J	L
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Izhaja, vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1151 W. 22nd Place Chicago, 111.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Seeond-Claae Matter January 18f 1*15, at the Poat Office at Chicago, IUinoia, under the let of Augaet M, ltU.
J
Tl eni the
1951 VI Chi
No. 14. Štev. 14.
Chicago, 111., 12. aprila (April) 1916
Leto IL Vol on
Lokalne vesti. Ameriške vesti.
—	Minuli torek, dne 4. t. ni. so se vršile v Chicagu volitve za mestne odbornike v občinskem svetu. Kakor je bilo že prej pričakovati, so to pot zmagali zopet enkrat demokratje, ker je bilo izmed 35 skupnih odbornikov izvoljenih 21 te stranke, 13 republikancev in 1 socialist. V našem 11. wardu je zmagal demokrat Herman Krumdick z 638 glasovi večine.
Stari mestni odbor je štel prej 39' republikancev, 29 demokratov in 2 socialista; novi jih pa šteje 36 rep., 32 dem. iu 2 socialista, torej so izgubili republikanci tri glaso ve. Demokratov je volilo ta dan 210,028. republikancev 189,955 socialistov pa 45.779.
—	Dne 7. t. m. še je sprejelo \ našem občinskem svetli nov predpis, da se mora vse restavrante in takozvane kabarete sleherni dan točno ob 1 uri zjutraj zapreti. To se ozira na take lokale, kjer se toči tudi opojno pijačo. Restavran ti, ki - prodajajo samo jedila, so lahko vso noč odprti. Ravno na tej seji so naši aldcrmaui glaso vali tudi za povišanje svojih last nih plač z letnih $3000 na $3500 Zoper to predlogo ni bil na tej se ji noben alderman.
—	Minulo nedeljo sta bili v Chicagu od avtomobilov do smrti povoženi dve osebi: 71 letna Mrs Minda Bushee in 261etna Justina Jurus; več, ali manj ranjenih je bilo pa 9 nasantov. Da se število teh nesreč omeji, je odposlal sod nik Josip Sabatli te dni 32,000 cir-kularjev lastnikom avtomobilov v našem mestu. V tej okrožnici se svari avtoiste, da naj bodo zelo previdni pri vožnji, kajti lansko leto je bilo v našem mestu 258 o seb od avtomobilov do smrti povoženih, 3289 pa ranjenih.
—	Dne 6. t. ni. se je doseglo na naši glavni pošti pri denarnem oddelku rekord. Glavni poštar poroča, da je pošta izplačala ta dan 163,300 domačih poštnih na-Juiznic v skupnem znesku 770,-000 dolarjev.
—	Predvčerajšnjim je umrla v! mestni bolnišnici Mrs Josipina Frentus, stanujoča na 1407 So. Sangamon St. vsled hudih opeklin. Nesrečnico je minulo soboto njen mož v prepiru polil s petrolejem in obleko zanetil vsled tega, ker mu ni hotela dati nekaj denarja za pijačo. Hudobnega moža so zaprli.
—	Sodnik Thomson je minuli teden obsodil dva mlada lopova, 16 letnega Karol VVithmana in Josip Mareki v 14 letno ječo, ker sta nedavno do smrti mučila zasebnika Josip Osborne-ja, hote-ča ga oropati.
—	Dne 9. t. m. so ustanovili chicaški snažilci čevljev novo linijo in so jo priklopili k Amer. Fed. of Labor. Snažilci čevljev po javnih lokalih zahtevajo naj-prvo povišanje plače; poleg tega hočejo imeti tudi nedeljo popolnoma prosto, čeravno bi morale hoditi ta dan občinstvo z umazanimi Čevlji okoli.
—	Državni pravdnik Ilovne je prišel te dni na sled tajni organizaciji anarhistov, ki imajo svoje sedeže v Chicagu, San Franciscu in Paterson i dr. Hoy ne je dognal, da ameriški anarhisti že nabirajo posebni sklad, s katerim naj bi se delalo propagando za usmrčenje več kronanih glav v Evropi takoj po vojni. Tudi znanega ameriškega milijonarja J. P. Morgana so si izvolili za svojo žrtev. To smrtno gonjo je po zatrdilu državnega pravduika uprizoril zloglasni Jean Crones, ki je hotel nedavno zastrupiti nad 200 oseb, navzočih pri banketu v počast novodošlemu nadškofu Mundeleinu.
General Villa ušel zasledovalcem.
El Paso, Texas, 10. aprila. — Vodja mehiških banditov general Francisco Villa, katerega zasleduje že nekaj tednov naša kazenska ekspedicija ,je ušel svojim zasledovalcem v Candella gorovje, blizu Mesa Sandias v'državi Duran-go, Mehika. S tem je prekrižal vse račune našemu vojnemu departments zaeno tudi polkovniku Doddu, generalu Pershingu in Funstonu, ki so ga nameravali zajeti nedaleč od Parrala. Kakor se čuje, bode vojni tajnik Baker skušal poslati omenjenim generalom še par tisoč vojakov na pomoč.
General Villa je svoje zasledovalce zelo prevaral; kajti splošno se je mislilo, da se bo utaboril v Sieerra Madre gorovju in se od tam podal na zapadno stran v državo Sonora; pri tem je pa ukrenil ravno nasprotno smer.
Polkovnik Dodd.
Polkovnik Dodd, ki jezdi s svojim vojaki neustrašeno naprej proti jugu, ima samo še dobra dva dni, da. bo dospel v obližje gen. Villa. Včeraj se je ustavil v Parra-lu, kakih 300 milj oddaljeno od ameriške meje. Tja je došel brez provianta in brez denarja. K sreči mu je dala neka ondotna ameriška rudarska družba več denarja, živeža in krme na razpolago, da je za mogel svojo pot nadaljevati.
Velike izgube gen. Ville.
San Antonio, Texas, 11. aprila. Semkaj priha ja poročilo, da je danes gen. Villa ostavil Parral s svojo tolpo, broječo samo še do 200 mož in je sedaj na potu proti Du-rango City, Mehika, (ten. Villa je izgubil že občutno število svojih vojakov, odkar ga ameriška kazenska ekspedicija in Carranzove čete zasledujejo. Dosti njegovih vojakov je bilo že ubitih, ranjenih in ujetih, veliko jih je pa tudi onemoglo na teževnem begu.
Villi je sedaj najbližje za petami večji oddelek ameriškega 13. kavalerijskega polka pod poveljstvom polk. Dodda. Da bo mogoče Villo zajeti, treba bo vojakom Zedinjenih držav jahati še en dan. Ako se mu posreči, da se bode Villa umaknil v Durango City, — bode dobil ondi lahko 1000 novih vstašev, katere imata Arrieta brata pripravljene, ali na razpolago.
Kako velika je kazenska ekspedicija?
Columbus, N. Mex., 10. aprila.— Iz zanesljivega vira se je danes tukaj izvedelo, da znaša skupno število našega vojaštva na mehiškem ozemlju od 12.000 do 14.000 mož; od teh je 2000 konjenikov, ki zasledujejo Villo in večji oddelek gorske artilerije; kakih 10.000 ameriških vojakov, večinoma pehote pa straži prehodne točke na mehiškem ozemlju južno od Co-lumbusa, N. M.
Danes se je odposlalo od tukaj našim četam na avtomobilih večjo množino provianta, obleke in tudi dosti denarja, kajti mehiška vlada še ni dala Zedinjenim državam na razpolago svojih železnic za prevoz živeža in municije. Dalje se poroča semkaj, da se bo izplačalo tekom nekaj dni ameriškemu vojaštvu $235.000 v zlatu; toliko znaša namreč enkratna skupna plača.
Nesrečna vožnja zaročencev.
Janesville, Wis., 10. aprila Ko se je včeraj popoldne vozila v avtomobilu v okolici mesta županova hčerka Miss Elsie Fathers s svojim zaročencem Karol Carrom. je v njun avto zadela na nekem križišču električna kara Rockford pocestne železnice. Oba izletnika sta 'bila na mestu ubita. Naveden-ca bi se imela po Veliki noči poročiti.
Slovan, — minister Zedinjenih držav na Balkanu. Gornja slika nam predstavlja Mr. Karol J. Vopicka, rodom Čeha, ki je bil pred nekaj leti imenovan ministrom Zedinjenih držav za Rumunijo, Srbijo in Bolgarijo. Mr. Vopicka je živel več let v Chicagu, 111., kjer ima veliko znano "Atlas" pivovarno. Eiuaba tega diplomata je naramo zelo težavna vsled dolgotrajne balkanske vojne; ameriška vlada mu je določila sedaj že šest tajnikov, ki mu pomagajo. Nedavno je bil v Sofiji od Bolgarov aretovan kancelar ameriške iegacije, ker je baje podkupoval policijo pri izdajanju potnih listov. Mr. Vopicka je s svojim resnim nastopom takoj izposloval, da se je navedega kanclerja izpustilo na prosto.
Na tej sliki je v skupini tudi njegova soproga in hčerka; ta slika je bila nedavno vzeta pred ameriškim legacijskim poslopjem v Bukarešti na Rumunskem.
katerimi namerava iti v Mehiko.
tile obstreljeval tamošn,
departinentu v Washington.
Inozemske vesti.
Zopetni poraz Francozov pred.
Verdunom.
Lcndon, Anglija, 10. aprila. — Vsled silne premoči in navaia od strani Nemcev so bili Francozi včeraj prisiljeni zapustiti važno trdnjavo Bethincouft, kjer se je nahajala do 120.000 mož močna posadka. S tem so sT Nemci na oni
Svoj načrt je naznanil že vojnemu ško progo in postajo; oc.
naših letalcev so se do se treh vrnili vsi srečno pn na avstrijska tla.
Odstop ogrskega minis t.
predsednika. London, Anglija, 10. api
Iz Budimpeše se semkaj j.
da namerava ogrski mili
predsednik grof Tisza ods
in avstrijski zunanji ministe
ron Burian. Vzrok tega odsto;
pripisuje dejstvu, ker se
Tisza ne strinja ' z namera^
■v	, ... . ...	„ .idejo Nemčije, da naj bi že se
črti pridobili zopet 2 nune sovraz- k .__•,. . , .	...
. .. ^	stopili centralni zavezniki v cai
nega ozemha, kajti ta vas se na-L. •• . . , . ,
'sko unijo: i)i i tem bi bila narav
haja sedaj v nemških rokah.
(Ogrska zelo oškodovana.
Bethineourt je oddaljen samo se 10 milj severozapadno od Verdu-	Jubilej Hindenburg-a.
na. Da so Nemci dosegli zopet Berlin, Nemčija, 8. aprila. -tako velik uspeh, se je zahvaliti i Včera j je minulo ravno 50 let, od junaškemu nastopu težke artileri kar služi feldmaršal von Hinden-je, ki je obstreljevala to vas iz 7 burg pri nemški armadi. Povodom milj oddaljenih postojank Avail-1 jubileja je dobil slavljenec števil-courta in Cumiersa blizu znanega no čestitk, od nemškega cesarja pa hriba Mort Homme.	j veliko portretno sliko.
Pri zavzetju Bethincourta so
imeli Nemci velikanske izgube. Sodi se ,da je padlo do 40.000 mož skupaj, ker so Francozi nanje uspešno streljali s svojimi strojnimi puškami.
Skupne izgube Nemcev.
London, Anglija, 10. aprila. — Tukajšnje časopisje poroča, da znašajo skupne izgube Nemcev do vsled enakega konea marca 2,730.917 mož, od teh letno ječo. •>} je bilo 681.437 ubitih; ostali so pa.	__ i
ranjeni in pogrešani.
Obsojene vohunke.
Amsterdam, Nizomesko, 10. apr.
— List "Echo Beige" poroča, da je bila te dni od nemškega vojnega sodišča na smrt obsojena in ustreljena gdč. Gabrijela Petit, rodom iz Belgije, ker se ji je dokazalo vohunstvo. Tri njene druge prijateljice sp bile pa obsojene prestopka v več-
Linčali zamorca.	Veliko naročilo bakra.
Lawton, Okla., K), aprila. Sino- New York, N. Y., 10. aprila.
či je napala kakih 200 mož bro- lz zanesljivih trgovskih krogov ječa oborožena množica ljudstva se poroča, da namerava angleška Comanche okrajno ječo. kjer se vlada v kratkem naročiti v Zedi-je nahajal aretirani zamorec Kari njenih državah od 200,000.000 do Dudley vsled umora policista Ja-1300,000.000 ton bakra pod ugod-mes Havesa.	niini kupnimi pogoji. Naročilo
Razjarjena množica je iiajprvo; bodo izvršile sledeče tri družbe: na dvorišču kaznilnice ustrelila Amer. Smelt. A: Refining Co.; The
m
Dudieya; zatem so nesrečnikovo: t • Metals Selling Co. truplo privezali k nekem avtomo- Calumet & Hecla Mining Co.
znana Do-
bilu od zadaj in truplo tako vozili po mestnih ulicah. Policija si sedaj prizadeva na vse načine, da bi dobila v. pest lastnika onega avtomobila, kar se ji pa še ni posrečilo.
Država Colo, za Roosevelta.
Denver, Colo., 10. aprila. Iz glavnega stana republikancev se poroča, da bodo zastopniki te stranke na bližajoči se narodni republ. konvenciji v Chicagu volili bivšega preds. Theodore Roosevelta pri predsedniški nominaciji. Tozadevne delegate se bode izvolilo meseca maja.
Nesreča v rudotopilnici.
Pittsburgh, Pa., 8. aprila. V že-lezolivarni tvrdke Jones & Laugh-lin Steel Co. v Aliquippi blizu Woodlawna se je danes po nesreči nagnila priprava, v kateri se je nahajalo 25 ton raztopljenega jekla. Pri tem je bilo troje oseb do smrti opečenih, 9 pa nevarno o-•žganih.
Reka narašča.
sedaj še ni nobena inozemska država naročila tukaj v Ameriki tako veliko množino bakra naenkrat skupaj.
Novi serum.
Baltimore, Md., 10. aprila. Neki profesor tukajšnje John Hopkin-sove bolnišnice je iznašel posebne vrste serum za uporabo pri zadušenih iu utopljencih. Pri poiz-kušnjah se je ubrizgalo že mrtvemu utopljencu nekaj tega seruma v žile, da se je pospešilo zopet-no delovanje krvi v srcu. Na način se nesrečnika lahko toliko časa drži pri življenju, dokler se mu s posebnim aparatom ne izsr-ka vode iz njegovih pljuč, da lahko popolnoma okreva.
Iz rudarskega sveta.
Iz strokovnega lista "The Mining and Engencering World" posnemamo, da so prvo četrtletje 1916 izplačale 103 razne rudarske družbe svojim uslužbencem $36,-254.017, poleg tega se je pa izpla-| čalo delničarjem družb posebej še
$21,115.138 dividend za ta cas. Dubuque, Ia., 10. aprila. Vsled | iJflllsko let() se je izplačalo v tem
času rudarjem v Zedinjenih državah za $12,000.000 manj, prcdlan-
deževja in južnega vremena je pričela reka Mississippi v tej okolici rapidno naraščati tako, da je skim pa ZH $13,000,000. stopila dosedaj že 16 čevljev čez svojo normalno višino. Stanovalci mesta La Crosse, Wis., so vsled tega najbolj ogroženi, ker je vo-
Domoljubni prostovoljci. Junction City, Kans., 10. aprila.
_____f ___ f_ V športnih krogih dobro znani
da poplavila že veliko tamošnjega bogataš Dr. F. W. O'Donnell je ozemlja. Vlada je izdala danes na izbral med svojimi prijatelji in v-se poziv, naj bežijo v bolj hribo- drugimi domačini države Kansas vite kraje na varno.	1000 prostovoljcev konjenikov, s
Dansko mobilizira.
mm r* • -r. i London, Anglija, 10. aprila. — Pred veliko bitko na Goriškem. | Tukajšnjemu Reuterjevemu časni-
London, Anglija, 10. aprila. — .'karskemu izvestju se poroča, da se
Tukaj se sodi, da se pripravlja je v danskem parlamentu sprejelo
Avstrija na veliko bitko pred Go-j predlogo za odpoklic letnika 1917
rico, do katere mora priti že v ne-1 |Kxi orožje. Danska vlada je to
kaj dneh. Ker je vreme sedaj ukrenila v svrho večje varnosti
skrajno neugodno na ruski in ru- j dežele v sedanjem kritičnem času.
munski fronti vsled tajajočega se	_
snega, se bode odpokliealo števil-1 _ ,	.
v '	. . p ... i Izg-ube v sedanji vojni.
ne čete iz one strani na Goriško.	°	j j
Tem četam se bode skoraj gotovo I V angleški perski zbornici je pridružila tudi Nemčija, tako, da rekel lord Lorebum: "Izgube na se namerava uprizoriti skupen ljudeh v sedanji vojni, ki se ceni-vpad proti italijanski fronti. Nem- j jo na 15,000.000 mrtvih in poško-ei imajo baje že izdelane načrte, dovanih, stroški za vojno, ki zna-da bi prodrli v dolini reke Po v šajo mnogo tisočev miljonov, bodo Severno Italijo. Avstrijci bodo pa vso civilizacijo premenili. Če se
poskusili svojo srečo ob Soči.
bo vojna brez konca nadaljevala,
Veliko skrbi dela Italijanom bodo sledile revolucije in anarhi-misel, če ne bodo zamogli vzdržati je. Veliki deli na kontinentu se albanskega mesta Avlone v Ja- bodo premenili v pustinje, kjer dranskem morju, ker jih Avstrij-j bodo živeli samo starčki, ženske ci vedno bolj in bolj ogrožajo. 1 in otroci. — Lord Courtney je rc-Kakor se čuje, je odredila tudi ;kel: Vojna znižuje nivo civiliza-Italija vse potrebno za spomlad-
no ofenzivo. Vto svrho je odpoklicanih zopet \rčje število vojakov novincev, tako se dela tudi s podvojeno s:!o po vseh municijskih tvornicah, da se bode zamogla Italija postaviti sovražniku v bran.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 10. aprila. — \ Vsled bolj ugodnega vremena na Južnem Tirolskem in Goriškem so se pričeli zadnje dni ponvni artilerijski spopadi s sovražnikom. Da se bode zamoglo odbijati napade Italijanov, se dela vsestransko za ojačenje naše vojne sile ob soški
cije, provzroča soeijalno nazadovanje in zmanjšuje osebno svobodo državljanov.
Obsodbe na južnem Tirolskem
"Innsbrueker Nachriditen" poročajo : Domobransko vojno sodišče na južnem Tirolskem je ket nagli sod 3. decembra 1915 obsodilo na smrt z ustrelitvijo gostil-ničarko Lodovico Tait v Nomi, ker je namenoma pustila viseti v javni gostilni tako poškodovano sliko cesarja, da sc more to smatrati le kot simbol umora in sc je tako pregrešila proti spoštovanju nasproti cesarju. Lodovica Tait jc
fronti. Italijani nameravajo nam- bila pomiloščena v petletno težko reč s 1. majem letos zopet z združenimi močmi napasti Gorico, saj je bilo tako sklenjeno na zadnji vojni konferenci zaveznikov v Parizu.
Včeraj se je vršili pri Mrzlem vrhu hud boj med našimi in italijanskim četami; konečno je bila zmaga na naši strani, ker so se morale umakniti iz svojih pozicij. Pri tem spopadu so Italijani izgubili več mož; 43 ujetnikov je padlo pa nam v roke.
Na tirolski strani, zapadno od Rive je včeraj italijansko topništvo tudi obstreljevalo naše postojanke, a brez uspeha. Pri Roehetti je moral celo neki sovražni oddelek vojaštva bežati iz svojih za-kopov.
Pri Časari n San Georgio Dino-garo je oddelek naše zračne flo-
jeco. — Dalje je bil obsojen v sedemletno poostreno ječo po domobranskem vojnim sodišču c. in kr. najvišjega poveljstva kot naglega sodišča rea^ec Ezio Micheloni iz Tridcnta, ker je poizkušal z dopisnico zapeljati nekega enoletnega prostovoljca, naj pobegne.
Bolgarski kralj Ferdinand in katoliška cerkev.
C. kr. koresp. urad poroča: Ker je sv. oče kralju Ferdinandu bolgarskemu odpustil in se je kralj v marcu 1915. spravil s sveto stoli-co in katoliško cerkvijo, je sprejela tudi Nj. Visokost vojvodinja Parma obisk Nj. Veličanstva v gradu Schwartzau. S tem se je N. V. kralj Ferdinand spravil tudi s kralj. Visokostjo gospo vojvodili j o Parsko.
„ » W

Dopisi in društvene vesti.
I z urada tajnika društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chicago, El.
S tem naznanjeni vsem članom našega društva, da sem se tekoči teden preselil na 2057 West 22nd Place (vogal Hoyne Ave.) vsled česar prosim da naj se člani gorinavedenega društva, tako tudi tajniki drugih krajevnih društev naše Jednote obračajo pismeno na gornji moj novi naslov v društvenih zadevah.
Sobratski pozdrav
Math. Grill, I. tajnik, 2057 W. 22nd Place, Chicago, 111
NAZNANILO.
Društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S.
K. J. Joliet, BI.
S tem se naznanja, da bodemo i-meli skupno spoved v soboto dne 15. aprila t. 1. in skupno sv. obhajilo na Cvetno nedeljo.
Želeti bi bilo, da se člani tega polnoštevilno udeleže, čim več nas bode, tem večji vpliv bode za društvo.
Pozdravljeni vsi člani in članice K. S. K. J.
J. N. Pasdertz, pred.
t. je
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 3 K. S. K. J. Joliet, Dl. -
S tem se uradno naznanja, da se je sklenilo na seji dne 19. marca 1. da bo imelo naše društvo svo-■ikupno obhajilo na cvetno nedeljo, to je dne 16. aprila t. 1.
Vsled tega so vsi člani gorinavedenega društva vabljeni in naprošeni, da opravijo spoved že v soboto zvečer, to je dne 15. aprila in v nedeljo zjutraj ob pol osmi uri naj se zberejo v stari šoli, da skupno odkorakamo v cerkev k osmi sv. maši v svrho vdeležitve sv. obhajila. Kateri izmed naših članov bi se pa slučajno ne mogel ta dan udeležiti iz kakega posebnega vzroka, naj opavi svoje verske dolžnosti kadar ima priložnost, ker vsak član (ica) mora o-praviti svojo velikonočno dolžnost, saj tako zahtevajo naša društvena in Jednotina prafvila, v nasprotnem slučaju, se bo ravnalo ž njim strogo po .pravilih.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. ter vesele in s'rečne bližajoče se velikonočne praznike!
Mathew Buchar, tajnik.
v otroški oddelek, ker bode Vam in otrokom v korist ker nihče ne ve ne ure ne dneva svoje smrti: smrt se pri izbiranju nič ne ozira; jemlje vse, — staro in mlado.
Kakor povsod, vidite cenj. sestre lahko tudi v naši naselbini dokaze te resnice, ker je nam pred nekaj dnevi smrt ugrabila ljubljeno in dobro našo članico Nežo Lenček in članico J. S. K. J. Po-kojnica je bila več let naša druš tvena blagajničarka. Do zadnjih dveh let je bila vedno krepka, nakar se je lotila bolezen, kateri je morala podleči v 56. letu svoje dobe. Ranjka je bila rojena v Rakeku na Notranjskem. Tu zapušča moža, sina in tri omožene hčere. Bila je skrbna in ljubeča mati svojim otrokom in vsem priljubljena v naši naselbini; to je pokazal njen lepi pogreb. Članice našega društva so jo polnoštevilno spremile k večnemu počitku tako tudi članice društva J. S. K. J. z svojo zastavo. Pokojnica je dobila v zadnji pozdrav mnogo vencev in cvetlic in prijateljev in znancev. — Naj počiva v miru in večna luč ji naj sveti!
Kakor razvfdno v pravilih našega društva, mora plačati vsaka članica $1.00 za pogrebne stroške. Storite torej cenj. sosestre svojo dolžnost, da bo šlo vse v lepem redu, kakor do sedaj.
Končno žplim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele in zadovoljne velikonočne praznike.
Sosestrski pozdrav
Vida Kumše, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Janeza Krst-nika št. 60 K. S. K. J., Wenona, B..
S tem naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da je naš večletni član Martin Pirman nenadoma preminul, zadet od mr-tvouda.
Pokojnik je bil vstanovnik na šega društva, ter je opravljal več let zvesto in pošteno uradniško službo zastopnika pri društvu. O-hranimo mu blag spomin. Naj \ miru počiva!
Zaeno naznanjam članstvu na šega društva, da si je izvolilo dru štvo na zadnji mesečni seji nove ga zastopnika in sicer sobr. Karo! Brunski-ja.
Sobratski pozdrav
Frank Bezovšek, tajnik.
Iz urada društva sv. Barbare št.
97 K. S. K. J., Mt. Olive, Lil.
S tem naznanjam članom našega društva in raznim krajevnim društvom K. S. K. J. da je bila dne 30. marca izžrebana št. 77 kot dobitek za uro kar se je v korist društv. blagajne izigralo. Prav lepa hvala v imenu celega našega društva vsem onim društvom, ki so kupili in vzeli kaj tiketov. Skušali jim bomo to naklonjenost vrniti pri slični priliki. -
Dalje opominjam in prosim vse člane našega društva, da naj se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. Tako tudi prosim vse one člane, ki še dosedaj niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da to kmalu storijo; to velja osobito za one, ki so na potnih listih, ali izven društvenega sedeža.
S sobratskim pozdravom
Anton, Muič, I. tajnik.
NAZNANILO
društva Marija Čistega Spočetja št. 85 K. S. K. J., Lorain, O.
S tem prosim vse članice gorinavedenega društva, da se prihodnje seje polnoštevilno udeležite. Pridite in vpišite svoje otroke
Iz urada društva sv. Ane štev. 156 K. S. K. J., Chisholm, Minn.
Naznanja se, da je naše društvo pri seji dne 2. aprila z veseljem odobrilo otroški oddelek, in pri prihodnji seji 7. maja bomo začele zapisovanjem otrok. —
Naše društvo je imelo 25. marca skupno spoved in sv. obhajilo; tiste članice, katere niso takrat o-pravile svoje dolžnosti, se opominjajo, da to store, ker pri seji 7 maja se bodo spovedni listki zahtevali, da se potem skupno otl-pošlejo na duhovnega vodjo Jed note. Zatorej prosim, da se vse članice polnoštevilno udeležite prihodnje seje in vsaka naj prinese spovedni listek s seboj. Naše društvo in Jednota sta katoliška in kot članice istih moramo opraviti svoje verske dolžnosti.
Naše društvo v drugem letu svo jega delovanja lepo napreduje, a članstvu in z blagajno. V prošlih 2 mesecih smo 19 novih članic sprejele. Drage sosestre! Potrudimo se, in vsaka naj pripelje po eno novo kandidatin;o do juni ja meseca, potem nam je zagotovljeno I. darilo od naše slavne Jednote. Chisholinska naselbina je velika in drage Slovenke! le pridružite se nam in pod zastavo K S. K. J.
Lepi pozdrav našem članicam in celemu članstvu K. S. K. J.
Katarina Štauduhar,
tajnica.
Enumclaw, Wash.
Cenj. sobrat urednik:
Naše društvo Jezus Dobri Pastir št. 32 K.S. K. J. Enumclaw, Wash, je imelo svojo velikonočno spoved 24. in 25. marca v Krainu, AVash. Prišel je spovedovat slo venski župnik iz Tacome, Wash. Rev. A. Mlinar. V imenu društva in vseh ostalih slovenskih vernikov iz naše naselbine se mu torej na tem mestu iskreno zahvaljujem za njegov trud.
Vsak tu bivajoči član našega društva je imel te dni dovolj priložnosti, da je lahko opravil svojo versko dolžnost. Vsi oni člani na šega društva ki ne živijo tukaj.in še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, naj gledajo na to, da jo opravijo pravočasno, da ne bodo imeli potem nobene sitnosti, — zakaj če ne, — se-^bo-^avnalo ž njimi po pravilih Jednote.
Z bratskim pozdravom
Joseph Malneritch, ta j.
GLASILO K. S. t. JBDMOTR— 3f APBILA1916.
e^SMBBŽS——» .....i	■ m
imelo društvo tretjo nedeljo dne 16. aprila vajo v Mat. Sianatovi dvorani, in sicer ob devetih do-poludne. Vsak član naj prinese tudi sabljo s seboj. Seja za mesec april bode ravno isto nedeljo popoludne. Člane uljudno vabim in prosim, da se v polnem številu vdeleže te seje, ker se bode sklenilo, kdaj bode društvo imelo spoved.
S pozdravom
Ignacij Grom, tajnik.
Wiilard, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: —
Ravno sedaj, ko* se zopet pom lad odpira, se vršijo širom nase nove domovine različne volitve; tako je bilo tudi tu pri nas na Willardu dne 25. marca, ko smo imeli volitev za nominacijo za mestni odbor. Ta dan se nam je vse dobro obneslo, ker so bili pri teh primarnih volitvah izvoljeni sledeči rojaki: rojak Ignac Čes nik, županom; Josip Pekolj, pr vim podžupanom in rojak Frank Francelj pa II. podžupanom. Le žal, da se je na dan glavne volitve dne 4. aprila obrnilo vse drugače, da je naš slovenski kandidat propadel.
Res obžalovanja vredni Sloven ci, ker ste sami vtihotapili drugo-rodca na županski stol, ter volili zoper svojega rojaka Ignac Česni-ka. Gotovo nam Slovencem v Willardu in Gormansu to ne dela ča sti; žal le, da je prišlo med nami tako daleč edinole vsled ostudne nevoščljivosti in zavisti do svojih lastnih domačinov in sobratov. Ali ni bilo to nespametno, metati samemu sebi pesek v oči? Vendar nas je tukaj večina Slovencev in nas bo vladal dmgorodec? Največja slovenska furmeryka naselbina v Ameriki pa nima svojega domačina za župana? Dragi mi rojaki ! Dokler bomo tako sami sebi nasprotovali, ne bomo dospeli do nikakega napredka; naš obstanek )o na taki podlagi kakor kako tr-llo drevo, da bomo živeli v oblasti vetrov in drugorodcev. Resnično Vam povem, da Vam bode že danes leto žal, čemu ste poslušali onih par priliznjencev, ki so dajali vam navodila ter nasvete, koga druzega da bi bilo dobro? voliti namesto Slovenca. Takega svetovalca je treba naravnost v o-či pogledati in boste takoj spoznali kako da misli. Takim ljudem, ki gledajo človeka samo pod noge ni dosti verjeti. To naj zadostuje za sedaj.
Iskreni pozdrav vsem Čitateljem tega lista in članom K. S. K. J.
Willardčan.
JAVNA ZAHVALA.
S tem se iskreno zahvaljujem si. Kranjsko- Slov. Katol. Jednoti ker mi je pošteno izplačala znesek $50. —■ operacijske podpore; ali poškodnine. Zaeno se dalje zahvaljujem br. Ivanu Petku, ki me je nagovoril, da naj pristopim k tej podporni organizaciji, ki nam daje prvo pomoč v neprilikah in nesrečah.
S tem opominjam in svetujem vsem Slovencem ter Hrvatom širom Amerike, ki še morda niste pri nobeni podporni organizaciji, da stopite pod okrilje naše si. K. S. K. J. — Jaz sani bil že dvakrat operiran in sem dobil vedno tozadevno podporo pošteno izplačano. Pristopajte sedaj, dokler je še prilika in dokler ste še zdravi; ker nihče ne zna, kedaj ga lahko nesreča zadene ? Dokler ste zdravi in če ka j premorete imate vedno dosti prijateljev, vsakdo vas pozna; — ko pa potrka nesreča na vaša vrata, se pa ljudje radi za vas ne brigajo, če niste član kakega podpornega društva.
Zahvaljujem se dalje cen. bratom društva sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J. Chicago 111, ker mi je to društvo tudi za časa moje bolezni stalo na strani, da so me čla^-ni obiskovali in sem dobil po $6 — podpore na teden pošteno izplačane. Bog Vam vsem skupaj povrni in plačaj!
Želeč vsemu članstvu naše K. S. K. J. zdravje, srečo in napredek, ostajam
s sobratskini pozdravom
Math Renko, član dr. sv Alojzija štev. 47 Chicago, 111. Chicago, 111. dne 4. aprila 1916.
Prostovoljni redarji v Londonu.
Velik del londonskih policajev je šel v vojno in nadomeščajo jih gospodje iz najodličnejših krogov. Seveda niso izvezbani in zgodi se jim marsikaka nerodnost pa tudi neprijetnost. Tako opravlja redarsko službo tudi eden glavnih tajnikov ministra zunanjih del. Ko je nekje ponoči brodil po za-temnelih ulicah in ga je začel prevzemati spanec, se je naslonil v kot nekih hišnih vrat in je malo zadremal. Naenkrat ga je pobu-dil šum. Zagledal je tri vlomilce, ki so odpirali vrata vnekega juve-lirja prodajalno. Ministrski tajnik je bil pogumen, a nepreviden. Planil je nad vlomilce in jih hotel prijeti. Toda eden ga je udaril s pestjo po obrazu in tudi druga dva sta ga začela pretepati. Ministrski tajnik se jim je iztrgal iz rok in je hitel po pomoč, ako se je vrnil, so bili vlomilci že pokradli, kar so mogli doseči in so ušli. — Drug prostovoljen redar, neki bankir, je imel nalogo stražiti okraj, kjer so same "Lots" imenovane hiše, v katerih prebiva navadno le ena rodbina. Bankir — redar je pozno ponoči zagledal človeka, ki je poskusil v neki taki hiši odpreti vrata in ker se mu to ni posrečilo, je razbil šipo pritličnega okna in poskusil se pri oknu splaziti v hišo. Bankir-redar je planil nanj in ga
Sitiešnlce.
Neizkušen zdravnik.
Prvič pri bolniku: "Vi nimate nikake nevarne notranje bolezai, samo malo preveč nervozni ste, to je vse. t- Vstanite in idite na prosto; svež zrak Vas bo okrepčal, — pa pozabite vse druge težave!"
Bolnik v postelji: "'Oprostite g. doktor, koliko časa pa že izvršujete svoj posel?"
— "Dve leti."
Bolnik jezno: "Jaz pa ležim v tej postelji neprestano že 8 let ker sem invalid, torej se nikakor ne morem po vašem nasvetu ravnati." _
Posledice skoposti.
Potovalni zastopnik neke velike trgovine pripoveduje sledečo zanimivo vest o izredni skoposti nekega hotelirja na zapadu:
Lastnik hotela N. N. v N. je čudak prve vrste. Razne stvari in malenkosti v hotelu ima vedno varno pod ključem, ali zaprte tako, da ne morejo gostje rabiti zastonj ne časnikov, ne črnila, ne peres, ne mila itd. Za vse je treba nekaj plačati.
Nekega dne prinese poštni sel
brzojavko v dotični hotel ter jo prijel ter ga gnal na stražnico. 'O, izroči lastniku v roke. Deček je gospod Pembertou' se je začudil pred svojim odhodom pogledal policijski uradnik videč aretovan- na veliko stensko uro, ki je viseča, "kaj vi da ste postali vlomi- la P°le2 gospodarja. — lec." — "Kaj še! Ključ sem doma j Tudi to ni bil» P° xoli[ lastni-pozabil, pa sem hotel skozi okno v
svojo hišo, a ta gospod redar me še poslušati ni hotel, nego me je kar vlekel na policijo.
ku hotela. Naslednji dan je je prilepil čez prednjo stran ure večji kos papirja s sledečim napisom: "Ta ura je samo gostom tega hotela na razpolago!"
WlHMtWIHIHiHfr*
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Waukegan, BI.
Cenjeni g. urednik:—
Z delom gre tukaj precej dobro. Dela se s polnim parom skoro po vseh tovarnah. Pri zadnjih volitvah, dne 4. t m., za Waukegan in North Chicago, so zmagali "suhi" in s prvim majem postaneta obe mesti suhi. Ali se bode zato kaj manj pilo ali še bolj, — to se bo že videlo.
Članom društva Vitezi sv. Jurija, naznanjam tem potom, da bo
Vsem sorodnikom, prijateljem naznanjam v svojem imenu in i-menu svojih otrok žalostno vest da je dne 28. marca Vsemogočni Stvarnik odpoklical k Sebi mojo dragoljubljeno želo
Veroniko Jurjevich
v najlepši dobi 27 let. Revica je dne 27. febr. t. 1. povila hčerkico, in mesec dni zatem je nas zapustila za vedno. Vsa zdravniška pomoč, — rešiti jo, — je bila zaman Za njo žalujemo neutolažljivi soprog in 4 mali otročiči; najstarejši star 7 let, najmlajši pa en me sec. Pokojnica zapušča tudi ^ Red Cliff, Colo., enega brata Lovrenc Kraševec in 3 sestre, Katarina, Franca in Ana, omožene tu v Jolietu.
Prerano umrla je bila članica društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. in društva sv. Družine št. 1, Joliet, 111., ktero ji je preskrbelo dostojen pogreb. Pogreb je imela v oskrbi naša dobrozna-na slovenska pogrebniška tvrdka Anton Nemanič in sin. Pogreb se je vršil v najlepšem redu, zakar se tej tvrdki lepo zahvaljujem.
Hvala tudi odborom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J., osobito pa našemu gl. Jednotine-mu tajniku sobr. Josip Zalarju, ker se trudi da rad revežem pomaga in gleda na to, da se posmrtni-na točno izplača.
Hvala konečno vsem onim, ki ste pokojnico spremili k večnemu počitku, tako tudi mojim sorodnikom in sestram pokojnice in drugim sorodnikom.
Bodi ohranjen nepozabni pokoj-nici blag spomin! R. I. P.!
Joliet, 1111, (111 Indiana St.), dne 4. aprila 1916. Žalujoči:
Nikolaj Jurjevič, soprog, Niko, Viljem, Štefan in Veronika, otroci.
OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1852.	PITTSBURGU«
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $13,00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem itfienu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU-
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST.
PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Lastno poslopje.	Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.
WMtflHltfiHMHiHiM
Mfffip
pgrSSs
^jiiWjM; cuRnrDrawwuB ^^tliU-M^MfifiaMEfiM.
DOfBrocrDCDTOB lggl!!<rm4 iir.r.-r^rrtr.tirai; jKrtUJi^ TBCCMCtiPCOOOr ~ Tfmfcjpnrcr
Kdor si hoče ogledati doli omenjeno zemljo, naj pride
dne 20. aprila t. 1. v Draper, Wis.,
ker se bode ta dan mudil ondi naš zastopnik Mr. Math Cesar

ield value!,
rv^x	m
t***.
•^■fS?
To je poročilo poljedelskega departmenta Zedinjenih držav o kmetijskih* pridelkih na kmetijah zgornjega dela države Wisconsin. Za primerno ceno od vsacega akra koruze, ovsa, pšenice, ječmena, rži, in sena, se je vzelo primero od North Dakote, South Dakote, Nebraske, Kansas, Oklahoma, in Texas.
In povprečna vrednost šest kratnega pridelka na vsacem akru v šestih zadnje imenovanih držav je bila $76.28. Za Wisconsin je pa vrednost šest kratnih pridelkov $105.17 ali za 38% višja kakor imenovanih šest držav. Najvišja vrednost od kateresibodi države je 20% nižja kakor naša cena za aker zemlje ktero vam nudimo v
Gorenjem Wisconsinu—Najboljši kraj za de!el|o v Ameriki.
Upper Wisconsin
r %"77ie Cloverlandof America "
Tract!

.o
•p
Sj
jmmmt
Mi vam prodamo to zemljo po zelo nizki ceni ali veliko cenejše, kakor bi plačali marši kje drugje, kjer so pridelki veliko manjši, torej mi vam naredimo nizko ceno in obljubimo našo gostoljubno pomoč za dobro ustanovitev na tem novem zemljišču in vas postaviti na pravo pot do bogastva in svobode.
Tukaj je podnebje ugodno za vse pridelke, ktere bo- < dete vi hoteit tukaj pridelovati tako da se vam ne bo potrebno na novo učiti kmetijstva. Šole, cerkve in dvorane i t. d. so tukaj blizu. Glavna železnica ^fr
Dobr) trgi in dobre
pelje čez sredino te zemlje, ceste.
Edw. Hines Farm Land Co. 1324AA Otis Bid*.. Chicago.
Pošljite nam ta kupon za pojasnilno knjigo
storite to takoj in boste dobili pojasnilo o kmetijah v zgornjem delu Wisconsina ter od zadovoljnih domov in dobre zemlje" s popolno informacijo od posestev z zemljevidom in slikami od posestnikov i t. d. in šte-
vilna pisma od zadovoljnih kupcev, kteri so jgr od nas kupili zemljo, ter pojasnilo od na-ših nizkih cen in lahkih odplačil. Torej Jp pošljite nam ta kupon takoj da toodet« f jme prejeli direktno informacijo še danes. f
Y Gosp.:—Pošljite mi vašo knjigo v pogledu zgornjega dela Wisconsin zemlje za deteljo, nizkih cen, lahkih odplačil i t. d.
M„S£&Edw. Hines Farm Lan d Co.
Pošta
Država
Ulica in št.
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
(Dalje).
"Če nočete nič govoriti," rečem jim, "bodem pa jaz govoril Le poslušajte me! Dobro veste, da so duhovniki poslanci Velikega Duha, ki naj oznanjuje vsem narodom voljo božjo, uče jih resnice ter odvračajo od hudega in na peljujejo k dobremu."
Vseh pet glavarjev z vso indijansko tolpo me je obdalo in radovedno poslušalo moje besede. Pol ure sem jim govoril v njih materinem jeziku in pojasnjeval, kako nespametno in nepremišljeno je njih rovarstvo zoper mogočni beli narod; kako velika hudo bija je pred Velikim Duhom ro parstvo in prelivanje krvi vnebo-vpijoči greh, kterega kaznuje najhujšimi časnimi šibami in potem z večno kaznijo. Prav z oče tovskim molovanjem sem jim živo razložil strašni konec njih nepre vidnega upora, če ostanejo trdovratni. Povedal sem jim, da gre nad nje več junaških vojakov in razdraženih belih. Obdali jih bodo in vse Indijance pomorili; še celo njih žene in otroke bodo poiskali in pokončali. Na to sem jim dal še ta dobri svet, naj obrnejo moje besede v svoje rešenje, naj gredo v Crowing, kjer se bodo poravnale nasprotne pritožbe in bodo sklenili ljubi mir.
Ljube divjake je ganil moj govor in jim pojasnil njih reč. Kar od vseh stranij so upili: E, e, Nose!" "Da, da, oče!" —Veliki glavar Haledaj mi je podal roko in rekel: "Oče, precej danes pridemo v Crowing in bomo naredili mir!" — V to so privolili tudi drugi glavarji.
Indijanci so prišli v Crowing in v dveh dneh je bila vsa pritožba poravnana. Vse se je nasproti odpustilo in mir je bil sklenjen. Divjaki so obljubili, da hočejo sprejeti krščansko in državljansko oliko; prosili so me, naj pridem v njih srenjo in ustanovim med njimi katoliški misijon. Obljubil sem jim, ako dobim kaj duhovnikov in drugih pripomočkov.
Tako tedaj se je po mojem prijaznem dogovoru in božji previdnosti odvrnilo med Oeipwe-Indi-janci preteče rovarstvo, kterega so se beli tolikanj bali, — in pa tako odvrnilo, da se nam ni bati nobene nevarnosti več. Moram pa k sklepu pristaviti na svoje srčno veselje in ponos, da se niti jeden Indijancev iz mojih šestih misijo-nov naroda Očipwe ni udeležil ro-varstva. Vsi so bili le divji mali-kovalci ali pa pijanci iz protestantskih misijonov tega kraja.
Če tudi po severni Minnesoti do mujoči Indijanci Siuti niso iz moje misijonske pokrajine in ni rao ja naloga o njih poročati, naj jih vendar mimogrede nekoliko omenim. To pa zato, da bi se sodila njih divjaška grozovitost milej pri njih rovarski sili.
Ta divji indijanski narod je bil že 10 let pod vodstvom protestant skih, dobro plačanih misijonarjev, pa nima še čisto nič verske olike. Iz jednakih vzrokov in ob jednem času je izrojilo tudi tu rogovil-stvo. Radi tega so razgrajali s toliko divjaško silo proti belim, da se je sploh kričalo, vse naj se pokonča. Po več krajih so ropali in plenili. Zlasti pa so strašno divjali v nemškem mestu Novem U1-11111 ob Minnesoti; skoro vse prebivalce so pomorili in mesto požgali.
To pa je videti kot pravično strahovanje božje. Vsi mestni prebivalci so bili odpadniki od katoliške vere; nič niso hoteli slišati o veri in duhovniku. Svoje hiše novega mesta so zidali cerkveni zapovedi vkljub večinoma ob nedeljah. Ti nesramni bogatajci so lansko leto o sv. Rešnjem Telesu storili neznansko bogoskrunstvo in pohujšanje. Vodili so s cvetlicami, trakovi in venci ozalšanega vola v obhodu po mestu in ga na štirih postajah častili z godbo, plesom in nejeverskimi Drešernost-mi.Slednjič so ga kakor dar sežgali. Ni se torej čuditi, če so služili divji Siuti s svojo nezaslišano grozovitostjo za šibo božjo zaslužene kazni Novemu Ulmu, kakor so nekdaj nejeverski Rimljani služili za bič božji nad Jeruzalemom ob njegovem razdejanju. Ta svarilni zgled naj bi odprl nevernim kristjanom oči in srca k pokori; verne pa naj potrdi v strahu pred pravičnim sodnikom.
Hrabri general Sibley je precej šel nad Siute ter jih vjel z ženami in otroci. Izmed njih so bili iz-
ločeni rovarji; tri sto mož so odpeljali v trdnjavo Rihlej in bili so na smrt obsojeni. Najhujših 38 je bilo lanskega leta 26. grudna obešenih. Tri in trideset od teh je g Ravo spreobrnil in krstil. Drugi pričakujejo jednake osode. Drugih 1500 je v trdnjavi Snelling za prtih. Te uboge tihe divjaške tapi-ce sem obiskal preteklo zimo z ge-neralvikarjem Ravo-jem. Nagovo ril sem jih s primernim ogovorom Mnoge matere so nama ponudile svoje otroke, noseče jih "štupo ramo," da naj jih krstiva; 14 sva jih krstila. Visokočastiti g. Ravo je ondi krstil že 175 otrok in bolnih ; več izmed teh se jih že v nebesih veseli svojega Stvarnika.
Ta stari, bolehni duhovni mi je rekel, da bi lahko vso trumo jetnikov v kratkem času pridobil mlad duhoven, ki bi zamogel biti vedno pri teh divjakih. Prosil sem tudi v Št. Pavlu generala Sibleja za te uboge zmotene Siute, da naj bi delali z njimi mirno, prizanesljivo in človeško. Prečastitemu g. škofu pa sem gorko priporočil, kako silno potrebno je oskrbeti nekaj misijonarjev za spreobrnjenje siuškega in očipvanskega rodu. rJ'oda od kod vzeti duhovnikov in jih oskrbeti, ker je škof sam tak revež, da zamore zmagovati komaj stroške svoje hiše in torej ne more vzdrževati duhovskega semenišča. Njegovih dvajset škofijskih duhovnikov mora oskrbovati 111 misijonov po deželi. Moral sem se žopet vrniti le z njegovim do-irosrčnim apostolskim blagoslovom k svojim ljubim Očipwanom, kjer me'Taka veliko več dela, kakor ga zamorem opravljati v svoji starosti. Oh, ko bi blagovolila previdnost božja vzbuditi preča-stite škofe, ki imajo obilo dobrih duhovnikov, da bi poslali s potrebnimi primočki nekaj gorečih misijonarjev v to ubogo škofijo sv. Pavla v Minnesoti. Koliko dobrega bi se zamoglo storiti v čast božjo in zveličan je človeštva!"
ne v svoji domovini dotlej, da do-sijonarjev. Nikar naj se ne zanaša bi iz svoje domovine stalnih mina nemške in francoske; ti niso sijonarjev. Nikar naj se me zanaša stanovitni, ker nimajo zmožnosti za jezike, kakor Slovani, njegovi rojaki. Iz istega lista je tudi raz vidno, kako zelo so ljubili in či slali Indijanci častljivega misijo narja. "Ves Crowing, odzdravlja pozdravila in močno koprni, zopet kaj slišati o Vas. Vašega godu dan, ko se je lesketala podoba Vašega patrona v altarju, bila je cerkev bolj polna, kakor kako nedeljo." List sklepa, naj nikar ne zapusti popred svoje Kranjske de žele, da dobi najmanj šest slovansko -govorečih duhovnikov.
V drugem listu dne 19. prosinca ponavlja Ges zopet svojo prošnjo, potem pa piše tako-le:
TRINAJSTO POGLAVJE.
Oče Pire na Kranjskem; poslovilno pismo kmetijske družbe;
novi misijonarji; popotovanje v Ameriko.
Kakor smo že videli, imel je 78-letni starček deset misijonskih postaj, štiri belih in šest velikih indijanskih. Njegov škof Tomaž Grace mu ni zamogel poslati pomočnika ; imel je za 111 farnih misijonskih postaj le dvajset duhovnikov v svoji neizmerno obširni škofiji. Pirčevi listi in vabila v njegov misijon so ostali glas vpijočega v puščavi!
Meseca januarija 1. 1864. pride častiti g. misijonar Pire nenadoma na Kranjsko. Da dobi novih močij za svoje misijone, prignalo je 781etnega starčka, pa še čvrstega in zdravega na duhu in telesu, v domovino. Bil je štiri tedne na potu do Ljubljane od svoje misijonske postaje v Crowingu. Prišel bi sicer v 21 dneh, pa ob nedeljah ni 'potoval; tudi se je nekoliko mudil v Monastiru in Pa-derbornu.
O tej priliki je obiskal sivi starček znane in priljubljene mu kraje svoje domovine. Po vseh krajih je ob prilikah tudi pridigoval; čestokrat po dvakrat, trikrat na dan. Od 22. do 27. januarja je bival v Ljubljani v samostanu ča-stitih očetov frančiškanov, kjer je tudi pridigoval prvo predpepelni-čno nedeljo. Od tod je šel v Kamnik, svoj rojstni kraj, in je tudi tam pridigoval; od tam pa za en teden v Podbrezje.
Ker zavoljo raznih ovir se ni zamogel odriniti v svoj misijon, obiskal je na Dolenjskem še svoje prijatelje in sošolce, častitega g. P. Čuden-a na Savi, kamor je prišel tudi drugi sošolec g. M. Kristan, župnik iz Vač. Tudi tukaj je drugi-dan množici, ki se je zbrala v prav obilnem številu, živo razlagal namen človeka na zemlji. Neizrečeno je bil vesel apostol Indijancev med svojima tovarišema iz mladeniške dobe. — Tudi v Trst je bil šel pogledat in pozdravit posebno dolbrotnico misijonov, gospo Pepel. Med potjo se je mudil na Vrhniki, kjer je v nedeljo kar trikrat pridigoval.
Med svojim bivanjem na Kranjskem je dobil g. misijonar Pire dva lista iz Amerike od svojega namestnika g. Jožefa Antona Ge-sa, ki je jako laskavo govori o Slovencih in Slovanih sploh. Prosi ga, naj se g. misijonar pač nikar ne prenagli, marveč naj osta-
svojem zadnjem listu sem bil pozabil pristaviti, da je razlijal mesec v god nedolžnih otročičev si-janje v podobi monštrance. To sem razlagal za dober predpomen, da bodete potrpežljivo vstrpeli v svoji deželi dotlej, da imate iz svoje lastne dežele najmanj šest duhovnikov skupaj, s kterimi bodete zamogli svoji duhovski oblasti izročene Indijance oskrbeti.. Vse, vse poprašuje po Vas v Belle Prairie, kakor tudi tukaj ob ne del j ah vse poizveduje o Vas. Vsi mi naročajo pozdravila do Vas, ljudje se močno vesele, ker priča kujejo, da pripeljete prav veliko duhovnikov s seboj."
Res se je čuditi krepki delavnosti čast. g. misijonarja v toliki starosti. Koder je hodil po deželi, pridigoval je, in še nedeljo pred odhodom trikrat v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Naj omenim tu še veselja in odlikovanja, ki ga je za dobe biva nja v Ljubljani napravila "Kmetijska družba" tolikanj zaslužne-mu rojaku in misijonarju. Odboi te družbe mu je namreč izročil prelepo pismo (diplomo), v kateri naznanja srčno zahvalo za vse, kar je g, Pire storil za našo deželo. Tako-le se glasi: Prečastitemu gosp. Francu Pircu:
mnogozaslužnemu misijonarju v severni Ameriki. Slavni gospod!
Prihod Vaš v domovino našo, ki Vas še zmiraj kot svojega dobrotnika v hvaležnem srcu nosi, naklada Kmetijski družbi dolžnost, ne le, da svoje veselje naznanuje da Vas je po toliko težavnih opra vilih v vinogradu Gospodovem \ daljni Ameriki previdnost božja po preteku 28 let krepke in zdrave na Vaš dom pripeljala, temveč da Vam svoj srčno hvalo razodeva za trud Vaš, s kterim ste pred 40 leti takorekoč stvariiec umne sad-jereje na Kranjskem postali.
Slavni gospod! Seme, ki ste ga sejali pred odhodom Svojim od nas, rodilo je toliko bogat sad, da ponosno moremo reči, da Krajna ni več zadnja dežela v veliki naši Avstriji. Priča tega so nam bile sadne razstave, ki smo jih trikral videli v Ljubljani.
To je najbolj Vaše delo; zakaj Vi ste bili prvi, ki ste z besedo in dejanjem položili podslombo temu razdelku kmetijskemu, ki pospešuje materijalni blagor domovine naše, Ko se tedaj Vašega prihoda Kmetijska družba poslužuje, da Vam razodeva iskreno hvaležnost v imenu cele dežele za veliko dobroto, ki ste jej jo skazali v povz-digi sadjereje, Vam izročuje Vašega "Vrtnarja" že v tretjem natisu,* ki naj Vam bode spomin, da ime "Pire" je z zlatimi pismen-kami zapisano v zgodovino ne le kranjske, temveč vse slovenske zemlje. Sprejmite blagovoljno ta spomenik!
Mili Bog pa naj Vas srečno vodi in varuje po vseh Vaših potih, pa Vas zopet pripelje v domovino Vašo, domovino našo, kedar končate svoj veliki poklic na tujem svetu!
Odbor C. k. Kmetijske družbe v Ljubljani, 28. januarja 1864. Fidelis Terpinc, s. r., predsednik.
Dr. Janes Bleiweiss, s. r.
tajnik.
Ljubljenec Indijancev je dosegel tudi svoj glavni namen, ki ga je pripeljal v domovino. Nabral je lepo število nadepolnih misijonarjev po Slovenskem. Pridružili so se mu iz Ljubljanske škofije čast. g. Jože Buh in trije bogo-slovci: Janez Žužek, Nace Toma-zin in Jakop Trobec, iz Goriške nadškofije Alojzij Plut, Janez Tomaževič, Jakop Erlah in Ivan Velikonja. Več teh visokočast. gospodov še za te dobe dela marljivo V vinogradu Gospodovem
med, Indijanci v razširjenje sv. cerkve in na slavo svoji domovini, ki sme biti ponosna na tako vrle sinove. Blagi dobrotniki so darovali tudi raznih rečij in potrebščin za misijone in stavbo cerkev.
Sredi meseca marca 1864 je odrinil častljivi starček iz Ljublja ne s svojimi novimi tovariši in je dnim mladen^em z Dolenjskega proti Dunaju. Tu se g. misijonar loči od družbe ter hiti v Monako-vo in Lions iskat misijonskih pripomočkov. Na Dunaju je dobil od Leopoldineke družbe 3000 gld., v Monakovem pa 1000 gld. podpore. Ni pa bil tako srečen na Francoskem. j Na Dunaju se pridružita še dva bogoslovca iz Gradca in dijak iz Linca. Zadnje dni sušca dospo bodoči misijonarji srečno v Havre na Francoskem, kjer jih je čakal g. Pire. Ni bilo več dobiti parobroda. Le g. Pire dobi še prostor na parobrodu in se odpelje z njim dne 4. aprila zvečer in dospe 25. zdrav v Št. Pavel. Drugi so dobili barko "Merkur i j", ki je odrinila dne 10. aprila na široko morje. V Havru se jim pridruži še nenadoma bogoslovec iz Gradca. Blagajnik družbe g. A. Plut ni imel več toliko v blagajnici, da bil bil zamogel preskrbeti vožni list omenjenemu gospodu. Odstopi mu svoj prostor, sam pa se vrne v Avstrijo, da dobi pri blagih dobrotnikih potrebnih pripomočkov. Drugih petnajst oseb se odpelje pod vodstvom g. Buh a v A-meriko; stopili so dne 19. maja zvečer na novi svet. Od tod so osmih dne prišli v Št. Pavel, Minil.,, kjer jih je čakal g. Pire in izročil škofu pad svojega potova nja v domovino. Bogoslovci 2. in 3. leta so ostali v Št. Pavlu, druge pa je škof poslal v Pennsylva-nijo v benediktinski samostan v St. Vincencij, da izvršč bogoslov-ske in druge vednosti.
(Dalje.)
Zdravstveno stanje v Trstu leta 1915.
Trst je štel v normalnem času 244.000 prebivalcev približno. Število prebivalstva je pričelo padati v III. in IV. trimestni leta 1914 najobčutnejše. Vzrok leži v tem, da se je izselilo veliko število ino-zemcev in bojazljivih in miru lju bečih meščanov v .glavnem pa veliki zaporedni vpoklici pod o rožje. Tako vidimo, da je štel Trst prvi semester 1915 le 190.-000, drugi semester 170.000, tretji semester pa le še 163.000 prebivalcev. V zadnjem trimestni 1915 se je izselilo okroglo 8000 prebivalcev, tako da šteje Trst s 1. januarjem 1916 le še okroglih 155.-000 prebivalcev — torej preko 27 odstotkov manj kot v normalnem času. Izselilo se je okroglo 60.000 tujih podanikov, ostanek pa odpade na vpoklicane, izseljenike in večji odstotek smrtnih slučajev.
Leta 1913. je v Trstu nmrlo 5125 oseb, leta 1914 pa 4813 o-seb, dočim jih je 1. 1915 umrlo 4962. Iz tega sledi, da v zadnjih dveh letih število prebivalstva v Trstu pada, absolutno število smrtnih slučajev pa raste.
Leta 1915 je umrlo v Trstu: I. trimester 1489, II. trimester 1116,
III. trimester 1161 in IV. trimester 1196 oseb.
V	normalnem času je bilo v
frstu 20 od tisoč smrtnih slučajev, ker so se zdravstvene razmere od leta 1889, v katerem je bilo
39 od tisoč smrtnih slučajev, razmere izboljšale. Vendar pa vidimo, da smo imeli v II. trimestru leta 1915 v Trstu že 29 od tisoč smrtnih slučajev. Največ oseb je pobrala pljučna bolezen. Vendar pa je bilo število smrtnih slučajev leta 1915 pri starčkih nad 60 let razmeroma višje v primeri z umiranjem dojencev kakor druga lota. Temu je krivo pomanjkanje zadostne tečne hrane. Razume 3e, da je smrt žela preko povprečno med revno rajo.
Rojstev je bilo v Trstu v mirnem času od 6000 do 6500 na leto. Leta 1915 se je rodilo 4200 duš, dasi se je pri danih razmerah pričakovalo okroglo 4800 rojstev. .
Prebivalstvo v Trstu se je torej znižalo za približno 27 odstotkov, rojstva za okroglo 30 odstotkov, smrtni slučaji pa so se zvišali na okroglo 1 odstotek.
V	splošnem smemo reči, da je zdravstveno stanje v Trstu leta 1915 bilo z ozirom na dane razmere zadovoljivo.
Novi minister za Hrvatsko.
Cesar je odslovil ministra za j Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo grofa Teodorja Pejacsevicha in grpfa Tisco od začasnega vodstva poslov ministrstva za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo in je imenoval višjega stoliškega predstojnika v Sremr in v mestu Zemun Snieriha pi. Hideghety za ministra brez portfelja za Hrvatsko, Sld ivonljo in Dalmacijo. Lastoroč-na tozadevna pisma objavi uradni ist v kratkem. Kakor znano, so grofa Pejaseevicha, ki je pred ojsko potoval v francoske topi j i-ce Vichy, Francozi vsled vojske internirali. Vrniti se ni mogel do-mot in prevzeti svoje posle, vsled česar se je moral zopet imenovati hrvaško-slavonsko - dalmatinski minister.

Domačija v Baldwin County.
Lep kraj za slovenske farmerje
Elberta, Baldwin County, leži v južno izhodnem voglu države Alabama.
Loga tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno v varnosti pred povodnjo. Zemlja je rodovitna in peščeno prevlečna z ilovico ležeča na gosto debeli ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda je tukaj mehka, čista in zdrava. Trgi so blizu te zemlje. Cerkve, šole, prodajalne, mlekarne, telefon, in farmarske organizacije, dobro družabno življenje, vse to je tukaj. Od tukaj se lahko pošljejo vsi pridelki kakor: koruzo, oves, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni trs, vsakovrstno sadje, in vrtne pridelke, živino in prašiče, kakor tudi perutnino, po železnici ali po vodi z ladjo, v severne kraje, ali jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero ima 30,000 prebivalcev, to lahko storite v enem dnevu. Tukaj raste vse, kar potrebujete. Tukaj je hladno poletu, pozimi je pa gorko. Le nekoliko akrdv je dovolj za vzdrževanje ene družine. — 40 akrov vam donaša pa že blagostanje s pridelki, kterl se lahko računajo od $75 do 3250 na aker. Na tej zemlji zrastejo trikratni pridelki v enem letu.
Jaz vam pošljem zastonj vsa nadaljša pojasnila, ter vam odgovorim na vsako vaše vprašanje.
Math. Cesar
Office: 912 Hartford Bldg. Stanovanje: 1900 W. 22. St., Chicago, m.

STUD DO JEDIL
V LEKARNAH
CENA $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil t Večkrat s« pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narara sama mh te vala, da amanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. OslaM*-ni prebavni živci n« morejo v«6 prsbavljati kot navadne in xate se vprsje t se ti več. To znaii, da potrebujejo pomeči, da zopet pričnejo svoje delovanje bres utrujenosti. Mi priporočam«
Trinerjevo Ameriško Prebavno Grenko Vino
Ta veleanana snies bode najprvo isčietila notranje prebavne dole, Jih
ejačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stad do jedil ee bede polafoma agubil in vi bost« top« t imeli	*
■LAST DO JEDI, OJAČEN ŽIVOT Df MOČ HA MZSUTL
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vine in spoznali bost« aaiudeni, la je celo koristne. Babit« ga tudi proti:
NEBBDNOSTI PO JEDI,
ZAPBTJU,
KISLO ALI OEJLNKO KO LOAN JE,
EIOANJE,
PLIN — UJED.	^
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriiko probavn« grenke vine rasa bode dale pomoč.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravile proti kaliju pri rekah. Morali bi najraje imeti Triner'« Cough Sedative, katero ne veebaje strapeadk snovi, kot morfin in klorofora. Babite proti kaliju, bronkitass, aagrljenja, bolečinam v grla i t. d. Cena 25e in 60«. Pe polti 35« im 60«.
ftzdelovatelj 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
tudi po končani sedanji vojni. Kdor bo še trden in krepak za de Jlo, bo skušal iti semkaj v "obljubljeno" deželo za kruhom, ker bode zunaj prevelika draginja in ža-
, . • v • , o.	- .r lostno življenje. Tu živeči ino-
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoli-
šk« Jednote v Združenih
_državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
I zemci bodo vzeli po vojni semkaj i še svoje družine, in sc bodo za : stalno tu udomačili, kar je vseka-I kor umestno in pravilno. Naša 110*
Naročnina*	- va domovina je prostrana in veli-
Za člane, na leto.............S0.60 ka; tu jc šc prostora za milijone
Za nečlane Za inozemstvo
.........$1.50
•Jl-00 in milijone prebivalcev. Na raz-
__________'nih vladnih zemljiščih je tu še dc-
OFFICIALORGAN	la in kruha
za milijone rok in ta-
ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN ko naseljence sprejema stric Sam
CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1951 West 22nd Place, Chicago, 111.
Phone: Canal 2487.
z odprtimi rokami.
Zvezni naselniški urad v Wash-ingtonu ima žal v tem oziru zelo težavno stališče, ker ne more kar po svojem ukazovati priseljencem: ti pojdeš tja, oni pa tja. Vsak novodošlec sili v oni kraj, kjer ima kakega sorodnika ali znanca. Naša vlada namerava v bodoče ukreniti, da se ne bodo i-
Subscription rate: For Members, per year........$0.<J
For Nonmembers ............$1.00 ;nozemci preveč naseljevali po ve-
For Foreign Countries....... .$1.50 likih mestih, kjer se morajo boriti
| za vsakdanji obstanek, kjer niso sanitarne razmere za ljudstvo tako ugodne kakor na deželi; iz
31
0 naseljevanju.
armada, ker pridobivamo na francoski meji zmago za zmago." Pri teh besedah se je kancelar v ime-nu svoje vlade zahvalil vsem nemškim vojakom osobito pa njih poveljnikom, ki tako uspešno branijo svojo domovino. — "Cast in priznanje tudi vsemu nemškemu ljudstvu ter njega zaveznikom, ker se tako vrlo drži v teh kritičnih časih.
Sovražnik nam je že lansko leto obljubil, da nas hoče ugonobiti z lakoto, — a mi pa še vedno živimo. Naš narod se je že privadil posledic angleške blokade; vsled tega se je privadil tudi zdržnosti v jedi osobito mesa, kakor leta 1870 Življenske razmere v Nemčiji se-
daj res niso lahke, osobito med revnimi sloji. Letina je bila 1. 1915 nad vse slaba, kaže se nam pa boljša za tekoče leto. Upam, da ne bomo tudi v prihodnje trpeli lakote in pomanjkanja, kakor ga nismo dosedaj. Sovražniki so za-pretili tudi našim ženam in otrokom s smrtjo, — z gladom, a ta nakana se jim srečila. Duh rej vedno vodi
bno, kadar ni takoj zdravniške pomoči pri rokah.
Kot samostojno bolezen so opisali darvico .šele Bretonneau, Vel-peau in Trousseau (1821—1826), in od tega časa so jo natačno ločili od drugih boleznij v sapniku in grlu. Toda že Aretej iz Kapado-cije, poleg Hipokrata izmed najboljših opazovalcev boleznij, ki je živel proti koncu prvega stoletja po Kr. v Rimu, poznal je menda davico, zakaj popisuje neko bolezen v grlu in sapniku, ki je prav slična daviei. Isto tako Galen, Ce-lij Avrelijan, Makrobij in Ecij. Iz srednjega veka nimamo dosti poročil razveh iz leta 1517. v letni zgodovini frančiškanov v Thannu Tu popisuje neki menih, da je "nastala neka neznana kuga med ljudmi: naredile so se na jeziku in v grlu smrdljive bele mrene s hudo mrzlico. L. 1576. je bila v Parizu grozna nalezljiva bolezen, na Španskem 1. 1581.—1613., pozneje v Napol ju, na Sicilji. V 18. stoletju se nahajajo že povsodi po
še zdrave kraje, od tod | katerem	«*»
le, poprej gre naprej v sapnik, m otrok se
zaduši v malo urah. Znamenja so tako očitna, da jih ni moči prezreti, ako pazimo le količkaj. Dihanje je težko, in ker je pot zadaj skozi nosnice zaprta, govon otrok "skozi nos" in ima vedno usta odprta.
Ako torej najdemo navedena znamenja, treba je takoj bolnega otroka od zdravih odstraniti. Ce zna otrok grgrati, naredi sd mu
mnogo govorilo in pisalo.
V najnovejšem času so namreč zdravniki našli neko novo sredstvo, k ate ix) po dosedanjih poročilih obeta uspešno pomoč zoper našo morilko. A kako so prišli do tega sredstva? — Po znanstvenem preiskovanju.
Dokazano je, da so bacili, ta najmanjša organska bitja, vzrok da vice. A bacili sami niso neposredno škodljivi, pač pa njihovi
toksini." Te
zna otroK grgruu, na.cu.	Lhrodki tako zvani "toksini." Te
tekočina iz jedne četrtine *nega™b a	^ y	da
špirita in treh četrtin vode^S tem£ '	fcep ysa
naj vsako četrt	^ sirupe,! a in ne more
ti pa ne sme na tla temveč samo	posameznih telesnih dc-
v posebno skledo, v katero naj sc	»
Odkar je izbruhnila s< svetovna vojna, je pričela Zedinjenih držav resno pre vati naselniško vprašanje, k nobeni drugi državi na cele
nem svetu se ni priseljevanje bode naša zvezna vlada po sedanji
vara. Prejšnja Poljska je bila pre
lit III SV l l II M	III	III I!>*-1 JI-miljt-	IM M It I lil nil /.VIV.IKI \ uma |»w	....... -	"	"	.	.	. , .	. . ,....... , •
. i .	i i	t -ii i ,in	Q„ Un nnščena	nemilosti ruskih	nolieii	vjema o v tem, da je daviea (ker določim	mora pa dati zdravnik, Ki
vsled te vojne	ako	na mah usta-	voj.ni ukrenila korake, da	se bo puscina	iieiiiuusu nmuu	i»«"h.ij j j . \	i i r
j , •.	j i- »•____•>_ J,	1.1.1,11 ,f .i* t* 111 \ oil <liffai>itiu in 07011 ,w. :	nnlrliDA /-O 10 O 11-
vilo, kakor baš priseljevanje v inozemsko ljudstvo podalo dalje v Zedinjcne države. Iz uradne stati- naše notranje in zapadne države >■ tike posnemamo, da je 1. 1913 do- j na "homesteade". V poslanski
skih agentov, ali činovnikov. Celo sama ruska duma je pripozna-la, da naj se činovnikov nič več
spelo semkaj 1,197,892 naseljen-1 zbornici že izdelujejo tozadevne ne pošilja v one kraje, kjer so cev; leta 1914 pa 1.218.4&0. Od zakone za olajšanje pri pridobitno. junija 1914 do .30. junija 1915 vi "homesteadov", za uvedbo dr-je pa došlo v Zcdinjene države 4jžavnih posredovalnic za delo, za krat manj inozemeev, ali samo povečanje "homesteadov" za u-326,700. Naj bode pri tem omenje- stanovitev farmerskih bank, šol no, da računa naša vlada vse u- za priseljence i. t. d. radne podatke za razne statistike Ako bodo Zedinjcne države rer vedno od 30. junija do 30. junija, to izpeljale, bodo storile nekaj ko
Dayiea nastane brez vidnega na- n0 preje Nemci, Avstrijci in Poljaki j lezljivega vzroka in se hitro ši- ()a sc /0 v z;>eetku smo omenili,
ki « nrestano vodo, a obkladke	• . , .	T	.
Ki s piestano	.	zboH za isto boleznijo. Legar, ko-
treba dobro izviti; cez obkladke	atflntinn kolera idr , • U TnL-n nttkl-id	zc, davica, skrlatica, koiera i«r. pa deva j suho ruto. lake obKiaa-	. «it^Binnv" doke men ai vsake pol ure. Otroku	nastanejo zaradi toksmoN . o K< n enjaj a saKt i	nrava sama pa ima v sebi
dajaj le čistih in bolj ledkih e-	"antitoksinc," ki
e j. Dobro le, ako mu das bitro prousiruj u
jj() za ("iš^enje nastanejo s tem, da se telo upira
bolnik ozdravi.
Kitasato zdrav-a" (krdelom ta na-
epljene, zanimali so se zdravniki vedno za to vprašanje.
Prve poskušnje so se vršile seveda na živalih. Za la namen je bi-
.. , -i ,lo treba do-biti čistih davičnih Ah sc da zal,ran,ti, da se ^vica.^^,, Dob.ya so pa tako_lp.
razširja? Odgovoriti moramo:
davi v grlu) ali difteritis bolezen, se naj takoj pokliče, <"e je le bli-ki zgrabi najrajša otroke od 1 leta.
Zli.
Posoda se napolni z alkalično zmesjo, ki ima dva odstotka peptona
Odkar je bila vlada Zedinjenih i ristnega in umestnega in namen tere je osv...... „ ......... „„.	desotega do petnajstega le-
držav organizirana 1. 1776 je do-|se jim bo posrečil. Tudi glede na-1 ma s lastno silo in pomočjo svo-. j1^ ucst lt^1 1 €,J "
Obodila iz ruskega jar- :tako je ne dobe tako lahko dorast
ega le
Bodisi život otrokov tak ali
ker ga zdrava, čvrsta kožica odlm- \n se lahko uporabi. Tekočina se ene, moramo vso storiti, da se žlez- najprej dobro -precedi, potem pa na kožica ne omehkuži in z nespa- s0 v dobro zatrjenih temnih poso-
šlo semkaj že 32,3:4,124 naseljen- šrh slovenskih priseljencev bi bile I jih zaveznikov? — In naj si ze bo- ( «• • mMo"-o pomen i z-i da- 'notnim ravnanjem ne prehladi,	dah shrani, da r,c pride svetloba
cev v medkrovju ali v 111. razredu stokrat boljše, da bi ne ostajali vido ]>ri tem upošteti Poljaki, Lit-, ^ (,ok.^an() fQ ' (la davi- Va<'el°' (la trebn }c ,nale^a	ali gorkota do nje. Takega "tok-
s kakim imrnikom. Priseljencev, nezdravih rudarskih krajih in ve vinci in druga narodna plemena . ' '	' u:'4'trnf,:' u; troka z mrzlo vodo učvrstiti, ni	sina" jedna desetina kubičnega
, •	■ i yvU TJ A \r.,	;Cl pO(l\ rzeni I1«|JI)01J lil M tltltJll, IV1	w „.	.	.
došle v II. in I. razredu se ne vpo- likih mertih, kjer se morajo zelo oh mitiku.	'bolehajo o času epidemije za kro- Pravo- ( «°vesko telo, sosebno v	eentimetra umori v 4S—(»0 urah
števa v to kategorijo.
mučiti za svoj obstanek. Naše
Na Ellis Islandu in po drugih	ljudstvo je večinoma doma s kme-
naselniških madih delijo naseljen-	tov, — vajeno dela na polju, mar
ce v 32 narodnosti ali jezikov. Nas	1 jivo in pridno za ta poklic; torej
Slovence štejejo skupaj s Hrvati,	bi bilo najboljše, tla se svojega
Zgodovina bodočnosti ne bode več pripustila, da bi prišlo še ke-daj do takih katastrof, kakor so
se svoječasno vršile.--Po voj
ni mora biti tudi nova Belgija.' V svojem govoru je nemški
ničnim katarom v nosu, grlu (ili Jne1stih' ^/V?. P0*0* drusrnfni morskega prešička, ki je težak je-
len kilogram.
Co se iia "toksini" le v majhnih množinah cepijo v dotično žival,
IIIVIIIIII Ivanu«'." >	S'	1	, I	, V	. 1 „ ____
... ...	.j	kakor na deželi, mora se sele im>- f
dihalnih organih sploh. \ eliko	'1	' '
. i.: ;	lagoma navadi41 hladne vo<lc, da manj so v nevarnosti otroci, ki i- ^	N	. .
. . v, , v ... .	se ne prehladi. ( e se otrok večkrat ,
Tukaj hočemo navesti število na- poklica tudi tukaj v novi domo
sili priseljencev samo tefccra «ad- vini drži. Po farmah tu je holj| kancelar tudi naglašal, da javnost njih 10 let:
Leta 1906 se je izselil dinjene tlržave 44.272 Slovencev kot po rudnikih in Hrvatov, 1. 1907 47,826; 1. 1908
majo zdravo žlezno kožo v dihalnih organih.
prehladi, dobi kronični katar. (V: navadi se polagoma strupa. V ne-
ll«M"<llllll.	. I ...
Otrok, ki ie jedenkrat prestal	J1« ™v»a Pametno, ne bo se o- kalerih tcdllih S(, lahko vbrizgne-
avo septično davico, redkokrat	trok x'<m1° bal' ampak t-akal bo ko-. jo v živa, ,)rez ^k(Kle take mnozi-
rodovitna zemlja kot v starem j krivično sodi, Če misli, da se na-!^boli yopel /a tv) |M)leznijo.	niaj, da ga umijeino. Zjutraj, prej ll0 "toksinov", ki hi jo od začetka o v Ze- kraju, — ni nevarnosti pri delu | merava Nemčija spuščati setlaj, h- Davico povzročujejo jako
Nikdar se nr čuje, da l)i bilo že kakega sloven-20.472; 1. 1909 20.181; 1. 1910 39,-1 skega iarmerja v Ameriki ubilo. f>62; 1. 1911 18.982: I. 1912 24.366: ali zasulo. — Farmerji živijo dlje J. 1913 42.499; 1. 1914 37.284; 1. i časa kot rudarji in tovarniški de-1915 1.942.
Ako seštejemo vse te
nego užijc kaj gorkega, naj si o- kmrjn umorile. Taka žival je se-
-------- —--------J	„	ICU iiuw.miujij« jai\«	.	,	,	.	....
li sploh v bodoče v kake spletke ,)na ?iya })itj., ,)a(.ilif kakor jih pero usta m grlo z mrz o vodo: (laj -inuiniz0vana," kakor bi re-z Zcdinjenimi državami, ali sploh mCnujejo, ki se zaneso v človeka l,a ta nacm se učvrsti, da mu pri k)i. oborožena zoper davične ba-
z Ameriko.
'"Vse te govorice so podle
in se v njem hitro pomnože. Tva-in rino, v kateri so taka bitja, ime-
dihanju ne škoduje mrzli zrak. Vsak dan naj si umije vrat z mr-
cile.
Žival je prebila bolezen, in n je-
neosnovane,'' je nadaljeval govor- nujemo "davični strup".
lavci, — torej naj velja nas klic ;njk "Xernt'ija ne namerava zase-1 Davični strup pride kakorkoli številke vsem navim tu živečim Slovencem j sti kak del Kadane, Brazilije, ali j v grlo in se tu vgnezdi. Pogoji, ka-skupaj, vidimo, tla se je iz Slo-i in bodočim priseljencem: Ven, h I spjoh kakega ameriškega ozemlja, teri pospešujejo razvoj davičnih
ee je se tako mrzlo, volnate rute okoli vratu. Vrat naj bo prošt, le
venskega in Hrvaškega tekom 'mest in rudarskih naselbin na —
— farme!
zadnjih 10 let izselilo semkaj 277.-386 oseb. Ker je izseljevanje Hrvatov po številu jednako številu slovenskih izseljencev, lahko razdelimo to skupno število na polovico, nakar dobimo 138.693 Slovencev. Dosti naših rojakov je pal Povodom zasedanja nemške dr-1 ter gledamo končni zmagi v obraz. |otroka po odpadkih, katere izkaš-dospelo semkaj tudi v II. razredu zavne zbornice je držal državni | Boriti se moramo dalje, ker naši lja bolnik. Otrok se rad obriše z
Govor nemškega državnega kanclerja.
.Mi se borimo sedaj za nas obsta- bacilov, so: Nagel razloček med nak in za našo bodočnost. Naši <;orkoto in hladom, preobilna zrač-sinovi in očetje umirajo dandanes na vlažnost, vlažna nezračna stana bojnem polju le za Nemčijo, ne nta'anja, sploh nesnaga. 1'pira pa pa za kak del zemlje v inozem- se tem malim organizmom zviaž-stvu. To nam daje pogum in za- nost in pa čisti, suhi zrak. vest, da vzdržujemo v naši borbi. Davica se zanese od otroka na
kakega parnika; teh torej ni po- kancelar Dr. von Bethinann-Holl-leg-prištetih. Z mirno vestjo lah- dne 5. aprila v Berlinu zelo ko trdimo, da ostane dobra polo- pomemben govor, nanašajoč se na
v i ca slovenskih izseljencev tukaj. sedanji vojni položaj, militaristič-druga polovica se je pa vrnila na- 110 }n politično situacijo Nemčije,
zlo vodo, in nikdar naj ne deva, j na k,.j je polna protistrupa ali
antitoksinov".
Ako se sedaj izpusti taki živali na tak način se učvrsti proti pre- krjt \u se \7 krvi i/Z-isti sama krv-hlajenju. Že od mladih nog naj n}Ca, imamo piotistrup proti dana vadijo matere otroke, da si da-de v grlo gledati. Koliko truda in muke se prihrani, če so otroci tega vajeni in vedo, kaj se ž njimi mo na to, da se v njem izeimi lak zgodi, kadar jim hoče zdravnik protistrup. Toda večinoma je pre-pogledati v grlo! Vsak otrok naj sja|)0 in oma«ra. Ve pa bolnikovi prinese svojo žlico, in mati naj po- krvi pomagamo s tem, da ji damo
viei, ker je krvniea polna "antitoksinov".
Telo bolnikovo deluje sicer sa-
sovražniki pretijo z lakotjo. An- vsako reejo, katera mu pride pod
glija je uprizorila s svojo blokado roke; pljune, lamor je; prime tu-,	nrezrla nobene 4 i - i , i • i • - •
sp|ii ta ko tiei.i, ne oo ju t zt ia noueut take živalske krvnice, ki ze ima v
leda v grlo ter ob jednem z ro čajem žlice pritisne jezik navzgor, da se grlo globoko odpre. Ce ma-
protistrupa, ustavi se lože bolezni in jo premaga. V ta namen se vbrizsrne v bolnikovo ki i nekoliko
zaj v staro domovino. Ker pote- 0 razmerah med Nemčijo in Ame- Na znano noto Zedinjenih držav ka že kakih 30 let, odkar so se riko, o poljskem, litvinskem in;z dne 5. novembra lanskega leta, jeli naši Slovenci seliti v Amcri- j belgijskem vprašanju itd. ko, lahko računamo, da nas jc približno 200.000 ameriških Slovencev skupaj; 1. 1910 se je pri ljudskem štetju naštelo uradno 183.-1 Xvstro-Ogrske in Bolgarije dose-000 našega naroda v Zedinjenih, ^ odk{Tr je držal ^adnji gf). državah, kar bo vsekako pravil- Vf)p y (h.zavnem zboru. Tako se je
di z roko to in ono; tako prenese nase tudi kal bolezni. Lahko pa tudi tisti, ki bolniku slreže, pride z onesnaženimi rokami k ustom drugih otrok, kadar jim daje kru-s katero se je ta nevtralna vlada!ha ali kaj drugega, in prenese z
in prepovedjo dovoza živeža v naša pristanišča največji mednarodni škandal, ki presega vse druge
premeiiibe na dihalnih delih.
sebi protistrup, in s tem se pride
Bethmann Ilollweg je naglašal j pritožila vsled kršenja mednarod-1 jedjo še strup naj prvo o velikih vspehih, katere i nih pogodb in pravic še Anglija. I je nemška vojna sila s pomočjo
no. Toliko o tej točki.
V Zedinjenih državah dve stranki, ki sodijo vsaka po svojem priseljevanje. Nekaj Američanov odobrava prihod novih delavnih moči iz inozemstva, dru-
po govornikovem zatrdilu vpad imamo | zaveznikov v Dardanelah do cela izjalovil, j Centralni zavezniki (Nemčija, Avstro-Ogrska in Bolgarija) so dosegli na Srbskem v Crnigori in Albaniji sijajne vspe-
gi so pa temu nasprotni. Baš vsled he, ker je vse to ozemlje sedaj v tega hoče izseljencem neprijazna stranka poostriti naselniške postave, da bi se na ta način priseljevanje omejilo. K sreči imamo pa vedno take predsednike, ki nočejo poostritev takih postav odobriti; tako smemo lahko tudi pričakovati, da ne bo zloglasna Bur-nettova nova naselniška postava glede naobrazbe še tako kmalu u-veljavljena.
Kakor je sedanja evropska voj-
rokah centralnih zaveznikov. Angležem se nikakor ni posrečilo oil bit i Turke pri Kut-elAmari v Mezopotamiji; Rusi, dasiravno so okupirali Krzerum, so .se morali končno vsled prevelikega sovražnega navala ustaviti. Govornik je dalje omenil, da so bili vsi zadnji ruski napadi v iztočni Galiciji u-stavljeni, istotako se tudi še ni posrečilo Italijanom prekoračiti Soče, dasiravno se vršijo ondi že
na prise ljevanje semkaj naenkrat skoraj 11 mesecev neprespani bo-omcjila, tako smemo pričakovati, ji.
rla se bode priseljevanje po končani vojni zopet nepričakovano povečalo in pomnožilo. Ze iz zgo-
" Kriva in napačna so poročila, in trditve naših sovražnikov," je nadaljeval kancelar, — "da so
dovinc posnemamo, da je prišlo v nemške čete že popolnoma oslabe-Ameriko ogromno število ljudstva le, da je naša moč izčrpana. Le po-iz Kvrope okoli 1. 1800 in 1. 1870 glejte, kaj se godi danes pred Ver-
po tedanjih končanih vojnah. Ta-
ko se bode skoraj gotovo zgodilo vse še zmore, naša hrabra nemška
dunom? Tam se očitno kaže, kaj
kakor mi znamo do danes ni od- j vali, in od. teh zopet na ljudi. He-govorila. Mi radi priznavamo j wit pripoveduje slučaj, v katerem mednarodne pravice, — ali v tem I je mačka zbolela za davico ; tri je" slučaju se moramo braniti z orož-
jem, ker naših nam zajamčenih pravic druge sile ne upoštevajo!"
Ko je govornik končal svoj j fulminanten ter bombastičen go-i vor pri omenjenem zasedanju j nemške poslanske zbornice, so mu navzoči gromovito ploskali; isto-! tako je bilo citati v raznih nem-1 škili in avstrijskih listih cele članke, ki hvalijo govornika in njegovo tendenco.
Vsaka javna oblast je postavlje- naravi na pomoč, da ozdravi. To na za to, tla skrbi za blaginjo vseh zdravilo, ta krvniea, sc imenuje prebivalcev, ne samo za posamez-j''zdravilni serum." ne vrste. Ni nam treba dokazova- Poskusi še nikakor niso dokon-ti, da so slaba stanovanja jako. čani, a že sedaj se slišijo jako u-Nadalje se zanese bolezen na ži- j kvarljiva za zdravje, ugodna pa godili glasovi o novem zdravljena nalezljive bolezni. Vsakdanja nju davice. Seveda so tudi nas-izkušnja nas uči, da se take bole- protniki takega zdravljenja. Na-zni prično v nezdravih in zaduhlih sprotovanje ne bo nikomur v ško-krajih mesta, kjer so ljudje nako- do, pač pa sc bo stvar natančne-pičeni po malih stanovanjih brez je preiskala, temeljito pretehtala, potrebnega zraka in zadostne sve- večkrat poskušala, da se naposled
Davica ali difteritis.
(Spisal dr. V. G.)
Ni je v otroški dobi bolezni, ki bi zahtevala toliko žrtev kakor davica. Materino srce se krči od žalosti, ko sliši strašno besedo iz ust zdravnikovih, zakaj doslej je bila v 80 do 90 slučajih od sto gotova smrt. Zaradi tega gotovo ni odveč, ako tu v kratkem podamo o njej nekoliko črtic, in sicer, kateri je njen značaj, kako se je varujemo, da se ne zanese, in kaj
otroci, ki so se igrali ž njo, zboleli so vsi in v malo dnevih umrli.
Ako žival užije odpadke bolnikov, dobi večkrat davico.
Toliko v obče o značaju te bolezni. Jako potrebno je, da čim najpreje spoznamo to bplezen v bolniku. Kako pa se pozna davica? Ker se ostrupljenje navadno usede v grlu ali sapniku, treba nam je torej najprvo tukaj iskati prememb.
Otrok, ki zboli za davico, toži, da ga glava boli, mraz trese in vročina kuha; izgubi veselje do jedi, postane klavrn in neče biti v postelji. Toži, da ga boli vrat, če požira, ob jednem pa prosi vedno pijače. Tedaj naj ne pozabi nobena mati, da treba otroku pogledati vrat od zunaj in od znotraj. Na zunanji strani opazimo bezgavke otekle, trde in boleče; na znotranji strani pa so na obeh o-teklih bezgavkah bele mrenicc, ali pa samo na jedni-; na okrog je vse zateklo in rdeče. Nikdar ne smemo misliti, ako zapazimo le malo mrenico, da bolezen ni nevarna.
tlobe, kjer vlada uboštvo in ne- dožene resnica.
snaga. Prva naloga umnemu gos-podarstu je torej ta, da se pomore zlasti ubožcem in jim poskrbi
Ako se "zdravilni serum" vbriz-gne v kri zdravemu človeku v majhni množini, tedaj ?ra ob času
zdravih prostorov za stanovanje, nalezljive bolezni obvaruje, da je Po tej poti se stori največ tudi j ne dobi.
zoper davico. V drugi vrsti pa jc Načelo je isto, kakor pri eeplje-treba občinstvo poučiti o značaju j nju koz> ki se je pri nas popoi_ ininevarnosti kakor drugih nalez- nonia udomačilo. Četudi ima to ljivih boleznij, tako tudi o davi- cepljenje šc nasprotnike, vendar ci, in to se najložje godi po šolah. prjpoznava velika večina ljudij, Kadar zaradi neugodnih razmer da je dobra za človeštvo. — Pot ni možno zdraviti bolnika doma, i je sedaj narisana, po kateri je ho-treba prepeljati ga v bolnico. Ob- diti; varovati se morajo le učenja-činstvo ima večkrat napačne na- ki, da je ne zgreše. Če obvelja ta
zore o bolnicah. Zato mu tTeba pojasniti, da so tukaj vsi pomočki, s katerimi se bolnik zdravi uspešno, da je torej tukaj tudi za o-troka preskrbljeno bolje kakor doma, kjer jnorebiti nimajo niti najpotrebnejših rečij pri rokah.
O sredstvih zoper davico, ka-koršna rabijo semtertje, ne namer-jam govoriti, ker je težko reči, koliko res pomagajo. Izpregovo-
iznajdba, storili smo zopet velikanski korak v napredovanju za blaginjo človeštva.
nam je storiti v prvem hipu, sose- Hipoma se razširi bolezen na osta- rim pa nekaj besed o zdravilu, o
Revež, ki se poroči z bogato nevesto veruje, da je za njegovo finančno bolezen najboljše zdravilo, — zlato.
• • •
V zgodovini čitamo običajno o nesrečnih ženskah in nesrečnih-narodih več kakor pa o srečnih.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
0<1 ustanovitve do 20. februarja 1916. skupna izplačana podpora
$1,136.269.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Ohicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Ilibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, III. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plernel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednotc naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED NOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Od dr. Mar. Vnebovzetje 77, Forest City, Pa., 17951 Zidar Ivan
17,	1000. 20. mar. 1916. Dr. štev. 231 čl.(ic.)
Od dr. sv. Cir. in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 17672 Schwaio-er Anton 31, 1000. 27. mar. 1916. Dr. štev. 22 čl.(ic.)
' Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 6693 Kokalj Matija 27 1000. — 9852 Kirk Ivan 29, 1000. — 18554 Vosečko Peter 37, 1000. — 18761 Cešnut Stanislav 41, 1000. — 20016 Mihajlishen Teodor n 1000. — 18871 Kotula Franc 41, 1000. 19. mar. 1916. Dr. št. 90 čl (ic ) Od dr. sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 20527 Križmanič Milant <>0 1000. 27. mar. 1916. Dr. štev. 46 čl.(ic.)
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 20149 Turk Matija 20, 1000 — 20150 Turk Mihael 2S, 1000. 26. mar. 1916. Dr. štev. 101 čl.(ic.)
Od dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20886 Skufea 23, 500 2° mar. 1916. Dr. stev. 69 čl.(ic.)
Od dr. sv. Družine 151, Ind'polis, Ind., 20739 Udovč Franc 2<> 500. — 19041 Sekula Ivan 17, 500. 20. mar. 1916. Dr. št<jv. 24 Čl.(ic7)
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5019 Tušič Marija 36, 1000 22. mar. 1916. Dr. štev. 495 čl.(ic.)
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5959 Birič Kata 16, 1000. 25. mar. 1916. Dr. štev. 129 čl.(ic.)
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7412 Kaglovič Ana
18,	1000. 19. mar. 1916. Dr. štev. 149 članic
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2870 Kokalj Marija 18, 500. — 3484 Kirk Helena 24, 1000. 5668 Vosečko Marija 27, 500 — 5535 Cesnut Ana 39, 500. 19. mar. 1916. Dr. štev. 00 51.(ic.) '
Od dr. Mar. Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr., 4708 Schwaigar Marija 22, 500 22. mar. 1916. Dr. štev. 17 članic.
Od dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7491 Gregorič Marija 25, 1000. 25: mar. 1916. Dr. štev. 25 članic.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
je ne moremo otipati ali zmeriti ali stehtati, kakor ne moremo otipati, zmeriti ali stehtati učenosti kakega človeka. Da ima človek res dušo, lahko izprevidiš iz sledečega razinišljevanja.
1) Znanost je dokazala, da v teku osmih let dobi človek popolno-
v starorimski vojni zgodovini čisto posebno ulogo; na koncu srednjega veka je bil dalj časa v rokah kraljevine Neapelj in nato benečanske republike. To je bil l>-čitno za Italijane glavni vzrok, da so prištevali tudi Drač k "neod-rešeni" Italiji in gledali, da se
ma novo telo; kakor se koža na tam ugnezde. Že stari Grki roki ali nogi postara jn se odlušči in spodaj zraste nova, mlada koža, tako se tekom osmih let celo telo človekovo prelevi. Kako li pa mogel človek po preteku osmih let v novem telesu mogel ostati i-sti človek, če bi ne imel duše, ki je vedno ista in vsled katere se človek celo življenje zaveda, da je i-sta oseba? Vsled duše se človek zaveda in reče: jaz sem. žival te zavesti nima.
2)Zival nima smisla za drugega kot to, kar opazi s telesnimi čuti. Živa! nič ne študira, nič ne razmišlja: odkod? Kam? Zakaj? Žival ne ve, kaj je resnica ali laž.
so
znali ceniti važnost tega pristanišča; ustanovil so namreč leta 625 pred Kr. nasebino, katero so Grki okrstili za Epidamnos, katera se je zelo hitro razvila v obljudeno mesto«
tSrankarski boji v Epidamnosu so bili vzrok, da je nastala nesloga med Kerkvro (današnjim Kr-fom) matemim mestom naselbine in Korintom, matemim mestom Kerkyre, iz katere se je izciinila vojska na Peloponezu. L. 229. pred Kr. je prišla ta grška naselbina v posest Rimljanov, kateri so jo pričeli nazivati DyrrhaChium. Pristanišče Dvrrhachium jc bi-
kaj je lepo ali ne, kaj je pravica jn za časa rimskega svetovnega ali krivica, žival ne pozna kesanja, j gogpodstva zelo velike važnosti in to vse zato, ker nima razumne i kot izkrcevališčc za prehod iz Ita-duše kot človek. Žival nima pro-;lije na Grško. Rimljani so napra-
ste volje. Lačen človek se lahko odreče jedi ali žejen človek pijači,
vili skozi Grčijo eno izmed najvažnejših vojaških cest. še danes
K dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 18474 Vidič Frane 32, žival se no more> žival 1,0 Pozna obstoječo via Egnatia, ki je šla iz 1000. 23. mar. 1916. Dr. štev. 95 čl.(ic.)	j zatajevanja, ker nima proste vo- i Dyrrhachia čez Thessalonike (So-
K dr. sv. Alojzija 95, Broughtown, Pa., 5906 Vrhar Jakob 18,! ^ Cc živaI ta'ko trpinčiš ali | Hm) in Philippi v Bvzant.
1000. — 9847 A brani Josip 27, 1000. — 18404 Lcšnak Peter 27, 1000. -i0 sestradaš, ne.bo storila samo- \aj Š — 9851, Ahlin Jurij 29, 1000. — 12669 Kraus Vincent 32, 1000. ~J^ora> kot Ka lahko človek stori, ki j menimo, <1
19374 Važna j Stanislav 36, 1000. — 17977 Pluta Pavel 37, 1000 19. mar. 1916. Dr. štev. 90 čl.(ic.)
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
Od. dr. sv. Alojzija 95, Broughtown, Pa., 3144 Ahlin Marija j 26, 1000. — 885 Kraus Matilda 28, 500. 19. mar. 1916. Dr. štev.
90 čl.(.ic.)
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k < toda 101, Lorain, Ohio, 20710 Vidergar Josip Balant Alojzij 26, 1000. 15. mar. 1916.
kot zanimivost — o-so Grki, ki so bili
pred Rimljani tam gospodarji, mestece imenovali: Epidamnos. Rimljani pa so ga brž prekrstili, ker so v grškem imenu čutili sla-
lam-
num pomeni v lat. jeziku: škoda, •nesreča!). Cesar so se Rimljani ravnotako pred tisoč ali pred mi-j hali, to je zdaj doletelo njih po-
ima prosto voljo. I 'rosto voljo more pa imeti le razumno duhovno bitje: duša.
3) Žival ne pozna napredka, človek vedno napreduje. Kar soj|lo 2nailM.nj0 za bodočnost danes živali in kar danes delajo, to so bile živali in to so delale
Ir. sv. Cirila in Me-jljoni leti. Človek pa v napredku to,ne
19.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k di But te, Mont., 17363 Sitar Stefan 1!), 1000. 8. mar.
1000. — 17329 ne pozna mej. Mi ne moremo pi-I. dr. št. 55 čl.(ic.) sati o zgodovini 11. dr. št. 45 čl.(ic.) predka, pišemo pa o zgodovini na-sv. Jan. Krstn. 14, predka v človeštvu. Napredovati 1916.	pa more človek samo zato, ker
talija ne: precejsnia nezgoda in škoda. Naj bi za Avstri-
živalskega na- j0 Z(>j)0t oživela sloveča cesta iz iz Drača v Solun!
Zelo važno vlogo je igral Dvrr-haeniuni v vojski med Cezarjem
I. dr. št. 166 čl.(ic.) njegov duh nikdar ne miruje; in poinpejom, "kateri je zasedel
21505 Prosen Ivan 17, 1000, — 215061 Franc 32, 1000. 19. mar. 1916. 21507 Germ Anton 19, 1000. — 21508
Rom-21520
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa 7, Puebio, Colo., 21503 Vidie Ivarj 16, 1000. —'fa 21504 Germ Franc 16, 1000. Patrick Josip 18, 1000. —
(Jelošič Josip 22, 1000. — 21509 Petrovich Robert 22, 1000. — 21510 Bregar Frane 23, 1000. — 21511 Croshal Franc 23, 1000. — 21512 Kostelec Matija 23, 1000. — 21513 Perše Peter 24, 1000. — 21514 Anžlovar Josip 24, 500. — 21515 Vrijčič Danici 25, 1000. — 21516 Plut Jakob 25, 1000. J 21517 Režale Ivan 26, 1000. — 21518 šak Rudolf 26, 1000. — 21519 Patrick Jakob 27, 1000/ — Krašovec Frane 27, 1000. — 21521 Chantala Franc 27, 1000. — 21522 Golob Anton 28, 1000. — 21523 Culig Ivan 29, 1000. — 21524 Rad-kovič Marko 29, 1000. — 21525 Golob Josip 31, 500. — 21526, Žagar Jakob 31, 1000. — 21527 Vizjak Matija 32, 1000. — 21528 Mežnar Kari 33, 1000. — 21529 Kemc Ivan 34, 1000. — 21530 Trontel Ivan 1000. — 21531 Kollezen Ivan 36, 10(H). — 21532 Godec. Josip 43, 1000. — spr. 19. mar. 1916. Dr. štev. 483 Čl.(ic )
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 21533 Besa v Vincent 30, 1000. spr. 20. mar. 1916. Dr. štev. 173 čl.(ie.)
K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 21534 Majhai*. Tomaž 24, 1000. spr. 16. febr. 1916. Dr. štev. 120 čl.(ie.)
Od 112,
dr. Elv
sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k dr. sv. Jožefi inn., 18842 Laurič Anton 38, 1000. 18840 Gradišar
II. dr. št. 197 čl.(ic.) vglobiti se hoče v vse skrivnosti
narave in vsled neprestanih poskusov človek odkriva eno iznajd-
l. dr. št. 99 čl.(ic.) bo za drugo. Pred seboj imaš dela (
Od dr. sv. Jožefa 211, Federal, Pa., k dr. sv. Roka hen v, Pa., 19545 Dclač Mihael 16, 1000. 20. mar. 1916.
II. dr. št. 105 čl.(ic.) kakšnega slavnega pesnika ali pi- cedonijo.
Dvrrhachium in bil tamkaj v 1. 84. pred Kr. oblegan. Četam Pom-• peja se je posrečilo prisiliti čete Vzarja k umikanju in sicer v Ma-
15. Alleg- satelja, koliko lepih in učenih stvarij je napisal! Priprosti Iju-
Pri delitvi rimskega svetovne-j ga gospodstva 1. 395 je pripadel glavno mesto
L dr. št. 88 čl.ic.) dje pravijo: ta je imel bistro gla- Dvrrhachium kot II. dr. št. 147 čl.(ic.) vo. Toda ta bistra glava bi ravno rimske pokrajine Ep\rm Nova Od dr. sv. Jurija 73, Toluea, 111., k dr. sv. Štefana 1. Chicago, toliko tehtala, če bi ta pisatelj ni- Vzhodnorimski državi: v 1. 481. je
III., 8940 Samanič Ivan 26, 1000. 7. mar. 1916 i. dr. št. 52 čl.(ic.)
II. dr. št. 302 čl.(ic.)
Od dr. Mar. Vnebovzeie 771, Forest City, Pa., k dr. sv. Cir. in Metoda 8, Joliet, 111., 18754 Plesnichar Alojzi 18, 500. — 17666 Komin Ignac 18, 1000. 19. mar. 1916.	1. dr. št. 229 el.(ie.)
11.dr. št. 127 čl.(ic.)
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming Kans., k dr. sv. Roka 132, Fron-tenae, Kans., 17909 Sai'iar Leopold 39, 1000. 12. mar. 1916.
PRESTOPILE ČLANICE.
kdar nič ne spisal. Njegova uče nost ni torej vmožganih, ampak v velikem duhu, v katerem biva vse-poluo lepili bogatih, toda nevidnih idej, ki jih spoznamo šele takrat, ko jih je iz svojega uma prenesel v knjige.
4) Žival nima govora kot člo-f. dr. št. 62 čl.(ic.) vek. Človek ima razum; kar mili. dr. št. 62 čl.(ic.) sli. želi razodeti drugim in zato govori. Žival ne govori, ker ni-
Od dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., k d.*, sv. Jožefa 112, ma razuma, ker ne misli in ni<
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 21535 Badovinac Da-!Ely, Minn., 5897 Laurie Franca 37, 1000. 19. mar. 1916.
ne ve in nima ničesar povedati.
nicl 26, 500. — 21536 Kosmerlj Alojzij 27, 1000. spr. 12. mar. 1916. Dr. štev. 132 čl.(ic.)
K dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 21537 Buli Anton 29, 10Q0. spi-. 19. mar. 1916. Dr. štev. 107 Čl.(ic.)
K dr. Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, 111,, 21538 Bunčič Ma-lant 19, 1000. — 21539 Pavelie Matija 22, 1000. spr. 27. mart 1916.! Dr. štev. 77 čl.(le.)
K dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 21540 Fabjan Frane 16,1 1000. — 21541 Maver Ivan IS, 5000. — 21542 Urigcij Ivan 18, 500. — I 21543 Zrimšek Anton 21, 500. spr. 19. mar. 1916. Drštev. 69 čl.(ie.) j K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 21544 Legen Ivan 27, 500. — 21545 Malačič Frane 32, 500. spr. 26. mar. 1916. Dr štev. 69 (čl.ic.)	: __I
I. dr. št. 98 čl.(ic.) Tudi nustast človek govori s prsti.
TI. dr. št. 106 čl.(ic.)
Od dr. sv.Alojzija47, Chicago, 111., k dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 2314 Pctrič Barbara 21, 500. 27. mar. 1916.
I. dr. št. 98 čl.(ic.) H. dr. št. 150 članic.
Od dr. sv. Jurija 73, Toluea, III., k dr. sv. Štefana 1, Chicago. 111., 4162 Samanie Lucija 26, 500. 7. mar. 1916. I. dr. št. 51 čl.(ic.)
II. dr. št. 303 el.(ic.)
Od dr. Mar. Pomagaj 78. Chicago, 111., k dr. sv. Štefana 1, Chicago, III., 5837 Banič Ana 24, 1000. 16. mar. 1916. 1. dr. št. 181 članic.
II. dr. št. 304 članic.
žival pa nima nikakih znamenj, ker ne čuti potrebe kaj povedati.
5) Polet človeškega duha ne sega samo v kraljestvo ved in umetnosti ampak sega preko vsega naravnega tudi v nadnaravni, nevidni svet, in človeški duh sam pride po resnem premišljevanju do prvih verskih načel: da je Bog, ki je stvarnik nebes in zemlje, da smo mi ustvarjena bitja dolžni svoje-
Od dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, k dr. Mar. Čist. ,mi IJofu ^ast in hvalo dajati. Do
K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 21546 Karakuš Marko 17, \ Spoč. 85, Lorain, Ohio, 5386 Vidergar Marija 16, 500. 15. mar. 1916.,tdl na<rel Prido <"'lovešl
cJove*Ki razum
1000. — 21547 Stif Tomaž 24, 1000. — 21548 Stefr.nič Blaž 33, 1000.
—	spr. 22. mar. 1916. Dr. štev. 48 21.(ic.)
K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 21549 Delost Ivan 31, 1000. — 21550 Brumen Jakob 33, 1000. — 21551 Delost Anton 39, 1000. spr. 25. mar. 1916. Dr. štev. 94 el.(ic.)
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7640 Culig Marta 22, 500. — 7617 Golob Franca 29, 500. spr. 19. mar. 1916. Dr. štev. 483 čl.(ie.)
K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 7648 Mlakar Alojzija 32. 1000. spr. 24. mar. 1916. Dr. štev. 325 čl.(ic.)
K dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7649 Scbahar Marija 17, 1000. — 7650 Zlatarič Luba 24, 1000. — 7651 Okorn Ana ! 29, 1000. — 7652 Sivigar Angela 31, 1000. — 7653 Patrick Barbara 32, 1000. spr. 19. mar. 1916. Dr. štev. 150 članic.
K dr. Mar. Cist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 7654 Gorše Katarina! 17, 1000. spr 22. mar. 1916. Dr. štev. 59 članic. .
K dr. sv. Ane 127, Waukegan, lil., 7655 Zupee Franca 21, 1000.
-	7656 Grom Margareta 33, 1000. spr. 26. mar. 1916. Dr št. 89 članic.
K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7657 Pcrkovie Ana 17,
I dr. št. 34 članic. |sam. Žival ninva in ne more imeti 11. dr. št. 34 članic, verskega čuta, ker nima duše.
IZLOČENI CLAN.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9317 Žlebnik Franc 21, 1000. 20. mar. 1916. Dr. št. 161 čl.(ie.) *
Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 11781 Petelin Jakob 21, 1000. 23. mar. 1916. Dr. št. 139 čl.(ic.)
Duša človeška, ki ima razum in prosto voljo, tvori torej nepremostljivi prepad med človekom in
j bil od vzhodnogotskega kralja Teodorika. v 10. in 11. stoletju pa dvakrat prehodno od Bolgarov zaseden.
Posebno pomenljivo je obleganje Dvrrhachija za časa križarskih vojsk proti Bizantu po nor-manskem vojvodi Bohemundu v letih 1107 in 1108. Kljub približevanju močne bizantinske vojske je Boheinund nadaljeval obleganje in sicer še celo takrat, ko so ga čete cesarja Aleksija popolnoma obkolile. 'Spomladi 1. 1108 je dal Bohemund razdreti lastne ladje, da napravi iz tega lesa oblegovalne stroje. Zapovedal je napraviti velik stolp s potrebnimi padajočimi mostovi. Branilcem Dvrrhachija se je pa posrečilo zažgati ta stolp. Oblegovanci so na zelo učinkujoč način uporabljali grški ogenj". Končno se je posrečilo bizantinskemu brodovju odrezati vsak dovoz in Normanom ni preostale drugega kakor da so se udali.
Tudi v zgodovini nesrečnih Ho-henstaufovcev, kateri so podlegli v Italiji zlobi in zahrbtnosti, igra Dvrrhachium. kateri je kmalu na-
živaljo. Kakor je bistven razloček ^ sprejel laško obliko Durazzo, u-
med kamnom in živaljo, tako je I bistven razloček
ODSTOPILA CLANICA.	človekom. Tudi če bi na primer
Od dr. sv. Cir. in Metoda 59, Evelcth, Minn., 5282 Blatnik Ivana človek hodil po vseh štirih kakor 31, 1000. 22. mar. 1916. Dr. št. 235 čl.(ie.)	jopica, in bi bil po telesu čisto po-
-	doben opici, on«je vseeno človek,
CLANICA ZNIZALA ZAVAROVALNINO. $1000 na $500. kogu podoben po svoji - duši.
Pri dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 3015 Slabe Ivana 22, j Kar se tiče človeškega telesa, ali
Josip Zalar, gl. tajnik.
logo. V sredi 13. stoletja je od-med živaljo in stopil vzhodnorimski cesar Mihael II. mesto in luko Dvrrhachium hrabremu Manfredu, sinu Friderika II., ki je kmalu nato 1. 1258 postal kralj obeh Sicilij.
L. 1272 je padel Drač pod o-blast kraljestva Neapol, katerega
zni. 19. mar. 1916. Dr. št. 182 članic.
Pogovor z brezvercem.
25,
19, 36,
1000. spr. 19. mar. 1916. Dr. štev. 27 članic.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19616 Uhcrnik Jakob 1000. 27. mar. 1916. štev. 483 (čl.ic.)
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20432 Mlinar Anton 1000. 23. mar. 1916. Dr. štev. 355 (čl.ic.;
Od dr. sv. Jožefa 41. Pittsburg, Pa., 11054 Bra t a nič Frane 1000. 22, mar. 1916. Dr. štev 90 (čl.ic.)
Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 19015 Marinčič Ivan 33, 1000. 23. mar. 1916. Dr. štev. 141 (čl.ic.)
Od dr. sv. Alojzija 52, Ind'polis, Ind., 16244 Mrvar Anton 24, 1000. 23. mar. 1916. Dr. štev. 79 čl.(ic.)
Od dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholiy, Minn., 19549 Sušni k Ivan 32, 1000. 19. mar. 1916. Dr. štev. 73 čl.(ic.)
Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3449 Blatnik Tvan 23, 1000. 23. mar. 1916. Dr. štev. 81 čl.(ic.)
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 13376 Birič An-1 sklepaš, da sta si človek in žival ton 19, 1000. 25. mar. 1916. Dr. štev. 130 čl.(ic.)	i v najbližjem sorodstvu. Pripo-
IV.
Brezverec: Človek je nastal iz živali. Kar vera uči o človeku in duši, je prazno.
Odgovor: Če se ti potomec živa-lij, zakaj se pa sramuješ svojih prednikov? Zakaj si pa užaljen, če ti rečem: Prismojen si kakor o-pica. Ce so opice tvoji pradedje, bodi ponosen na nje! — Povej mi, kedaj se je človek razvil iz opice? Povej mi letnico in povej mi, kako jc bilo ime prvemu človeku, ki se jc razvil iz opice? Vidiš, na t? vprašanja ti ne veš nobenega odgovora. Kar ti veš, je to, da je človek po svojem telesu podoben živalim in iz te podobnosti teles ti
se je razvilo ali je bilo naravnost	je I. 1392 odstopil Beneški repu-
—------j ustvarjeno, to je bolj postransko	bliki ter ga zadržala do 1. 1501.
znam to sorodnost po telesu in vprašanje. Velik in neskončno vse-	Tega leta so osvojili Turki Drač,
zraven še dostavljam: Tudi če se ga mogočen je stvarnik, če je ato-	potem ko jim-je 1. 1493 padel v
je prvo človeško telo razvilo iz ži- mom in molekuhom določil, da so	roke Carigrad. Do vojske na Bal-
" se tekom tisoč letij združili v ta-	kanu 1. 1913, ko je postala Albani-
ko človeško telo kot ga imamo da-	ja samostojna, jc bil Drač v tur-
valskega, vkljub temu človek ni žival in žival ni človek. Dokler telo ni imelo razuma, pameti, duše, toliko časa to telo ni bilo človek; in ko je temu telesu bila dana duša, je to telo postalo človek. Če bi torej tudi kedaj kdo mogel dokazati, da se je telo prvega človeka razvilo iz opice, jaz trdim, da ta opica je prenehala biti opica v trenutku, ko ji je bila vdahnjena, u-£-t varjen a duša. Glavni in največji razloček nepremostljiv prepad — med človekom in živaljo je torej duša. Žival nima razuma, pameti,
Avstrijci so na svojem zmago nosnem pohodu v Albanijo prodr li in osvojili od Italijanov zase deno in utrjeno pristanišče Drač, j p r ost e"vol j e "človek p a i m a Duša | ki je najbolj važno pristanišče se-
nes. Brezverski učenjaki pa, ki ški posesti, to leto pa je pripadel hočejo postanek sveta in človeka Albaniji.
razložiti brez Boga-Stvarnika, pa Drač, albansko Durz, italijan-lahko pišejo in pišejo, a do danes sj.0 Durazzo, št.-.je okoli 4.500 prebivalcev, kateri so večinoma mo-hamedanci, zelo malo je katolikov, še manj pa pravoslavnih in Židov. Katoliki imajo svojo lastno •župnijo s samostanom in zelo lepo j cerkvijo. Tudi pravoslavni imajo župnijo in šolo. Sam kraj je ne-! zdrav, kajti tam razsaja navadno mrzlica.	H
niso dokazali še prav me.
(Dalje prihodnjič.)
Drač.
Človek doseže šele tedaj vrhu-
v človeku jo duhovno bitje, zato verne Albanije.	■■
je ne vidimo kakor tudi mislij Drač se jc za časa Rimljanov i-, nec sreče, če skuša tudi drutre o-človeških ne moremo videti, zato menoval Dvrrhachium ter je igral I srečiti.


V sedanji svetovni vojni igra veliko vlogo tudi južna Amerika in zlasti republika Argentinija. Tam se namreč križajo gospodarski interesi Francozov in Angležev, Amerikancev in Nemcev. Vsaka teh držav bi se rada zasidrala v južni Ameriki, kjer se tako ogromno mnogo prostora za naseljevanje, kjer so v zemlji se velikanski zakladi, kjer se dobe-surovine za najrazličnejše potrebščine in kjer je dobiti živil v izobilju. Katera država se bo najbolje utrdila v južni Ameriki iti zlasti v Argentiniji, ta bo lahko za tisoč in več let zagotovljena v svojem bogastvu.
Argentinija se je 1. 1810. iztrga la iz rok Angležem in si je izvoje-vala samostojnost. Zgodilo se je te največ s pomočjo Francozov in posrečilo se je,to poglavitno zategadelj, ker se je prebivalstvo Argcntinije po svoji narodnosti in jezikovni sorodnosti bolj nagibalo k Španski in k Franciji, kakor pa k Angleški.
Pomorska bitka pri Trafalgarju je Angležem za sto let zagotovila gospodarsko in politično prvenstvo na morju- S to bitko jc bil francoskemu cesarju Napoleonu I. zadan prvi hudi udarec, z njo je pravzaprav začela temneti njegova zvezda. Po tej bitki se Angležem ni bilo na morju nikogar več bati in ker so imeli močno brodovje so se začeli ozirati po svetu, kje bi dobili nadomestilo za izgubo, ki jih je zadela 1. 1776., ko so se namreč sedanje Združene države severoameriške šiloma odtrgale od Anglije. Lord Beresford je tedaj šel z močnim brodovjem v južno Ameriko in se je skoro brez boja polastil glavnega mesta Argentinije, Buenos - Airesa. Španski branitelji te kolonije se niti resno niso ustavljali angleški okupaciji in najbrž bi bila Argentinija ostala v angleških rokah, da se ni dobil oficir, po rodu Francoz, Jakob de Liniers, ki se je lo-1 tli organiziranja malomarnega domačega prebivalstva v namen,' da zlomi angleško gospodarstvo in prežene Angleže iz Argentinije. I Linie*^ je služil najprej francoskim Bourbonom, potem pa je prestopil v službo španskih Burbo-nov, ki so ga poslali v južno A-meriko, kjer je zavzemal razna zapovedniška mesta. Prebivalci Argentinije; Kreoli vnuki in pra-vnuki Spancev, so se po prizadevanju Liniersa vzbudili iz svojega mrtvila. Liniers jih je oborožil in izvežbal za boj in nekoč je neznatna četa napadla mesto Bue-| nos - Aires in trdnjavo, premaga-: la posadko in prisilila Angleže, j da so morali z ostanki svojega brodovja pobegniti.
L. 1807. so Angleži novič poskusili zavojevati Ar gen trni j o. Prišli so z močnim brodovjem in pripeljali seboj 12.000 izvežbanih vojakov. A tudi ta poskus se je izjalovil. Angleži so bili novič poraženi in od tistega časa niso več po-, skusili, premeniti Argentinijo v j angleško kolorijo. Pač pa so seve-, da tekmovali s Francozi in s Španci v trgovinskem oziru in v zadnjih dvajsetih letih tudi z Nemci-i jo in z Združenimi državami se-| veroameriškimi, da bi si zagotovili v Argentiniji čim večji vpliv-Sredstvo za to so: denar, trgovina in časopisje.
Dandanes je lahko spoznati, kako dalekovidni so bili Angleži leta 1806. in 1. 1807., ko so poskusili, dobili takrat še ubožno in neobdelano Argentinijo v svojo oblast, j Spoznali so, da je mesto Buenos-Aires, ki je leta 1807. bilo še majhno, danes pa šteje skoro dva mi-1 lijona prebivalcev, strategična točka, najznamenitejšega pomena in takorekoč ključ do neizmernih zakladov cele južne Amerike. Spoznali so pa tudi, da je treba Argentinijo le kolonizirati, pa bo mogoče, črpati iz nje milijarde.
Južnoameriško prebivalstvo jej v bistvu čisto novo pleme. Pred dobrimi sto leti je bilo prebivalstva še tako malo, da bi bilo čisto gotovo povsem izginilo, če bi se bilo Angležem posrečilo, dobiti Buenos - Aires in z njim nadoblast \ nad vso južno Ameriko. Naselili bi se bili Angleži. Zdaj se v južni Ameriki govori španski, portugalski in francoski jezik in ker je danes tega prebivalstva že mnogo milijonov, še misliti ni na to, da bi kako drugo pleme moglo premeniti narodnost južnih Amerikancev. Kolonisti, naj bodo Nemci ali Amerikanci, se potope sproti v plemenu južne Amerike. Prostora je v južni Ameriki za 500
milijonov ljudi, a domači ljudje se tako množe, da bi jih tudi najiz-datnejša kolonizacija ne mogla več obvladati.
Argentinija je daleč od Evrope, a kar jc postalo, to se ima vse zahvaliti edino le Evropi. Od tod so prišli naseljenci, od tod so prišli kapitali, od tod je prišla luč pro svete. Po veliki francoski revoluciji je postala Francija duševna voditeljica Argentinije. Francoske ideje, zlasti liberalne ideje, so si pridobile simpatije^ vsega iz-obraženstva v južni Ameriki in so tudi še v naših časih najbolj me-rodajne. V Argentiniji je bilo dolgo časa sploh v veljavi načelo, da mora vsak izobraženec znati francoski jezik, znanje tega jezika je bilo pogoj za pridobitev javnih služb in vsi imenitnejši možje Argentinije so bili ali vzgojeni na Francoskem ali co tam obiskovali visoke šole. Ta vpliv se je rodil iz slave francoske armade za časa Napoleona I-, iz francoske literature, umetnosti in mode in se tako utrdili, da inspirira francoski duh vse življenje in nehanje v Argentiniji. Prvenstvo Francozov je trajalo do — leta 1870.
Takrat so se začeli argentinski pogledi obračati na Nemčijo, na zmagovito Nemčijo, in nemški trgovci so spretno izrabili to priliko, da si pridobe kar mogoče največ južno ameriškega trga sploh in sosebno argentinskega. Tfudili so se mnogo in dosegli znatne uspehe. Za Nemci so tudi Združene države severoameriške po načelu "Ameriko Amerika licem" začele s poskusi, da se vpeljejo gospodarsko in politično v južni Ameriki, in končno je začela tudi Italija iskati v Argentiniji stikov in jc zlasti rada tja pošiljala sezonske delavce pa tudi koloniste.
Položaj v Argentiniji je bil pred sedanjo svetovno vojno približno sledeči: Prvo mesto so zavzemali Francozi, zlasti ker je silno mnogo zemlje v njihovih rokah ali v rokah naslednikov francoskih naseljencev. Ker simpatizira z njimi prebivalstvo in ker vladajo absolutno francoska znanost, umetnost, literatura, moda in običaji. Francoska banka dominira v trgovskem svetu še vedno, a ne ve,v-tako, kakor svoje dni in uvoz francoskih izdelkov je presegal pred vojno še angleški in nemški uvoz, a ne več dosti,ker ga je zelo izpodrival nemški uvoz, dosti pomaga Francozom dejstvo, da Angleži nimajo skoro nič zemljišč v Argentiniji, ampak le banke in trgovine; njih uvoz je zato znaten, ker pokupijo tudi največ argentinskih pridelkov. Glede uvoza industrijalnih izdelkov so morali pred vojno konkurirati z Nemci in konkurirali so težko, kajti nemško blago je bilo navadno nekoliko cenejše. Gotovo so Angleži izkoristili to vojno, da pritegnejo nase, kar so si ustvarili Nemci. Angleška in severoameri-rikanska kolonizacija v Argentiniji se pa bistveno razlikuje od nemške in od francoske. Če pride Anglež ali Amerikanec v Argentinijo, prinese seboj denar in ga investira; Francoz in Nemec prideta navadno praznih rok in hočeta šele v Argentiniji obogateti. Francoz in Nemec imata torej težje stališče, ker je sreča ali nesreča odvisna od njihovih osebnih lastnosti, med tem ko imata Anglež in Amerikanec v svojem denarju in v mogočnosti svojih držav veliko oporo.
Bogastvo Argentinije se je porodilo najprej iz živinoreje. Neizmerne planjave so omogočale gojiti ogronvne množine govedi in konj in to brez stroškov. Šele pozneje se je začelo tudi obdelovanje zemlje in od tedaj se je bogastvo silno množilo, 150 milijonoy hektarjev plodovite zemlje je samo v Argentiniji, podnebje je u-godno — kako prihodnjost ima torej še ta dežela! Komaj dvajset let je tega, kar se je začelo rednejše kultivitiranje zemlje, a kako se je v tem času Argentinija povzdignila, kažejo ogromna premoženja, ki jih imajo domačini in številne milijarde, ki so jih tujci investirali tam. Za Evropo je to prava sreča. Evropsko prebivalstvo se namreč množi in mora iz drugih delov sveta dobivati čedalje več žita in mesa- Če bi ne bilo Argentinije, kdo ve, če bi med sedanjo vojno ne vladala na Angleškem in na Francoskem lakota. Argentinija pridela vsako leto več kakor tri milijone ton žita in pridelovanje se bo še dolga leta množilo, ker je še sila mnogo nekulti-virane zemlje.
Argentinski zemljiški posestniki imajo velike dohodke iz zemlje,
ki jih je svoj čas le malo veljala
ali pa sploh nič. Do leta 1903. je bilo v Argentiniji dobiti še dosti sveta hektar po deset do sto fran-kov.Pozneje pa so cene hitro poskočile. Zgradba železnic je dala povod, da se je začelo kmetijsko delo v velikem slogu najprej v o-bližju postaj in potem še daleč naokoli. Železniške postaje so privabile prve trgovce in obrtnike in tako so ob železnici nastale naselbine in mala in večja mesta. Naseljenci, ki so pridelovali žito so se kmalu začeli dušiti v svojem lastnem bogastvu. Pridelek je bi! tako velik, drf ga železnica ni mogla zmagovati in treba je bilo poskrbeti za različne nove naprave. Ustvarili so jih Angleži v e-nem letu in pristan Bahia Blanca, ki je prej s težavo ukrcal 5000 ton žita na dan, ukrca zdaj lahko v eni uri 5000 ton. Velikanski procvit posameznih pokrajin je tudi povzročil, da so bili zgrajeni novi pristani in novo železnice.
Bogastvo Argentinije rase od leta do leta. Vsako leto pride 20.-000 in več italijanskih in drugih delavcev, da pripravijo novo zemljo za kulturo. Po petih letih puste v Argentiniji vsako kultivira-no zemljo vsaj eno leto počivati, da si nabere novih moči in nove rodovitnosti. Seveda „ se vrši vse kmetovanje v velikem slogu in ne tako staroversko, kakor pri nas doma, kjer tudi sfaloh ni pogojev, da bi se kmetijstvo industrijali-ziralo- V Argentiniji obsega že jako majhno posestvo 200 hektarjev vse polno jih je pa tudi po 10.000 hektarjev obsežnih. Kabijo se najnovejši stroji z motorji, ki obdelajo v desetih urah 48 hektarjev. Stroji se rabijo za oranje in za žetev, za spravljanje žita in sploh zr vse. Ce je bilo zjutraj žito po-žeto, je zvečer že v železniškem vozu. Seveda je pridelek prodan ob tisti uri, ko jo žito pretehtano; zastopniki velikih bank pokupijo vse sproti.
V	slabih petnajstih letih je stroj iz nekakih puščav, iz pam*\ napravil najrodovitnejši svet. Tam, kjer se je pred nekaj leti še pasla suha in slaba goved in ni dobila dosti trave, tam se pridela zdaj na hektar zemlje čez dva tisoč kilogramov žita. To je mnogo, če se ,-pošteva, da stane obdelovanje jako malo.	v
Kmetijstvo je zavojevalo argentinska tla največ s pomočjo tujega kapitala. Kamor je prišel tuji kapital, so se pampe premenile v polja, da rase detelja za brezštevilne črede govedi in konj. Te črede žive na agrajenih prostorih, d obsegajo 1000 do 2000 hektarjev, vedno na zraku, vedno brez strehe in bogate lastnike, ne da bi se ti zanje le količkaj brigali. Ker sc v zadnjih letih izvažajo velike množine argentinskega mesa v ftvropo, so začeli tudi nekoliko veliki posestniki živinorejo negovati, kakor je bilo prej v navadi, Zmrznjeno meso so začeli izvažati 1. 1902. na Angleško; zdaj je pa vozijo tudi že v druge države.
Velikansko je bogastvo Argentinije in raslo bo še dolga in dolga leta. A kako je prebivalstvo v tej državi? Kakor je bilo že rečeno : so prebivalci nekako novo pleme. Argentinci so nasledniki prvih španskih uradnikov vojakov, kolonistov in kaznjencev. Pred dobrimi tristo leti je Španska zagospodovala nad Argentinijo, in začela tedaj svoje ljudi pošiljati tja- Ti naseljenci so živeli med domačimi indijanskimi rodovi, so se z domačimi ženskami trajno ali začasno združili in u-stvarili otroke Kreole. Pri tem je uvaževati, da so bili prvi španski naseljenci največ Židje in Mavri iz Andaluzije, Aragonije in Kasti-lije. Od teh izvira arabski tip, ki se je ohranil v mnogih argentinskih rodbinah do naših časov. Prišli so potem še drugi kolonisti vseh mogočih narodov in imeli o-troke s Kreolkami in Indijanka-mi. Kri se je mešala, kakor malo-kje po svetu.
Nasledniki vseh teh naseljencev so se potem družili zopet z Indi-jankami različnih rodov in tako je nastalo več novih plemen, ki i-majo sicer mnogo skupnega, a se vendar tudi med seboj razlikujejo, Argentinec in Kilenec ali Pe-ruvijanec so si po plemenu — ne po jeziku — tako tuji, kakor Bolgari in Čehi, Nemci in Švedi.
V	19. stoletju so se selili v južno Ameriko večinoma Francozi in Španci in šele zadnjih dvajset let tudi Italijani. Ti naseljenci so prinesli soboj lastnosti, so znamenito povzdignile bogastvo Argentinije. Ti naseljenci, skromni, varčni in delavni ljudje, so bili tudi
pravi povzročitelji gospodarskega preporoda. Posestniki argentins; skih zemljišč namreč niso znali izkoristiti bogastev zemljišč, in šele naseljenci so jih naučili, kaj se da iz zemlje vse pridobiti.
Ti naseljenci pa so tudi preme-nili vse družabni ustroj v Argentiniji. Stari Argentinci, kakor lahko imenujemo Kreole in njih naslednike, so pač ohranili svoje bogastvo, oziroma je še izdatno povečali, ker zemlja je večinoma njihova1, toda ker ljubijo udobno in brezdelno življenje, so v 19. stoletju došli naseljenci in njih nasledniki pridobili v trgovini, brodarstvu, industriji itd. vso. veljavo. Zlasti velja to za Francoze in njih naslednike, ker so ti tudi v novi domovini ohranili morda najbolj izrazito lastnost svojega naroda skrajno varčnost. Toda zemlja jc, kakor rečeno večinoma še vedno v rokah starih Argentin-cev in tako tvorijo te rodbine nekako oligarhijo v republiki, ki močno spominja na ono oligarhijo, ki je svoje čase vladada beneško republiko, nekako aristokracijo, ki ji daje denar velikansko moč in ki to moč brezobzirno izkorišča. Ilitro napredovanje je v Argentiniji ustvarilo nezdrave razmere za vse tiste, ki si morajo z delom za druge služiti kruh. Bogati sloji žive bolj luksorijozno, kakor najbogatejši naši aristo-kratje, mali ljudje pa pridejo težko naprej. Zlasti slabo je vplivalo priseljevanje Italijanov- Teh prihaja veliko preveč, da bi moglo biti med njimi kaj dosti dobrih elementov. Prihajajo največ iz južne Italije, so neoniikani in dc-lomržni in pripelje jih v Ameriko le domače uboštvo. Poleg teh je pa prišlo tudi že na tisoče malo-vrednih ljudi iz Armenije in iz Sirije, iz Ogrske in zlasti mnogo terorističnih in anarhističnih Zidovi Rusije.
Vse te elemente naj sedaj prebavi Argentinija, iz vseh teh elementov, naj nastane nov narod. Če bo to mogoče in če bo iz te mešanice nastal zdrav nov narod, to jc še vprašanje.
Argentinija nima no železa ne; premoga in je torej — v kolikor I sc da soditi po človeški previdno- j sti — obsojena, da ostane agrikul- i turna država. Ta usoda ni trda, zakaj to je gotovo, da se more j^lodovitost te zemlje še znatno povečati. Treba je samo delavskih sil. Bogastvo argentinsko bo še zelo raslo in to je vzrok, da si skušajo industrijalne države zavojevati gospodarsko prvenstvo v tej državi. Kdor bo gospodarsko obvladoval Argentinijo, bo imel v oblasti vso južno Ameriko in bo žel še milijarde in milijarde.
Iz teh, v Naglici zapisanih podatkov posnamejo lahko čitatelji, zakaj igra v sedanji svetovni vojni južna Amerika in zlasti Argentinija veliko vlogo. Pripominjam po posebe, da Argentinija ni dežela, kjer bi mogel Slovenec naprej priti.
Pravijo, da imajo žensko bolj slab spomin, — a vendar prejetih poklonov ne pozabijo rade.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1780-82 E. 2StH St., Lorain, O trlo
CONKORD RDEČE VINO
$25 00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pumu, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite so na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne polo za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
srr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
_ _ ^^ ^ M _	_ — ^ „ _ , ■ i mm ■
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
Citizens Brewing Co., \
v Joliet, I1L
North Collins Street.
Both Phones: 272.
i g
• MVUV.I mm m mm,	/
Zapomnite si
Izučena slovenska babica
se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam.
KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon št. 452.
(Adv. No. 11-15)
IZUMITVE
PRINAŠAJO B0GATSTV0!
Za Izumitelje
in one, ki hočejo nekaj izumiti hoče moja
slovenska knjižica
in popis
potrebnih izumitev
pokazati pravo pot. Oboje pošiljam na svoj lastni strošek,
na zahtevo. Brezplačna obvestila in nasveti. — Povpraševanje o možnosti patentiranja kateregakoli izuma •
popolna zaston)
in hitro odločeno, ker se nahaja moj urad v Washingtonu, središču državne oblasti za iz-davanje patentov. Pišite danes v slovenskem jeziku na:
A. M. Wilson
službeni odvetnik za patente
311 Victor Bldg.
Washington, D. C.
rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se drži širom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v niči importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti ix starega kraja, jaz je imam pa še obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih driav vsaccKa strogo kaznuje, ki bi skufial prodajati navadno blago importirano.
In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, ter pi&ejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek ▼ oči in da nase ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran po $6.50 zaboj, na galone pa po $1.76 Double Stamp 100? katere vrste ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Tel«fon: Canal 2974.	1827 W. 22nd St., Chicago, ilL
ŠE NIKDAR
aiiso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $12.95
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Z $1.00
•e o tvori lahko pri aa.
hranilno vlo
katera se fig
obrestuje
po • • • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim
GIiABILO K. S. K. JEDNOTE — 12. APRILA 1916.
I Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
—	Umrli so v Ljubljani: Ana
Sekol, postrežnica, 37 let. — Jera Jančar, hiralka, 63 let. — Fran Sedej, zasebnik, 79 let. — Frančiška Istenič, zasebnica, 63 let. — Jane-z Jemc, posestnik, 43 let. — Renne Hanhart, zasebnica, 32 let. —■* Fran Olmipa, sprevodnik južne železnice, 41 let. — Marija Ko-cmur, hiralka, 66 let. — Matija Malič, čevljar, 76 let. — Marija Bukšič, žena vpokojenega železniškega strojevodje, 41 let. — Mihael Črtališ, knjižarjev sin-hiralec, 27 let. — Marija Gerčar, gostilni-čarjeva vdova, 73 let. — Marija Vidie, zasebnica, 56 let. — Katarina Oblak, mestna uboga, 81 let. — Katarina Ditrich, trgovčeva hči-hiralka, 45 let.
—	Umrl je v Kropi na svojem domu dne 25. febr. č. g. Andrej Zgaga, župni upravitelj v pokoju Pogreb je bil v nedeljo, dne 27. februarja. Cč. gg. duhovnim so-bratom se priporoča v memento.
—	Umrl je v Blatih pri Dolenji-vasi topničar Leopold Mrhar. Voj skoval se je na gališkem bojišču, odkoder je bil postavljen na italijansko fronto, kjer je težko zbolel. Iz zagrebške bolnice poslan domov je po kratkem bolehanju umrl.
—	Smrtna kosa. Umrl je v celovški bolnici domobranec Janez Milač iz Moravč, star 43 let.
—	Umrl je 27. febr. v deželni bolnišnici Anton Fiala, jetniški paznik, stanujoči v Cerkvenih u-licah 21. v starosti 70 let.
—	Umrla je članica II. Marijine kongregacije pri uršulinkah gdč-na Štefanija Košir v starosti 30 let.
—	Nenadna smrt. Ko je dne
7. mar. pri stari cukrarni zidal Andrej Vrbinc, 58 let stari zidar in kajžar iz Štepanje vasi, ga je predpoldnem pri delu zadel mrt-voud. Prepeljali so ga takoj v de/, bolnico, kjer pa je proti večeru umrl, ne da bi se bil zavedel.
—	Nagla smrt. Na novomeški kolodvor je prišla Katarina Maj-zelj iz Kostanjevice in prinesla svoji prijateljici. Tu ji pride sla-seboj več jestvin, da jih odpelje bo in je umrla vsled kapi jva možgane.
—	Smrt daleč od domovine. Valentin Svetina, pismonoša iz Koroške Bele, Gorensko, je po kratki bolezni za pljučnico v vojni bolnišnici v Rozvsezu preminul.
—	Obesil se je v Ribnem pri Bledu 381etni posestnik Ivan Mu-žan. Najbrž se mu je omračil um.
—	Skočila je z okna prvega nadstropja dne 27. febr. zjutraj Jožefa Teram, 26 let stara služkinja pri ravnatelju v kemični tovarni v Mostah, stanujoča isto-tam. Pri padcu si je zlomila desno nogo ter se težko poškodovala čeljusti. Poškodovano so takoj prepeljali v deželno bolnišnico. Baje se je že pred par dnevi čudno vedla ter je dejanje storila naj-brže v hipni zmedenosti.
—	Po smrti odlikovan. Meseca avgusta 1915 padli kadet 27. domobranskega pp. Breme. Franc je bil odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo za junaški čin pri napadu na mostišče pri Cernelicah, pri katerem je žrtvoval svoje mlado življenje. Hrabrostna svetinja se je te. dni dostavila njegovim staršem pač v tolažbo, da je padel sin kot vojak-junak.
—	Deželni stenograf g. Fran Klemenčič umrl. Iz Judenburga prihaja žalostna vest, da je ondi Gospodu izročil svojo izmučeno dušo deželni stenograf gosp. Fran Klemenčič. Marsikoga bo ta vest pretresla. Z bridkostjo v srcu se je pred tedni poslavljal od Ljubljane: njegovo pojemajoče žitje je večkrat bilo napačno sojeno. Ni bil otrok sreče. Prijatelj mu nikdar v življenju ni bil, ki ima razne tehtnice in razne uteži. Mnogo je trpel radi svojega dobrega srca. Bil je mož velikih sposobnosti, za stvar vedno priden in delaven. Rodom je bil iz Stanetine na Štajerskem. Slovenec izgublja ž njim požrtvovalnega sotrudnika. V najhujših časih, ko naša stranka še ni imela prijateljev, katerih se ubraniti ni znala, se je odkrito pridružil našemu listu. Bil je dolgo vrsto let točen tržaški dopisnik "Slovenca." Iz Trsta je priš<^p Ljubljano, kjer je vstopil v urra-ništvo "Slovenca." Tu je vestno, zelo pridno deloval v našem uredništvu; bil nam je vsem drag, odkritosrčen tovariš. Z obžalova-
njem smo ga pustili iz naših vrst, ko je sprejel službo deželnega ste-nografa. Bolan je že bil, ko je prišel v Ljubljano, bolezen je glodala na njegovih silah in jih se daj izčrpala. Ljubil je domovino
—	naj mu njena sveta zemlja da sladak, miren počitek!
—	Truplo prof. Modica prepe ljali v Ljubljano. Dne 7. marca so pripeljali g. nadporočnika profesorja Izidora Modica iz Gorice, kjer mu je končala granata mlado življenje. Popoldne ob 3. uri se je truplo na kolodvoru blagoslovilo, nakar ga je mnogoštevilno občinstvo spremilo k sv. Križu. Naj sladko spi v domači zemlji!
—	Lovor za naše junake. Pod tem geslom je uvedla na Dunaju velikopotezna akcija, ki ima namen uvekovečiti spomin naših padlih junakov z umetniškimi kovinskimi venci, ki se bodo obesili deloma na krajih velikih bojev, večinoma pa nad vnanjimi durmi cesarskega dvorca na Dunaju i. s. na tem zadnjem mestu tako, da bodo po posebnih vencih zastopane vse dežele in večja mesta. Vsak venec bo nosil imena padlih junakov dotične dežele oziroma mesta. Kranjski deželni odbor je sklenil, da daruje za tak deželni venec znesek 1000 K in kakor čujemo, namerava nakloniti isti dar tudi ljubljanski občinski svet za posebni ljubljanski venec. Podrobnosti glede urezanja imen posameznih padlih deželanov oziroma meščanov se razglasijo pozneje. — Pripominjamo, da je ves čisti dohodek te lepe akcije namenjen vdovam in sirotam padlih junakov in drugim dobrodelnim namenom vojne oskrbe.
—	Amerika za goriške Slovence. Neizmerno gorje, .ki vlada vsled vojne z Italijo na Goriškem vobče, osobito pa meti goriškimi Slovenci, je našlo odmev tudi onkraj morja — v oddaljeni Ameriki. Da bi se olajšalo to gorje, je priredil slovenski oddelek reda katoliških borštnarjev v Clevelandu dne 31. oktobra 1915. banket, ki je dal čistega preostanka 716 K. Ta znesek je poslal gospod F. I. Turk, menda predstojnik označenega redu, županstvu v Ljubljano z naročilom, naj se razdeli v smislu darovateljev med najbed-nejše slovenske goriške družine. V zadevnem dopisu na gospoda župana dr. Ivan^ Tavčarja, piše, gospod Turk med drugim slede-j če: "Zal nam je, da ne moremo bolj denarno pomagati našim bednim rojakom v stari domovini. U pamo pa, da bodo še druga sloven ska društva v Združenih državah priredila enake dobrodelne prire ditve. Prosimo Vas, sporočite na še simpatije vsemu slovenskemu ljudstvu.
—	Poizvedovanje za ujetnike na Ruskem in Laškem. '' Rdeči križ' nam piše: Osrednja skupna posre dovalnica za ujetnike (Zentral nachweisbureau fur Kriegsgefan gene, Abt. C) na Dunaju I, Fisch-hof Nr. 3, naznanja, da posreduje glede ujetnikov na Ruskem in Laškem potom ruskega ozir. laškega "Rdečega križa" le v sledečih slučajih : 1. Če je natančno znan kraj, v katerem se nahaja ujetnik in so pretekli pri ujetnikih na Ruskem že 6 oziroma na Laškem že 3 meseci, odkar je došlo o ujetniku kako poročilo. Le pri težko ra njenih ali bolnih ujetnikih posre duje lahko poprej. 2. Isto in ista doba velja tudi o onih ujetnikih na Ruskem, ozir. na Laškem, o katerih je iz zaznamov razvidno, da so v ujetništvu, a sami še niso dali nikakršnega obvestila. 3. Glede onih ujetnikov v Ruskem in Laškem, o katerih se zamore po vesteh njih tovarišev ali kakega drugega zanesljivega poročila ali zaznamka na vrnjeni poštni pošilja-tvi upravičeno domnevati, da je u-jetnik umrl in se potrebuje smr-tovni list. 4. Če je treba, da podpiše ali izda ujetnik komu kako civilnopravno listino, izjavo. 5. V slučaju pod 3. in 4. ne velja 6 ali 3 mesečni narok, temveč se posreduje takoj. 6. Pri ujetnikih na Ruskem če kraj, kjer se nahaja, sploh ni natančno znan, ali če je znano iz transportnih listin, obvestil ali samo iz kakega prehodnje-ga popotnega kraja le to, da je dotičnik v ujetništvu, je vsako posredovanje izključeno.
—	"Soči." P. H. Sattner, ki je obogatil slovensko glasbeno literaturo že z mnogimi skladbami, čigar "01j<ka" nam še danes zveni po ušesih, je ravnokar končal in-
štrumentacijo svojega najnovejšega dela: Gregorčičeve "Soči."
— Šest verzov Gregorčičeve "Soči" zaplenjenih v Olomucu. V
Olomucu-Prerovu izhajajo trikrat na teden "Selške Listy," organ češke agrarne stranke za Moravsko in Šlezko. 'Ta list ima lepo nedeljsko beletristično prilogo Zadnja priloga z dpe 4. marca i-ma samo zanimive prevode iz slo venske poezije in proze: dve pesmi Simona Gregorčiča "Stražci" in "Soči," iz poezije in proze dr Jos. Lovrenčiča, Gregorčičevega sorojaka, po en sestavek Stanka Majcena, Franceta Bevka, Ivana Dornika in Ivana Cankarja, priloga konča s prevodom Župančičevega sestavka "Na božič 1915 priobčenega na uvodnem mestu prve letošnje številke "Ljubljanskega Zvona." To je takorekoč slovenska priloga, ki dela čast prireditelju dr. Bohušu Vybiralu Priloga ima tudi pogled na Gori co in par dobrih slik z italijanskega bojišča. Žal, da je lepa prilo ga silno razmesarjena. Cenzor ni pustil ni enega sestavka (ki so bili seveda pri nas že vsi neovirano priobčeni) celega. Tako je v Gregorčičevi "Soči" zaplenjenih šest verzov: da teče Soča ob tik grob slovenskega domovja in da sekla bodo jekla in Soča bo krvava tekla in kako jo bo naša kri pojila in sovražna kalila. Trideset let je že, kar je zložil Gregorčič veličastno to pesem, ki doslej ni zapadla nikakor zaplembi, ki je bila v svojem času prevedena v skoro vse avstrijske jezike in je izšla tudi v dvojnem dobrem nemškem prevodu profesorja Funtka in Andrejke pi. Livnograda! V Župančičevem sestavku so zaplenjene besede o spojenju v krivdi iu dolžnosti z brati in nebrati.
—	Dravinjske doklade za uslužbence južne železnice. Z Dunaja poročajo : Upravni svet Južne železnice je sklenil dovoliti železniškim uslužbencem iste enake dra-ginjske doklade, kakor državne železnice.
—	Poštarji dobijo, kakor je izjavil sekčni šef Wagner Jauregg enake draginjske doklade kakor ostali državni uradniki.
—	Volov ni hotel dati. Mlinar Ivan Skubic iz Ivanje gorice je bil okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen na en teden strogega za-pOra in 100 kron globe, ker ni hotel dati vojaški upravi para volov, kakor mu je naročilo županstvo.
Poročil se je dne 1. marca g. dr. Robert Ogoreutz c. kr. okrajni sodnik in sodni predstojnik v Novem mestu z gdčno. Marijo Pic-coli, hčerko č. kr. dvornega založnika ter papeževega dvornega založnika g. Gabrijela Piccoli, lekarnarja in posestnika v Ljubljani.
Iz gorjanske občine je bilo poklicanih dos^.i 475, mrtvih je 30, ujetih je 54, ranjenih 73, pogrešanih 21, odlikovanih 5.
Častniške plače se nameravajo po vojski zvišati za 20 odstotkov.
Imenovanje. Za vojnega kura-ta v rez. je imenovan ljubljanski protestantski pastor dr. phil. He-gemanri Otmar
Prepovedane vojne dopisnice. Razširitev vojnih dopisnic (Feld postkorrespondenzkarte), na katerih je beseda "Pošiljatelj" v rusinskem jeziku s cirilico očivid-no debelo tiskana, se v zmislu zakona 7. lit. a, zakona z dne 5. maja 1869. drž. zak. štev. 66, oziroma na podlagi celoskupnega ministrstva naredbe z dne 25. julija 1914. zak. štev. 158; ustavlja. Pre-
i ŠTAJERSKO.
—	Umrla je v Gradcu grofica Ana Sttirg'kh soproga namestnis-kega svetnika v Gradcu Henrika grofa Sttirgkha in svakinja ministrskega predsednika grofa Sttirgkha.
—	Umrl je Ivan Sternad, posestnik v Gornjih Gorčah na Štajerskem, star 50 let.
—	Umrla sta v Gradcu vojaka pri trenu France Geršak in Jožef Lavrič.
—	Mrtvega so našli v Polulah pri Celju črnovojnika Ivana Fra-sa. Imel je razbito lobanjo. Ali se je ponesrečil, ali je postal morda žrtev zločina, bo dognala preiskava.
—	Vojaška poštna cenzura za
politična okraja Radgona in Ljutomer se je ustanovila v Radgoni in pričela 20. februarja poslovati. Od poštnih uradov v slovenskih krajih obsega cenzura: Radince, Ivanjce, Malo Nedeljo, Križevce, Ljutomer, Št. Jur ob Ščavnici in Sv. Ano na Krembergu.
—	Devet sinov v vojni. V Planini pri Sevnici bivajoči posestnik Jazbec ima deset sinov. Izmed te)i jih je devet pri vojakih. Doslej so imeli srečo in je bil le eden v Galiciji ranjen.
—	Koze v Savinjski dolini. V Grižah pri Celju so znova zbolele 3 osebe na kozah, v Žalcu sta oboleli v neki okuženi hiši še 2 osebi.
Novi ljutomerski župnik in dekan deželni poslanec č. g. Josip Ozmec je bil inštaliran dne 1. marca.
—Draginjske doklade duhovščini. Mariborska "Straža" poroča iz "verodostojnih krogov," da bo nakazala vlada tudi duhovnikom posebne draginjske doklade, kakor so jih dobili državni uradniki.
—	Nepojasnjen vzrok smrti. Dne 10. febr. so našli v njeni koči mrtvo 451etno gostilničarko Terezijo Kos v Pragerskcm. Ležala je v veliki mlaki krvi. Ne ve se
PRIMORSKO.
—	Smrt junaškega Ljubljančana. V Renčah je podlegel ranam, ki so mu jih zadali drobci granate, častniški namestnik Ljubljančan Avgust Mohorčič. Pokojnik je bil za svoje junaštvo odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo ter z veliko in malo »rebrno svetinjo.
—	Smrtna kosa. V Nabrežini je nagle smrti umrl višji poštar g. Ilrast. —- V Trstu je umrla Neža Cotar. — V Motovunu v Istri je umrl odvetnik dr. Ivan Suran, star 80 let.
—	Umrl je gospod Mihael Čok, ugleden posestnik v Lonjerju pri Trstu, pokopali so ga na Katinari. Štiri njegovi sinovi se nahajajo pod bojnimi zastavami.
—	Umrl je v Kanfanaru c. kr. višji finančni respicijent g. J. Russian. •
—	Smrtna kosa. V Ajdovščini je umrl dne 22. febr. Lavrencij Bavčar iz Sela. Kot krošnjar z manufakturnim blagom je bil znan po celi vipavski dolini.
—	Redka starost. Iz Opuzna v Dalmaciji poročajo, da je umrla Joža Šiljeg, vdova pokojnega Mata, stara 103 leta. Nikdar ni bila bolna, do smrti si je ohranila celo zobovje. Ko je dosegla sto let, so jej zidali hišo. Ona sama je pomagala, mešala apno zidarjem in nosila skupaj razne stvari. Zidarjem je prinašal na svojih plečih sodčke vina po 60 litrov, da so pili. Pač redka žena.
—	Najdeno truplo italijanskega častnika. Iz Dubrovnika poročajo, da so našli v zalivu Soline ob otoku Mljetu na morski površini truplo italijanskega častnika-zrakoplo-1 vca. ne,'
ča je doma iz Preddvora pri Kranju.
—	Gorica. V Gorici je odprtih
vsega skupaj trgovin in lekarn 24. V zadnjem času so poškodovali italijanski izstrelki skupino hiš Federicis v ulici Vetturini, To-minčeve hise v ulici Sv. Antona, zadeta je bila zopet Pavletičcva hiša v Gosposki ulici, v Gledališki ulici dve hiši, na Korzu hiša Sal-vaterrova, pdeto je poslopje kavarne Teatro. V Stračicah je bil en otrok in jedna žena ranjena. Na Korzu ob starem pokopališču je bil ubit neki deček. — Goriški okrajni glavar baron Baum je v pogovoru s poročevalcem "Pester Lloyda" rekel med drugim: Imamo električno razsvetljavo, vodovod dobro funkcijonira, poštni in železniški promet se vrši skoro do Gorice. Vojaštvo vrlo pomaga civilnim upravam. V uradih se dela, celo sodnija ima redne razprave. Dunajski ognjegasci vrlo pomagajo. Občinstvo se drži idealno, vse je jedno srce, jedna duša. Italijanski letalci mečejo v mesto listke s samimi lažmi: da v Berolinu, na Dunaju, v Budimpešti stradajo, da so na Dunaju demonstracije itd.
—	Z jugozapadne fronte. Že večkrat se je poročalo, kako so Lahi po kakem neuspehu obstreljevali kak kraj za našo fronto. Marsikatera vas je bila brez potrebe razrušena. Tako so se Lahi pred nekaj dnevi spravili nad O., ki sicer prej ni dosti trpelo. Nekaj 28 cm granat v smeri proti cerkvi. Razrušili so hišo. ležečo nasproti te, a cerkve same niso pogodili. Tudi župnišča ne. Tudi nekaj drugih hiš na jugozapadni
Na sebi je imel tri "paleto- j strani je bilo več ali manj poško-gornji je bil iz kože; okoli dovanih. Nekaj granat je padlo desne roke je imel zvezan revol- j tudi na pokopališče, kjer je poko-ver, na kapi zrakoplovna očala, v panih nekaj naših junakov. Mrt-žepu so našli njegovo fotografijo vašnica je dvakrat zadeta, a še in nekoliko drobiža, imena njego- stoji. Že prej enkrat so zadeli z
vega niso mogli dobiti. — Kako je v Gorici.
še, ali je ponesrečila ali je ubita. Raztelesenje je dognalo, da je izkrvavela. Našli so tudi na mrtvem telesu rano.
—	Odlikovan učitelj. Naduči-telj pri Sv. Trojici v Slov. goricah Jožef Maurič je bil odlikovan s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
—	Pokvarjenost mladih deklet Gradcu. Letno poročilo graške
mestne policije za 1. 1915. je zrcalo, v, katerem se spozna, da so v času vojne nostale v Gradcu prav uničujočim ognjem Italijanov.
granato lahkega kalibra kapelico V Gorici, na križišču ceste. Poškodovana je
v "mestu smrti" so izstreftd "re- le streha in rob zidu, dočim je o-šiteljev civilizacije" ubili 130 stala podoba nepoškodovana. La-
žensk, otrok in starčkov, 500 pa , hi morajo imeti dosti streliva, ki težko ranili. Gorica je po italijan-'ga tako brezsmiselno tratijo, ski vojski, ki naj bi jo "odrešila," __ Izmed slovenskih učiteljev v strašno trpela. 2700 hiš ima Gori- Trstu in okolici je bilo pozvanih ca; od teh je 1200 močno poškodo- pod orožje 40. V vojaškem stanu vanih in sploh popolnoma poruše- je napredovalo do častniške šaržc nih. Mesto cvetlic je postalo me- 6 učiteljev, brez šarže jih je osta-sto smrti; oaza bolnikov se vsak 10 18, ker so ali oboleli, bili rd-dan obstreljuje. Nezmiselno, brez njeni ali vjeti. V ruskem vjet-smotra se uničuje biser Soče. Se- ništvu so štirje, ranjenih je 7. Padaj stoje že tudi bližnje vasi pod | dla sta Jakob Mersek in Julijan
Proseški učitelj Rudolf
V | Gerdol.
žalostne razmere. Oddelek za mla-1 Pevmi ne stoji več nobena hiša. V , čuk je odlikovan z veliko in malo dinsko skrb je imel 1914. leta o-
•z.
dr
stopki se bodo v policijskem okolišu ljubljanskem stran c. kr. policijskega ravnateljstva v'Ljubljani kaznovali z globo do 2000 kron, oziroma do šestih mesecev zapora. — C. kr. policijsko ravnateljstvo Ljubljani, dne 17. februarja 1916.
Vpoklic pisave zmožnih črno-
vojnikov. "Reiehenberger Ztg. poroča: Vojni minister je izjavil, da bodo v najkrajšem času vsi čr-novojniki, ki znajo pisati in ki doslej še niso bili vojaki, vpoklicani, da bodo nadomestili pisarniško m podobno osdbje v kolikor je sposobno za službo na fronti.
Sladkor ne sme po pošti na O-srrsko ali v Bosno in Hercegovino. Za prevoz po železnici je treba prevoznega dovoljenja.
Večji davek na žganje. Državni zakonik prinaša cesarsko nared-io, ki doklada k davku na žganje vnovič zvišuje za 40 vin. za liter alkohola. Zvišani davek dobi samo država. Odslej zanaprej bo obdavčeni rafinade spiritus za celo Avstrijo imel enotno ceno 450 K za hI alkn-hola. Cena denaturira-nega špirita pa ostane ista kakor prej.
praviti z 3158 mladostnimi osebami, I. 1915. pa s 4755. V letu 1914. je imel opraviti s 785 deklicami, 1. 1916. pa s 1370. Zlasti se je pokazala velika pokvarjenost med deklicami. 544 jih je bilo nazna njenih sodišču, 686 jih je bilo prijetih zaradi potepanja. Posebno je obžalovanja vredno, kako se med dekleti širi prostitucija, naj več vsled tega, ker matere nimajo časa nadzorovati svoje otroke in ker šoli odrasla dekleta ne morejo dobiti službe.
— Drobne vesti s Štajerskega. Na Spodnjem Štajerskem je večina županov in tudi več občinskih svetnikov oproščenih vojaške službe in sicer začasno do 15. marca. Kdor do tega časa ni dobil sporočila, da je nadalje oproščen. — U-mrl je v Št. Ilju tamkajšnji odločno narodni gospodar Jožef Draž vsled bolezni, zadobljene v vojaški službi.
Solkanu in Vrtojbo so udarile tež- srebrno hrabrostno svetinjo. Nad-ke granate. Gmotna škoda v Go-j poročnik je postal Fran Bartoš. rici znaša nad 20 milijonov K. —; šolski vodja v Gropadi-Padričah. Gorica pa vendarle živi. Trgovine — Med interniranimi, ki se našo odprte. Na Velikem trgu se i- j hajajo v Italiji, je tudi Alojz Mi-grajo otroci. Ženske hodijo na iz- klavčič, župan iz Iderskega pri let v okolico, kjer si morejo ogle- Kobaridu. Med drugim piše, da dati Oslavje, Podgoro in Sabotin. je z več domačini skupaj. Kdor Moški opravljajo svoje posle in se želi izvedeti za naslov naj piše: ne menijo za granate, ne za šrap- Alojzij Matevc, Fluchtlingslager,
nele, ne za krogle iz pušk. Mesto cvetja in smrti živi! — Število ljudi v Gorici. Pozna-
Baracke IX, Zimmer 13, Bruck a/d Leitha.
V Kotoru se je sprožila med
valci Gorice cenijo, da se nahaja tamkajšnjim prebivalstvom misel, sedaj v Gorici krog 5000 ljudi, da bi se postavil spomenik na pri-Mestna aprovizacija pa jih pre-, mernem prostoru v proslavo ju-skrbuje z živili krog 10,000. Ker nakov, ki branijo Kotor in oko-se nahaja v bližnji okolici še veliko lico.
goriških beguncev in so še vedno J — Smrtna kazen zaradi razža-od mesta samega aprovizijonirani.
,— Svojo sedemdesetletnico je obhajal te dni gosp. Blazij Grča., sodilo Milana Peroviča, kmeta iz župnik v Šempasu in bivši goriški Adžine Livače (okrožje Kraguje-deželni poslanec, v goriški deželi vac), na smrt zaradi razžaljenja znana oseba. Deloval je tudi na Veličanstva. Obsodba se je izvr-gospodarskem polju. Župnik Gr- šila dne 7. februarja.
ljenja Veličanstva. Vojno sodišče v Gorenjem Milanovcu je ob-
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dnE.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino*
K100 velja sedaj samo $13.25, K 1600 samo $130.00
s poStrtino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,
New York, IM. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Otilo.

-F7-



^ .....
r T- "^r W - t
12. APRILA 1916.
Arnavt.
M. Pug«lj.
Stipica pelje bogatega tujca. Sedi spredaj, drži v roki vajeti in bič, pa gleda na skočna belca, ki se svetita v solncu in opletata po muhah s košatimi belimi repi. Ničesar drugega mu ni zapustil oče, kakor ta dva konja in voz. Hišo so mu požgali Ara avti, ženo so mu umorili, a hčer, sestro voznikovo, so odpeljali v svoje gore. Večna osveta" jim bodi! No, dobro, da i-nia belca. On skrbi zanja, a konja zanj. Vlečeta mu tovore, vozita tujce in denar, ki ga prislužita, je njegov.
Tujec sedi zadaj na pisanem kocu in gleda po krajini. Če je nevarno v teh krajih, vpraša.
"Kako ne? Arnavti se klatijo tod okrog, in to so tatovi in morilci. Cc trčita skupaj Arnavt in Srb, je pravica na strani tistega, ki je močnejši. Težko je! Mojega deda so ubili. Ko je bil mlad, bi se ne bil desetih ustrašil, a ko je bil star, sta ga zmogla dva. Našli so ga v njegovi bajti mrtvega, a v ustih je tiščal med zobmi palec, ki ga je odgriznil Arnavtu."
Tujec zleze v dve gubi in molči.
Solnce zahaja, in široka tiha krajina trepeče v večerni zarji. Polagoma izginja rdeča luč za vr-
je. In, šibek si, kakor bi ti zatekni-li v hrbet dva količa! Tudi rok nimaš pravih! Dlani so preozke! A, in vrat je golobji! Še žene bi ne maral, Če bi bila tako drobna!
Neznanec gleda mrko v belca na njegovi strani in misli. Dobro mi je prišla prilika. Čundrič je rekel, da mi da Majo za ženo, kadar dobim svoje konje. No, zdaj mu jih pripeljem. Evo jih, Čudrič, daj mi Majo! In tudi Maji vzkliknem : Evo jih!
Vozijo in vozijo: iz črne teme se dvigne nizko obzidje.
"Tu smo!" pravi neznanec.
"Čakaj, gospod! Pomagam ti iz voza!''
"Ne pojdeš doli. Skočil bi ti k staremu Mehmcdu in privlekel ljudi."
"Pa ne pojdem! No, bodi po tvoje!"
Tujec skoči z voza in plača voznika.
"Pa ti je mnogo dal?"
Voznik imenuje svoto. "Ni dosti!"
oba okoli vratov, pa si tiščal na lica njune lepe in zveste glave.
"Hvala vama, ljubčka moja, dobro sta dirjala. Vozila sta vraga, a iznebili smo se ga. Tecimo zdaj nazaj, da dobimo jesti. Sladkega ovsa in dišeče detelje pa vode iz studenca. Kako bi jaz brez vaju, Mri-je meni!"
Gorite je stisne oba k sebi, pa poljubi enega za drugim. In da o-stane bliže pri njiju, se zavihti desnemu na hrbet, zarije prste levice v košato grivo, z desniso pa ploska za šalo po gladkem hrbtu in zalitih bedriii.
"Eh, nosi se, sinko, nosi se, ho, ho, ho — la —"
In voz odrop< ta in izgine s pesmijo vred sredi prostrane in črne noči.
Pomen številke 17 v sedanji vo jni.
Pariški "Figaro" konštatiia, da je mesec jan. 17. odkar se je pričela vojna ter poudarja, da i gra številka 17 v evropski vojni "Pa mnogo je! Glej, glej, koli-, sploh veliko vlogo. Številne let-
VAŽNO! VAŽNO!
Ker slučajno rojaki vprašajo: "Kaj bo z denarjem, če Avstrija ne zmaga?" odgovarjamo, da tega ne vemo. Sicer se ni bati, ker je Avstrija že pridobila celo Srbijo, Črnogoro, skoro vso Albanijo in Poljsko.
Ne branimo, pa tudi ne svetujemo pošiljati v starokrajske hranilnice denar zdaj na obresti, svetujemo pa vsem onim rojakom, ki imajo kak dolg v Avstriji, da se poslužijo te ugodne priliko in dolg plačajo, ker krone ne bodo ostale nizke več dolgo. Prej so stale $205.00 za 1000 kron, a zdaj samo $129.00. Če nimate zdaj denarja, se ga izplača izposoditi, da zdaj plačate dolg in si prihranit« denar. Skoro gotovo Vam ne bo nikdar žal.
Danes pošljemo v staro domovino:
Frank Petkovšek
780 Maric* WAUXEOAN, ILLINOIS. Zastopnik ruraib parobrodnlh dnil* Pošilja dooarja v staro fiomoviao is » previja noUrsk* poal«.
He toplo priporoča Bloremse« v W»i kegan in okolici.
ko se zasluži s konji!''
"A konji potrebujejo dobre hrane in ta ni zastonj!".
"Boga mi — vseeno! Vozi zdaj!"
Vozita naglo in molčita, lie, misli voznik, prokleto si neumen ! Misliš, da ti stisnem konje
v pest, kakor beraču drobtino! hovi in mrak leze iz dolin in gld- Pokazai boš prej, kaj znaš. Zobe lun. Gozd črni, drevje se strne v imafi dobre. ,ahko tareš ž njinii protnih
Sram mogočen grad; ravnine, do-1 lc-nikc in 01>ehe in tudi kosti bi I Viljema
line in globeli in holmi se zlijejo v eno samo nejasno in temno plan.
Vozita in vozita. Desni belec viha uhlje in hržc.
"A kaj vidiš, srček?" vpraša voznik.
Belec poskoči, vrže kvišku močna bedra in zažvižga po zraku z dolgim repom.
"Glej," pravi voznik, "nekdo stoji tam!"
"O — kaj bo zdaj.' vpraša tujec.
nice 1916, dajo seštete 1-9-1-6 = 17. letnica ustanovitve nemške države 1&71 fcaže isto misterijoz-no vsoto 1 t 8 t 7 t 1 = 17. številke vseh bivših pruskih kraljev Friderika I., Friderika Viljema !., Friderika II., Friderika II., III. in IV., Viljema I. in Friderika lil., dajo zopet 17: ravno tako pa tudi številke se danjih vladarjev nas-si držav Franc Jožefa I., II., Ferdinanda I., Juri-
		Kron			Kron
Za	$0.70.	... 5	Za	$ 25.95.	.. 200
< t	1.40.	... 10	t i	38.90.	.. .100
t i	2.0").	4.. 15	i C	51.90..	.. 400
»t	2.70.	... 20	i i	04.90..	.. 500
i«	Jt5.	.. . 25	i i	77.80..	. . 000
«<	4.00.	... :!0	i i	90.SO. .	. . 700
< i	4.65.	... ;J5	i i	I0:i.80..	. . 800
a	5.:*o.	.. . 40	i i	116.80..	.. 900
11	5.95.	... -15	i i	128.75..	.. 1000
i <	(5.60.	. .. 50	i i	258.50..	.. 2000
n	7.25.	... 55	i i	.">88.40..	.. .'5000
> i	7.80.	...00	i i	518.25. .	.. 4000
i t	S.45.	... (55	i i	648.00. .	.. 5000
1 i	9.20.	70	i i	777.25..	.. 6000
i i	9.S5.	75	i i	907.00. .	.. 7000
i t	11.15.	.. . 85	t i	1,036.25..	. . 8000
i i	12.9S.	...100	< i	1,295.00...	10,000
Vaem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Penn Avenue, t kateri točim vedno gvei* PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČ& Priporočam ae cenjencmn občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE I GEO. FLAJNIK, LASTNIK. 3829 Penna Ave. . .Pittsburg, Pik.
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd SI. Chicago, 111.
Telephone Cuil 473«
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
M aljndn« priporoma »j«, venskim in hrvaškim ten am.
POZOR!
Vsakemu, kteri mi posije naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mu pošljem lep spomin.
Henry J. Schnltzer,
BANKIR
141 Washington St., New York.
Mi garantiramo vsako pošUjatev, dii
denar ne bo izgubljen. Ko smo prepričani, »la ni bil izplačan, denar vrnemo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek,
1000* N. Chicago St., JOLIET, ILL.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
pregriznil! Videl sem te, ko si se ja V., Nikolaja II., Alberta I., IV režal pred konji. No, ne dam ti tra I., Nikolaj I., Viktorja Ema-prilike. Stisnem te za vrat, da boš zinil in pozabil zapreti usta.
A kam ti to voziš?'
povedal
"K Simi, sorodniku sem ti!"
"No, veš, me ni volja, da bi vo-| žila še naprej!"
"A ti si mi dal besedo. Rekel sem k Šimi in tam ti dam konje."
"A kje je to.'"
nuela III. In kaj sklepa "Figaro" iz tega.' Da bo Nemčija naj pozneje 11)17. poražena.
Pronašel zl zelo dobro.
Pred kratkem smo prejeli od e-nega naših čislanih odjemalcev pismo, i/, katerega podajenio sledeče : "Prosim, pošljite mi še dve
S tem naznanjam cenjenemu slovenskemu občinstvu in bratom Hrvatom v Chicagu, da sem te dni otvoril na 1903 West 22. St. (vogal So. Lincoln St. blizu naše slovenske cerkve, popolnoma na novo urejeno
TOBAKARNO IN CANDY STORE.
Pri meni dobite vedno razno-
"Tebi nič, ne boj se. Vam iz ce-L«^^^^ ^ ^I steklenici vašega ameriške^ zdra-j vrstne fine smedke, tobak, pipe i.
sarstva se ne • <mdi nič "	. I 'T.'1; ! vilnega grenkega vina, ker prona- t. d. Dalje prodajam vsakovrstne
sa,aua M '-<-lMU	vldis, orožje imam jaz Ne sa-1, , , . , , ,	,. nlnf]K •:„ •	/xrn
' „ . .	šel sem, da je zelo dobro za uredi- sladkarije in drobnarije (JNo-
lz polja se izmota črna postava in skoči pred nelca. Vzpncta zahržeta oba hkrati. "Stoj!" kriči neznanec.
"Dr-
ži
i se, brate! Evo ti, tu je samokres se' i in tu še eden!"
"Pa kdo dvomi? Čast tebi! I-
fiš vsega!"	,,,	. , v
14Tr.-,.v .	v ri	. , ,:Wyo. Mi popolnoma soglašamo z
, \ ldis, tu je noz. Danes zjutraj ! R "Skočite, ljubčki moji!"	j sem „a brusil Eriješ se lahko ž
Konja mahneta predse z vitkimi njinK xiti ne kdai zleze med viti le, da sprejemamo nogami, ali neznanec je kakor! rci)ra»»»
mačka. Že je med njima in ju dr x n	(PP
ži na uzdi	' •	£Jlllia	^ : tako, kakor se je trdilo, da je. r/<n
na uzui.	ru.ieni ti to."	! .	* m • •
"Kaj voziš?" vpraša.	i „A at brate> se ne MU» "t?1 V" - * Ha r»»erJe.vo
"Vozim tega gospoda! Odstrani ____i_________i nsko zdravilno grenko vino, dn
se
i"
Pa koliko sta stara ta dva ko-«>>
nja
Vrti se pred gleda zobe.
"Mlada sta. Bo mu niti štiri leta!"
"No, pa dobro. Ne ju!"
belcema in
me, ni vsake-
"Pa čast tebi! Znaš ostriti, ve-
I rujeni ti to."
"A zato, brate, se ne šali!"
"Boga mi, vse, kar govorim, je
i resno kakor pri maši. Rekel sem
j ti, da zavijemo ob bregu reke. No,
levo, zdaj sva zavila!"	, , , ..
f iirr. „ , .	.... , i podobnih
Ti so Srb m meni ni me, ako ,, .. .
( ena «1.1
te v celega sistema, in ki daje tudi tions). Poleg tega razvažam na tek. Rev. Joseph Conrath, župnik dom tudi premog in drva, preva-eerkve sv. Jožefa, Rawlings, žam blago in pohištvo pri selitvah. Roj altom se za naklonjenost
Conrathoni in želimo viti le, da sprejemamo na sto in sto takih pisem od ljudij, ki so poskušali in prouašli, da je v resnici
prista- toplo priporočam. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem
Martin Kremesec.
1!)0:J W. 22. Street.
mudi
jima, uTi SQ Srb Jn meni 1U nM}
I ustrelim Srba!"
"Pa kaj bi ti bilo! Če se ti da, j ustreliti ga, svobodno!" "Kako to ti misliš?" "S samokresom ali tudi s pištolo!"
"Rekel si, če se ti da." "Seveda, če se ti da. Vsakega
vam je v veliko pomoč, kadarkoli se počutite "izvan reda," kar pride od zaprtja, neprebavnosti ter nerodnosti. V lekarnah. $1.00 J or- Triner, 1333 — 1339 S. Ash lan. 1 Ave.,
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
lia-
ne moreš! Tudi taki so med
a Srb
"Ti, bratec^ pa lepa sta — ta dva tvoja konja. Boga mi, meni sta všeč."
"Prav mi je, da sta ti všeč. Če hočeš, pa pridi k meni, da si jih ogledaš. Povem ti, kje sem doma."
"Pa lahko jih ogledam tukaj. Veš kaj, brate, daj oba meni!"
"Ti se šališ!"
"Boga mi, ne šalim se! Pravim; <<Stoj brate) "J y najincm ti, daj konja meni!"	dogovoru "
"Tu ni semenj!"	"Pokažem samo
"A — ne daj za denarje, nočem tega! Kar tako mi daj oba!"
"Pa ti si blazen!"
( Imago, • jma SV0j0 reijno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St.,
Kadarkoli potrebujete dober za-j	Pittsburgh, Pa.
j nesljiv Liniment, vprašajte po	Uradniki z« leto 1916:
Trinerjevem. Izdelan je iz najbolj- Predsednik: John Mravintz, 1107 i šili snovi po veščem kemiku in le- Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
j mi, ki so hujši od tebe."
"Ni jih! Tudi zvit sem, j ni."
"A zakaj bi ne bil?" "Vidiš, ni. Jaz znam zgrabiti ,— tako zadaj — glej —"
karnarju pod nadzorstvom našega zdravnika. Za hitro in popolno odpomoč ni boijšega od Trinerje-vega Linimenta. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in G0e.
(Advertisement).
4G28
572
TEL.: CANAL 6027.
"Ne! Vidiš, tako-le — he, kako
ti je počila v ročici kost! — tako-
,	,	., le — tukaj na kolenu imej roko, i
"Nisem, kako to; Konja sta 1111 (ja • vj(]jnij»»
všeč in jaz jih hočem. Daj mi -Pa kako, da se šališ?" jih!"
PRVA SLOVENSKO-HBVATSKA
MLEKARNA
V roki
črnega neznanca se po- vale T. j d samokresa in! sveu orožje.	| nož imaš, ki brije. Kako bi se, za
"Daj mi jih!	I vraga, šalil?
"No, dobro!" reče voznik. "A ,r ., . , . ,	. , •	i •	^ ožila sta naglo in voznik se je1
dogovoriva se! Na prej peljem te- . . . , ,
- r -	oziral po skalnem bregu,
ga gospoda, kakor sem mu obljubil, v bližnjo vas. Potem se peljem "Vidiš, zdaj je konec strmine, šc jaz malo naprej do svojega 80-|zda-j bomo drča!i navzdol. Skoči-rodnika Sime — tam, če hočeš, ti ju dam."
F. GRILL'S DAIRY IS I a W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, aH kislo smetano, (Cream)
Kaj ti pride na um? Ni mi do j ali okusno, doma nare|eno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni. <
"A jaz naj čakam tukaj — ha-ha?" se zasvetijo neznancu zobje.
"Ne! Ti sedi k meni in se vozi z menoj!''
"Ali ti ustaviš zunaj vasi." "Zunaj vasi — tako je. Ustavim pred krčmo Turka Mehmeda." "Dobro!"
Neznanec sede na voz k Stipici.
te, ljubčki moji! Breg je tod položen, a pozneje strm in skalovit."
"Ne vozi tako naglo! Zvrnemo se lahko v reko!"
"Ne boj se! 31 o ji konji so zvesti in modri."
"Pa to so zdaj moji konji!"
"Da! To so zdaj tvoji konji... Nagni se malo v ono stran, vidiš, zaradi teže, ovinek je in nevarnost . . . Tako, prokleti človek,
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr«-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart ment) predno gre iz mlekarne; garantiram ali jamčim, da je naravno^ Mleko take vrste je posebno priporo čati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
F-RA.JVK. CHILL.
iloTtniko hrratikl mleku
I. tajnik: Frank Trempush, Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. R. J. Styber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K.
S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh. Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priperoi&ao m Sloveneem, de nlagejo denar pd saa koval sli obrestmi ra£u* in jim zagotovimo vselej knlaatae
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Ml podpiramo Bleteaee la m terej tudi pripotrotaaa njk-koTi naklonjenosti. Pri see lahko nalagate denar to Krite ▼ Jolietn ali pa v katevem irugem kraja Edroi. drfav.
Dva člana K. 8. K. Jedas*« rta naia dolgoletna nalnlbe®-ea: g. Jo«. Dunda, predsedmik nadzornega odbora JL 8. K. JL La g. Joe. F. Skriaar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Poilljamo den&r v staro domovino tan«filjlvo ln 90 nt J ni! Jem ksm. Oddajamo v najem varanetne ikrinjice po 13.00 ca leto sa anraajenjfl vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedao rarn« pred ognjem ta tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poelopje, v katerem •o naii uradi je lastnina te banke. Nada banka je d*postni urad za mesto Joliet, za okraj driavo Elincis in za vlado Združenih držav.
Win, aa
The JoTiet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
I
i •WV
Martin. Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago,
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA , 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telefon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
tb. stavbinsko in posojilno Za zastave, regalije in vse
društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, 111.
društvene potrebščine.
Konja potegneta. Tujec zadaj gle- zdaj so konji zopet moji!"
da neznanca, pa je noč erna in ne more natančno videti. Ne opazi, kje neha obleka in prične tilnik. Vse je črno.
Vozijo naglo in dolgo. Voznik gleda v hrbet belca na njegovi strani in misli. Predno dobiš moje konje, poizkusiva, kdo ima močnejše kosti. Če jih omaš ti, prokleti Arnavt, naj ti bodo belci! Po strani pogleda na neznančeve noge in se namrdne, a v duši se sme-
Zgrabil ga je bil za obe roki, jih potegnil nazaj in zavil proti tilniku, da so zahreščale kosti. Naenkrat ga je dvignil s sedeža in pahnil po strmem in globokem bregu. Truplo je naglo padalo in glava je udarjala ob skale pridušeno in zamolklo: klop, klop. . . klop. Spodaj je pljusnila voda in zopet šumela enakomerno dalje.
Belca sta obstala in voznik je skočil z voza k njima. Prijel je
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Phytltian-Surgtcn Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Uradne nre: 10—12; 2—i; 7—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
Prva in najstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Sprejema hranilne uloge in po- Vse delo in blago garantirano. — sojuje denar na posestva in na Ceniki zastonj, delnice tega društva. Delnice se
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
plačujejo po 25c na teden in vred- i,imi,,,,4M,m,,,,,,l,,,,,,,,w"'"
nost vsake delnice naraste v teku = "T^k	13 TJ ^v w^w	w w
6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) H	^ ^ ^ 1—1 1
dolarjev..	= mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
kjer se toči vedno sveže izborno "Iloerberjevo" pivo, razno- = vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.
Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače H kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich
CHICAGO, ILL. 1
Rojaki! Poslužite se tega izbor- H nega načina pri hranjevanju!
Rojaki izven Chicaga! — Pišite H za pojasnila!
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, H 1840 W. 23. St. H Frank Banich, blagajnik.
2294 Blue Island Ave. I	Telefon: Canal 2363.
iniiiumuiuiiiiif if iiiiiiiif if f«in« i/f niiiiif um«f nimf ||||||||||||||,|,|fm„ 11111 m n ((1 ((f