Slovensko slovstvo.
Krivica za krivico. Povest iz časa ruske cesarice Katarine 11. Nekoliko po nemškem izdelal Fr. Malavakič. V Ljubljani 1859. V založbi in naprodaj pri Henriku Nicmanu,  bukvovezu na
starem tergu.
Te dni je prišla v našem jeziku spet ena tistih knjižic na dan, ktera se noče šopiriti kot „velikanskott slovensko delo,  ampak pohlevno  stopi na dan  z edinim namenom: v
117
čednem in gladkem jezika, kakoršnega piše naš že veliko let dobro znani in izurjeni slovenski pisatelj, gosp. Franc Malavašič, našemu narodu podati mikavno berilo in tako naše slovstvo pomnožiti z bukvicami, kterih res še nimamo preveč. Posneta je povestica, ktero imajo v Rusii še v dobrem spominu in s ktero si že dostikrat krajšajo dolge zimske večere, iz časa rusovske carice Katarine II. Na 61 straneh zanimuje od konca do kraja svojega bravca, kteri, obljubimo vam, ne bo bukvic iz rok položil, da bi ne rekel, da so res kratkočasno berilo. — Natis iz Milico ve tiskarnice je prav čeden, papir pa tako močen, da cela fara lahko bukve pregibuje in dobro bojo sterpele sto in sto perstov.