<«ori«-a" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na ta dneva praznik, dan poprej. (Iredništvo se naliaja v „Narodni Tiskiirni", Lilien Vetturiiii St. 9. kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. ItokopiHi dopisov se ne vračaju. „Gorira" ^Jfc^ stanefn^feV 10 K, za pol leta 5 K, za. ieTrt leta 2 50. Upravništv« , se nahaja v/„Narodni Tiskarni", ulica Ve*pfini St. 9. Za utilHHf se plačuje od čveterostopnc petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'uHanirzne itevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriSkih trafikah. St. 3. V Gorici, v torek dne 11. januvarja 1910. Leto XII. Deželni zbor. Peta seja. V pelek popoklne ob 4. uri sc je vrSila pcla seja goriškega deželnega zbora. Navzoči so bili vsi poslanci. Po prečitanjn došlih vlog so bili naznaujcni trije predlogi in sicer: posl. Antoiiclli in tovariši so slavili predlog podaljšanja strnge rckc Ledra. Isti so stavili predlog o /adevi očiščenja ka- nala, ki jo napeijan skozi S. Martin di To 17,0. Posl. Kosniac in tovariši so sta- viii predlog glede pomnožitve osobja pn niolijoracijskom tiradn. prideljenem tržaškemu namestništvn. ki se lako-lo glasi : \'isoka zbornictt sklciu: Pozivlja so c. kr. vlada. naj po de- janski polrcbi pomnoži teimiško osobjo melijorneijskega nrada. prideljenega c. kr. nainestništvn v Trstu, da bo mo/no /. ono naglostjo. ki odgovarja nujnosti potrobo. resevati vso prošnje za pode- lilov drzavnih podpor. ki jih podajajo oLčine za oskrbo z zdravo pitno vodo in za napravo napajalisč. I'tomoljovanjo loh predlogov so bodo vršilo v priliodnji soji. Presedsi k diiovnomu rodn. jo posl. A n t o n o I I i nlomoljoval svoj predlog o takojšnji zgradbi zidanogaali zeleznega niosta pri Zagraju Prcdlo^jc bil sprejet. Posl. Po i t a r i n jo poročal v imenn dezelnega odbora o prispovkn. katerega naj bi doprinašala naša dežela k zgradbi obrežne cosio Trst-Tržič. tor jo predlagal lo-lo : Dezelni zbor naj blagovoli skle- nili: l.Za projoktovano costo Trst-Tržič so dovoljnjo deželni prispevek v iznosn 200 000 kron, ki so imajo izplačati trža- škotnn magistratn v 10-lolnili obrokili po 20.000 kron. 2. Ukrono naj so polrobno, da so zgradi 12in siroka cosla in da so raz- lasti na vsak način toliko sveta, koli- kor jo potrobno za razširjenje oinenjene coslo na 12 m. 3. Nalaga so dožolnoinn odbc-ru, da nvodo pogajanja v naiiion, da so uvrsti mod skladovno coslo tisti dol costo, ki bo vodil po svetu pripadajo- čonin naši dožcli, izvzemši sovoda tisti kos dižavne costo. ki so popravi in za čigar vzdržavanjo mora skrboti država. Predlog se jo izročil tehnično-go- spodarskomit in financnemu odsokn. Poročevalec prof. B e r b n č jo predlagal v zadovi izboljšanja kraškili pašt:ikov v imenn deželnega odbora: Vis. dež. zbor skloni : 1. Z oziroin na zavlaeevanje za- dove o potrditvi pravilnika, zadevajo- čega izboljšanje kraSkili pašnikov, in o zvišanju drž. prispevka V to svrho, sc nalaga dež. odb., da nadaljuje z vso vnemo pogajanja s c. kr. vlado, da koj reši to vprašanje, to pa, kor jo akcija, o katerej je lu govora, vitalnega po- mena za prebivalce sežanskega pol. ok raj a. 2. Se obnavljajo v to svrlio iz de- želnega za.loga od leta 1905 naprej do- voljeni krediti v skupnem znesku 15.000 K ter se podaljša rok za izplačilo do konca leta 1910. 3. Za izboljšanje kraških pašnikov se ustanovi poseben zalog in se dež. odbor pooblašča, da dvigne za izbolj- ;"t šLlij: K osrodnji zadrnžni blagajni mo- rejo pristopiti zlasti do/.olni kroditni zavodi in sprejeti za osrodnjo zadrnžno blajjajno poslc doželnih central". so jo odstopila finančnemn odsokn. 0 tocki: nrodilvene naprave ob Soci j;ri Volcali oziroma Tolminn je poročal posl. prof. Herbuč tor v inienn do/.ol- nega odbora predlagal: Visoki deželni zbor naj blagovoli sklenili: Za nroditvena dela, katera je pro- joktirala c, k. vlada na desneni in na leveni bregn Soče pri Volčah oziroma Tolminn, se dovoli iz deželnega zaklada prispevek v nieri 20% v najvisjem zne- skn 8400 K. Ta prodlog se je odstopil tchnicno gospodarskemn odsekn. Finančnemn odsekn se je odsto- pilo vprašanjc glede zvišanja števila in iznosa podpor za obiskovanje babiškega tečaja. V inienn deželnega odbora je pred- lagal posl. dr. Pettarin naj se zviSa obrestno merilo za zastavna pisma dež. občinsko- kreditnegazavoda in deželnega liipotekarnega kreditnega zavoda od 4 na 4WV Zadeva se je odstopila finančnemu odseku. (jledc sprornombo štatulov dož. hip. krod. zavoda in dež. občinsko-kredit- nega zavoda je stavil posl. dr. Pettarin v imenu deželnega odbora ta-lo predlog : Vis. dož. zbor skloni: 1. iJrugemu odslavkn jj 14. Staliitov d.ož. hipotocnoga zavoda, odobrenih ;. najvisjo odločbo z dne 28. fobruvarja 1905 se doda slodoCo: Ko ne zbornjo dož. zbor. zamore dož. odbor. ako so razmoro take, da jo smatrati nkrop noodložljivim. skloniti promonitov obrostne mere. Za veljavo toga sklepa je potrebna navzočnost vsoli ndov dož. odbora in iijill soglasna pri- trditov. 0 nkrepn jo poročaii dež. zborn v naslednjoin zasocianju. Ako pa se v doz. odb. no doscžo soglasnosti v polni soji. io ta nkrop pridržan sklopanjn do/, zbora. 2. Drngemn odslavkn >, 14. štat. dož. občinsko-kroditnega zavoda udo- brenega z najv. odl. z due 22. avgusta 1 ''OS. so dodä io-le: Ko no zbornjo dož. zbor. zamore doz. odb.. ako so razmoro take, da jo smatrati nki-op neodložljivim. skloniti promonitov obrestno in-re. Za vtlj:i\ nost toga sklepa je potrebna navzočnost vsoh ndov du/. odbora in njili soglasna pri- trdilov. (.) iikropn jo poročati dež. /burn v naslednjem zasedanjn. Ako pa so v dež. oub. no doseže soglasnosti v polni soji. jo ta nkrep pridržan^klepanju dež. zbora. 3. Nalaga so dež. odboru. da nkrene potrobno. da zadobi ta sklep najvisjo potrdbo. Ta prodlog so je izroci! finanč- nomii odsokn. Prodlog do/., odbora glede bramb- nih naprav ob Idriji pri Lonzann in Bernardisu se je izročil tohnicnomu od- sekn z nalogom. da o tej zadevi se te- koin toga meseca poroca dožolnomn zborn. Posl. dr. P'a i d n tt i jo predlagal. naj se ta zadova reši mijnim potom. « Poročevaloc dr. Pott a r i n so je toiim nstavljai. Priznaval je sicer. da so dotična dola nnjiio potrebna in da bi so bila morala že i/.vrsiti. Ako se pa to ni zgodilo. knvi so oni. ki so za- branili. da ni dcžolni zbor že dve leti deloval. Zadeva glode splošne nreditve ldrijo in njenih pritokov se je izroeila telinicno gospodarskemn odsekn. (ilodo klotarskih nad/.ornikov. ^\cde izvrsevanja vinskoga zakona na Ogr- skom. kakor tndi glodo pospeševanja vinske trgovine in onakoga obdačenja vina in piva jo bila sprejeta ta-lo re- solncija : Vis. d«ž. zbor skloni : 1. Deželni zboi pokn. grol'ovine (io- risko-dradisčanske i/.javlja, da pomenja imenovanje enega samoga kletarskoga nadzornika za našo pokneženo grofo- vino v praksi toliko. kakor da se noče popolnoma in strogo nveljaviti vinskoga zakona z dne 12. aprila l()07 drž. zak. St. 210. ki sta ga potrdili dve zbornici in ga je sankcijoniral Nj. Veličanstvo cesar, ter je jnridično že stopil v ve- ljavo decembra I. 1907. Visoka vlada se zatoraj pozivlja. da upošteva, ako na- merava strogo izvrSevati zgoraj omo- njeni zakon, dejanske razmere in da imennje za našo pokneženo grofovino za sedaj vsaj dva kletarska nadzornika s pridržkom, da razmerno pomnoži njih število, ako se izkaže, da dva nadzor- nika no zadbstujeta za popolno uvcljav- Ijenjo zakona. 2. \' interesu vinogradni^tva ne le na.^e dežele. mar\eČ vse države, ki ga je hotel zakonodajec varovati z zako- nom z dne 12. aprila 19O7."se pozivlja vis. vlada. da delnje z vso vnerno in vztrajnostjo pri kr. ogrski vladi na to, da zadosti drnga polovica monarhije svojim obveznostim. ki jih je bila spre- jela napram državi. da namreč tndi ona resno in strogo izvrsnje svoj zakon, ki inn jo namon zatreti ncposteno konku- ronco ponarejenoga vina. kajti. ako se zakon no bo izvrševal ali le pomanj- kljivo izvršoval. bo pomcnjalo. da kr. ogrska vlada ne izpolnnje dolžnosti. ki so jo bili slovesno sprejeli trije njeni vodilni državniki. ko so obvezno pod- pisali kompromis iz lota l('i.i7. 3. Vabi so vis. vlada. da s svojo mogočno pomočjo pospeštije akcijo. ki zadeva spečavanjo vina in ki jo jo za- pričel dož. odbor. in sicer s torn, da do- voli na državnih železnicah znižane vo- zarine za prevažanje vina iz naSe v drnge dežele in brezpiačno prova/.anje praznih sodov. 4. Y interosn vinogradništva naše kakor tndi vsoh drngih vinorejskih de- žol nase države. so vabi visoka vlada, da deluje na to. da se odpravi krivično davčno postopanje z vinom v prid pivn, pri comnr naj nvodo načelo. da naj bode pivo vsaj tako obdačeno kakor vino. Posl. P i c c i ni n i in dr. B u- g a 11 o. sta sicer predlagala. naj so tndi ta zadova izroči kakemu odsekn. češ, da iima ni rosolncija popolnoma nniev- na Poso'nno ni ngajala dr. B n g a 11 n drnga točka. gledo katere je opomnil, da siiio premajlini. kakor da bi se Ogrska hotola kaj zmoniti za nas glas. Poročevalec dr. Pottarin je pa Bngatta zavrnil. čoš. da mi itak ne- čomo imoti opraviti ničesar z Ogrsko, marvec da to. kar se zahtova v reso- Inciji. naj opravi avstrijska vlada. V debato sta tndi posoglaposlanca \ onuti in prof. Borbnč povdarjajoe. da jo \sobina resolncije vsakoinnr. ki pozna količkaj iiase razmere. popolnoma jasna in nmljiva. Prodlog,za nadaljni pnspovok OOOO K za protinialarično akcijo se jo odstopil finančnemn odsokn. Prosiija za podporo obrtni nadalje- valni šoli v Ajdovsčini so jo odstopila solskomn odsekn. Üdobrilo se je izplacilo podpore za brambne naprave ob Soci pri Zdravsčini. Prodlog '^\i\\c prispevka za prekop v škocijanskom polokn sojc izročil teh- nično-gospodarskomn odsokn. ülede nravnave hndonrnika Slatno je predlagal prof. Borbnč v imenu dož. odb. to-lo: Vis. zbor naj blagovi skleniti: 1. Za nreditvena dela ob hudour- nikn Slatna. prendarjenih na 10.000 K se dovoljnjo znesek 3000 kron. 2. Prispevek naj se nakaže z obi- Čajnimi providnostmi. Zadeva se je izrocila teh.-gosp. od- sekn. Odobrili so se troški izplačani o priliki. ko se je vrsila v Gorici razstava stavbne obrti. Odobrilo se je izplacilo podpore 100 K Pr. Knmarju s Cerkna za obisk podkovske sole v Ljubljani. proti našemu kandidatu dr. Laharnarju, __ vlado, strašili so volilce, da stoji za našim kandidatom vlada, od katere ni še nikdar nič dobrega prišlo za Slo- vence, da smo mi vladna stranka, itd. Takrat jim je bila vlada zlodej, zdaj jim je naenluat bog, ki naj jim pomaga! In ta prošnja je taka, da bi se nam liberalne krave smejale, ako bi jo bili mi izustiii. Škoda, da niso liberalni modrijani, ki so skrpucali famozno re- solucijo v „Trg. domu", povedali, kako naj vlada „prepreči vsako daljno zlo- rabo politične moči strank Gregorčič- F3ajerjeve zveze", katera (pristavljamo mi) je okoli kraja votla in na sredi je nič ni. Tc dvc stranki zastopati pač ogromno večino Ijudstva v dcželi. za katero boste tudi deiovali. In vlada naj po želji dvojice slov. liberalčkov to pre- preči na korist manjšine. Kake manj- šine? Volilcev, ki so volili slov. libe- ralno? Ti bodo pač deležni gospodar- skih dobrot, katere veljajo celi deželi. Ali naj se vlada morda zavzamc za koristi ene stranke ali nekaterili strank? No, če bi to sploh mogla. bi storila pač za stranki večine, ker bi ji to ka- zalo. In strančica (iabrščekova bi prišla zopet suha skozi. Pa recimo, da hoce prav tej pomoči! Kako naj to stori? V zadevi. ki Gabrščeka tišči, je dcželni zbor autonomen, vlada nima besede. Ali naj morda Gabrščeku na ljubo de- deželni zbor zopet razpusti, zdaj, ko tako pridno in mirno deluje?? Kaj torej ? . ... Nič! Otroci večkrat ne vedo, zakaj so sitni, in Gabršček je tak otrok v politiki, ki ne ve, kedo naj mu po- maga do odborniških svitlih kronic, ki so mu tako brezupno splavale po vodi. Fiasko je doletel „Sočo" in tiste, ki za njo stoje s „fabulo" o onih dveh poslancih iz trgovske in obrtne zbor- nice. Liberalci, ki so tako samozavestno vpili, da je dr. Gregorčič takorekoč po- daril Lahom dva poslanca iz trgovske in obrtne zbornice, sedaj kar molče o tem. Sapo so jim zaprla naša pojasnila o veliki liberalni farbariji. Nič več ne pišejo o slovenskih poslancih iz trgov- ske zbornice. Gabršček je na shodu v „Trgovskem Domu" izrecno trdil, da bi morala biti oba deželna poslanca iz trgovske in obrtne zbornice Slovenca, da niso Lahi pri volitvah svetnikov osleparili Slovence za 700 glasov. — Kmalu nato pa je v toliko retiriral, da je rekel: „Če ne oba poslanca iz trgov- ske in obrtne zbornice, pa vsaj eden bi bil Slovenec". Sedaj pa čujte, kaj piše sobotna „Soča" o teh poslancih! Piše namreč dosloyno: „ ... Neumno je tudi sklice- vanje AGorice" na število 24 svetoval- cev. Pettarin in Venuti sta dobila 18, oziroma 17 glasov in slovenski kleri- kalci so zmagali pri volitvah v splošni kuriji z 10.000 glasovi pri 34.000 vo- lilcih.-----------Nihče ne ve izida voli- tev naprej". Tisti, ki je to napisal ali je ne- umen ali pa skrajno naiven človek. — „Soča" torej misli, da bi laški sveto- valci v trgovski in obrtni zbornici vo- lili Slovence v deželni zbor in računa na laško popustljivcst. Take bedarije zamore napisati le" list, ki ve, da se nahajajo med njegovimi čitatelji tudi taki tepci, ki bi verovali „Soči", ako bi napisala to-le: Dne 26. avgusta je zmrznil na Travniku osel pri 38 sto- pinjah toplote. Pomagajte, pomagajte! — Tako je javkal Gabršček na svojem komedija- škem shodu v „Trg. Domu". In kdo naj pomaga? — Čujte, čujte in strmite! — Nihče drugi kot „slovenska duhovščina goriške dežele"!!! Ali ga vidite, moža- karja, ki požira svoje lastne pljunce? Duhovščina naj mu pride na pomoč zdaj, ko leži na tleh s svojo polomljeno liberalno politiko. to je tista duhov- š č i n a, za katero nima že eno deset- letje v „Soči" in na shodih niti ene člo- veške besede; tista duhovščina, katero je že davno mislil uničiti s „So- činimi" infernalno zlobno izmišljenimi, svinjskimi „Tutti frutti"; tista du- hovščina, na katero je navali! nje- gov list „Soča" cele gore podüh laži in infainnih obrekovanj, od katerih bi bila le ena tisočina resnice zadostila, da bi ji (duhovSCini) bilo ljudstvo obr- nilo hrbct pri zadnjih volitvah v isti meri, kakor jo je posnemalo in poslu- šalo; t a duhovščina, katero je „Soča" smešiia kot kak razposajeni po- balin ; kateri je ško( ovala, kjer je mo- gla; ta duhovščina naj ga pride zdaj vleč iz blata, v katero je zagazil s svojo ravno proti-duhovsko politiko !!! Pa še nekaj! Takrat, ko je on na odru mole- doval duhovščino pomoči, so njegovi (kakor v deželni zbornici) naročeni raz- grajači med občinstvom tulili: „prokleti farji, lumpi farški". Pa še nekaj! Gabr- ščekova resolucija (iz „Trg. Doma"), v kateri prosi duhovščino pomoči, je bila sprejeta tudi na komedijaškcm shodu v Komnu, na katerem je tisti hip prej Lojze Strekelj (glej dopis iz Komna v zadnji „Gorici"!) „prav umazano, poba- linsko klestil duhovščino kakor kak na- vadni šnopsar". VpraŠamo, ali ravna tako re^^a politična stranka? Ali ni temveč to klika komedijašev in carla- tanov?! — Dvakrat je bil izvoljen dr. Franko 1. 1908 v dežclni zbor. Prevelika cast! Leta 1909 je tudi dvakrat kandidiral, a ni bil dvakrat izvoljen. Hnkrat je slavno propadel, drugikrat pa je prišel. v de- Želni zbor na nepostaven način in je moral iz njega ven iti. Kar je imul 1. 1908 preveč, to mu je manjkalo —- in še nekaj več — 1. 1909. L. 1908 je ko- mandiral z Gabrščekom devetim dežel- nim poslancem, letos pa lahko koman- dira devetim propalim kandidatom. L. 1908 je utekel iz dezeine zbornice pro- stovoljno — o da bi tega ne storil ni- koli —, 1. 1909 je moral to storiti prisiljen!' Kako se časi menjajo ! Trivijalni dr. Treo. — Bolj ne- srečnega pulitika' kot je ta dohtar. naša dežela niina. S kakimi visokimi na- dami je pred leti zapustil Postojno, se- leč se v Gorico. Obljube dvojice raz- kolnih pobratimov so ga zvabile k nam. Črno na belem je imel zagotov- ljeno deželno poslanstvo, deželno od- borništvo in pravno zastopništvo pri liberalnih denarnih zavodih. Prvo je že odigral, drugega ni nikoli dosegel, tretje mu te dni en dan izmuzne iz rok. In zdaj mora služiti vsem muham hudo- mušnega šefa Gabrščeka. Kar je odijoz- nih politiških opravil, katerih noče nihče opravljati, mora na ukaz Gabr- ščekov dr. Treo. Tako ga je letos Gab. grozno blamiral, da ga je svojeoblastno postavil za kandidata veleposestnikom, katerih mu ni dal ni eden glasu. Ravno tako mu je moral služiti za ministranta na komedijaškem shodu. Prizadeval si je revež ustreči svojemu gospodarju, iskal je in iskal, premišljal in „tuhtal", da bi bil svojega gospodarja iznenadil s kako originalno mislijo. In od česar obrača vsak dostojen človek oči, česar še misliti ne mara, kamo li imenovati, to je našel ta v bontonu omejeni in otopeli akademični izobraženec kot ori- ginalno misel, vredno uporabiti v jav- nem govoru. Ni ga bilo sram pred ob- činstvom imenovati proslulega pr.... Eulenburga. Ali ta Treova primera ni bila le utnazana, ampak tudi zabito ne- umna. On je stavil primero nečemu, česar niti ni, kar je le v zlovoljni do- mišljiji segretih možganov Gabrščeko- vih, pa niti v pristni, ampak v fingi- rani domišljiji. Ali ne ve dr. Treo, kake — vse drugo nego castne ¦— naslove je dajala „Gorica" tistim, ki pogrevajo laž o neki „zvezi" Gregorčič-Pajer-jevi? Če sprejema radovoljno te naslove nase tudi dr. Treo, bodi mu! Dober tek! Dobrega okusa seveda ne moremo iskati pri možu, katerega Kraševci no- čejo več imeti za poslanca, kateri pa lahko prenaša politično podajaštvo pri enem Gabrščeku, ki je toliko navihan, da ga pošilja ravno na Kras agitirat za druge, katerim pa gotovo g. dohtar v srcu želi tako blamažo, kakor so Kra- ševci njemu napravili. Komedlja. — U Dutovljah so vpri- zorili kraški naprednjaki, na čelu jim dr. Gregorin, v nedeljo veliko komedijo, ki je končala s tem, da je dr. Gregorin vsprejel zopet kandidaturo v kmečkih kraških občinah. Mi mu tega veselja prav nič ne' zavidamo, kakor tudi kra- škim naprednjakom ne. Vsaka glava svojo pamet — je rekel Banjškar, ko je na vrliu nekega hriba napolnil 'koš s zelnatimi glavami, ki se mu je pa pre- vrnil in so glave strčale nizdolu po hribu vsaka na svojo stran. t Prelat Jožef Smrekar. — V Ljub- jani je umrl v noči od 8. t. m. profesor bogoslovja v pokoju, prorektor bogo- slovnega učilišča v Ljubljani, prelat Jo- žef Smrekar. Pokojnik je bii eden iz- med najodličnejših duhovnikov Ijubljan- ske škofije. Üdlikoval se je po izvan- rednem znanju. njegov značaj je bil ne- izrekljivo ljubeznjiv. Veselila ga je po- sebno cerkvena glasba in cerkvena umetnost. Na obeh poljih jc bil stro- kovnjak. „Društvu za krščansko umet- nost" je bil predscdnik od početka. od 1. 1894, do zdaj. Most čez Sočo pri Zagraju po- pravljen. — Most čez Sočo pri Zagraju je v toliko popfavljen, da smejo čezenj voziti tudi vozovi, ki pa niso preveč ob- loženi. Brzovlaka St. 1005 in 1006 južne železnice, ki sta se ustavijala zaradi preprečenega prehoda čez most pri Za- graju na postaji v Gradišču, se odslej ne bodeta več ustavijala tarn, ker je most pri Zagraju že popravljen. Lastniki psov v goriškem mestu. Lastnike psov v goriškem inestu po- zivija mestni municipij, da vplačajo pasji davek do 15. februvarja t. 1. Vsakdo, ki si nabavi kakega psa na novo. je obvezan, da prijavi to mest- nemu mimicipiju in sicer v izogib kazni v osmih dneh po nabavi. Lastniki konj v goriškem mestu se opozarjajo, da morajo do 31. t. m. naznaniti mestnemu mimicipiju število konj, katere posedtijejo. Dotične tisko- vine se dobe pri IV. oddelku mestnega municipija (ulica Municipio St. 7). Last- niki konj, ki bi tega ne storili, zapadejo kazni. Utonila Je v Soči in so njeno truplo v soboto potegnili iz vode med železniškim mostom in med železnim mostom pri Barki 15 letna Ana Scha- sche s Štajerskega. Pokojnica je služila pri neki družini v Gorici. Vzrok samo- mora ni znan. Poskušen samomor. Prepeljali so v tukajšnjo bolnišnico 53 letnega Antona Visintin. posestnika iz Mariana. Nesreč- než si je v blaznosti prerezal z brivno britvijo vrat. Upanje je, da ga rešijo. Občinske volitve v Pulju. — Dne 6., 7., 8. in 9. t. m. so se vršile v Pulju občinske ! volitve za V. volilni razred. Volilo se je v dveh volilnih okrajih. Vr prvem volilnem okraju so zma- gali Italijani in sicer je bil izvoljen Ivan Lirussi, ki je dobil 880 glasov; kot njegov namestnik je bil izvoljen Herman Donaggio. Hrvatski kandidatje so dobili v tem okraju 480 glasov. V drugem volilnem okraju je bil izvoljen za občinskega zastopnika dr. Matko Laginja, ki je dobil 305 glasov, za njegovega namestnika pa Josip Stihovic, ki je dobil 304 glasove. Prepeljali so v tukajšnjo bolniš- nico posestnika Franceta Rustija iz Skrilj, katerega je konj, ko ga je na- pajal, tako močno brcnil, da mu je prebil kost na kolenu. Grozna nesreöa. — V petek popo- ludne okolo 1. uro in pol se je dogo- dila strašna nesreča. Državna rudniška bolnišnica v Rablju se je udrla naen- krat, brez vsakega prejšnega znamenja. Poslopje se je pogreznilo v razpoklino, ki je približno 50 in globoka in 10—15 m široka in ki je bila po pogrezne- nju takoj napolnjena z vodo potoka, ki teče ondot mimo in malo metrov od- daljen. Pri nesreči so našli smrt zdravnik bratovskega zaloga, Vesely, njegova Žena z otrokom, dve dekü ena postrežnica in en upokojen orožniSki stražmojster, ki je stanoval v hiši. «!;upno torej 7 oseb. Neki 16 letni dečtik se je rešil le s tem, da je skočil skozi okno, ko je videl, da se hiša pogreza. Delavci so namreč v rudniku raz- streljali skalovje. Ravno kakih 10 me- trov pod hišo, ki se je pogreznila, se je vlila voda v rudniku na delavce. Ti so le z največjo težavo rešili svoje življe- nje. Tisti, ki so bili 100 m globoko pod zemljo, so že stali do vrata v vodi in niso mogli iz rudnika, ker je bilo dvi- galo pokvarjeno. V rudniku je bilo ka- kih 100 delavcev, večinoma Slovencev. Zunaj se je zbralo vse polno Ijud- stva. Žene in otroci so obupano jokali in vpili: „Kje je moj mož", „kje je moj oČe". Konečno je prišla pomoč in po- srečilo se je delavce rešiti. Prišli so tudi vojaki. ki delajo noč in dan. Nesreče v rudniku je kriv, kakor se govori, inženir. Delavci so večinoma Rabelj zapu- stili. Vsled kopanja v rudniku je nam- reč Rabelj ves podkopan in se ljudje nič več ne upajo tarn prebivati. Hiše v Rablju stoje na tleh. ki jill ne morejo več nositi. Tri hiše so že vse razkopane in se bodo brez dvoma pogreznile, ka- kor *udi trinastropna bolnišnica. V rudniku so kopali svinčeno in cinkovo rudo. Zoper iredento. — Tržaško n?- mestništvo je opomnilo vodstvo Ljud- skega vseučilišče, naj v bodoče pre- preči vsako iredentovsko predavanje in demonstracijo, če ne bo oblast to vse- učilišče zatvorila. Cerkov v Opatiji so v četrtek po- noči popolnoma oropali. III. Izkaz za ..Obrambeni sklad" darovanih rabljenih poštnih znamk. — Doposlali so različne znamke: Ivanka Krašna, tobačna tovarna, Ljubljana, 3060. — Neimenovani bogoslovec, Ljub- ljana, 4532. — Iv. Fatur, Rakek, 1200. — Vladko dr. Peganov, 600.' — Neža Žturm, Podgora, p. Gorenja vas. Gor. 206. — Župni urad v Ribnici, 493. — Ivan Vrhovec, uradnik „Gospodarske zveze" v Ljubljani, 1000.— Ivan Lužar, Katol. Tiskarna v Ljubljani, 70. - Mi- šič Alojzij, Stari trg, 300. — Celovški dijak, Celovec, 3005. — J. Jaklič, Videm pri Dobrepolju. — Franc Vovko, kaplan, Vrhnika, 3000. — Katarina Prešern, Ži- rovnica, 716. — Fernando Šusteršič, Ja- lisco, Mexiko, Guadalajara. 300. — Sku- paj 19.383. Vseh do danes prejetih znamk pa je 65.121. * * * Oziraje se na to, da je za veliko akcijo narodne obrambe, potreba dokaj gmotnih sredstev, požrtvovalnosti in dela osrednjega odbora, prosimo ponovno vse narodno čuteče somišljenike in so- mišljenice, da slednjega v vsakem oziru in kolikor moč podpirate. Predsedniki naših društev, mladeniči in dekleta, žrtvujte malo časa za narodni davek in nabirajte znamke v prid zatiranim bra- torn ! Prosimo tudi čč. gg. predstojnike župnih in drugih uradov. posebno pa samostane — kjer se dobi dokaj stare korespondence, ki je prepuščena že po- pirnim niolom in kjer bi se dobilo do- kaj te tvarine — da jo blagovolijo v ta namen pregledati. Doposlal nam je tudi g. Ferdinand Šusteršič iz Mexike nekaj znamk. Hvala! Upamo da se tudi ameriški Slovenci — kateri se v enakih slučajih pokažejo jako radodarne za brate v stari domo- vini — prav obilno odzovejo tej prošnji. Pošiljatve naj se naslovi samo na: Leopold Puhar, typograph, Katoliška ti- karna v Ljubljani. (zkazi za odmero osebne doho- darine. V smislu § 201 zakona z dne 25. oktobra 1896 dr. z. St. 220 mora ^ Odobrilo sejje izplačilo podpore poškodovancem po požaru na Ponikvah v znesku 2000 K. Odobrilo se je izplačilo podpore 600 K poškodovancema po požaru Dra- šček Ivanu in Vidlč Antonu. Prošnja glede prispevka a'vstrij- skemu ribarskemu in ribskemu društvu se je izročila tehnično -gospodarskemu odseku. Prošnja za podporo košarski de- lavnici v Foljanu se je izročila šolskemu odseku s predlogom, naj bi se v ta na- men dovolilo 400 K. Nato je bila seja zaključena in pri- hodnja napovedana za 12. t. m. ob 4. uri popoldne. _______ Dopisi. Iz učiteljskih krogov. — Deželno učitcljsko društvo je pred!o?.ilo deželne- mu zboru prošnjo zarad ureditve po- kojnine učiteljstva, t. j. da bi se prište- vala k pokojnini tudi stanarina in vpo- števalo za polno penzijo 35 letno služ- beno dobo. Deželni zbor je odstopil to prošnjo šolskernu in finančnemu odseku v protičevanja in poročilo. Marsikdo bode nevoljno zmajal z glavo, čes, da po kratkej dobi zopet stopa učiteljstvo s prošnjami pred de- želni /bor. Ali razmere so se tekom zadnjih 4 let tako bistveno spremenile, da uči- teljstvo ne sme teh razmer iz vidika pu- stiti, ce noče samo sebi škodovati. Da se je imenovano prošnjo pred- ložilo, bili smo popolnoma opravičeni, kajti § ž6. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 18t>9 določa, da se ima rav- nati pri določitvi pokojnine učiteljskemu osebju „po tistih pravilih, ki ve- Ijajo za državne uradnike". Ko se je zadnji deželni šolski zakon o regulaciji učit. plač sklepal, niso imeli še državni uradniki štete stanarine v pokojnino. Dobili so jo nekaj mesecev pozneje. V zadnjem času se je pokoj- nina uredila tudi državnim služabnikom, po katerih uredbah se vsem Šteje v po- kojnino tudi stanarina in se je službeni čas skrajšal. Zato je le pravično, da se tudi učiteljstvu odmeri pravica, ki mu jo jamči državni zakon. Večina deželnih zborov v državi je že uredila učiteljskemu osebju pokojnine po rečenih pravilih in ni dvoma, da tudi ostali deželni zbori uredijo tozadevne zakone po postavnih določbah, ker tako zahteva državni zakon. Obračamo se zatorej do gospodov deželnih poslancev z uljudno prošnjo, naj bi ugodili našej popolnoma opravi- čeni prošnji in nam ne kratili pravic, ki nam postavno pritičejo. Ker se je dr- žavnim uradnikov in služabnikom vštela v pokojnino stauarina in skrajšal služ- beni čas, zato je po tistih pravilih ure- diti pokojnino tudi učiteljskemu osebju. Vsakemu — kar mu gre; vsakemu svojo — pravico.*) Politični pregled. Wekerle grof. Wekerle bo povišan v grofa. Ob Wekerlovem odstopu bo odlikovanih 261 oseb. Ustava za Bosno in Hercegovino. Z Dunaja poročajo, da bo prvi čin nove ogrske vlade odobrenje deželnega štatuta za Bosno in Hercegovino, kakor ga je že dogovoril Wekerle z avstrijsko vlado. Istodobno z razglašenjem ustave bodo odpravljeni tudi vsi privilegiji, do- voljeni za časa okupacije. Tudi privilegij bosanske agrarne banke da bo uničen. Darovi. Za „Šol sk i Do m" je došlo našemu upravništvu: duhovnik iz goriške okolice 10 K; Anton Zu- *) O p o m b a uredništva. Kjr pa de- nar vzeti xa vso to V Našc kmečko ljudslvo je z davki in z raznimi dokladaiai ituk uže pre- obložeuo. chiatti v Medani 5 K (ravno toliko za „Slov. Sirotišče"). Za BožiSnico" učencev „Šolskega Doma" je daroval šolski svetnik g. A. Fras 5 K. Srčna hvala! Domače in razne vesti. Naši poslanci na delu za Uudstvo — liberale! na delu hujskanja. Kaka raztika! Naši poslanct so sedaj na delu za ljudstvo v deželnem zboru, liberalci pa rjovejo po deželi in jih neizrečeno žge bojazen. da hi naši po- slanci kaj naredili za ljudstvo. Prevpltl hočejo delovanje deželnega zbora. Sklenili so. da c e 1 i Č a s zborova- nja deželnega zbora bodo hujskali ljudstvo po deželi in mi! trosili pesek v oči na svojih shodih. Qrda zavist jim ne da mini. Kot strupena pušica jih zadene le misel, ko se spomnijo. da deželni zbor deluje — brez njth in sicer mirno, stvarno, resno za ljudstvo! Boje se, da bi ljudstvo tega ne videlo. A kljub temu se ljudstvo obrača do naših poslancev s to in or.o prosnjo. ki se bo jemala v poštev, kolikor bodo razmere dopuščale. Liberalce to peče. T o j i h t u di g o n i nashode podeželi! Sedaj lahko vidi ljudstvo: Liberalci z Gabrščekom in Gregorinom divjajo po deželi, naši poslanci pa delajo za ljudstvo v de- želnem zboru!! Nekaj komentarja. — Zadnja stev. „Freistatta" priobčtije članek „Wo bleibt die italienische Fakul- tät", ein Mahnruf von Georg T e rk u 1 j a". kjer utemeijuje dejansko potrebo ital. pravne fakultete s sledeči- ma argumentoma: Zaslužili so Italijani svojo univerzo s tem, da so stali z Nemci zvezani v boju za bosansko agrarno banko in s tem, da so jasno izpričali svoje patriotstvo s tem, da so vposlale ljudske volitve v parlament edino-le „zveÄe, konservativne poslan- ce" in da bi bilo neumno, „vreči to.do- bro ljudstvo siloma iredenti v roke!" Kaj naj rečemo mi Slovenci k te- mu? Stali nismo sicer v zvezi z Nemci, toda ali nimamo v preteklem letu nič zaslug, morda imenzno večjih, ko ona dvomljiva v zadevi banke ? Kaj pa Krek- Kramaf ? Tudi mi zahtevamo univerze! In če nam je država ne da. grozimo li s kako „iredento" ? In niso ii naši po- slanci patrioti? Gospod Terkulja —'lo- gike prvo in potem — politike... Predavanje o Bosni in Hercego- vini. „Slov. kršč. socialna zveza" na- znanja, da bo v sredo 12. januvarja ob 8h zvečerv Centralu pravlepo skiop- tiško predavanje o Bosni in Her- cegovini. Videti bo slike bojišč iz 1. 1878 ter barvane slike narodnih n o š bosanskih. Predava vlč. g. dr. S r eb r nič. Vstopnina za Clane po 10 v, za nečlane 20 v. Pridite v obilnem številu gledat kraje tužne Bosne! Svojo sröno bol razkrivajo libe- ralci po shodih Ijudem, bol, ki je huda. Posledica take bolezni je navadno su- šica, posledica sušice pa — smrt. Bolj ko bodo kričali, bolj se jim bodo pljuča sušila, dokler obnemorejo v kaki za- kotni špelunki. Znamenja tako kažejo. Le kričite! Vas bode poprej konec — hočemo reči vašega političnega šuš- marstva. Kai se napihujete ob enajsti uri? Le hitro izbljuvajte umazani ka~ tar! Saj drugega zdravega uže tako ni več v vašem političnem želodcu. Psujete in mažete uže leto in dan. In sad vašega psovanja, kje je? V pokvarjeni mladini, v brezvercih, bo- gotajcih in raznih izprijenih elementih. Mož poštenjakov štejejo vaše vrste malo. Teh ne bodete spravili na krivo pot tudi če politično crknete ! To so hujskači! Furlanska kato- liška stranka ima 2 politična lista, „L'eco del Litorale" in „11 Popolo". Ta piše v svoji zadnji številki: Ali se spo- rn in j ate, Furlani, kako so se nekateri napihnjenci bahali ob zadnjih deJelno- zbcrskih volitvah, da reši le narodno- liberalna stranka italijansko narodnost? Dobro, pojdite zdaj k seji deželnega zbora in videli bodete, da se je ures- ničil pregovor: od obljube do izpolnitve je dolga pot. Oj kako krotki in ljubki so go- spodje liberalni poslanci! Hvastači a la Venier, Bombig in Pinausig. ki bi bili še pred kratkim pohrustali 4 Slovence naenkrat, so zdaj postali pod vsegamo- gočnim žezlom vladajočega slavizma najkrotkejse ovčice. Da si ohranijo poln trebuh in poln žep, občujejo ti naši mučeniki „Lege" najprijaznejše („vanno a braccetto") z najhujšimi sovražniki italijanstva v Gorici. Le glejte jih, revčke: oni nimajo niti toliko poguma, da bi zahtevali ita- lijanski prevod slovenskih govorov. S tem kažejo jasno svoje prepričanjc, da je slovenski jezik uradni jezik cele dežele. Železna Gregorčičeva roka jih drži na uzdi, in one krotke ovčice, li- žejo roko, ki jih tepe. V naslednjem pravi „Popolov" člankar, da si ne upajo laški liberalni poslanci v deželnem zboru protestirati proti slovenskemu učiteljišču v Gorici in da „Corriere" ne razsaja več kakor nekdaj proti predrzniin Slovencem in proti slov. učiteljišču. To so hujskači! Kdo bi pričakoval od katoliškega lista tako nekrščansko pisavo! Leta 1908 devet poslancev. leta 1909 nobenega. Nasi liberalci niso praktični ljudje. Vsaj politiki so slabi. Nič ne vidijo naprej. To so pokazali v dežel- nem zboru lansko leto in letos. Lansko leto so si priborili z velikimi žrtvami z agrarci vred 9 poslancev. In kaj so naredili? Ni jim bilo to dovolj! Tudi jim ni bilo dovolj to, da bi zasedli oni obe slovenski odborniški mesti, ter pi- sali, da naša stranka ima po svojem številu zastopnikov dovolj glavarjevega namestnika. Danes bi se lahko grela liberalna odbornika na odborniških stolcih. A liberalci so bili strašno na- pihnjeni ter mislili, da ako razbijejo deželni zbor, jim prineso nove volitve še ostalih 5 mandatov. Dasi v večini — imeli so vse v rokah — so utekli iz deželne zbornice in se vrgli v novo bitko, iz katere pa so odšli s krvavimi glavami. Zgubili so 4 poslance. Prišlo jih je le pet v zbornico, od katerih trije nepostavno. Ostala sta jim od de- vetih le dva, prav za prav, eden, ker Gregorin — kadar mu to kaže — noče biti liberalec, marveč le slovenski na- rodnjak. Torej od devetih — eden. In ta eden — Gabršček — videč, da ga je strah, ker obkoljen okoli in okoli od „ta črnih", se je zbal „ta črnih" in v drugo utekel iz zbornice v prosto na- ravo, kjer sedaj vpije, da ni mogel se- deti v deželni zbornici, kjer ga je straš- no dušilo. — Ne vemo, kako se poču- tijo naši liberalci sedaj, ko so ostali na zraku ter nimajo v deželnem zboru od devet predlanskih svojih zastopnikov da- nes nobenega! Najbrže, da se praskajo za ušesi. Največjo neumnost so napravili 1. 1908, ker, čeravno so bili v večini, so utekli iz zbornice. Bog ve, li dosežejo kedaj spet tako večino. Niso znali zajca uloviti, ko so ga imeli pod nogami! Potem hočejo voditi politiko v deželi! Otroci! „Klerikalci" pa se jim v pest smejejo! Sedaj vpijejo po deželil Reveži! Zvo- nijo po točil Naj le! Mi jih ne bomo motili pri tem zvonenju, ki nie ne izda. „Klerikalci" znajo zvoniti pred toco! „Klerikalci" niso tako neumni da ^e bodo odpovedavali inandatom, do ka- terih ni bilo lahko priti. Sedaj bi bilo lažje. Bolje je: „Držati ga!" kot: wLo- viti ga!" Ali priredimo tudi ta predpust kakšno veselico? Tako sc posvetujejo te dni društveni pdborniki in predsed- niki. V zadregi so, — manjka jim lepih iger za društvene veselice. Od lepe igre je vse odvisno. — Kakor magnet že- lezne drobce, tako privlačuje lepa igra občinstvo k vsakim prireditvam in dru- štvena blagajna se polni. Kje pa se dobe lepe igre ? V N a r o d n i t i s- karniv Gorici! Pred nekaj dnevi je zagledala beli dan mična knjižica z naslovotn : Igre z a s a in o in o š k e in samoženske vloge, priredil D r a g o t i n V o d o p i v e c. Društva le hitro sezite po njih, dokler -e še kaj v zalogi! Društvo, ki hoče ta predpust prirediti lepo zabavo, mora imeti to knjigo. Zunanja oblika je okusna, tisk krasen, papir fin — cena pa silno nizka, samo 1 krono 70 vina'rjev. Za nove železnice. — Kranjski deželni glavar, gospod dvorni svetnik Fran Šukljc je priobčil v sobotnem „Slovencu" daljši članek o potrebi no- vih želcznic za Slovence ter n.aznanja na koncu članka, da se je odločil skli- cati na dan 24. januvarja t. I. shod za- upnikov iz vseh prizadetih pokrajin. ki se bo'pecal s tem vprašanjein. Po nje- govem mnenju bi bile za nas Slovence v gospodarskem pogledu a za našo državo v strategičnem pogledu najpo- trebhejše te-le nove železnice, o katerih piše tako-le: Sloven ska transverzalka. Pričnimo z ono, ki je najvažnejša v narodno-gospodarskem, a tudi v stra- tegičnem oziru. To je nadaljevanje proge, ki drži z Dunaja prcko Wech- selna na Štajersko. Krstil bi to nadalje- vanje za slovensko transverzalko. Kod bi tekla ta transverzalna proga ? Skozi jugovzhodno Štajersko med KrSkini in Brežicami čez Savo, potem Kostanje- vica, Št. Jernej, Kandija-Rudolfovo, Straža, Žužemberk, Dobrepolje, Žlebič, Sodršca, Bloke, Loi, Stari trg, skozi gozdne masive pod Javornikom in Snežnikom na Knežak, llirsko Bistrico, Podgrad, na postajo istrskih državnih železnic Herpelje, od koder se itak od- cepi državna, 17 km dolga proga Herpelje-Trst. Na ta način bo zvezana vzhodna Kranjska in sosednji jugo- vzhodni del slovenskega Štajerja nepo- sredno z avstrijsko stolico Dunajem, od druge strani pa s Trstom in Puljem. Samo ob sebi je jasno, da se da ta proga na primernem mestu po krat- kem zveznem krilu pri Opčini združiti z južno in bohinjsko železnico. Proga Postojna-Col-Ajdov- š č i n a. Kot drugo železnico jemljem v po- štev progo, ki se naj odcepipri Postojni ter naj drži preko Cola do stika z vže obstoječo železnico iz Gorice do Aj- dovščine. Proga Ljubljana-Idrija- S v. L u c i j a. Tretja železnica bi rešila Idrijo iz njene dosedanje nepristopnosti ter da- la mogočen impuls važni Žirovski do- lini. Ni treba posebej utemeljevati, da se mora ta železnica odcepiti od držav- nih železnic vže pri Ljubljani, potem naj krene dalje preko Polhovega Gradca, Horjula, pod Št. Joštom skozi dolino Račove do Žirov, od tarn s predorom skozi na idrijsko stran, po kateri se preko Spodnje ldrije mimo Hotaleža dospe do strategično znamenite postaje pri Sv. Luciji. Proga Polzela-Kamnik-Žiri. Četrta in zadnja proga bi bila zveza vže obsto-ječe proge Celje-Velenje s Kamnikom. Ta proga je že projcktirana tako, da se odcepi od \postaje Polzela. Tega se je nam sedaj držati, vsledtega se bo na drug način m«alo skrbeti za železniško krilo, ki n; bi držalo ob gornji Savinji preko Mozirja in od tod v Gornji Grad. Iz Kamnika pa je nada- ljevati progo bodisi proti Kranju ali pa do Škofje Loke in skozi Poljansko do- lino do železniškega vozališča v Zireh. Politični otročaji. — Ne le kome- dijaši, ampak tudi otročaji so v oolitiki naši liberalci. Klicali so na pomoC v „Trg. domu" tudi — Cujte in strmite! vlado. Ni še pozabljeno. kako so pri državnozborskih volitvah rabili kot edino orožje, katero so mogli iztakniti vsak, kdor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru dolžan iz- plačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167 na leto več nego 1200 kron. podati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico od teh pre- jemkov, navedši njih ime. stanovališče in posel, potem višino, vrsto v prejšnjem letu plačanih prejemkov. V naznanilu je povedati tisti zne- sek, ki so ga v resnici dosegli izplačani stalni in izpremenljivi prejemki v letu pred davčnimletom — ako pa se ne drži spodaj navedenega izročilnega roka, pa v dvanajstmesečni dobi pred izročit- vijo. Pri izpremenljivih prejemkih je službodajalcem dopuščeno, da napove- dim, zadevajočim zadnje leto, pristavijo tudi napovedi prej^njih let, ki pridejo ob preračunu pogodbene postave v poštev. Kedar se stalni ali premenlji\i prejemki se niso plačevali skozi vse leto ali so se izpremenili med letom. tedaj je povedati način (nastop službe, zvišanje ali znižanje prejemkov. izstop iz službe) in čas te premembe (dan. ka- terega je nastopila prememba. oziroma dan. od katerega ali do ktiterega so bili izplačani prejemki). in pa letni zne- sek, ter v resnici izplačani znesek. Xa temelju označemh zakonskih določb in na temelju cl. 40 izvršiln.-ga predpisa k IV poglavju označenega za- kona. predpisa objavljenega v dr. z. št. 108 od leta 1S97. odnosno devetegado- stavka k temu izvrsitvenemu predpisti (drž. zak. St. 82 od 1. 1904), pozivljajo se radi priprave za« odmero osebnega dohodninskega davka za leto l°lu de- lodajalci. ki pladijejo prejemke imeno- vanih vrst. naj predložijo ona nazna- nila in sicer v neposredno-državnem mestu Trstu. in okoličanskih občinah pri c. kr, davčnih administracijah Trst 1. in 11. v pokneženi grofiji goriski in gradiščanski in v mejni grofiji istrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih kakor davcnih oblastvih prve stopinje in sicer v času od 1. do najkasneje 31. januvarja 1910. Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih obla- stih I. stopinje torej za Trst in okolico pri gornjih c. kr. davčnih administracijah. na Goriškem - Gradisčanskem in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih. Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil. na- hajajo se v Ji§ 240, 241. 243, št. 6 in 244 zak. 25. okt. 1896 d. z. St. 220. Gospodarske vesfi. Kruha se je porabilo leta 1909 v Nemčiji za 1700 milijonov mark; za meso se je v istem letu izdalo 2250 mil. mark, za pijače pa 3300 mil. mark. Čiščenje vina z mlekom. Vino se čisti tudi z mlekom. toda le v izjemnih slučajih. Alleko ima to lastnost da jern- Ije tuj dull in tuj okus. Zato se. rabi najraje pri takih vin.ih, kjer druga čistila ne pomagajo dosti. Znano je tudi, da jem'lje mleko barvo. zlasti takemu vinu, ki je porjavelo, Ako hoČemo vino z mlekom čistiti, moramo vzeti dobro po- sneto mleko, ki je popolnoma sveže. Zato se najbolj priporoča mleko, ki je takoj po molži posneto s strojem-posne- malnikom. Za 1 hi vina se potrebuje V4 do IS1 mleka. Koliko ga je treba v enem in drugem slučaju vzeti, naj po- kaže poskušnja v malern. jonov frankov. Največji del dobi An- gleSka, namreč 10 milijonov, Rusija in Nemčija po 3 milijone. Droblinice. 37 milijonov božičnib darov. New- Yorski poštni uradi so ugotovili, da je o minolem božičnem času biloizročeno za Evropo 485.450 denarnih nakaznic. Na te nakaznice izročena svota je zna- šala 37 milijonov frankov. Ta denar je večim delom tzročilo delavstvo. Samo new-yorLko delavstvo je poslalo 7 mili- Loterijske Stevilke 8. januvnrja. Dunaj 50 52 35 22 47 Gradec . 84 o So 41 20 Jakob Miklus mizar in lesni trgo v ec v Podgori ^=3 na vogln železništeca mosta! (na cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko. ima ve- liko /.aloso v.sakovrstnesja trde- ga in niekhesja lesa domaeeija in tujega, veliko zalos;o pohišt- v», vuiskih ponod, stiskaluic itd. W Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici lilica (lolla t'roce stev. (> I s 1! « 1 JOSIP B0NANNI naslednik T. Slabanja srebrsp in pozlator u Gorici ulica Morelli 1Z od ikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveiiim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na doin. ¦ ¦ I ¦ I I IVAN SCHINDLER, Dun-j III.JL Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zaane 5troJe vsake vrste za pol)ede!stvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in groziijf škropiliiice. poljska ovodja, stiskalnico za sono, mlatilnic», vitlo, trijerje, Oistilnice za žito, luščilnico za koruzo, slamoroznic«, stroj za rozaiijp ropo, mlino za gohinjo, kotlo za kuhanjo klajc, sosalke za vodnjake in gnojnico. vodovoilo, železno cevi, sviiičone cevi. Od seiliij po zopct /ilatuo/ui/;mili cc »jih! a* Ravno tako vso priprave za klotarstvo: ni dene p po, \ sesalke za vino, gumijove in konopljiMie cnvi, guniijove ploöo, s*roj za točonje piva. škrinjo za UmI, stoje za sladolod, priprave za izdolovanji' sodovke in penečih vin, mlino za disavo, kavo itd. strojo za izdolovanje klobas, tohtnice za živino. tohlnico na drosi, sti'borske tohtnice, namizno tehnice, docinialno toll nice; zelezno pohištvo, žolczno blagajno. šivalno strojo vseh sostav, orodja in stroje vsako vrste za kljin!avnioarje, kovače, kloparjo, sedlarjo pleskarjo itd, » Vse ^ večletnim jamstzwml Po najneodnt-Jših plačilnih popiik, Mi na obroke! (^ Oiiiki z vec? kot 400 slskami bre/,placno, ^j. l so po iO otm uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so ntpieKosiiivi in Kxnaco rabo in obrtue namtne. Original Victoria strojf su uujpiipravatjjs. :<\ umeiiio vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpola^u strankam učiteljico, ki poučuje orcz- plačno. Original Victoria stroji SO n