4.mednarodnaznanstvena konferencaManagement– teorijain praksa ana arzenšek UniverzanaPrimorskem, Slovenija Vdrugem najveˇ cjem mestuEstonijejevzaˇ cetku aprila 2009 pote- kala4. mednarodna znanstvenakonferencaManagement – teorija in praksa,tokrat podnaslovomSinergija vorganizacijah. Konferenco vsako drugo leto organizira Inštitutza poslovnoad- ministracijo Fakultete za ekonomijoin poslovnoadministracijo na univerzi vTartuju. Natokratni konferencijebila zaradi leta ino- vacij posebnapozornostposveˇ cena ustvarjalnostiininovativnosti. Predstavljenih jebilo40 prispevkov,vseh udeležencev jebilo veˇ c kot 50. Kljuˇ cnebesede: mednarodna znanstvenakonferenca, management, sinergijavorganizacijah Uvod ˇ CetrtamednarodnaznanstvenakonferencaManagement–teorijain praksa (Management Theory and Practice) je pod naslovom Siner- gija v organizacijah potekala 3. in 4. aprila 2009.Kot že naslov pove, jebilvsebinskipoudareknaiskanjusinergijevpodjetjih.Direktorica konference,prof.dr.MaajaVadizuniverzevTartuju,jepovedala,da jezlastiv ˇ casuekonomskeingospodarskekrizepomembnoiskatisi- nergijo v organizacijah, tj. ustvarjalno sodelovanje na osnovi komu- niciranjainusklajevanjainteresovtermotivenapodlagiposameznih prizadevanjindejanj.Sinergijakotustvarjalnosodelovanje,kiteme- lji na vzajemnemspoštovanju, je novejši razvojni koncept. Glede na to, da živimov ˇ casuglobalnih sprememb,zakateregaje znaˇ cilno, da so politiˇ cni, gospodarski in družbeni procesi tesno povezani, se je pomembnejšihgospodarskihpobud trebalotiti multidisciplinarno. Prispevki, predstavljeni na konferenci, so pokrivali širše podroˇ cje managementa in sorodnih disciplin. Že tradicionalno je bila kon- ferenca v Estoniji, v mestu Tartu. Prejšnje konference so potekale tudi v estonskem glavnem mestu Talin. Ne glede na to, da je kon- ferenca med domaˇ cimi znanstveniki in strokovnjaki s podroˇ cja ma- nagementa in sorodnih disciplin že dobro poznana in cenjena kon- ferenca, ki si je ustvarila svoj krog stalnih udeležencev, je v medna- rodnihkrogihrazmeromaneznana.Tokratnimednarodnizborˇ cekje management 4 (2): 189–192 189 Ana Arzenšek sestavljalo15udeležencev,kisoprišliizFinske,Italije,Latvije,Litve in Slovenije. Namen konference je bil veˇ cplasten. V prvi vrsti so organizatorji želeli ustvariti pregled raziskovalnih smernic in njihovih rezultatov vmanagementuorganizacij.Temaoteorijivmanagementusejeraz- vila v živahnorazpravo,katereciljje izmenjavamnenj tersodelova- nje med znanstveniki in strokovnjaki iz prakse. Ne nazadnje konfe- renca spodbuja akademski razvoj mladih raziskovalcev in oblikova- nje mednarodneznanstvenemreže. Mesto Tartu, katerega turistiˇ cni slogan je mesto dobrih misli, je v prvi vrsti univerzitetno mesto z najstarejšo in ugledno estonsko univerzo. V nasprotju s finanˇ cno in politiˇ cno prestolnico Talinom je Tartu intelektualno in kulturno središˇ ce Estonije. Mesto na jugo- vzhodu Estonije deli reka Emajõgi. Mesto ima svoje letališˇ ce, ki pa ga zdaj prenavljajo, zato mednarodni gostje v mesto pridejo iz 186 km oddaljenega letališˇ ca v Talinu. Skozi zgodovino je bila Estonija veˇ ckrattarˇ carazliˇ cnihosvajalcev.Vplivinemških,poljskih,švedskih in sovjetskih osvajalcev so v mestu vidni še danes. Tartu je mesto z nekaj veˇ c kot 100.000 prebivalci, vseh Estoncev je 1,4 milijona. Skozi središˇ ce mesta se sprehodimo v nekaj minutah. Najbolj pre- poznavne znamenitosti mesta so glavna stavba univerze, cerkev sv. Janeza iz leta 1323, znana po kipih iz terakote, in mestna hiša iz 18. stoletja.Predmestnohišojekipdvehštudentov,kisepoljubljatapod dežnikom,vbližinistatudiTartujevpoševni»stolpvPisi«,vkaterem je muzej umetnosti, in mestni park na hribu s Hudiˇ cevim in Angel- skim mostom, observatorijem, ki spada pod Unescovo zašˇ citeno de- dišˇ cino, ter z ostanki katedrale iz 15. stoletja. Vredna ogleda je tudi bronastaklop,nakateristavživahnirazpraviujetapiscaestonskega inbritansko-irskegarodu EduardVilde inOscarWilde. Estonšˇ cina je sorodna finšˇ cini, se pa povsem razlikuje od jezika drugih dveh baltskih republik Latvije in Litve ter od rušˇ cine. Pri- bližno ˇ cetrtinaprebivalcevimaruskekorenine,karjeedenodostan- kov sovjetske vladavine. Estonija je znova postala samostojna leta 1991,kosejeloˇ cilaodSovjetskezveze.Jepretežnoravninskadežela sštevilnimijezeriinotoki. Plenarnesekcijeinsklepkonference NaodprtjukonferencestaudeležencepozdraviladekanEkonomske fakultete na univerzi v Tartuju prof. dr. Toomas Haldma in podžu- panja mestneobˇ cine TartuKarinJaanson.Nakonferencismoslišali štiriplenarnapredavanja.Uvodno predavanjeznaslovom »Crisisas anopportunityforenterprisesbusinessmodeldevelopment«soude- 190 management · leto 4 4.mednarodnaznanstvenakonferencaManagement leženci zelo dobro sprejeli, saj je Meelis Milder, predsednik uprave družbe Baltika Group, ki je najveˇ cji estonski proizvajalec modnih oblaˇ cil s široko mrežo po Baltiku, srednji in vzhodni Evropi, prika- zalvpliv krizena poslovanje skupine termogoˇcerešitvezapodjetja. Drugo plenarno predavanje z naslovom »Innovation and communi- cation« je imelaAune Past z univerzevTartujuin predstavnicapro- jekta Leto inovacij. Predavanje je bilo še posebno zanimivo za tuje udeležence konference, sajje obsegalo pregled dejavnostinacional- nega projekta in izsledke nekaterih raziskav na podroˇ cju inovativ- nosti vEstoniji. Tudi drugi dan konference sta bili dve plenarni predavanji. Alar Tamming, ustanovitelj in lastnik podjetja asTavid, ki se v glavnem ukvarjazinvesticijskimzlatominmenjalništvom,jevsvojempreda- vanju predstavil nekonvencionalne prakse upravljanja podjetja na lastnem primeru. Direktorica konference prof. dr. Maaja Vadi z uni- verze v Tartuju pa je imela zakljuˇ cno predavanje z naslovom »The sinergyof managementtheory and practice:anopportunity to over- come economic crisis?«,s katerimje zaokrožila vsebinokonference. Z omenjenima predavanjema je povezana tudi edina šibka toˇ cka dvodnevne konference, saj sta bili sicer zelo zanimivi predavanji vestonšˇ cini, zaradi ˇ cesar je bilo, kljub strnjenim prevodom drugih udeležencev,njuni vsebinitežeslediti. Organizatorji konference so podelili tudi nagrado za najboljši ˇ cla- nek. Prejela jo je Krista Jaakson za svoj prispevek z naslovom »Be- yond flexibility: reallocation of responsibilities in case of telework«. ˇ Clanek slovenskih avtorjev Ane Arzenšek in Kristijana Muska Le- šnika z naslovom »Organizational citizenship behavior: blessing for organization and stress for employees?« se je uvrstil med peterico najboljših prispevkov. Vzporednesekcije Delovna jezika konference sta bili anglešˇ cina in estonšˇ cina. Osre- dnji delprogramakonferenceje bilrazdeljenna razliˇ cnevzporedne sekcije,insicer: • Banˇ cniinfinanˇ cnisektor, • Finanˇ cnomodeliranje, • Gospodarstvoindružba, • Kadrovskimanagement, • Managementinraˇ cunovodstvo, • Strategijainvodenje, • Upravljanjespremembvorganizacijah, številka 2 · poletje 2009 191 Ana Arzenšek • Upravljanjevproizvodnem sektorju, • Vrednotenje vjavnemsektorju, • Vrednotenje vstoritvenemsektorju. Prispevkinakonferencisoobravnavalirazliˇ cnapodroˇ cjamanage- menta.Mednajzanimivejšimisobiliprispevkispodroˇ cjaupravljanja inovativnosti v podjetjih, vrednotenja javnega sektorja, novih orga- nizacijskih oblik in praks ter upravljanja v storitvenih organizaci- jah. Zaradi geografske lege konference in porekla avtorjev se je ve- ˇ cina prispevkov osredotoˇ cala na baltski prostor, zlasti na primere iz estonskegapridobitnegainnepridobitnegasektorja.Avtorjiprispev- kov so imelina voljo 20–25minut ˇ casazapredstavitevprispevka,po vsakipredstavitvipajegledenazanimanjeobˇ cinstvaslediladebata. Prijavljene prispevke sta predhodno pregledala dva neodvisna ocenjevalca. ˇ Clanki, ki so bili sprejeti in pozneje predstavljeni na konferenci, so bili izdani v elektronski obliki (na cd-ju). Najboljši ˇ clankivanglešˇ cinipasobili izdani tudi vposebni publikaciji. Družabnidogodkikonference Ob veˇ cerih so bile organizirane tudi družabne dejavnosti. Prvi ve- ˇ cer smo se udeleženci zbrali v muzeju petja, kjer so nam pripravili pogostitev in krajši pevski nastop. Petje ima v Estoniji sploh po- membno vlogo, saj so v preteklosti Estonci s petjem izražali poli- tiˇ cna nestrinjanja in tako miroljubno protestirali. Drugi veˇ cer je po konˇ cani konferenci sledilo še družabno sreˇ canje s tradicionalnimi estonskimiprigrizkiindruženjemvklubuvsredišˇ cumesta. Sklep Konˇ cnaugotovitevpoobiskukonferencevTartujuje,danivsevve- likostikonference.Konference,kisoštevilˇ cnomajhne,vendarimajo visokoravenprofesoinalnosti,lahkonaenistraniponudijomožnost, daudeleženciposlušajoveˇ cvsebin,kisojimpostrokovniplatiblizu, hkrati pa relativno majhno število udeležencev omogoˇ ca lažje spo- znavanje in oblikovanje mednarodne znanstvene mreže. Tudi leto- šnji tematski poudarek na sinergiji je dobrodošel, saj krepi zaveda- nje,dajeustvarjalnosodelovanjevrednoveˇ ckotprizadevanjaposa- meznikov ali posameznih organizacij, ter razkriva odgovor na vpra- šanje,zakajje»1+1>2«.Prepriˇ cani smo, da bodo estonski organi- zatorji konference z ohranjanjem visoke ravni kakovosti vsebine in prispevkov žekmaludeležniveˇ cjemednarodne odmevnosti. 192 management · leto 4