Inserati »e sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če Sf> tiska lkrat, H 1» - »i 16 „ „ i, ,, 3 Pri večkratnem tiskanji se oena primerno imanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16 Političen lisi za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: 7,a celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 .. "V-jfT za četrt leta . . ! » 06 " V administraciji veljal* /.a celo leto . . 8 gl. W> za pol leta . . 4 „ m ca četrt leta . . 2 „ 10 V Ljnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trga hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu saboto. Mladoslovenci pa dr. Razlag. Že unidan smo izrekli željo, da naj bi se sloga in porazumljenje med domačima strankama najprvo pokazala pri volitvah za kupčijsko zbornico. Rodoljubi obeh strank so se o kandidatih že posvetovali in za trdno se zanašamo, da se bode naše upanje vresničilo. Pa ravno sedaj se še od neke druge strani, se ve, da ne prostovoljno, pospešuje to porazumljenje. Kaj bodemo prikrivali, kar naravnost povejmo, da spodtika — petra scandali — bil je dosedaj dr. Razlag, ki se je hotel narodne stranke posluževati v samopridne namene in povzdigo samega sebe. Odkar je bil začel tako čudno postopati v našem deželnem zboru, mu nismo mogli več zaupati, in z nami vred ga je bil ob svojem času tudi „Slovenski Narod" obsodil ter mu zaklical pomenljive besede, da je slabo spričevalo za moža, če ga njegov nasprotnik hvali. Če bi bil „Narod" ostal dosleden, ter dr. Razlaga v nemar pustil, bi se bili ostali nezadovoljneži zopet potolažili in do očitnega razpora bi gotovo ne bilo prišlo To pa se ni zgodilo; dr. Razlag se je marveč tako znal vesti, da so ga nekteri še vedno imeli za narodnjaka in ga celo izbrali si za voditelja svojega ter uiu ponudili kandidaturo za državni zbor. In dasi se je tudi potem še jako dvomljivo obnašal, si vendar „Narod" ni upal grajati ga in obstati, da njegova politika se ne vjema s politiko dr. Zamika in njegovih prijateljev. Menda je „Narod" čutil, da s tem bi dal sam sebi zaušnico, ker se je prej tolikanj za dr. Razlaga trudil in potegoval, in kdo bi mu zameril, da tega ni hotel storiti? Pa kar je „Narodu" prizadjalo toliko premagovanja, to je dr. Razlag zdaj sam storil. Že zadnjič smo omenili njegovega dopisa v praškem mladočeskem listu „Nation." V zadnjem listu št. 55 nahajamo nadaljevanje, ktero nam še bolj očitno priča, od kod ta slovenska pisma dohajajo; kajti vse to in skoro z ravno tistimi besedami smo pri raznih prilikah slišali iz Razlagovih ust. V prejšnjem listu je zavrgel in obsodil stranko, ki se da komandi-rati od živinskega zdravnika, v zadnjem listu pa proskribira oli obsoja tudi dr. Zamika in ž njim vred tudi mladoslovensko stranko. Kajti po našem mnenji je dr. Zamik njen pravi zastopnik. Sicer tudi dr. Bleivveis zopet dobi brco, češ, „da ostali deželni živinski zdravnik, kteri nikdar veliko ni vedel,in nekteri kaplani, kterih izučba e š e bolj pomanjkljiva, zatirajo vsako dobro misel, ktera se v njihovih možganah ni skuhala" in tudi dr. Costa ne pusti pri miru, a najhujšo zaušnico dobi dr. Zamik zarad svoje obče znane interpelacijo o ponemčevanji naših šol. Dr. Zar-nik in kranjski deželni poslanci, ki so njegovo interpelacijo podpisali, so dopisniku vekači (Charlatane), interpelacija, ktero so Slovenci s toliko navdušenostjo sprejeli, zmes zgolj besedi, „ker je besedovati ložej, kakor pa stanovitno delati v rodoljubnem pomenu." Tudi domačih naših društev g. dopisnik ni pozabil ter jim očita, da se v njih pridno pije, poje in pleše, nič pa ne uči, da kup-čijski postrežniki imajo v njih prvo besedo in zaničljivo pogledujejo profesorje. V našem dramatičnem društvu, ktero vrlo napreduje in si pridobiva pripoznanje celo političnih nasprotnikov naših, se tedaj nič ne uči, in ker je dr. Razlag slovensko pero odložil in raji pisari nemški, po dopisnikovi trditvi tudi ua literar- nem polju na Kranjskem vse spi! Se v£, da Časniki slovenski se pišejo sami in rokopisi, s kterimi je n pr. Mohorjeva družba obilno preskrbljena, so zrastli kje na kakem drevesu. Ker je dr. Razlag v zadnjem deželnem zboru strašansk tiasko naredil tudi pri vredbi zemljiškega davka, ter se tako vedel, kakor da bi bil zastopnik vlade, ne pa zastopnik kmečkega ljudstva, se v svojem praškem dopisu tudi v tem oziru posmehuje slovenskim rodoljubom, ki so si prizadevali, da so se o pravem času napravile reklamacijo zoper previsoke cenitve naših zemljišč, ter jim odreka vse zasluge. Če vse še enkrat povzamemo, je dolzega članka kratek zapopadek ta, da le dr. Razlag nekaj velja, vsi drugi pa nič niso! Menda je mož začel že sam čutiti, da ga med domačim svetom zapušča vse, zato si skuša drugod pridobiti nekaj veljave; a čudno je, da se v ta namen on, ki vedno govori o slovanski vzajemnosti in se rad ponaša z znanjem tujih slovanskih narečij, v ta namen poslužuje nemškega le enkrat na teden izhajajočega lista, ki je prav malo razširjen iu o kterem se je govorilo, da ga j e vlada podkupila, da bi spodbijala češko narodno stranko. Mar ni to dosti jasno in očitno, kam vse prizadevanje njegovo meri? Bode zdaj še kdo hotel ali mogel trditi, da dr. Razlag zastopa narodno stranko ? „In ti ljudje — kterim je namreč v pre-rešetanem dopisu levite bral — sklepa dopisnik, hočejo vničiti slovansko avstrijsko napredno stranko?" Ne mi, gospodine, ampak sami jo boste vničili. Spravo napredno stranko se bodemo lahko porazumeli, ker tudi mi želimo napredek naroda slovanskega, za kterega se tudi dejansko trudimo; stranka pa, o kteri vi čen- Podlistek* Popotni listi z Dolenjskega. I. Rudolfovo, 31. jul. 1874. Vzhajajoče solnce je zlatilo gorenjskim velikanom sive glave, ko sem se poslovil za nekaj časa iz domačega kraja, da bi si razvedril glavo in oblažil srce z majhnim potovanjem po naši ljubi slovenski domovini. „Bea-tus, qui procul negotiis", sem si mislil s pesnikom, ko sem sedel brezskrbno v železničnem vozu in je urno drdral vlak ob zeleni Savi doli proti beli Ljubljani, kjer vlada razpor med slovenskimi brati. — Ob eni po polnoči se odpeljem z vlakom iz Ljubljane v Litijo in z občespoštovanim ljubljanskim zdravnikom, ki je prejel že v noči telegram, naj obiše nemudoma zbolelega otroka v Trbovljah, sva se pogovarjala med vožnjo to in uno. Na kolodvoru v Litiji se oglasim komaj še o pravem času, da se mislim peljati s pošto v Rudolfovo, kajti po poštnih pravilih je tu samo za tri osebe prostora, in ker sta bila vpisana že neka gospa iz Celovca in trgovsk pomočnik iz Ljubljane, sem bil jaz „der dritte und letzte im Bunde". Za četrtega toraj ni bilo več sedeža pri nas, a le-ta si ne dopusti raztolmačiti na noben način omenjenega določila. Ko požene voznik konja, jame za vozom teči in prositi, da bi ga vendar med-se sprejeli: zadovoljenje z vsakim kotičkom, ima nujne opravke, litijske gostilnice so vrh tega v tako trdi noči vse zaprte itd. Takošno tujčevo tarnanje, naše prigovarjanje in temeljito upanje na kak postranski grošiček, je onučilo poprej tako trdovratno srce postilijonovo, da ustavi konja in posadi zaostalega k sebi. Tako je bilo vse v redu in brzo sta tekla konjiča proti Šmartnemu, kjer so se oddala došla in prejela nova pisma. Četrti došlec, ki je bil sprejet glavno le po voznikovi milosti v našo družbo, je v polni zavesti svoje odvisnosti pohlevno jel iti „per pedes" vide, da postaja cesta proti vagens-berškemu prehodu čedalje bolj napeta. Mi drugi smo ostali zložno v vozu, le pri gradu Wagens-bergu jaz izstopim, da si vsaj po zunanjem ogledam še prav dobro ohranjeno poslopje. Kdo bi se tu ne spominjal slavnega Valvazorja (1041—1093), v čegar posesti je bil grad pred kakimi 200 leti, moža, ki je posvetil domovini celo svoje življenje in jej žrtvoval vse svoje premoženje, on Za Krajno premožen, Za Krajno učen , Za Krajno ubožen, Za Krajno rojen. Jako neljubo jamemo odskakovati iz Wa-gensberga navzdol; je pa tudi cesta tako strmo izpeljana, da je podil Jupiter Titane gotovo po zložnejši poti proti Tartaru. Pridši na ravno se peljemo dalj časa po samotni iu ozki dolini, jo vkrenemo slednjič pri Pljuski na glavno cesto, ter dojdemo že s svitlim dnevom v Trebnje, čedno vas i nekterimi prijaznimi hišami. Tu premenita postilijona konja in šlo je dalje čate, ste vi sami in menda je to zadnji čin, da bodo zdaj vsi, tudi tisti, ki so vas poslali v državni zbor, spoznali, „da da-si vedno sladko besedujete o blagostanju ožje in širje domovine, daslužite le samo-pridnosti, naj tudi ljudstvo, za ktero taki samoprineži in tuji odpadniki nikdar srca nimajo, hira in propada! Politični pregled. V Ljubljani 4. dccerabra. Avstrijske dežele. Držami zbor je 2. t. m. pričel razpravo o budgetu prihodnjega leta. Za predlog odborov so se oglasili Plener, Spigl, Fux in Menger, zoper njega pa Herman, Pra-žak, Greuter, Vošnjak, ki so brez usmiljenja odkrivali neugodne iu žalostne nasledke sedaj vladajoče sisteme. Prvi je govoril vrli g. Herman, ki je povdarjal načela krščanske morale, ktera edino morejo državo rešiti propada. Plener je slabo stanje sicer pripoznal, a trdil je, da ga ni zakrivila sedanja sistema, ampak le elementarni dogodki. Dr. Pražak je povdarjal čedalje veča bremena, ki se ljudstvu nakladajo. Grof Spigl pa je skušal dokazati, da bode ljudstvo naenkrat bogato, če se zida le prav veliko železnic!! Greuter je dokazoval, kako se liberalna stranka na državne stroške šopiri, Fux pa je zabavljal čez desničarje, kar je le mogel, ter njihove govornike smešil, namesto da bi jih bil zavračal. Včeraj se je razprava nadaljevala. Državni zakonik objavlja pogodbo med Avstrijo in Rusijo, vsled ktere se na ruskem Poljskem ležeča posestva krakovske škotije prepuste Rusiji proti tem, da plača 366.668 rublov odškodnine, 427.464 rublov zaostalih dohodkov omenjenih posestev, in še 324.955 rublov odškodnine za krakovsko duhovščino. Na O^crskcm menda še ni dovolj zmešnjav, zato je verski odbor zbornice poslancev sklenil od vlade tirjati vpeljavo — civilnega zakona. Prazne kase ogerske bodo potem precej polne!! Ogerske zmešnjave so čedalje veče. 27. nov. so cesar prišli v Godollo ter brž drugi dan tje poklicali barona Sennyeya, voditelja konservativne ogerske stranke, da bi se ž njim posvetovali, kaj bi bilo storiti. Sennev je vedno trdil, da sedanje razmere se ne morejo vzdržati, ampak daje treba sedaj prav po Virgilijevem: „Quadrupedante putrem sonitu quatit ungula campum". Spočita rujavca sta res vlekla tako, da nismo vozili dosti čez dve uri v Rudolfovo. — Znamenite zgodovine Rudolfovo nima za seboj, stavilo se je namreč še le 1. 1365 na povelje avstrijskega vojvode Rudolfa — od tod imenovanje. Bližnji in daljni okoličan vendar ne opusti izraza: „Novomesto", njemu je Rudolfovo y.at Vi-oj^r „mesto". Ako ga vprašaš, kam gre, ti bo ponosno odgovoril, da gre v „majsto" po opravkih. Rudolfovo ima dve cerkvi: kapiteljsko in frančiškansko. Ondotno proštijo jc ustanovil cesar Maksimilijan I. 1. 1500, papež Leon X. jo je 1514 potrdil. Na mostovžu proštovega stanovanja visi ob steni podoba visokega vsta-novitelja, za le-to se vrste portreti vseh od onega časa v Iludolfovem bivajočih proštov. Visoki zvonik kapiteljske cerkve je delan v gotiškem slogu; škoda za lepo in prostorno cerkev, da ni ravna; prezbiterij in bližnji prostor se je moral namreč zavoljo podaljšanja cerkve in pomanjkanja ravnih tal zasukati vladajočo sistemo čisto predrugačiti. Deakova stranka je že večkrat skušala Sennyeya dobiti na svojo stran in celo zoper to ne bi bila nič imela, da bi bil on postal minister, da bi le ona še dalje na Ogerskem mogla gospodariti; a Sennyey se tej stranki ni hotel vdati ter neprestrašeno trdi, da med njegovim programom in sedanjo vladino stranko je velikansk razloček in da hoče ministerstvo le sprejeti, če se določno sprejme njegov program. Sicer pa meni Sennyey, da sedaj še ni prišel čas za konservativno ministerstvo in da morajo Deakovci poprej še poskušati zvezo s Tiszovo stranko. To bode nekoliko časa njih propad še zadrževalo, a tudi Tisza ne bode opravil nič, kakor nič ni opravil Gbyczy, in še le potem ko bode ta stranka čisto propala, bode konservativna stranka zamogla se vzdržati na vla-dinem krmilu. To so načela, pravi dunajski dopisnik „Politike," ktera je boje Sennyey pred cesarjem v Godollo razvil, na vsak način pa je to za sedaj vladajoče glave opomin, naj se za svojo zadnjo uro pripravijo. Dalmatinski list „Nazionale" poroča, da cesar so baronu R odiču, ko je bival te dni na Dunaju, obljubili na spomlad prvokrat obiskati Dalmacijo. Na Češko se bosta s cesarico podala neki meseca februarija. Vnanje države. V nemškem državnem zboru je Bis-mark strašno rožljal z orožjem proti Francozom ter jim očital, da vedno preže na priliko zmaščevati se nad Nemčijo. Selško. V novolaško zbornico sta izvoljena dva čudna poštenjaka, Mantovani in Canizza. Prvi je bil v ječi, ker je obdolžen, da je hotel kraljevo vlado uničiti, drugi pa se je skrival pred ječo, ker je dolžen, da je nekoga ubil. Lahi so pa tema tičema tako pomagali, da so oba izvolili v državni zbor v Rim. Ta izvolitev se je lahko zgodila, ker pošteni katoličani se po vsem Laškem ne volijo in se voliti ne dajejo. Sme tedaj iti Mantovani iz ječe in Canizza iz svoje skrivalne ljukne v zbornico italijansko ter kar na enkrat sta zanikerneža oba postala „časti-vredna," „onorevoli". Ako pojdeta v državni zbor, bo-deta opravila navadno prisego, kakor drugi poslanci, minister pečatnikar bode zbornico prosil, da sme „časti-vrednima" pravdo napovedati. To se vselej privoli, toda poslanci se malokrat obsodijo, pravi ,,Unita". Treba je namreč spoštovati namestovalce narodove in eden časnikarjev v Torinu si je želel biti po- proti severo-izliodu. Enako se frančiškanska cerkev že po svoji lepi zunanjosti, zlasti zbog krasnega portala, prikupuje popotniku. Gimnazijski dijaki so imeli ravno zahvalno mašo ob koncu šolskega leta, ko sem se mudil v tem svetišču. Kapucinski samostan pa, ki je bil zidan 1. 16GO, deli žalostno osodo mnogih drugih avstrijskih samostanov: spremenjen je v vojašnico. Rudolfovo samo na sebi ni lepo; ako bi ne imelo kapiteljske cerkve, ki stoji na nekoliko vzvišenem prostoru, bi popotnik, naj že pride od ktere strani hoče, ne mogel izreči posebne hvale nad mestom. Čitalnica, ki je bila vstanovljena med prvimi na Slovenskem, jc sedaj pri g. Rozmanu. Ko bo dodelan „ Narodni dom", se preseli lahko v lastno domovanje. Lahko? „Narodni dom" potrebuje še marsikterega milega daru, da se dozida, a dvomim, da bi šlo to z lahko! Zakaj? „Znano, s kom nogom šepamo", pravi istrski pregovor. Vsi rodoljubi naj si zapomnijo pri ti britki skušnji: „Quantae moliš erit". — Kako težko jc brez vzajemnega delovanja kaj doseči! slanec zato, da bi bi mogel z večo prostostjo pisati svoj časnik, kakor da bi je že tako preveč ne imel za pisanje zanikarnosti. Tako je po novo-laški postavi. Zakaj pa ne? Babi-lonti so bili svoje dni ,,po postavi" nedolžnega Daniela levom v Jamo" vrgli1, Sardinarji v Rimu pa po „postavi" guncvete „iz jame" vlečejo in med postavodajce na ,,častne sedeže" posajajo, kakor Bizmak „po postavi" katoliške škofe in najboljši duhovne rubi, globi, zapira, mnihe in nune iz dežele praganja. Kaj se vse ne zgodi „po postavi!" Spanjskemii prezidentu Serranu se slabo godi in v Madridu se že boje, da bode kak general poskušal spodriniti ga in namesto njega prisvojiti si vlado. Najnevarnejši je Mori one s. Ljudstvo pa Serranu tudi nič več ne zaupa. Ko je Laserna pred 14 dnevi Karliste spred mesta Iruna pregnal, pričakovali so, da jih bode silil ali vdati se ali pa prestopiti na francosko zemljo. Pa to se ni zgodilo, ampak ostal je v Irunu, potem pa zopet vrnil se nazaj v San Sebastian. To ljudem ni bilo čisto nič všeč in že govorica, da Serrano vojske noče končati, dobro vedevši, da bode sicer kak drug polaknil se vlade. Pravijo tudi, da vse odločuje njegova žena, kteri Čast njenega moža daje priliko, da zamore poravnati velikanske svoje stroške. Ljudstvo je zarad tega nad Serranom hudo razkačeno in vojaki in mestnjani žele, da bi vojske že skoro konec bilo. Milo vanj a vredno je tedaj bilo, da so nektere evropske vlade na priporočilo Pruske pripoznali Serranovo vlado ter vsled napačnih načel nasprotujejo postavni monarhiji. Ne le da s tem pospešujejo nered na Španjskem, se tudi same čedalje bolj zapletajo v prekucijsko politiko, ktero jim bode prizadjala veliko škode, ker na Španjskem notranjih prepirov in domače vojske ne bode konec, dokler samo postavno kraljestvo zopet ne bode vpeljano. Nadškof v Kan tja«, n v južni Ameriki in še dva druga škofa sta izobčila prezidenta, ministre, nektere svetovalce in poslance republike C bil i zarad novih postav, da se papeževa pisma ne smejo objavljati. V Braziliji pa, kjer vlada po pruskem zgledu zapira škofe, so v nekterih krajih pričeli ljudje rogoviliti, in je morala vlada vojake tje poslati. Tako ima proticerkvena politika v Ameriki, pristavlja „Reform", že krvave nasledke! Bog daj, da bi se to tudi na stari zemlji ne ponavljalo. Izvirni dopisi. H z Votranjskc Bistrice. 1. dec. Živinska kuga se je vnela v bližnji Či-čariji, komaj uro od nas ter strašno mori goveda. Slišimo, da jih je v bližnji jelšanski fari že mnogo poginilo. Opazne delamo s tim gospodarje bistriškega okraja in sploh vse Kranjce, ker nesreča nam je pred hišo. Zdi se nam pa, da naša županstva prehladnokrvno in zani-kerno gledajo strašno nesrečo, ktera nam žuga. Pravijo, da morajo Čiči na straži stati, ter varovati kranjsko mejo. Kaj bo on, pri kterem gori, sosedovo streho ognja varoval?! Velika nemarnost je tudi, da se za čuvaje kaka uta ali bajta ne postavi. Kaj bojo ubogi ljudje na burji in na mrazu dolge zimske noči prečuli ter se nevarnosti izpostavili, da kdo zmrzne. Kako jih bote kaznovali, ako vam v slabem vremenu domu pobegnejo? Kaj bi lesena uta toliko denarja stala? Še enkrat, župani in gosposka v Postojni, ne držite križem rok, da ne bo prepozno! Gospodarji, varujte svojo živino in pazite, da vas enaka nesreča ne za- dene, kot naše sosede, pomilovanja vredne Čiče. — Slovenske časnike pa prosimo, da te naše vrstice v prid kranjskim gospodarjem pona tisnejo! — ■k ■Milja, na Andraševo. *) — „Dve se ribi na jednoj vatri pekle, — a jedna drugoj neveruje". Srbska prislovica. Trpki sad bratovske nesloge občuti jedna in druga naših narodnih strank, obedve gledate tožnega srca hiranje mladik, ktere je narod naš poln najplemenitejše volje z velikimi težavami in mnogimi poprekami, sebi na čast in potomstvu na korist, v rodovitno zemljo vsadil. Mladike vsajene v uarodnej slozi počele so mnoge iu nadepolni kali poganjati, z radostnim okom gledali smo njih rasti, veselili se pisanemu cve tju, in očekavali v kratkem obilno prijetnega sada. Z nekako posebno pazljivostjo negovala so se po vsej Sloveniji razširjena in obljubljena krasno bodočnost obečajoča drevesca: „Čitavnice". Črni duh nesloge med sinovi jedne majke in jezika ugrizuje in podgrizuje tudi temu ne kdaj čvrstemu drevescu veje in koren, uveh-nulo in posušilo se bo v kratkem celo steblo, ako se vsaj z obilnostjo ne potrudimo vsi ukon čati tega grizljivega kukeca, in se vsaj srčnostjo ne odločimo z bosimi nogami pogaziti sed-moglavega tega pozoja. Drugim bolj ali manje bolehnim sestram pridružila se je tudi »Ptujska čitavnica". Oh kako čvrsta, bodra in čila si še pred tremi letmi bila, ko si se bila preselila v zdanje sta-novališče „Zur Stadt Wien". Protivniki tvoji, katerim se zdaj, skoro bi djal, odkritosrčno smiljuješ, trdili so takrat da te raztočni batjuška s cingetečimi rubljami hrani in odeva, ter so tvojo novo prebivališče, polni nove slobodne krščanske ljubezni, „zur Stadt Moskau" imenovati blagoizvolili- Iu glej zdaj, kratka doba treh let, kako te je vso spremenila 1 Mila moja čitalnica, kaj si zagrešila? Gde so rublji velmožnega cara? Gde tvoje lice lepe kak rožice? Oh nesloga, kaj si učinila! No če Bog da, ne bode še prekesno. Samo treba poštene volje, bratje. Do b r o je z n a no, da zakleti neprijatelj naš, obedve stranki, nas „stare" in „mlade" na dveh r a ž n j i h siaer, no pri jednoj vatri peče, ali — jedna drugoj ne veruje . . . Ne držimo tedaj, rodoljubi ptujski in ptujske okolice, še duže križema rok! Zaroti m o duh nesložnostiv beg, in omladila in okrepčala se bo, ki se s tolikimi težavami bori, nekdajna naša ljubljenka. Domače novice. Ljubljana, 5. decembra. (Volitve za kupčijsko zbornico) bodo že meseca decembra. Prihodnjič o tej reči spregovorimo še enkrat obširnejše, za danes le toliko povemo, da so se narodni kupci in obrt niki predvčerajšnim posvetovali o kandidatih, ktere bodo za trdno odločili, ko v roke dobe volilne zapisnike. Ti zapisniki od 3. t. m. leže pri vladnem komisarju Vestenecku — ne pa pri magistratu, kakor bi postavno moralo biti — 14 dni na pregled. Tudi slišimo, da bodo naši poslanci o tej reči ministra interpelirali. Le to naj gledajo, da ne bodo prepozno. G. Vesteneck se že hvali, da je zmaga njegova gotova. (Imenovanje). Finančna direkcija je dav karja Lorenca Škofiča imenovala za kontrolorja pri tukajšni davkariji. G. adjunkt Šalo-mun pride iz Maribora v Gornji grad za sod nika, adjunkt Leopold Ledenegg pa iz Celja v Konjice za sodnika. (Za novo poslopje) učiliške pripravnice išče vlada primernega prostora. Poslopje bode dolgo kakih 36 do 40 sežnjev ter potrebovalo okoli 1200 □ sežnjev prostora. Kdor ima tak prostor v mestu na prodaj, naj v 14 dneh vladi pismeno naznani, koliko njegov prostor meri in koliko hoče zanj imeti. Vloge morajo imeti kolek za 50 kr. (Dve ustanovi) za domače sirote od G. do 15. leta po 50 gld. na leto ste razpisani Prošnje naj se oddajo do 15. januarija pri deželnem odboru. (Razdelitev nove obleke) med ubožne učence in učenke tukajšnjih ljudskih šol bode jutri, na svetega Nikolaja dan, ob 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani. Vsi p. i. dobrotniki in blage dobrotnice se k tej slovesnosti vljudno vabijo. Darovi za ta blagodušni namen se za morejo oddati č. g. semeniškemu špiritualu, Karolu Heidrihu, ali pa stolnemu kaplanu g. Klunu. (Vabilo k slovesni besedi) na spomin Franceta Prešerna v čitalnici v nedeljo 6. decembra t. 1. Program besedi: 1. Dr. Benjamin Ipavic Na Prešernovem domu", velika kantata za tenor in bariton-solo, čveterospev in možki zbor. Solo pojeta gosp. Meden in J. Nolli. 2 „Na spomin Franceta Prešerna", — deklama-cija, zložila gospa Luiza Pesjakova, govori gospa Kornelija Šolmajerjeva. 3. ,.Boildieu", romanca iz opere ,,die weise Dame", pojego-spodičina Frey. 4. Foster — „Po jezeru bliz Triglava", koncertna ilustracija slovenske narodne pesmi, igra na glasoviru gospodična M. krčmar. Vrlo dobro! „Še enkrat"! kličemo, svesti si, da izrečemo s tem željo občinstva, da bi to lično opereto kmalo zopet slišali. — Gledišče je bilo — izvan galerijo — dobro polno, poslušalci s predstavo jako zadovoljni. Ilohnova. 5. Verdi — čveterospev iz opere *) Ponudba nam je jako draga. Vr. „Rigoletto", pojo gospodičine pl. Neugebauer-jeva in Freyeva iu gospodje Meden in J. Nolli 6- Zaje — „Pesem hrvatskih dijakov", poje možki zbor. 7. Bellini — arija iz opere „So-nambula" za sopran, poje gospodičina pl. Neu-gebauerjeva. S. Forster — „Samo", veliki zbor s samospevom, poje možki zbor. — Zbore vodi gosp. V. Valenta, na glasoviru spremlja novi pevovodja g. Stockel. — Začetek ob 7. uri. (Slovensko gledišče.) Preširnov rojstni dan se je v gledišči gotovo spodobno obhajal in genij ranjcega pesnika mora biti zadovoljen Prolog, kterega je govorila z umetniškim čutjem ospodična Podkrajškova, nam je v kratkih črtah obrisal pomen večera. „Trnje in Lovor" je žalostna igra takemu večeru primerna; kaže nam v dveh dejanjih, da je življenje umetniku trnjevo ter da mu plačilo na svetu je še le po smrti, ko je prepozno za-nj. Gospod Schmidt je naslikal s svojim - naravnost rečeno — majsterskim igranjem takega umetnika tako živo, da je vse sapo držalo, da bi ne zadušilo ne ene besede, ne prezrlo ne enega gibljeja; h koncu je občinstvo navdušeno pripoznalo njegovo majsterstvo z gromovitim ploskoui. Omeniti nam je v tej igri še gospodične Le-darjeve, ki je igrala mlajšega brata umetni kovega prav naravno in živahno-naivno; — Opereta »Deklica Elizonska" je sicer ne ravno po dejanji, pač pa po napevih prijetno delce Ortenbachovo, godba se ušesu prikupi, zlasti če je glas pevkinje tako prijetno doneč, kakor gospice pl. Neugebauerjeve, kteri je g. Meden vrlo pomagal; zdi se nam, da je ta gospod zdaj že dovolj trden na odru, le igranje mu še ne gre prav spod rok. Posebno izvirno „špasen" je bil ta večer gospod Nolli kot Razne reči. — Strašna nesreča na St. Bern-hardu. 19. nov. je hotelo dvanajst laških delavcev iti čez St. Bernhard domu in so kljub hudega vremena in nevarnih cest skušali priti čez prelaz ali pa do zavetne hiše, kakor bi že šlo. Na polovici pota se jim pridružita dva meniha, pred kterima sta koračila samostanski sluga in velikansk pes; ti so po samostanskem redu na poti iskajoči popotnikov, kterim bi se bila kaka nesreča prigodila. V tem hipu začne še huje mesti. Kar se pridrvi zmrznjen vrtinec ali hudournik (hribovci ga imenujejo „neura") po zraku, ki pobira ravnokar padli sneg po tleh in popotnike kmalo popolnoma zajame. Prva rajda, pri kteri je bilo pet laških delavcev, oba meniha, sluga in pes, zgine brž v globokem sneženem navalu; sedmeri drugi, ki so šli za njimi, so bili blizo tega kraja ravno tako ob tla pometani. Na to mrtvaška tihota. Slednjič se izkoplje sedem zadnjih izpod snega. Rešeni so bili in poskušajo izkopati tudi svoje tovariše, pa vse prizadevanje je bilo zastonj, zato so se vrnili tje nazaj, od koder so bili zjutraj odrinili. Enemu prvih se je posrečilo z močjo obupnosti zriti skoz led, ki je bil na njem nakopičen; ta je bil menih Kontat. Ves krvav se je vlekel blizo poldrugo miljo daleč proč od groba, v kterem je ležal več ur zasut, ter dospel do prve koče, do tako imenovanega hospitala, ki je tik Velana. Tam so našli tega mladega meniha, ko je 27 ur sam brez hrane in pomoči prebil, njegovi sobratje iz samostana, ki so bili prišli iskat nesrečne-žev; bil je že skoro brez vse zavednosti. Kako li pa so v samostanu zvedeli o nesreči? Pes Turko se je bil izkopal iz snega in našel pot do samostana. Ko so menihi videli blago žival krvavo in vso polomljeno in potrto, jim je bilo koj jasno, kaj se je moralo zgoditi menihoma in hlapcu, zato so se brž napotili jih iskat. V koči najdenemu, ki je edini izmed zasutih sedmerih še ziv prišel na dan, pritisnejo steklenico žgane pijače k ustam in ta ga poživi za toliko časa, da je mogel povedati, kaj se je zgodilo in kar je tukaj tako popisano, kakor je on pravil. Nekaj minut potem bil je mrtev. Njegovega tovarša in drugih šestero nesrečnežev pa še zdaj niso našli. To je naj-veča nesreča na velikem St. Bernhardu za letom 181 G. — Spremembe v lav. škofiji: 0. g. A. Žoher je imenovan za župnika v Šmartnu v Rožni dolini. — Premembe pri učiteljstvu. Jan. 1'ezdič iz Koroške Bele postane učitelj na 4 razredni Ij. šoli v Kranji, službo tam dobi tudi g. Maks Ivanetič. G. Valentin Krek gre iz Komenda pri Kamniku v Toplice. Sprašani učit. kandidatje dobe službe začasno: g. Lor. Letnar v Cerkljah, g. Janez Rihteršič na Ko- panji, g. France Ribnikar v Ribnici. — Razpisana je učiteljska služba v Borovnici (1. p. 500 gld.) Prošnje krajnemu šl. svetu v 6 tednih. — Porotne sodbe v Novem mestu se začno 9. decembra. — Živinski sejmi so v novomeškem okrajnem glavarstvu zopet dovoljeni. — Srenjske volitve v Mariboru bodo v 3. skupini 14. dec., v 2. sk. IG. dec., v 1. pa 18. dec. V volilno komisijo so od okrajnega glavarja izvoljeni gg.: And. Nagy, K. Fluher, dr. H. Lorber in dr. Schmiederer. — Dva kmeta sta govorila o draginji. ,,Da," pravi prvi, moji prešiči so letos tako upadli, da moram dva skupaj postaviti, da je le malo sence." „To še nič ni," pravi drugi. „Moji bi bili že zdavnaj skoz špranje iz svinjaka ušli, ko bi jim ne bil vozlov na rep naredil." — Zapiski kneza Talleyrand-a V Parizu se zopet veliko govori o tem, da bi se brzo na svitlo dali zapisniki kneza Talle-yrand-a. Ta sloveči državnik je umrl i. 1845 in poročil je v svoji poslednji volji, da njegovi spisi naj se na svitlo dajo 30 let po njegovi smrti. Ker bode ta doba skoraj minula, pečajo se mnogi založniki za pravico na znamenito zapuščino; vendar poslednji čas se ozna-nuje, da izdanje bode zopet odloženo. Dedič in sinovec starega diplomata Tallevranda je bil namreč obljubil Napoleonu III., da še le po preteklih druzih 20 letih dil na svitlo zapiske svojega ujea, kteri neki so močno naskriž s spominki z otoka sv. Helene, in bi toraj močno zatemnili »lavo Napoleoneev. Za to obljubo je podelil Napoleon III. sinu baronovemu stari naslov vojvoda z Montmorency, kar je bilo o svojem času zavdalo pričino k pravdi, ktera se je končala z razglašenjem, da sodnija v tej reči ni polnomočna. Sedaj se pretresa vprašanje, če so dediči Tallenyrandovi tudi še zdaj dolžni svojo obljubo spolnovati, ko iz izdanja zapiskov ne more nikakoršna škoda izvirati padlemu cesarstvu. To dobo živi že prav malo ljudi, kteri so bili v kaki bližnjiši dotiki z diplomatom Tallevrandom. Umrli diplomat je boje sam veliko tehtnost stavil na svoje zapiske in je večkrat rekel, da iz teh posmrtnih spisov dobi svet vse druge misli o njegovi znamenitosti kakor jih je imel v njegovem življenji. Listnica opravništva. G. A. V. ue. v C.: Dolžni niste bili ne za pol, ne za celo leto, ainpak za tri četrt leta zato prosimo še za četrt I. č. g. J. V. v C-škem sem.: Poslano zadostuje za pol leta, tedaj do konec maja. G. J. T. uč. v P.. Poslano prejeli. Ni nič zamnjenega. Č. g. J. N. kapi. v M. Prejeli ; kaj več pismeno pozneje. Dennrstvene reiie. 3. decembra. Državni fondi. S°/0 avstrijska papirna renta . . 5°/o renta v srebru...... Srečke (loži) 1854. 1...... „ „ 1860. I., celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . . Premijski listi 1864. 1.,...... Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%...... . Kranjske, koroške in primorske po 5° Ogerske po 5%....... Hrvaške in slavonske po 5% . . . Sedmogradske po 5'/,..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke...... Unionske banke ....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži). po 100 gld. Kreditne Tržaške Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Genois "VVindischgratz-ove Waldstein-ove Srebro in zlato. Ces. cekini ...'.. Napoleonsd'or..... Srebro ....... 100 60 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ a. v. k. d. Denar. 69 60 74 60 102.75 109.— 114.— 134.75 93.50 86.60 77.75 79.75 75 50 995 112.75 233.25 910.— 138.25 167.75 107.-52.— 25.— 32.— 24.— 26.25 25.50 22.— 22 50 5.25 8.91 105 65 Hlagu. 69.70 74.70 103 — i1 9.25 t 1 4 50 135.50 94.- 78.25 80.15 76 — 997 113.— 233.50 920.— 138.50 168 25 107.50 53.— 25.50 33.— 25.— 26.50 26.50 23.50 23.50 5.26 8.91 ', 105.85 Trl<*icrMflen«» drnarnr rene 2. decembra. Papirna renta 69.50. — Srebrna renta 74.55. — 18601etno državno posojilo 108 75.— Bankine akcije 997 — Kreditne akcije 233.75. — London 110.35. — 8rebro 105 60.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8 91. Eksekutivne dražbe. 11. dec. 3. B. Germovšek-ovo (2050 gl.) v Litiji. — 3. J. Pohlin ove (850 gl.) v Kamniku. — o. J. Pire evo iz Predgriš (2176 gl) v Idriji. — 1. Blaž Šrajbas-ovo iz Rakeka (3611 gl.), — 1. Mat. Petrovčič-evo iz Siberš (1255 gl.), — 1. And. Milavc evo iz Lipel (1445 gl.), vse v Planini. — 1. Jan. Hafner jevo iz Laborja (5158 gl.) v Kranju. 12. dec. 3. M. Vrtačnik ovo iz Gradiš (2000 gl.) v Litiji. — 3. Lor: Sever-jevo iz Studenca (1560 gl.), — 2. Jernej Zoler-jevo iz Senožeč (400 gl.), obe v Senožečah. Tržna cena preteklega tedna: Mernik Mesta: o 'S >s M s a 9) g * m > o .o — e T3 » m o v >1 £ O »S O H & 09 v Ljubljani 2.45 1.75 1.40 1.05 1.40 1.40, 1.50 1.70 v Kranji 2.55 1.70 — 1.00 — _ 1.40 — v Loki 2,80 1.85 — 1.10 — 2.50 2.10 — v Novomestu 2.65 1.80 1.85 0.95 1.70 1.80 2.00 — v Sodražci 2.76 — 1.80 1.00 2 00 — 1.80 — v Mariboru 2.25 1 85 1.70 1.20 1.70 1.55 1.95 — v Ptuju 2.15 1.70 1.50 0.95 1.35 1 20 1.50 v Celji 2.30 2 00 1.40 1.15 1.75 1.60 1.60 — v Celovca 2.40 2.10 1.60 1.00 1.45 — — — v Trstu 2.64 1.90 — — 1.85 — — — v Zagrebu 2.00 1.60 1.40 — 1.50 — — — v Siseku — v Varaždinu 2.10 1.50 1.35 — 1 35 1.00 1.00 — na Dunaju 2 60 1.95 1.70 1.20 1-65 — — — v Peštu 2 50 1.90 1.50 1.08 2.00 — — v Pragi 2.80 2.25 1 90 1 50 — — - — v Gradcu 2.50 2 00 .1.16 1.70 I — — Tržna cena: 'B 00 a fc. ReČi ■o J' g O > O Kranji -j B "O -O 3 S o a '5* > > t> > > > > > Masla funt 0.53 0.60 _ 0.50 0 50 — — Speha „ 0.46 — — — 0.36 0 38 0.48 0.38 Leče mernik 2.90 2.40 — — — — — — Krompirja „ 1.30 1.15 — 1.00 1 00 1.05 1.00 0.80 Fižola „ 2.90 2.40 — — 2 50 — — — Sena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 — 1.80 1.20 2.00 Sem. detelja,, — — — — — — — — Prešiči cent 22.0 22.0 — — — — — — Govedine funt 0.29 0.26 _ — — 0.28 0.28 0.30 Teletine „ 0.26 0.30 — — — 0 32 0.30 0.32 Jajc za lOkr. 2'/, 4 5 4 — — — V Trstu : Olj e slabejšo po 24—27, najboljše do 43-45 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 49-58, Java po 62—63 gl., rajž 9—12 gld. celit. Petrolej od 8 — 10 gold. cent v sodčekih. H*odpisani priporoča p. i. občinstvu, % zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo » gg voščenih sveč in m voščenih svečkov (Wachsstockel) % | ter si bode prizadeval postreči z dobrim «?> | blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna- ^ njih krajev se hitro in po volji gospodov g naročnikov izvršujejo. Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani « (G4—2) v glediščinih ulicah hš. št. 40. « Jurij Dornik-ova zaloga olja r Trstu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4 — 44) '»¥¥»V¥V««>WWVWWVX>»¥V»¥¥yWV' f Najlepši, najcenejši iz železa vliti s p omili j k i (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, |izgatovl eni z najstanovitnejšimi,' najbolj finimi bar-•svami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — ,kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski! ; množini in različnosti ter po najuižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. ■ železa vlite ^podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. M. Pobiscli-n, meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dunaj i (\Yien, Wttliringstrasse \r. 7 in njegovi zalogi križev (aul der Schmelzl na-J a sproti vhodu pokopališča in se pošiljajo na vse kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valeev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo. (9—39) __„ v And. Schreyer-jevi prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v spilalskili ulicah je razen vseh sort železa v palicah vedno velika zaloga sledečih reči: Kotli i/, kotlovine (kufra), grašho delo, sedajo vzidati. Kotli i7. železa vliti, drži aO do 100 bokalov; se dajo vzidati Vratiea in ražnji za-nje. Ognjišča za prihranjen je kurjave (Sparhcrde), iz kositnrja ali vlitega želtza. Posode za kuho iz vlitega železa, belo ali z jeklenim kositarjem začinjene, ko/.ice (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. I.anipe za petrolej, svečniki, možuarji iu gladlliki (Biigeleisen). \n/.i iu vilice, štajarski in angleški izdelki, /lice in zajemalnice (šeflje), iz kitajskega srebra, pakfong«. in z železom začinjene. Blitve in škarje, prave angleške. \oŽiči za peresu . angleški, z 1 do 20 klin. Albumi, listnice, smodčnicc, lovske in popotne torbice in denarnice. Podobe svetnikov za molitvene bukvice in v okvirih. ■tožili venci (patsnoštri), križci in svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni, od 6 do 50 gld. kositar za strehe, Črui in pocinjeni železni kositar. Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in praskalnice. kline za oble. vzdigači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje. Ključavnice za sobna vrata, za omare in Skrinje itd. z vsem, kar gre zraven. Kljuke, vezila in zapahi Lopate, krampi, niatike, sekire, gnojne vile, coklje. Velika zaloga cvckov iz drota in Žebljev. žebic. zanetnikov, Aravbov. Za sv. Miklavža in božič: Največa zaloga otroških igrač od 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem. NaroČila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. S poštovanjem (49 — 8) Andrej Wc;lnM»yoi'.