo Ptuj 561 Din; učiteljsko društvo za Mežiško dolino 184 Din; učiteljsko društvo za Mairibor in bližnjo okolico 500 Din. Darila: Iz kazenske zadeve Trobec in Pfeiter 100 Din; uičiteljstvo v Mežici o priliki odhod* n,iee ¡tovariša Feiniga 120 Din; Bizjak Fran j a, učitelj ic& Rače, 1 obveznico 7% inv. poso* jila a 100 Din. />— Vsem darovalcem najiskre* nejša zahvala! — Gospodarska podjetja: zemljevidi 29.560 Din; državni grb 4430 Din; almanah 87 Din; Prekmurske pravljice 286 Din; »Šola v nebesih« 36 Din. — Tovariši in tovarišice, spominjajte se Učit. doma cb vsaki nriliki! — V Mariboru, 12. januarja 1931. — M. Kožuh, blagajnik. Stanovska organizacija UJl) iz društev: Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO bo zboro* valo v četrtek dne 15. januarja ob Vi9. uri na IH. deški osnovni šoli. Razen običajnih 'točk je na dnevnem redu tudi predavanje tovariša Kutina o poslovanju dnevnega zavetišča. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo zborovalo dne 7. februarja 1931. ob 10. uri v osnovni šote na Jesenicah s tsledečhn dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Delo učiteljstva na zadružnem polju. Re* ferira odposlanec zveze slovenskih zadrug. 3. Učiteljstvo in sokolstvo. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo predsednika 'prosvetnega odseka. 6. Poročilo predsednika gospodarske* ga odseka. 7. Slučajnosti. Udeležba obvezna. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO» VOMEŠKI IN TREBANJSKI SODNI OKRAJ je zborovalo dne 13. decembra t. 1. v Novem mestu. Navzočih je billo od 82 članov 58 tovari* šev in tovapšic. Tovariš predsednik se zahvali v uvodnih besedah dosedanjemu odboru za trud v tež* kih podeklaracijiskih dneh ,in poda besedo tov. iŽukovcu, ki je predaval »O sadizmu«. Tov. Zuikovec nam je podal na skrbno izbra* nih primerih iz zgodovine in literature vpliv sadizma na ljudske mase. C)črtal za izvenšolsko delovanje Hvala Pavlinčeva in Kokolj. IV. Odpadlo je predavanje zaradi odsot* nosti predavatelja Sreša. V. Tajnik prečita pravilnik društvenega razsodišča, ki ga je sestavil in že pretre* sal odbor na svoji seji. Pravilnik je bil v ce* loti sprejet. V razsodišče so bili izvoljeni: Preininger, Kolarič in Brelih Namestniki: Peternelova, Kreps in Pavlinčeva. — Vse te volitve so provizoričnega značaja, ker ni bilo sklepe* nosti. VI. Sprejet je bil predlog, da odbor za* prosi prosvetni oddelek sreskega načelstva, da po mogočnosti izda novo tabelo perijodič* nih vlog v svrho čim boljše administracije. VII. Demisija tajnika tov. Bele Horvata m bila sprejeta. V slučaju njegovega odhoda prevzame tajništvo tov. Rockova. Prihodnje zborovanje se bo vršilo mese* ca marca v Črenšovcih. Peternel, t. č. predš. Bela Horvat, t. č. tajnik. e_ + RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU* MVO je zborovalo dne 13. decembra 1930 na Jesenicah. Udeležba je bila jako lepa Na* vzočih je bilo 80 članic in članov. V svojem uvodnem govoru je tovariš predsednik ¡izrazil veliko veselje na številno udeležbo ter pozdravil navzoče. Posebej po* zdravi navzočega tovariša poverjenika, kate* rega prihod so vsi navzoči z aplavzom spre* jeli. Pozdravi tudi novo vstopivše člane. V svojem nadaljnjem govoru omeni o izvršenih sklepih zadnjega občnega zbora in o delu novoizvoljenega odbora. Članstvu po* jasni tudi vzrok odsotnosti napovedanega predavatelja g. prof. Krošlja. Tov. poverjenik se zahvali za pozdrav. Nato poda temeljit referat o »kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah«. Vsi so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem, kar priča živahna debata in stavljena vprašanja. Za svoja izvajanja je žel burna pritrjevanja. Nato so se volili odseki, in sicer: V na* rodno * izobraževalni odsek so bili voljeni: Gradnik Rajkoi, Pibrovec Leon, Piki Franjoi, Hafner Kristina, Čibej Marija in Valjavec Franc. V odsek za nadaljevalno šolstvo: Pre* stor Niko, Kobentar Anton, Pečar Franc, Hlebanja Jožica in Napo'koj Jože. V gospo* darski Odsek: Baebler Leopold, Blažič Drago, Požar Metod in Bratina Milena. Nato sledi poročilo tov. predsednika o seji širšega sosveta v Ljubljani z dne 9. no* vembra 1930. Sprejet je bil še isklep, naj se ne objavijo samo prosta upraviteljska mesta, ampak vsako prosto učno mesto, da je vsa* kemu dana možnost kompetiranja. Tov. poverjenik poda nato temeljito poročilo o vseh dogodkih v organizaciji od po* krajinske skupščine dalje. Z glasnim pritrje* vanjem je članstvo izrazilo popolno zaupanje ljubljanskemu poverjeništvu. K okrožnici poverjeništva glede ročnih del na učiteljiščih se je sočasno sprejel sle* deči predlog tov. Kristine Hafnerjeve: Na učiteljišču naj se vrši pouk v ženskih ročnih delih ne isamo v dveh. ampak v vseh letnikih učiteljišča. Učni načrt paj se preuredi v tem smislu, da se ozira na praktične potre* be v višjih letnikih, zlasti tudi še na narodno folkloro. Ako učni ,načrt ne predvideva po* sebnega pouikji v gospodinjstvu, predlagamo, da se isti vstavi vanj zlasti še da se imu ipo* sveča glavna pozornost v višjih letnikih. Glede okrožnice'UGP se ima posvetovati najpreje odbor, ki ima staviti na prvem zbo* rovanju svoje predloge. Oni, ki še niso po* slali pristopnic, naj 'j.ih v najkrajšem času pošljejo tov. predsedniku, ki jih odpošlje v Maribor. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 7. fe* bruarja 1931. na Jesenicah. E. Schiffrer, t. č. preds. Skender O., t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ je imelo zborovanje dne 13. decembra 1930. v Kočevju. Od 97 članov prisotnih 43, t. j. 44-3%. Uvodoma pozdravi tov, predsednik nove člane društva, poroča o seji širjega sosveta, oriše položaj organizacije in omeni najaktu* alnejša vprašanja, ki se tičejo učiteljstva in šole. Sledi predavanje tov. Ločniškarja o »Na* ših izseljencih« Predavatelj očrta položaj iz* seljenikov, ki jih večinoma beda domače gru* de sili, da se izselijo. Poudarja potrebo, da se 'že doma informira izseljence o življenju in razmerah v tujini, da jih prihod v nove kraje in prilike ne najde nepripravljene in disorientirane. Tov. predsednik predlaga, da se referat v celoti objavi v stanovskem glasilu, ker po* ročilo in podatki osvetljujejo širši javnosti dosedaj gotovo še neznana dejstva. Priporoča nadalje, da se tovariši(ce) na* roče na knjige Šolske Matice in širijo »Naš rod«. Tov. blagajničarka opominja članstvo, da plača članarino, drugače društvo ne more poravnati svojih obveznosti napram poverje* ništvu. Sprejet je predlog: »V '¿vseh letnikih učiteljišč naj se uvede obvezno pouk o ženskih ročnih delih.« Sreski šolski nadzornik Betriani izroča pozdrave sreskega načelnika ter daje nasvete glede Šolske Matice. > Herman Kmet, preds. Čokova, tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE* TOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 13. decembra/1930, na osnovni šoli pri Sv. Le* nartu v Slov, goricah. Statistika: Število učiteljstva v okraju 54, navzočih 24, t.'.j. 44%. Situacijsko poročilo: Predsednik tov. Go* lež Fran otvori zborovanje s pozdravom na* vzočih. Imenoma pozdravi profesorja dr. Frana Zgeča, iki se je radevoljno odzval po* vabilu društva; nadalje tov. Košenina Vladka in soprogo, Ježovnik Antonijo, kateri so se priselili v naš okraj, želeč jim, daflbi se med nami dobro počutili in tudi po svojih močeh v naših organizacijah sodelovali.. Ob tej 'pri* liki čestita tov. Vižintinu in bivši naši blagaj* ničarki Veri k njuni poroki. Po objavi dopisov je tov. predsednik po* dal izčrpno poročilo o seji širjega sosveta dne 9. novembra 1930. v Ljubljani. Iz tega poro* čila je članstvo najbolj zanimalo poglavje o nameravanem zvišanju naših prejemkov. Zal le, da dvomimo, da bi se naše upravičene že* lje uresničile. Predsednikovemu poročilu je sledil refe* rat g. prof. komotivskega pribora vsebuje ;la. del knjige zgodovino iazvoja> potniških in tovornih vo» zov, njihov popis in razdelitev ter označbo, ustroj posameznih vrst in njihovo uporabljiv vost Giede zavor se mora omeniti, da obse* gajo drugo polovico knjige in bo njihov po® pis z. as ti dobro služil vsem železničarjem in tudi vsem onim, !ki se zanimajo za to stroko. Kakor je bi'i i. del »Lokomotiya« prva knjiga, ki opisuje v slovenščini železniške stroje, je tudi II. del »Vozovi in zavore« prav tako prvo delo v slovenščini na tem polju. Zato do dobrodošla vsem strojevodjem, železni* škim strokovnim uslužbencem, poslovodjem in ključavničarjem, pa tudi vsem onim, ki se pripravljajo za strojevodski izpit in za želez« niško službo sploh, saj se splošno občuti po* manjkanje knjig iz železniške stroke v slo« venščini. Za boljše razumevanje vsebuje II. del mad 150 slik med tekstom in troje tablic z najvažnejšimi narisi pri nas uporabljanih zavor. — Knjigo toplo priporočamo vsem za« interesiranim, pa tudi šolskim knjižnicam na« ših srednjih in meščanskih šol. Dobiva se jo po knjigarnah. —k Rabindranath Tagore: Dom in svet. Roman. Posliovenil Vladimir Levstik. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. '262. Broš. velja 00 Din, v platno vezan 80 iDin in v pol« usnje 96 Din. < Svojo novo književno akcijo s prodajo knjig na mesec le obroke je Tiskovna zadru« ga pričela in piavkar izdala 1. zvezek zbi .ie Sodobni roman: Tagorjev »Dom ¡in svet«. V svojem najboljšem romanu »Dom in sve.t« vam sloveči bengalski pesnik, ki ga Slovenci poznamo samo kot nežnočutnega lirika, z ne« pozabnimi potezami riše sodobno Indijo, nje slikovito prirodo, originalne ljudi, starinske šege in dramatično borbo z novimi strujami. ki prihajajo iz Evrope. V romanu nastopa tudi voditelij nacionalistične Indije Gandhi. Roman »Dom in svet« je spisan z mojstrsko roko, je poln pisanih dogodkov. Indijislka lju« bežen se razcveta v njem, kakor lotos na sve« tih vodah Ganga. Bohotna eksotičnost, zdru« žena z ljubkostjo pripovedovanja, mika čita* teija prav do zadnje vrstice. Slovenski pre« vod je prvovrsten. Označuje ga ime: Vladi« mir Levstik. Oprema romana je prvovrstna in bo knjiga v najlepši okras vsake knjižnice. Kot druga knjiga izide Zbirlka mojstrov: Vol« fairejev »Kandid«. — Naročnike na mesečno odplačilo sprejema Tiskovna zadruga v Ljub« Ijani. —k Franjo Roš, Juretovo potovanje in še kaj? Lično vezana knjižica obsega sledeče povesti: »Juretovo potovanje«, »Terezin lo« nec«, »Terezin Božič« in »Terezina zadnja pomlad«, 12 pesmic in e.nodejanko »Pravica z nami«. Knjižica je okrašena tudi s slikami, ki bi bile pa lahko boljše. Založila brata Rode &'Martincič v Celju. Cen# 18 Din vez. Knji« žico ki so jo prejele tudi vse šole, priporo« čamo v nabavo! —k Dr. M. Rus: Varujmo zdravje! Knjiž* niča Podmladka Rdečega križa v Ljubljani, V. zvezek, Ljubljana, 1930 Sfrani 38. Cena za nečlane 2'50 Diai. — Tako se imenuje knjižica, ki jo je izdal in založil oblastni od« bor Podmladka RK v Ljubljani in ki na krat« ko in poljudno razpravlja o tem, kaj otroku koristi in kaj mu škoduje, kaj moramo o raznih prilikah ukreniti za njegovo zdravje in — včasih je to še važnejše — kaj moramo opustiti. Zdravoslovna pravila, navedena tu« kaj posebno za šolarje in šo.arice, veljajo seveda obenem za vse druge učence in va« jence, gojence in gojenke, večinoma pa tudi za odra&tle ljudi. — Oblastni odbor PRK v Ljubljani je izdal spis v svoji pritočni, ce« neni in prikupljivi knjižnici. Delce bi res za« služilo, da pride v prav vsako slovensko hi« šo. Dobiti ga je v vsaki knjigarni, dočim PRK sam posameznih izvodov ne razpošilja. Ob tej priliki opozarjamo, da ima oblastni odbor PRK v Ljubljani v zalogi še veliko šte« vilo treh prejšnjih zvezkov, in sicer: I. zve* zek: Dr. M. Rus: Prva pomoč, cena za ne« člane 3 Din; II. zvezek: Dr. St. Bevk: Zdra= vilne rastline, cena za nečlane 6 Din; HI. zve« zek: Dr. J. Pire, Naše zdravje, cena za ne« člane 3"50 Din. Dobiti jih je takisto v vseh jarnah. -k »Vjesnik za prosvjetu i za upravu«, koji izlazi kao nastavak izlaženja »Službenih Novina hi-vše Osječke Oblasti« u Osijeku, štampat če se od 1. januara 1931 u ¡41. go= dinu svojega izlaženja. Ova velika ilustro« vana smotra, koja izkazi dvaput u mjesecu, naročitu pažnju posvečuje našemu školstvu i prosvjetnim pitanjima uopče te prati rijet« kom ljubavlju svaki naš domači kulturni rad, a podržava vezu i ostalim slavenskim zemljama. »Vjesnik« izdaje i uredjuje o svom trošku naš drug i javni radnik: R. F. Magjer, Osijek, I. (Gajev trg 4), pa zaslužuje svačiju moralnu i materijalnu pomoč. Cijena je listu godišnje 120 dinara, a ogledni broj šalje se svakomu besplatno na uvid. »••••••«t•••••••••••••••••»••••»•««•• Snominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru! knjiga Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5-—. Povojni „Zvonček" do leta 1928. 29. a Din 10 . „Popotnik' do leta 1928./29. letnik a Din 15"—. (Brez poštnine). m Ne zamudite te ugodne prilike! —k Les verbes français. V založbi jugo« slovanske knjigarne v Ljubljani je izšel prav« kar pod naslovom »Les verbes français re« guliers et irregulliers — Francoski glagol« na 60 straneh lizredno praktično sestavljen, pre« gleden spis O' francoskem glagolu, ki bo tako učiteljem kakor uičencem francoskega jez'ka izredno dobrodošel. Posebnega priporočila knjižica ne potrebuje, kajti potrebna je bila kakor francoski šolski učbenik ali slovar in so jo vsi, ki i&e za francoski jezik zanimajo, že nestrpno pričakovali. Sezfte po m ji! Cena 10 Din. caBHasaescT u uran mi 3E> Ud!i oglasi, k! sImž io v posredovalne in socialn namene občinstva, vsaka beseda 5J par. Najmanjši znesek Din 5'—. lili 011 tm oai&oiiïpriff.p.im. m Ljubljana — Siofi irg Olje proti prahu, 'jissina izfz TSUSÏT nt » *S « ummi- bavîte usodno pri firmi ^-im^ssm&^mimsmm rov&štns. OLJA, FJSSMSŽA. t« KOV iN BftRV Domači proizvodi: Laneno olje, firuež, od najbolj pre-- 3\TH H FRAK!D MFRIf - prostih do najfinejših !i;kov, emajino-lakastih in olj-LHJII1II li\/dljU MlJIL natih barv vseli vrst in nijanc Kemično ciste, prsti ne in olepšane -uhe barve, steklarski klej, "čopiče i d T O V A li » E I. ï r SÎ !, M \ A JÎ K I) V O » K !> n i. .4 s, e. P i li I" f. \'IOE IX N IK I. A IM S ( \ V M 4 H J B O K U 1 X % O 'i E M «4 1» I' STUOJi ri-im;'^»fftaï mv izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „AOLER" Kolesa iz prvih tvornic, Diirkopp, Styria, Nero ,Kayser. — PletHni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. i, J U » J % S * Gospnsveis a cesta št. 2. amaiasuinema: T - m srn s«fefe» ffi i ¥ uuBimm je najrnodernojG urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšegn cio najmodem- jšega. Tiska šolske, mladinske, L poslovne in znanstvene knjige. — ¡lustr.knjigeveno-barvnem in večba.vnem tisku. BioŠure in knjige v^hiaiih ¡n največjih nakladah. — Časopise, revije in nvadinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, c nikov in reklamnih listo •. LASTNA TVORNIC A ŠOLSKIH ZVEZKCV Šolski zvezki za osnovne, mešč. i- : . d-nješole Risanke, dnevniki in bo! žnic--. Vse tiskovine za društva in uelo (lepake, letake, izpričevala itd.) dajt.; v tisk LčileljGki tiskarni! ycsi i T; . ^ ©r;. v. • ima » zalogi ,Ga er:jo naših mož" 1. Trubar. 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levst k, 6. S rit r, ?. uro , 8. Gregorčii, B. Ašk ic, 10.'s ar, 11 .Leveč, 12 tr avec' 13.Jenko. 14.Cankar, 13. Ga gl. .5 P-irma, 17. Kersnik, ia Maister, 19. Žup.-n':i6, 20 r ,fsmoyer. S. lika 10 Dir. M — Tu navedene besede naj bodo razvrščene tako druga pod drugo, da dajo začetne črke, brane od /goraj navzdol besedo METZ. — Za pravo rešitev sm ■ razpisali naslednje nagrade 1. nagrada Rmk. 2000 — v gotovini 2. nagrada Rmk. 1200 — v gotovini. 3 nagrada jedilnica. 4. nagrada spalnica. 5 nagrada kuhinjska oprava. -8. nagrada 3 foto aparati. 9.—12. nagrada 4 kolesa za gospode in dame. 13—22. nagr.ida t.O radio aparatov. 23.—32 nagrada 10 polnilnih peres z zlatim peresom. 33,— 50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospod». 51.- 80. nagrada 30 fotoaparatov in veliko število drugih nagrad v la izdelavi. Vsak, ki nam pošlje pravo rešitev dobi eno iznied zaoraj navedenih nagrad. Vsi predmeti, ki se bodo razdelili so novi. — Razdelitev nagrad razdelimo sami. Glavne nagrade ee bodo razdelil'! ood nad zorstvom enega izmed tukajšnjih notarjev — Stroške razpošiljanja nosi razpošiljalec Rošitev se mora takoj poslati v zadosti frankiranem pisjnu brez kake obveznosti — Pišite še danes na: imvfoth COy£lkr isi Mermšja Gra^b & — ¡jsn ■ Avgust A^nola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodi njst vo. Luksuzni preiimeti. LJUBLJANA SUNAJSKA CESTA 10. Teleron 2478. tiâ vitko lo elegantno linijo! V zalogi tvrdke & E. SKABERNÈ LJUBLJANA Podpirajte ii širite ¡lie Matico! mmmmm Premog ^ I, POGAČNIK BOiiOR ČEVA ULICA 5 -TELEFON ŠT. 2059 d © stilna ^ ira tauÊiummm iiiiium— i I u bij; B. psa Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe- Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. Stev.24 ,Učiteljski Tovarišdne 15. januarja 1931. Stran 5. C .55 ¡3 > cd S '> S 0 ^ cd 1 cc 'S D in o >o & i» cd o o Q- cd o C cd u M St-® - ■a o a - 05 . —» > a ® « -m S 03 II o c N i cS H bfi es S «- t- rC TJ ^ ai N c 03 -M C « « S > p. © "S 3 © « b os -D c« > SI S o O 3 O) C X X o XI J4 ■ «N C 03 "—p & S > • i—l C &H CO in 'BH • I—I C CD • >(/2 tH TD 03 03 O NJ «l-H 3 > cs • i-H M S-I CG C cd O ^sd tH >02 >3 ^ C O 03 • fe CO G2 tH ca 'E? 03 ki CD O-H C\i z Q 3 . JU © eo 3 <35 s» '-I -M O N V 83 . M f S o .2» "s S 0 cs O. N S s 4) V C J£ >N CO 1 § c« 83 N (h O o ca o3 > > -m O) I» >o >C3 CS CS H C S v co C S >CJ CS i? -t-. S co 5 O 5 -o c/3 CS s. s o o o O .5 CS O . > > d > cS « & d cs >1 _ > 03 >3 j» S 03 00 frn ' o 43 N >« T3 CS S >CJ >t> o o S-. (H O O w — i_i eu Dh CL, > ¡/3 ri fi ri ^ KJ o t; o o S > s S > d ® a C >N 2 E eS •S N N >o •S £ S g t* -2 o co ~ o > fc ® >02 ® C -1-1 co 3 u t> 'N ^ O .22. m 03 03 C t"1 g X! CS M 3 03 UJ >o h V a ^ o X! N S N > 4) H >o ° i CS N o o M 45 C8 Z a <33 3 co O a ® 1 >o g 5 a ® S <*> >N . 3 C £ ® S 6 N JS ^ JU 6 >s S t-T3 CC N 03 > «M t» >« iS a o o CU > s ^ s ♦o •E 03 N S o jss cc ■a s c« s- fl cd > o 'm O & C« •M &D h O N 'C eo a >« o s-o Cu • CO •ra ® o CO ® ^ o o M ® d iS O O >N co as a •P C0 ¡3 a « v & M a ► o « Z O > oo »4 O N T3 CS C cS tSJ « v > v i—! s v B CS ►-9 >« S o h a S <3 CO o ►"9 as > o S o J2 h >o «s s cS s S v h O) B 83 h O > os s-O N ns eo S O > -M cd s > O) o > ¿5 3 3 -4-» *- 00 bi o M /t T3 CS o C > CO tH O o S > TJ 03 -t-* 03 C "03 >o C CS B o > > -M co cS C "43 _03 >C3 CS >o S cS > C co CS 03 S CS i—i S CS >« B cS cS > > X) TJ O O a. a a> 03 co 00 cS CS • i—i 3 o > > ► cd b a S B O) a » o. C« lO o eo os tH os h S 4, V «3 H3 CO o T3 CD 2 S s X! 03 a B S 03 S o b P. rezerva a OlOOB-oj m co cn Ti Din 1 00 (N O CD CO oiocmn CD 05 Oi 00 — (N CNCO ICS za dobre namene določeno a 1 1 1 1 1 a S O O O O O to o to 1^. tO 00 1> ~ ^ ^H <3 čistega dobička a CO O CO 1C3 CO C5 00 05 —i ® i-H « te O 0 Din O) OS IfS 00 CN t^ -S- 00 C<3 iCOOOt« CO CO 00 OS 00 a & ai to — to oo CO tO tO tO — > O co O V 0D O a Din 528761 639519 678109 742271 854452 O. s A03jmz|0p a> os t-» CS tO — OJ tO cs cs co eo oo o (3 O M x> o > ec o a. 0 CS © f^ CD 01 05 ai co to Din 511311 623285 674763 731881 821911 A9f[8 -B3B[ 1 A OlMOMrt CS COCO 00 —■ CS CS CS CS-CS deležev O. IS IS \ Din o cs t/s r- © O — h- 00 tO — CD t co — 00 00 O) os o »-t Aosjjn -jnjpsz <35 CS -i os t^ co — oo cs to to to eo ^ i> J3 » o. 1 1 1 1 1 ■3 'o 1 s "O ft Din 454900 465550 459500 569500 577250 A03JlUZ|0p qtAon — O -S" O CD IN C4 tf 00 tO ca vloženo o. o> h- co to o co — oo o d Din 301631 115641 168403 230956 128453 © > A9f[a}B3 -B|A qiAoa lOOKMOOI -H o. O O O O I tO tO iC3 tO 1 >o C JS ® o, -o > a 5 t> ^ t> C*» CS CO CO 00 00 rt CD C- Aojjmjnjp -bz qtAon tyi o^ to t^ trs io t> to trs 0}8[ 0UA0[S0f] tO t^ 00 OS O CS CS CS cs co cji os os — — t 00 to ►i SO B a co & PT (D m i-t TJ m B <6 •J (6 B W ^ po Q< » S s. S? B o g. * ° o S < S » fj OD o 09 ► 5 c i o (SK ¡25 p CL N O I"1 oa rt- < O e- * So o< B $L ® 5* i—i ° ST « 8 I CD m ¡5. B H so »k to CS< B 3 00 3 o N ST B 3 •o o 3 o N< B pr ■b-T» 3 o "S >b o (K) BS 3 T! >1 CD 3 »5 co< I-l CD O-C cs s T3 So B 2i ® < P so B OB -i > B rf O S' pr o N fi5 "S B P o< a <1 CD B a £ a B I" 03 <2- p 5. o. ¡r » .. i 01 «H se pr o< S- « a" B > n' g! CD e» ® a S? so «< ® «1 o - S " "i a i" Sd o CD < B CP 05 B 03 S n H. • pr oo to «o cn o os OS OS Cn tf>- 00 tO i-» a* 13 O a 3 CD O 5" O o. aro" Cd BT B <5 as 5 CD rf CD pt Cn ti«- 00 tO t-i fOtSITJ ' cr 0» 3 o ,®. co CD 2. CD SS-.SI CD •OB O 1 ® O O1 (D 5— O* "i CL O HI ® ■o ® 5S. t-® M s so b c. 0< CD -a »«■o O P as o »j CD t 03 o S S cn so rfs» -J i-« 00 »f*. oo -t CD 03 TS O 03 .O h-l OO oc i-« os —1 —J os on os oo o oo oi tO i-1-tO H-k 03 i-' oo o o Ol os 00 00 OI ® O. 3 a O B Cfi< 13 H a a-3 CD D 5' O o S A so as C 0 O cr c5< pr as N TO cs o* » N TQ S cr s» « 5 & CD as ¿¡¡. ct ® e 3 co pr B •c (55 o b' on O on rfi-CD 00 os "S o 3 CD O I—. 3 -J -J on oi O ^ os ^ cd on 071 00 oo oo CD 00 OS on rfa. 00 tO M. 05<0 S--® 3 ° ; g< 2- g < g ® g 3 ,5*3 o oo <§ 8 S CD r-h "O o m o i a »g CD 3 cr >i SO CD tO CD to c a t-* 00 -J On cd rfi. 1-1 -J tfc»- O 00 ast-^^aont-iooasoo Onrf^oOOtOtf^CDCD 00 on 00 00 t-l <1 O ^ <1 CD CO 00 C OS cn 00 tO t-l o 2- o < s" p 015 CL CD o CD 3 cr 1-1 Ss CD 00 o ® a. o< ?r i-i CD ^(K o 2 — < 3 B N B. SO t-l 13 ►i CD B" O a. 3 ciO^OBOD T3 ss o r-- - H < .B- ; a -a cn On On 00 oo •O |-1 O 3 CD , a 2 3 03 OS H*-CD 00 OO ^ O rf^ 00 o cn 00 N a. as O 03< ^ K is I 9 cr ^ CD as o N< ® 09 rf IS 3. CD* N< 3 BS ® 3 3* ® 3 ® T) O & ® 3" |-i as o 00 =2. 3 SS i-l 3 3 O ® crq ® H*» p" o CT3 t^ oo i-i -j -J OS tf^ t—l -o cn co oo-o OS tO i-1 t-i CD -J i-itO^> s as 1 B> ■a i c 3 te t\5 o o s p o< » m r* <1 55 £» C s QC {C ČD s SS E s o< C N P rt» O CO 00 o ce cs CD on ►i 2! » SL O "2. Sn" CD O" 1-S CD N < •B O 03 IS CS S ss fX CD O < CD B a. CD CO SO a so i-» cd I" is a. as N so a »i B N< 3 N B SO 3 PT N se «i os CD B CD O B* O < SO as' 2 CD l-K -5 G» B K »T ss 3 as "2. S' 3 so CD B CD V "3 "1 CD CD 3 SO "O t-l o 09 3 CD TJ •-1 CD O- B. CD 3 as 3 as s» E « os oo N M « a •B O 03 BJ a a 3 o ►i 09 to O to ¡i». 3 3 H < 00 tO t-l oo cn x to 3 CD 03 3 a a CD fs< 3 ►J O 3 3 a a OS t4s. tO <1 < 9 CS CD a CD 3 r-t- CD 3 a £L a N<