Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 28, št. 5 ■ maj 2022 V naši občini smo velikodušno sprejeli ukrajinske begunce. V številki najdete obširnejši zapis pogovora z nekaterimi od njih (slika zgoraj, foto: Tamino Petelinšek). Na slovenski obali so otroci dveh vrtčevskih skupin preživeli nekaj dni v vrtcu v naravi (slika levo). MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) Fizioterapijo na delovni nalog FIZIOTERAPIJA KRAJNC (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si Za vas in vaše brbončice poskrbimo v Mesarstvu Adamič ! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Ker prisegamo na domačo umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odličnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravo mesa in poskrbimo za dostavo. Pokliči 041 25 25 14 Janez Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila Osnovna mbra dnevu c dece je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn mbrska Slika levo: jeva dece ljena so je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Naš kraj ■ maj 2022 Spoštovani bralci Našega kraja, na vaše domove prihaja obsežna majska številka našega glasila. Verjamem, da ga boste vzeli v roke v kaki globoki senci, kamor se boste zatekali v naslednjih vročih tednih. Poletna vročina že v maju kaže svojo moč. V prvem delu glasila si lahko ogledate analizo volilnih rezultatov po voliščih v naši občini. Za demokracijo v naši državi je dobro, da je bila volilna udeležba tokrat visoka. Do neke mere je tudi normalno, da se tako pred volitvami kot po njih krešejo različne ideje, kako upravljati z državo. Seveda pa mora vse ostati v mejah, ki omogočajo, da država in njeni državljani ob tem rastemo, ne pa da boj za politični prestiž in vpliv povzroči nazadovanje standarda. Žal tudi tokrat ne moremo preseči blokovske razdeljenosti politične elite. Verjamem, da ljudje različnih nazorov, vrednot in prepričanj vseeno lažje med seboj sodelujemo pri vsakdanjih izzivih kot karierni politiki pri svojem delu. Tam sodelovanja med dvema blokoma skoraj ni, iskanja in sklepanja kompromisov prav tako ne. Kar je zagotovo škoda. Navsezadnje so jeseni pred nami še dvoje volitev in zdi se, da vse stranke prav tekmujejo v tem, katera se bo trdneje držala svoje blokovske opredeljenosti. Primerjava s kakim otroškim prepirom (»S Špelo sem pa skregana do smrti.« »Z Nejcem se ne bom več igral, ker mi je podrl peščeni grad.«) se včasih ponudi kar sama od sebe. Vabim vas k branju zapisa pogovora z nekaterimi ukrajinskimi begunci, ki so začasno zatočišče našli pri dobrih ljudeh v naši občini. Kljub jezikovnim preprekam nam je uspelo izpeljati zanimiv, na trenutke tudi čustven pogovor. Šele s po- govorom z njimi začutiš njihovo stisko in obenem hvaležnost za vse, kar prostovoljci s pomočjo Karitas ali povsem spontano naredijo zanje. Nihče od nas, ki ni bil prisiljen zapustiti svojega doma zaradi vojne, ne more povsem razumeti, kako težko se je usesti na avtobus in se odpeljati z enim kovčkom v neko povsem novo državo. In verjeti, da ti bodo tam neznani dobri ljudje ponudili dom in drugo, kar potrebuješ za življenje. Spoznal sem, da nekaj naših občanov pomoči beguncem namenja veliko svojega časa, znanja in energije. Ne moti jih, da begunci, predvsem starejši, ne govorijo angleško, včasih tudi sami ne. Sporazumevajo se z rokami, ki vedno kaj prinesejo. Pa z nasmehom. Govorico prijaznosti vsi razumejo. Vsi moji sogovorniki niso mogli prehvaliti tako naše lepe in prijazne države kot posameznikov, med katerimi so se nepričakovano znašli. Vabim vas, da si v prispevku Karitas preberete, na kakšen način lahko tudi vi pomagate. V tednih, ki so pred nami, bodo učenci, dijaki in študenti zelo obremenjeni, saj se šolsko leto zanesljivo približuje koncu. Na vrtčevskih in šolskih straneh boste našli veliko zanimivega branja in utrinkov. Dobro napreduje tudi ureditev cest in druge infrastrukture pred vrtcem in šolo na Vidmu. Zdaj bo okolica teh dveh institucij končno dobila sodobno obliko. Tudi na drugem večjem gradbišču v občini, pri osrednji čistilni napravi v Bruhanji vasi, dela kljub težavam s trdo kamnito podlago dobro napredujejo. Kulturno rubriko poleg rednega poročila o dogajanju v knjižnici bogatita dva prispevka Draga Samca. Tokrat si lahko preberete drugi del prispevka o ponarejevalcu Jožefu Prelesniku ter nekrolog dr. Mihaela Glavana, ki je bil številnim našim občanom zelo znan kot dolgoletni urednik skupnih zbornikov občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Vsekakor ne spreglejte tudi vabila na koncert glasbene skupine Gallina ter na informacijo o letošnjih predstavah v letnem gledališču na Muljavi. Informacijo o predstavi Rokovnjači smo objavili, ker si predstave na Jurčičevi domačiji tradicionalno ogleda veliko naših občanov. Majski in junijski čas je končno namenjen tudi množičnejšemu zbiranju in druženju. Kar nekaj organizatorjev vas v glasilu vabi na svoje dogodke. Od športnih prireditev, ki jih pripravljata Futsal klub Dobrepolje in Športno društvo Dobrepolje, do gasilskih proslav in veselic, kamor vabita PGD Videm - Dobrepolje ter Gasilska regija Ljubljana III, pod okrilje katere spadajo tudi vsa naša prostovoljna gasilska društva. Naslednjo številko Našega kraja boste na dom prejeli tik pred državnim praznikom in ob zaključku šolskega leta. Do takrat bo obremenitev mnogih zelo velika. Bodimo zato potrpežljivi drug z drugim, ne pozabimo tudi na sprostitev. Spomnimo se na ljudi, ki trpijo zaradi vojne ali izseljenosti. Bodimo veseli, da živimo v miru in da nas trenutni svetovni pretresi za zdaj niso močneje prizadeli. Bodimo samozavestni, predvsem pa prijazni in potrpežljivi drug z drugim. Prijetno branje in vse lepo! Urednik Bojan Novak Na š k r a j Kazalo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................5 AKTUALNO......................................14 IZ NAŠIH VASI.................................18 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................20 KULTURA.........................................32 IZ DRUŠTEV.....................................38 POLITIČNE STRANKE.......................49 PISMA BRALCEV.............................49 ŠPORT.............................................50 ZAHVALE.........................................54 Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 23. junija. Rok za oddajo prispevkov je 13. junij 2022. 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ maj 2022 Vse se vrti Zdi se, kot da smo vse že enkrat videli. Maj in svoboda! In seveda mladost in vse radosti pomladi. Za mnoge je maj res najlepši mesec v letu. Hkrati pa se jih veliko pritožuje nad tem, da je vse rumeno. Avtomobili, okenske police itd. Jaz pa sem vesel, da je tako, ker to pomeni, da je po dolgih letih maj spet normalen, da vse cveti, kar je obet dobre letine, ki bo vsaj malo ublažila nastajajočo svetovno prehransko krizo. Pa tudi več medu se lahko nadejamo. Ampak vsak mesec, celo vsak dan v letu je pomemben, vsak dan ima svojo vlogo v razvoju življenja na tem svetu. V preteklih tednih smo lahko dokončno spoznali, kako krhki smo, kako malo vemo in znamo (celo tisti, ki mislijo, da so posrkali vse znanje tega sveta). Morda bomo kmalu res spoznali tudi to, da je znanje okopavanja poljščin pomembnejše od obvladovanja računalniških aplikacij. Hvaležen sem vsem, ki spoštujete naše okolje in ne mečete odpadkov (pločevink) v naravo, ampak v zabojnike, ki jih je dovolj okoli nas. Hvaležen sem vsem, ki lastnino drugih spoštujete enako kot svojo in ne vozite namerno po drugih zemljiščih, temveč le po poteh in cestah. Pri tem zlasti omenjam poljsko pot med vrtcem na Vidmu in cesto proti Podgorici. Tisti, ki se tam vozite vsak dan, že veste, kolikokrat presekate zavoj in si ustvarite bližnjico po odcep in zavijte na novo pot. Ne oklevajte! Le tam, kjer boste srečni in veseli, boste lahko uspešno delali in ustvarjali. Kot župan sem slišal mnogo pripomb na delo ljudi v občinski upravi. Zdaj imamo objavljen razpis za sodelavko/-ca na komunalnem področju, ki je eno ključnih v občini. Upam, da se bo kdo od vas odločil za delo v domačem okolju in skušal stvar narediti bolje. Kritizirati je vedno najlažje! Vsem želim lepe pomladne dni. Igor Ahačevčič, župan lastnini drugega. Bi to dovolili delati drugim tudi na svojem? Naše mlade občanke in občani se v teh lepih dneh potijo ob mislih na maturitetne izpite. Seveda je to naporen čas, vendar kljub vsemu najlepši in ga do konca življenja ne bodo pozabili. Veliko sreče! Nekaj med nami pa se jih ukvarja z zaključevanjem osnovnega šolanja in so pred velikimi izzivi in vprašanji v življenju. Ste se (boste) odločili prav? Ste izbrali pravo pot, pravi poklic? Kdo bi vedel! A če boste čez leto ali dve spoznali, da vam izbrana pot ne ustreza, naredite Naš kraj ■ maj 2022 5 ••• Obvestila ••• Izvolili smo nove poslance v državni zbor V nedeljo, 24. aprila, je bil praznik demokracije. Na volitve se je podalo veliko število državljanov in izvolili smo 90 poslancev, ki bodo v naslednjem mandatu krojili smer razvoja naše države. V nadaljevanju si lahko preberete analizo na voliščih v naši občini ter primerjavo z volilnim okrajem Ribnica - Dobrepolje. Bojan Novak REZULTATI PO VOLIŠČIH VOLIŠČE JAKLIČEV DOM Volilna udeležba: 70,58-odstotna, oddanih glasovnic: 715 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Svoboda – GS Nova Slovenija – NSI Povežimo Slovenijo – PS Socialni demokrati – SD Levica Lista Marjana Šarca – LMŠ Pirati Naša prihodnost in Dobra država Stranka Alenke Bratušek – SAB Vesna – zelena stranka Slovenska nacionalna stranka – SNS Resni.ca Naša dežela Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Za ljudstvo Slovenije – ZLS DeSUS Domovinska liga – DOM Lista Borisa Popoviča Kandidat Jože Tanko Aleksandra Marijanović Janez Cigler Kralj Kaja Galič Alvina Bajrami Mitja Svete Franc Vesel Ines Stamejčič Marko Marjanovič Robert Latin Natali Kriletić Tina Vrenko Julijan Tanko David Ogrin Leon Mikulin Leja Kralj Valentina Vehovec Timotej Mavrek Ivan Vuković Št. glasov 296 135 114 39 23 20 17 12 11 9 9 7 6 5 3 3 1 0 0 Odstotek glasov 41,69 19,01 16,06 5,49 3,24 2,82 2,39 1,69 1,55 1,27 1,27 0,99 0,85 0,70 0,42 0,42 0,14 0,00 0,00 VOLIŠČE PREDSTRUGE Volilna udeležba: 73,42-odstotna, oddanih glasovnic: 337 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Svoboda – GS Nova Slovenija – NSI Naša prihodnost in Dobra država Povežimo Slovenijo – PS Socialni demokrati – SD Pirati Slovenska nacionalna stranka – SNS Lista Marjana Šarca – LMŠ Resni.ca Naša dežela Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Stranka Alenke Bratušek – SAB DeSUS Levica Lista Borisa Popoviča Vesna – zelena stranka Za ljudstvo Slovenije – ZLS Domovinska liga – DOM Kandidat Jože Tanko Aleksandra Marijanović Janez Cigler Kralj Marko Marjanovič Kaja Galič Alvina Bajrami Ines Stamejčič Tina Vrenko Franc Vesel Julijan Tanko David Ogrin Leon Mikulin Robert Latin Valentina Vehovec Mitja Svete Ivan Vuković Natali Kriletić Leja Kralj Timotej Mavrek Št. glasov 121 81 53 13 13 13 8 8 5 4 4 4 4 3 3 3 3 0 0 Odstotek glasov 33,53 24,25 15,87 3,89 3,89 3,89 2,40 2,40 1,50 1,20 1,20 1,20 1,20 0,90 0,90 0,90 0,90 0,00 0,00 6 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ maj 2022 VOLIŠČE STRUGE Volilna udeležba: 70,91-odstotna, oddanih glasovnic: 295 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Nova Slovenija – NSI Svoboda – GS Povežimo Slovenijo – PS Socialni demokrati – SD Resni.ca Levica Naša dežela Naša prihodnost in Dobra država Slovenska nacionalna stranka – SNS Stranka Alenke Bratušek – SAB DeSUS Lista Marjana Šarca – LMŠ Vesna – zelena stranka Za ljudstvo Slovenije – ZLS Pirati Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Lista Borisa Popoviča Domovinska liga – DOM Kandidat Jože Tanko Janez Cigler Kralj Aleksandra Marijanović Kaja Galič Alvina Bajrami Julijan Tanko Mitja Svete David Ogrin Marko Marjanovič Tina Vrenko Robert Latin Valentina Vehovec Franc Vesel Natali Kriletić Leja Kralj Ines Stamejčič Leon Mikulin Ivan Vuković Timotej Mavrek Št. glasov 174 40 26 9 8 5 5 4 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 0 Odstotek glasov 59,39 13,65 8,87 3,07 2,73 1,71 1,71 1,37 1,37 1,37 1,02 0,68 0,68 0,68 0,68 0,34 0,34 0,34 0,00 VOLIŠČE KOMPOLJE Volilna udeležba: 77,38-odstotna, oddanih glasovnic: 285 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Nova Slovenija – NSI Svoboda – GS Levica Povežimo Slovenijo – PS Lista Marjana Šarca – LMŠ Socialni demokrati – SD Resni.ca Naša prihodnost in Dobra država Slovenska nacionalna stranka – SNS Stranka Alenke Bratušek – SAB Pirati Naša dežela Vesna – zelena stranka Domovinska liga – DOM Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Za ljudstvo Slovenije – ZLS DeSUS Lista Borisa Popoviča Kandidat Jože Tanko Janez Cigler Kralj Aleksandra Marijanović Mitja Svete Kaja Galič Franc Vesel Alvina Bajrami Julijan Tanko Marko Marjanovič Tina Vrenko Robert Latin Ines Stamejčič David Ogrin Natali Kriletić Timotej Mavrek Leon Mikulin Leja Kralj Valentina Vehovec Ivan Vuković Št. glasov 140 39 34 11 11 11 8 7 6 4 4 3 2 2 1 0 0 0 0 Odstotek glasov 49,47 13,78 12,01 3,89 3,89 3,89 2,83 2,47 2,12 1,41 1,41 1,06 0,71 0,71 0,35 0,00 0,00 0,00 0,00 VOLIŠČE PONIKVE Volilna udeležba: 71,03-odstotna, oddanih glasovnic: 255 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Svoboda – GS Nova Slovenija – NSI Socialni demokrati – SD Naša prihodnost in Dobra država Povežimo Slovenijo – PS Levica Pirati DeSUS Kandidat Jože Tanko Aleksandra Marijanović Janez Cigler Kralj Alvina Bajrami Marko Marjanovič Kaja Galič Mitja Svete Ines Stamejčič Valentina Vehovec Št. glasov 92 62 39 13 11 11 7 4 3 Odstotek glasov 36,36 24,51 15,42 5,14 4,35 4,35 2,77 1,58 1,19 Naš kraj ■ maj 2022 7 ••• Obvestila ••• Stranka Lista Marjana Šarca – LMŠ Slovenska nacionalna stranka – SNS Resni.ca Stranka Alenke Bratušek – SAB Za ljudstvo Slovenije – ZLS Naša dežela Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Vesna – zelena stranka Domovinska liga – DOM Lista Borisa Popoviča Kandidat Franc Vesel Tina Vrenko Julijan Tanko Robert Latin Leja Kralj David Ogrin Leon Mikulin Natali Kriletić Timotej Mavrek Ivan Vuković Št. glasov 3 3 2 2 1 0 0 0 0 0 Odstotek glasov 1,19 1,19 0,79 0,79 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 VOLIŠČE ZAGORICA Volilna udeležba: 81,98-odstotna, oddanih glasovnic: 141 Stranka Slovenska demokratska stranka – SDS Nova Slovenija – NSI Svoboda – GS Lista Marjana Šarca – LMŠ Levica Pirati Socialni demokrati – SD Vesna – zelena stranka Naša dežela Povežimo Slovenijo – PS Stranka Alenke Bratušek – SAB DeSUS Naša prihodnost in Dobra država Slovenska nacionalna stranka – SNS Resni.ca Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Za ljudstvo Slovenije – ZLS Domovinska liga – DOM Lista Borisa Popoviča Kandidat Jože Tanko Janez Cigler Kralj Aleksandra Marijanović Franc Vesel Mitja Svete Ines Stamejčič Alvina Bajrami Natali Kriletić David Ogrin Kaja Galič Robert Latin Valentina Vehovec Marko Marjanovič Tina Vrenko Julijan Tanko Leon Mikulin Leja Kralj Timotej Mavrek Ivan Vuković Št. glasov 58 32 28 4 3 3 3 3 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 Odstotek glasov 41,13 22,70 19,86 2,84 2,13 2,13 2,13 2,13 1,42 1,42 1,42 0,71 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 VOLIŠČE HOČEVJE Volilna udeležba: 71,92-odstotna, oddanih glasovnic: 105 Stranka Svoboda – GS Slovenska demokratska stranka – SDS Lista Marjana Šarca – LMŠ Nova Slovenija – NSI Levica Naša prihodnost in Dobra država Resni.ca Pirati Naša dežela Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba Povežimo Slovenijo – PS Socialni demokrati – SD Stranka Alenke Bratušek – SAB Vesna – zelena stranka Slovenska nacionalna stranka – SNS Za ljudstvo Slovenije – ZLS DeSUS Domovinska liga – DOM Lista Borisa Popoviča Kandidat Aleksandra Marijanović Jože Tanko Franc Vesel Janez Cigler Kralj Mitja Svete Marko Marjanovič Julijan Tanko Ines Stamejčič David Ogrin Leon Mikulin Kaja Galič Alvina Bajrami Robert Latin Natali Kriletić Tina Vrenko Leja Kralj Valentina Vehovec Timotej Mavrek Ivan Vuković Št. glasov 45 16 10 7 6 5 3 3 2 2 2 2 2 0 0 0 0 0 0 Odstotek glasov 42,86 15,24 9,52 6,67 5,71 4,76 2,86 2,86 1,90 1,90 1,90 1,90 1,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Volilna udeležba na ravni volilne enote Ribnica - Dobrepolje je bila 71,66-odstotna. 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ maj 2022 REZULTATI PO KANDIDATNIH LISTAH Stranka Videm Predstruge Struge Kompolje Ponikve Zagorica Hočevje Skupaj glasov Odstotek Dobrepolje Slovenska demokratska stranka – SDS Svoboda – GS Nova Slovenija – NSI Povežimo Slovenijo – PS Socialni demokrati – SD Levica Lista Marjana Šarca – LMŠ Naša prihodnost in Dobra država Pirati Resni.ca Stranka Alenke Bratušek – SAB Slovenska nacionalna stranka – SNS Vesna – zelena stranka Naša dežela Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba DeSUS Za ljudstvo Slovenije – ZLS Lista Borisa Popoviča Domovinska liga – DOM 41,69 19,01 16,06 5,49 3,24 2,82 2,39 1,55 1,69 0,85 1,27 0,99 1,27 0,70 0,42 33,53 24,25 15,87 3,89 3,89 0,90 1,50 3,89 2,40 1,20 1,20 2,40 0,90 1,20 1,20 59,39 8,87 13,65 3,07 2,73 1,71 0,68 1,37 0,34 1,71 1,02 1,37 0,68 1,37 0,34 49,47 12,01 13,78 3,89 2,83 3,89 3,89 2,12 1,06 2,47 1,41 1,41 0,71 0,71 0,00 36,36 24,51 15,42 4,35 5,14 2,77 1,19 4,35 1,58 0,79 0,79 1,19 0,00 0,00 0,00 41,13 19,86 22,70 1,42 2,13 2,13 2,84 0,00 2,13 0,00 1,42 0,00 2,13 1,42 0,00 15,24 42,86 6,67 1,90 1,90 5,71 9,52 4,76 2,86 2,86 1,90 0,00 0,00 1,90 1,90 888 411 324 87 70 55 52 50 34 27 26 26 19 19 10 41,91 19,40 15,29 4,11 3,30 2,60 2,45 2,36 1,60 1,27 1,23 1,23 0,90 0,90 0,47 Odstotek volilna enota 34,70 22,32 17,91 2,33 3,63 2,62 2,82 1,93 1,28 1,70 1,72 1,50 1,04 1,47 1,72 0,14 0,42 0,00 0,00 0,90 0,00 0,90 0,00 0,68 0,68 0,34 0,00 0,00 0,00 0,00 0,35 1,19 0,40 0,00 0,00 0,71 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10 6 4 1 0,47 0,28 0,19 0,05 0,48 0,47 0,25 0,12 Poziv za posredovanje predlogov kandidatov za imenovanje članov in namestnikov Občinske volilne komisije (predsednika, namestnika predsednika, treh članov in njihovih namestnikov) Občine Dobrepolje Konec junija 2022 poteče mandat članom in namestnikom Občinske volilne komisije Občine Dobrepolje (OVK). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva člane Občinskega sveta Občine Dobrepolje, politične stranke v Občini Dobrepolje in zainteresirano javnost, da podajo predloge za člane in namestnike članov Občinske volilne komisije Občine Dobrepolje. Pripravil dr. Jernej Stare Občinsko volilno komisijo Občine Dobrepolje na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje Občinski svet Občine Dobrepolje za mandatno obdobje štirih let. V skladu s 35. členom Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB3, 45/08-ZLV-H in 83/12- ZVL-I, 68/17 in 93/20 – odl. US) (v nadaljevanju ZLV) občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov. Drugi člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij ter občanov. 45. člen ZLV v povezavi s 25. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Ur. l. RS, št. 109/06-UPB, 23/17, 29/21) določa, da član občinske volilne komisije ne more hkrati kandidirati na volitvah. Če član OVK sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana OVK. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA: • skrbi za zakonitost volitev župana in članov občinskega sveta; • potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oz. list kandidatov; • določa volišča; • imenuje volilne odbore; • ugotavlja rezultate glasovanja in razglasi, kateri člani občinskega sveta so izvoljeni, ter daje poročila o izidu volitev; • opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami; • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Člani OVK morajo imeti v celotnem času mandata stalno bivališče na območju občine, v kateri so člani OVK, razen predsednika in namestnika predsednika – če sta imenovana, ker v občini ni takšnega kadra, ki bi lahko zasedel to mesto. Glede na navedeno Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Dobrepolje poziva člane Naš kraj ■ maj 2022 Občinskega sveta Občine Dobrepolje, politične stranke v občini in zainteresirano javnost (druge organizacije v občini ter občani), da posredujejo svoje predloge za imenovanje članov in namestnikov občinske volilne komisije (predsednika, namestnika predsednika, treh članov in njihovih namestnikov) komisiji najkasneje do četrtka, 2. junija 2022, na e-naslov: obcina@ dobrepolje.si. Predlog za kandidata/-e mora vsebovati naslednje podatke: 9 ••• Obvestila ••• • navedbo predlagatelja (politična stranka, druge organizacije v občini ter občani); • predlagano funkcijo (predsednik*/ namestnik predsednika*/član/namestnik člana); • ime in priimek predlaganega kandidata; • naslov stalnega bivališča predlaganega kandidata; • rojstne podatke predlaganega kandidata. Obvezno se predloži pisno soglasje predlaganega kandidata, da se s kandidaturo oziroma z imenovanjem strinja. * Za kandidata za predsednika/namestnika predsednika OVK naj se predloži tudi fotokopija diplome, iz katere je razvidno, da je kandidat diplomirani pravnik. Izmed prejetih predlogov kandidatov bo komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oblikovala predlog članstva OVK in ga predlagala občinskemu svetu v imenovanje. ■ Deseta mednarodna vojaška vaja JADRANSKI UDAR 2022 – tudi v Dobrepolju Iz Slovenske vojske so nas obvestili, da med 23. majem in 5. junijem v naši državi poteka že deseto leto zapored mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2022 (angl. Adriatic Strike), ki jo vodi 15. polk vojaškega letalstva z vojaškega letališča Cerklje ob Krki in na kateri bo Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi in partnerskimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje kontrolorjev združenega ognja. Zbral Bojan Novak Na vaji sodeluje približno 650 udeležencev, od tega približno 400 pripadnikov iz 25 zavezniških in partnerskih držav, in sicer: Albanije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Danske, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Španije, Turčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Letalniki v podporo usposabljanju kontrolorjev združenega ognja vzletajo z letališča Cerklje ob Krki in Brnik, zavezniška letala, hrvaški Pilatus PC-9, italijanski in nemški eurofighter, italijanski tornado in ameriški F-16, vajo podpira- jo z matičnih letališč, ameriški F-18 in španski harrier pa z letalonosilk. Usposabljanje kontrolorjev ognja poteka na več lokacijah po Sloveniji, in sicer na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, na katerem letalniki, minometi in tanki zagotavljajo ognjeno podporo, na širšem območju občin Divača, Pivka, Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje za leto 2022. Rok za oddajo prijav je 3. junij 2022. Javni razpisi in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. Cerknica, Bohinj, Idrija in Dobrepolje, kjer letalniki samo simulirajo letalsko podporo. Dejavnosti na terenu, ki so bile predhodno usklajene z lokalno skupnostjo, potekajo po vnaprej določenem scenariju in so za okolico, kolikor je mogoče, nemoteče, saj je na terenu le manjše število vojakov in vojaških vozil, uporaba manevrskega streliva je minimalna, udeleženci pa se z vozili premikajo po javnih cestah in utrjenih gozdnih poteh. Na »DELOVNI TOČKI« Dobrepolje glavne dejavnosti potekajo na mikrolokaciji Kompolje–Potiskavec. Na vaji sodeluje približno 120 vojakov z desetimi različnimi vojaškimi vozili. Poleg pripadnikov Slovenske vojske so prisotne tudi tuje zavezniške oborožene sile. Glavnino teh predstavljajo pripadniki madžarskih oboroženih sil. Potekajo peš premiki in premiki z vojaškimi vozili, vse v manjšem obsegu in po javnih cestah in poteh. Na tej lokaciji je predvidena uporaba manevrskega streliva, učinkov poka in dima. Zračni prostor bodo v času usposabljanja preletavali letala, helikopterji in manjša brezpilotna letala. Okrepljene letalske dejavnosti bodo potekale od 9. do 12., 14. do 18. ter v večernem času od 21. do 23. ure. ■ 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ maj 2022 Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski čas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, četrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Četrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Naročanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Četrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00 POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 PGD ZDENSKA VAS V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. Naš kraj ■ maj 2022 ••• Obvestila ••• 11 Razpis za šesto skupino usposabljanja za samostojno podjetniško pot Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila šesti (predzadnji) razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih usvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. Barbara Boh, RRA LUR V okviru projekta jih čakata zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja, vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih dejavnosti, poslovne komunikacije, upravljanja z IKT, pridobivanja virov financiranja in osnovnega pravnega ter finančnega znanja. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. Razpis je objavljen na spletni strani: www.rralur.si. Prijave so možne do 6. junija 2022, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. avgustom 2022. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 3. junija 2022 med 10.00 in 12.00, na telefonski številki: 01 306 19 35 oz. elektronski pošti: poni@rralur.si. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ maj 2022 Varno na kolo Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Bojan Petek, načelnik policijske postaje Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, pri čemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: • Bodite pozorni na prometno signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte, saj prometna signalizacija velja tudi za kolesarje in ne le za voznike motornih vozil. • Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. • Ne vozite pod vplivom alkohola! • Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravočasno in odločno nakažite svoj namen. • Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze. • Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (označeno s prometnimi znaki in talnimi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. • Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu vozišča. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rumene ali oran- žne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. • Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. • Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. • Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. • V križiščih bodite še posebej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepričajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite čez križišče peš. • Da vas bodo drugi udeleženci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. • Ponoči poskrbite, da boste še vidnejši (obvezne so luči, odsevniki, priporočljiva svetla oblačila). • Prtljago vozite v za to namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri. • Če je treba, za svojo varnost raje ustavite in pustite vozilo/-a mimo. • Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnično brezhibno. • V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvetljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki. • Čelada: Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem. Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: • Kolo smeta samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. • Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. • Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. • Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. • Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avtomobili: • Če zavijajo na križišču desno, morajo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesarski stezi, ki jo prečkajo. • Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem »sekajo« kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi. • Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogrožajo promet kolesarjev. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti morajo uporabljati predpisane luči, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni pločnikov, prehodov za pešce ali pešpoti. • Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. ■ Naš kraj ■ maj 2022 ••• Obvestila ••• 13 Skupnostni vrtovi Skupnostni vrtovi nastajajo zaradi potreb živečega prebivalstva. Jožefa (Jožica) Fabjan Odmik prebivalstva od pridelave hrane za lastne in tuje potrebe se je v zadnjih desetletjih močno povečal. To velja zlasti za mesta, zadnje čase pa tudi za podeželje. Vsako leto bolj pa nas življenje sili v smer, da poskušamo pridelati hrano sami, doma, v svojem kraju. Ne samo da je cena hrane vsak dan višja, pridelava lastne zelenjave, sadja ipd. nam omogoča rekreacijo na svežem zraku, naravna pridelava je za uživanje vir zdravja. Znano je, da kar sami pridelamo, tudi rajši pojemo. Mnoga stara vrtnarska znanja so se pozabila, mnoge spremembe v naravi zahtevajo od današnjega pridelovanja hrane nova znanja. Vsa ta znanja pridobivamo pri skupnem delu. Ko vrtnarimo, smo v stiku z naravo. Z njo, zlasti z rastlinami in živalmi, vzpostavljamo nek odnos. Odnos je popolnejši, če smo v pridelovanje vključeni tudi ljudje, ki se pri delu povezujemo in družimo. Tega nam danes vsem zelo manjka. S povezovanjem ljudi različnih starosti in poklicev ter z različnimi vrtnarskimi znanji smo svetel zgled svojim otrokom. Na skupnih srečanjih se ohranjajo in razvijajo znanja o vrtnarjenju in naravi, uporabniki delujemo skupaj in se odmaknemo od vsakdanjega stresa, saj je znano, da narava pomirja, delo pa krepi človeka. Skupnostni vrtovi polepšajo okolico, izboljšajo kakovost življenja lokalne skupnosti, razvijajo prakso delitve in pomoči. Tudi v naši občini je v nastajanju skupnostni vrt. Z namenom, da se družimo ob delu, spoznavanju narave, njenih darov, v želji, da pridobljena nova znanja prenesemo v svoje domove, v prakso delitve in medsebojne pomoči, v spoznanje, da so vrtna opravila lahko svojevrstna druženja, ki ustvarjajo in puščajo za sabo naravi prijazne in zdrave sledi. Poseben poudarek bomo dali pridelavi avtohtonih rastlin za semena. Naš skupnostni vrt bo prikaz življenja prebivalcev na vrtu, ki deluje trajnostno. Trajnostno pa je lahko samo takrat, kadar uravnotežimo življenje na vrtu skladno z naravo, kjer skupaj z nami živijo mnoge rastline in živali, kjer ni sovražnikov. Vse, ki vas zanima sodelovanje na skupnostnem vrtu, vabimo na srečanje 30. maja 2022 ob 20. uri. Zbrali se bomo v avli Jakličevega doma. Seznanili se bomo z dejavnostjo in vsebino delovnega srečanja na skupnostni površini 4. junija 2022, kjer bomo za začetek naredili spiralno gredo z vodno kotanjo. Vabljeni! ■ 14 ••• Aktualno ••• Naš kraj ■ maj 2022 »Vaša dežela je fantastična« – pogovor z ukrajinskimi begunci, nastanjenimi v naši občini Na pobudo srčnega človekoljuba Tamina Petelinška, ki se je v zadnjih tednih in mesecih po začetku vojne v Ukrajini dejavno zavzel za pomoč beguncem, sem 10. maja obiskal nekaj ukrajinskih beguncev, ki so pribežali z vojnega območja v naše kraje. Bojan Novak S pomočjo prijazne Julije, ki je iz angleščine vprašanja prevedla v ukrajinščino, sem v odgovorih vseh sodelujočih začutil grozo ob pakiranju in zapuščanju svojih domov, obenem pa neizmeren občutek hvaležnosti, da smo jih v njim povsem neznanem svetu tako lepo sprejeli in jim pomagali v najhujših trenutkih njihovih življenj. Mogoče smo se vsi skupaj že kar malo navadili na novice o poteku vojne, jo morda vzeli zaradi tega kot nekaj samo po sebi umevnega, mogoče celo normalnega. A nobena vojna ne sme biti nekaj normalnega, nekaj, kar je samo novica s prve strani spletnih portalov. Vojna je predvsem velika katastrofa za veliko število nedolžnih civilistov, ki jim nasilje, smrt in rušilna moč orožja dodobra spremenijo ali uničijo prejšnje življenje. Že kratek pogovor z begunci, kratek pogled v oči je lahko dovolj, da začutiš njihovo stisko. Verjamem, da si težko realno predstavljamo, kako je, če se moraš odločiti za odhod od svojega doma, svoje vasi, države in iti na neznano pot. K neznancem, ki bodo izkazali usmiljenje in ponudili dom ljudem, ki jih dotlej niso poznali. Tudi moji sogovorniki si tega prej niso znali predstavljati. A zdaj so tu, sredi naše čudovite doline. Prepuščeni drug drugemu in dobrim ljudem, ki jih je med nami še precej. Živijo tu, v medijih spremljajo dogajanje v svoji domovini in upajo na vrnitev. Na avtobusni postaji na Vidmu sem ob dogovorjeni uri pričakal Julijo, njeno mamo in brata, ki so prišli z avtobusom iz Ljubljane, kjer so urejali birokracijo. Najprej smo se zapeljali v Kompolje, kjer je Andreja Prijatelj ponudila dom upokojenki Svitlani. Pričakala nas je vesela, tudi sicer se vedno razveseli obiskov, kar je pokazala tudi ob mojem odhodu, ko je na vrata potrkala Marta Šuštar iz naše Karitas in prinesla razne pripomočke za lažje bivanje. Človeka ob začetku pogovora preseneti, koliko ukrajinskih besed zveni znano, in iz konteksta je možno razbrati vsebino pogovora. Tako je tudi lažje slediti in občasno kimanje hitro premaga nervozo. Gospe Svitlani je Julija prevedla moja vprašanja in nastal je ta pogovor. Začniva svoj pogovor s kratkim opisom vašega življenja v Ukrajini, seveda do takrat, ko je tam izbruhnila vojna. Ja, seveda. Leta 2009 sem se upokojila. Delala sem v javni upravi in se upokojila pri 55 letih. Nato sem nekaj časa skrbela za svojo mamo. Ko je umrla, sem ostala sama. Ker je v času pred začetkom vojne umrl tudi moj sin, sem živela sama. Podobno kot zdaj. Kako pa je bilo videti vaše življenje takrat? Ste bili zadovoljni z življenjem pred začetkom vojne? Kot nekdanja javna uslužbenka sem imela solidno pokojnino, ki mi je sprva omogočala tudi nekaj potovanja, kar mi je bilo v veselje. Nato se je situacija precej spremenila, saj je prišlo do inflacije, vse se je podražilo, pokojnina pa je ostala enaka. Ker sem živela sama, sem pogrešala pogovor. Vključila sem se v posebno krščansko skupino, imenovano Genesis. Gre za skupino, kjer se ljudje trudijo ohranjati vero in se odpovedovati slabim navadam. Lahko rečem, da sem živela precej polno življenje. S skupino smo imeli online srečanja, povezani pa smo bili ljudje iz različnih držav, od Rusov, Ukrajincev, Belorusov, Izraelcev, Grkov in drugih. Torej je bilo vaše življenje lepo? Da, bilo. In verjetno niste imeli nobene želje po selitvi? Naš kraj ■ maj 2022 ••• Aktualno ••• Ne. Tam so bile moje korenine. Starši in sin so pokopani v Ukrajini, tudi vsi moji prijatelji so bili tam. Kako pa je prišlo do možnosti, da zapustite vojno območje in pobegnete na varno? Ko se je začela vojna, sem bila zelo zmedena. Veliko sem razmišljala … V Ukrajini sem preživela vseh 68 let in sprva sem si rekla: »Vse prepuščam v roke Bogu. Kakor bo, pač bo. Če ostanem živa, bom ostala tu, na svojem domu.« Ko pa se je začelo bombardiranje Kijeva, sem slišala, da je veliko mojih znancev pobegnilo stran od nevarnosti. V tistem času sem našla oglas za avtobusni prevoz v Slovenijo. In ko sem sedela za mizo in razmišljala o vsem, je močno počilo in trije odmevi bomb so se razlegli po prostoru. Srce mi je začelo močno razbijati, zelo sem se zbala. Takrat sem se odločila, da bo varneje, da zapustim Kijev. Videla sem sicer, da je odhod v Slovenijo iz Lvova. Nisem vedela, kako naj pridem iz Kijeva do Lvova. Poklicala me je prijateljica in potrdila, da gre res iz Lvova avtobus beguncev proti Sloveniji. Da ga organizira krščanska organizacija in da je brezplačen. Poklicala sem v Lvov in naslednji dan se je na mojem naslovu pojavil avto, ki je prišel pome. Med vožnjo sva se z voznikom zapletla v pogovor in povedal mi je, da je duhovnik in da pozna duhovnika župnije, kjer sem živela. Povedala sem mu, da bom morala v Lvovu preživeti še dve noči do odhoda avtobusa, in ponudil mi je pomoč. Poklical je na neko župnijo, kjer so imeli tudi nek center, v katerem so mi prijazno ponudili prenočišče. Nato so me pripeljali na železniško postajo, od tam pa sem se z avtobusom pripeljala v Slovenijo. Kako pa se počutite tukaj? Vam je težko od daleč spremljati, čakati in upati, da se ta vojna čim prej konča? Ja, seveda si želim, da se ta nesmiselna vojna čim prej konča. Sem nisem prišla na počitnice ali na počitek, ampak sem pobegnila pred vojno. Slovenijo imam zelo rada. Ljudje so zelo prijazni, radi pomagajo. Vsi, s katerimi sem govorila, so pripravljeni ponuditi pomoč. Zelo sem hvaležna vsem Slovencem za to. Res si želim, da bi se vojna končala. Veliko ljudi je umrlo in tudi zdaj še vedno umirajo. V Mariupolu, Hersonu, Donba- 15 bil me je v avto in odpeljal do zdajšnjega doma. Izkazalo se je, da je bil eden od sosedov. Res ste zelo prijazni in ustrežljivi. Z veseljem komuniciram z vaščani. su ljudje še vedno umirajo. Grozne stvari so se dogajale tudi v Buči, blizu Kijeva. Težko si je vse to predstavljati. V Rusiji imam sorodnike in vsi so zelo prijazni, zdaj pa takole … Imate kakšne stike ali komunikacijo z znanci, ki so ostali v Ukrajini? Kaj pravijo, kakšno je stanje? Imam znanko, s katero sva s pomočjo aplikacije Viber v stiku skoraj vsak dan. Živi kakšnih 60 kilometrov iz Kijeva, v smeri avtoceste proti Odesi. Tam je trenutno precej mirno, zato je ostala na svojem domu. Trenutno je tam zelo visoka cena bencina in mnogi so ostali brez njega. Ima sicer avto, a zelo težko kam gre. K njej je prišel tudi brat iz Kijeva in zdaj živijo tam. Imate tudi kakšne znance, ki so zapustili Ukrajino in odšli kam drugam, v kakšno drugo državo? Da. Znanci so sedaj razseljeni v različnih državah. V Milanu v Italiji, v Varšavi na Poljskem … Vsi so v redu, zadovoljni, da živijo v miru. Tudi z njimi smo pogosto v stikih po spletu. Kako vam je všeč v Dobrepolju? Imate stike z lokalnim prebivalstvom? Čutite podporo, ki si jo želite v tem težkem času? Ja, seveda. Ljudje so tukaj zelo prijazni. Doživela sem zelo prijeten dogodek v trgovini. Bilo je malo pred veliko nočjo. Ko je ena od strank spoznala, da sem begunka iz Ukrajine, mi je preprosto podarila škatlo jajc. Nato pa je še plačala za stvari, ki sem jih prinesla na blagajno. To mi je orosilo oči. Bilo je res prijazno. Ko sem stopila iz trgovine, je moški iz avtomobila vprašal: »Ste vi zdaj v Kompoljah?« Odgovorila sem pritrdilno. Pova- Je kaj, kar lahko Dobrepoljci storimo za vas, da vam olajšamo bivanje? Zdi se mi, da ste storili že toliko in verjetno še boste, da sem lahko samo hvaležna. Moram povedati, da sem zelo hvaležna vsem, ki so organizirali avtobus za begunce. Še posebej Taminu, ki je odigral zelo pomembno vlogo in se še naprej stalno trudi za nas. Stalno rešuje težave, ki se pojavljajo. Zelo sem hvaležna tudi Karitas, ki nas je pomagala nastaniti, nas obleči in nahraniti. In nas, begunce, ne nazadnje, pomiriti. Marta (Šuštar) je krasna. Zelo sem hvaležna Andreji in Marjanu, ki sta me vzela v svojo hišo. Kot omenjeno zgoraj, je ravno ob odhodu prišla Marta Šuštar z oblačili, posteljnino in paketi hrane. Skupaj smo znesli vse v začasno stanovanje gospe Svitlane, ki se je malo po ukrajinsko, malo po angleško, malo pa s kretnjami hitela zahvaljevati za vso pomoč. Še enkrat se je pokazalo, da je jezik ljubezni in pomoči univerzalen in ga lahko razumemo vsi. Poslovili smo se in se odpravili na Videm, kjer smo v nekdanjih prostorih mladinskega kluba obiskali Julijine sorodnike, ki začasno tam živijo. S pomočjo prostovoljcev se je nekdanji mladinski center spremenil v prijetno bivališče. Prva sogovornica je bila upokojenka Svitlana Levčenko, ki je kljub temu, da težko hodi in si pri tem pomaga tudi z berglami, prepotovala dolgo pot, da je našla mir. Pogovor je bil še bolj čustven, 16 ••• Aktualno ••• gospo so med njim nekajkrat premagala čustva in je zajokala. Ugasnili smo televizijo, na kateri so se vrtela poročila z dogajanji v Ukrajini, in začeli pogovor. Gospa Svitlana, povejte mi, kako je potekalo vaše življenje v Ukrajini pred to grozno vojno. Življenje je bilo povsem normalno. Delali smo, jaz sem se po nekaj letih dodatnega dela tudi že upokojila. Kmalu po upokojitvi je prišla situacija z epidemijo koronavirusa, nato pa še vojna. Pred njo smo živeli odlično. Imeli smo hišo na podeželju, delali smo, počivali, tudi potovali. Lahko rečem, da smo imeli vse, kar smo potrebovali za življenje. Ko pa se je začela vojna in so z raketami in bombami začeli obstreljevati tudi Kijev, se je vse skupaj hitro in dramatično spremenilo. Vse se je obrnilo na glavo. Zame je bilo to tako nepričakovano. Del Rusov, ki smo jih prej imeli za bratski narod, se je spremenil. Postali so zlobni in lažnivi. Taki so postali tudi do nekaterih drugih nekdaj sovjetskih narodov. Ampak žal je to v njihovi naravi. Navajeni so občutka večvrednosti, navajeni so držati druge, manjše narode v pesti. Ukrajina se je izvila iz te pesti, postala je samostojna. In tega niso mogli nikoli sprejeti. Kot se vidi iz tega, kar delajo zdaj v Ukrajini, z našimi mesti, otroki in mladimi ljudmi, so se odločili, da nas bodo uničili. Preprosto ne najdem pravih besed za to. Ni besed, s katerimi bi lahko poimenovala to, kar delajo. Mogoče jih je najbolj bolelo, da smo v Ukrajini živeli lepo. Poskušali so Ukrajino spet spraviti na kolena. Ampak Ukrajina noče poklekniti na kolena. Nikoli ni in nikoli ne bo. Vedno smo bili neomajni, zato smo postali žilavi. Tudi če nas tolčejo, nas ne morejo zlomiti. Mi nikoli ne odnehamo. Imamo hrabre in pogumne ljudi. Saj vidite, kako se vse odvija. Za primer lahko vzameva Azovstal. Ne vem, kako zdržijo, od kje jemljejo psihično moč. Ne vem … moje srce krvavi (gospa vmes zajoka, a se kmalu spet zbere), ker jim ne moremo pomagati. Kako vam je uspelo pobegniti iz Ukrajine? Nekaj noči po začetku bombardiranja preprosto nismo mogli spati. Podnevi je bilo ponavadi bolj mirno, bombe so letele bolj zjutraj in zvečer. Bombardiranja Naš kraj ■ maj 2022 Ne znam vam točno povedati, kaj se je takrat pletlo po naših glavah in zakaj smo se odločili ravno za Slovenijo. V tem trenutku je pripoved gospe Svitlane dopolnila Julija, ki je bila prevajalka mojih vprašanj v ukrajinščino. Takole je pojasnila: Slovenija zato, ker sem nekaj dni pred tem po naključju srečala Tamina. V nekem trenutku me je vprašal, zakaj sedim vsa potrta in o čem razmišljam. Rekla sem mu, da imam sorodnike, ki potrebujejo prevoz na varno v tujino, in da me zelo skrbi zanje. Poslušal me je, odšel za nekaj dni v Slovenijo, čez nekaj dni pa me je poklical in rekel: »Pripeljimo tvojo družino v Slovenijo. Vem za možnost.« In tako se je družina, zahvaljujoč Taminu, znašla na avtobusu za Slovenijo. so bila v dveh smereh – proti letališču na eni strani ter proti strateški avtocesti, ki vodi proti Irpinu, Gostomelu in Borodjanki. Hiše so se zaradi eksplozij tresle kot hiše iz kart, ob tem je ropotala posoda. Okna smo zastrli z raznim blagom, blazinami, tudi omarami. Bali smo se in se veliko skrivali. Kadar smo spali, smo to počeli daleč stran od oken, da smo bili čim manj izpostavljeni. Moj vnuk je bil zelo zaskrbljen za nas. Rekel mi je: »Babica, bežimo iz Kijeva, na mesto mečejo bombe, lahko nas kaj zadene.« Ampak sprva kljub prepričevanju nismo hoteli oditi. Postavila sem celo pogoj, ker sem mislila, da me bodo potem nehali prepričevati. Rekla sem, da ne grem nikamor brez naše mačke. A vnuki so vztrajali in zagotovili, da bo šla tudi mačka lahko z nami, samo da gremo. Vnuk je vse organiziral – en večer smo začeli pakirati, zjutraj pa je že prišel po nas avto. Odpeljal nas je na avtobusno postajo, od kjer pa je peljal avtobus proti zahodu države. In od tam, iz Lvova, nas je avtobus odpeljal v Slovenijo, in tako smo pristali tu. Moram pa reči, da je Slovenija prekrasna dežela. Kako pa to, da ste pristali ravno na avtobusu za Slovenijo? Pravzaprav niti ne vem točno. Iz Lvova so vozili različni avtobusi v različne države, v Nemčijo, na Češko, na Poljsko. Gospa Svitlana, ki je pozorno poslušala, je spet povzela besedo: Ja, res je. Malo sem že pozabila. Bilo je tako živčno, da sem nekaj detajlov pozabila. Spomnim se, da smo se spraševali, kje je Slovenija. Moj mož si je že od nekdaj želel videti Jadransko morje. Tudi zaradi tega se je hitro strinjal, da bi šli v Slovenijo. Spomnim se, da je rekel, da bi rad s prsti potipal toplo Jadransko morje (smeh). Lahko zdaj poveste, kako se imate tu? Kako je videti vaše življenje tu, daleč od doma in verjetno v mislih na vašo trpečo državo? Ja, res pogosto mislimo na Ukrajino. Radi bi se vrnili domov. Ukrajina je naš dom. Tako kot je Slovenija vaš dom. Pogrešamo prijatelje, znance, sorodnike (zajoka). Zdaj smo tu, v tem župnišču, kar je res zanimivo. Sama se nimam za globoko vernico. Verjamem sicer v boga, a gotovo ne tako globoko kot nekateri. Razmišljam v smeri, da mora biti neko znamenje od zgoraj, da smo pristali pri tako krasnih ljudeh. Nekega dne smo sedeli na klopi in počivali, pa so se pojavili neznani ljudje in nam prinesli jabolka, pomaranče, banane. Najprej sem mislila, da so se zmotili, a so rekli, da so se odločili, da naredijo nekaj dobrega za nas. To je bilo tako lepo. Ne znam niti opisati. Na splošno je vaša država fantastična. Ljudje ste pozorni do narave, vse je pospravljeno in urejeno. Nočem reči, da je v Ukrajini umazano, ampak tako urejeno pa vseeno ni. Pa zdaj vidim, da Naš kraj ■ maj 2022 ••• Aktualno ••• moramo stremeti k temu, da bi bilo tudi pri nas tako. no naredi za nas. Preprosto ga imamo radi. Jaz ga imam rada kot sina. Torej se tukaj tudi kaj naučite in boste lahko nekatere ideje prinesli nazaj v svojo državo? Seveda. Veliko se naučimo vsak dan. Predvsem pa o ljudeh. Tako prijaznih ljudi nisem srečala še nikjer. Na pol v šali sem rekla možu, da pojdimo čim prej od tu, preden nam spet kdo prinese kakšno presenečenje (smeh). Včasih nam je preprosto nerodno, ko vidimo, kako iskreno se nekateri trudijo za nas. Za nas skrbijo, kot bi skrbeli za svoje otroke. Zame, ki nisem bila nikoli v tujini, je to naravnost neverjetno. Tako je lepo, da bi, če bi bila mlajša, verjetno resno razmišljala, da bi prišla sem za stalno. Preprosto ne najdem več besed, kako bi opisala vso dobroto in lepoto vašega kraja. In ob tem želim vašim bralcem izreči veliko zahvalo v imenu cele družine. Hvala v imenu vseh Ukrajincev, ki so v vaši državi našli zatočišče, začasni dom, hrano, razumevanje. Ob koncu našega druženja pa sem nekaj podobnih vprašanj postavil še Svitlaninemu možu Volodimiru. Imate stike s sorodniki in prijatelji v Ukrajini? Kako trenutno živijo? Seveda, veliko naših prijateljev in znancev je ostalo v Ukrajini. Prej omenjeni vnuk je tudi ostal. Dela kot prostovoljec. Veliko se kličemo po telefonu, stalno sprašujemo, kako so. Nekaj nam o razmerah povejo oni, nekaj vidimo na televiziji. Imamo namreč tri ukrajinske kanale, kjer stalno spremljamo potek vojne. Vnukinja, ki se je prav tako zelo trudila s prepričevanjem, da moramo iz Kijeva, je zdaj celo v Izraelu. Tare nas tudi občutek krivde. Mi smo na varnem, nekateri naši prijatelji in sorodniki pa živijo doma v strahu. Težko jim je, ker ne vedo, kako bo čez nekaj minut ali nekaj ur. Razmere so tako negotove, da se vse, kar si se trudil zgraditi, lahko podre čez noč. Srce in duša ne moreta biti mirna, veliko je napetosti. Zato nas zelo skrbi zanje. Povedali ste že, da so domačini do vas zelo prijazni. Pa je še kaj takega, kar vam manjka in bi si želeli? Naš prijatelj Tamino nam je rekel, da nas bo odpeljal na morje. Ne morem verjeti, koliko energije in časa ta človek vloži v to, da pomaga beguncem. Ob tem, da je zelo zaseden in deloven človek, da ima doma štiri otroke. Ampak vseeno ogrom- G. Levčenko, kako ste pa vi videli odločilne trenutke pred odločitvijo za beg iz obleganega Kijeva? Rojen sem bil po drugi svetovni vojni, leta 1945. Zdaj pa sem pri starosti 77 let moral proti svoji volji bežati od svojega doma v neznano tujo deželo. Tako kot milijoni drugih, ki se bojimo za svoja življenja. Kot ste že slišali, so nas otroci in vnuki nagovarjali, naj gremo od tam. Živeli smo relativno blizu fronte, kake pol ure z avtomobilom. Stalno smo slišali alarme pred bombnimi napadi. Moja žena težko hodi, pravzaprav brez bergel sploh ne more, zato nismo imeli možnosti, da bi se skrili v zaklonišča. Na srečo smo bili obkroženi z veliko dobrimi ljudmi, predvsem prostovoljci, ki so odlično poskrbeli za nas. Z dvema potovalkama in mačko smo prišli do avtobusov in spomnim se, da je bilo veliko majhnih otrok, ki so jokali. Izkušnja je bila precej boleča. Pot z avtobusom pa je bila prijetnejša. Tamino, naš novi angel varuh, je sedel ravno nasproti nas. Namestili so nas tu, kjer je odlično. Prostorno, čisto, lepo. Takoj sem opazil, da imate drugačen zrak. Kot bi bil gorski, vsekakor drugačen kot pri nas. Še nekaj je zanimivo. Težko rečem, da se je zgodil čudež, ampak moja žena tu precej lažje hodi. Doma je naredila z berglami le nekaj nujnih korakov, tu pa ji gre veliko bolje. Verjetno zahvaljujoč vsem tem dobrim ljudem in zraku. Toliko je bolje, da je bila tudi že v Ljubljani. Zanimivo mi je, da te tu ljudje vedno pozdravijo. Čeprav te ne poznajo. Spominja me na vzdušje iz mladosti v manjših vaseh. Kjer smo se vsi poznali 17 in se pozdravljali. Ljudje tukaj ste tako disciplinirani. Vedno ste točni, tako za delo kot za počitek. Neverjetno. Tu imam dovolj časa, da grem lahko v cerkev, poslušat vaš čudoviti zbor. Uživamo tudi, ko se sliši petje z vaj. Tega ne moreš nehati poslušati. Tudi vaši otroci so čudoviti. Srečamo se, ko hodijo k verouku, in so vedno prijazni. Novo nam je bilo, ko ste imeli za veliko noč tako veliko procesijo. Tega nismo navajeni, ker smo živeli v velemestu, kjer cerkvenih zvonov ni bilo slišati. Pri vas pa se zdi, da se vse vrti v ritmu cerkvenih zvonov. V cerkev sicer ne gremo tako pogosto, kot bi želeli. Žal ne razumemo veliko vaših besed. Nekaj že, ampak ne veliko. Vemo pa, da je naš nebeški oče isti, tu in v Ukrajini. Imate tudi odličnega župnika in kaplana, ki naju stalno sprašujeta, če kaj potrebujemo. Vesel sem bil, ko so nam ponudili, da lahko urejamo župnijski vrt. Podoben vrt sem imel tudi v Ukrajini, blizu Kijeva. Ravno tam, kjer poteka zdaj frontna črta. Pravijo mi, da je bilo v času premikov tankovskih enot tam malo močvirno in da vojakom ni uspelo vsega uničiti. Vsako jutro, ko se zbudim, zmolim in se v molitvi zahvalim za vse, ki nam pomagate. Zelo smo hvaležni tudi Zavodu sv. Terezije, kjer dobimo dvakrat dnevno hrano. Je še kaj takega, kar bi lahko Dobrepoljci storili za vas ali za vaše sodržavljane? Mislim, da več, kot ste do zdaj storili, ni potrebno. Naredili ste precej več, kot smo si sploh upali predstavljati, ko smo šli na pot. Ljudje tu odlično razumejo, da ne poznamo vašega jezika. Pa se trudijo, da bi nas razumeli. Ker sta si jezika kar 18 ••• Iz naših vasi ••• podobna, se nam vedno uspe sporazumeti. V trgovini nam vedno pomagajo z nasveti, kaj kupiti, saj vaših izdelkov ne poznamo. Vsi, res vsi, so do nas zelo prijazni in ne bi si želeli živeti tega začasnega življenja na boljšem mestu. Hvala za vse! Prijaznost, o kateri so govorili vsi moji sogovorniki, sem izkusil tudi sam. Čaja in pečenih rib se kljub pozni uri nisem mogel ubraniti. Zbrano družino, katere del sicer živi na drugi strani Vidma, sem zapustil med poslavljanjem, saj se je naslednje jutro Julija, ki ji dolgujem zahvalo, da je ta prispevek nastal, vrnila v Kijev. Hvala tudi Taminu Petelinšku, na čigar pobudo je pravzaprav nastal ta prispevek. Pomagal je tudi najti prevajalca (celo v daljni Ameriki), ki je povedane misli iz ukrajinščine prevedel v angleščino. Naš kraj ■ maj 2022 Težko si je v mirnem času, v kakršnem trenutno živimo v Sloveniji, predstavljati, kaj vse je prestal ukrajinski narod. Žal še nič ne kaže, da se bo vojna kmalu končala. Naj bo ta prispevek še en korak v smeri boljšega razumevanja situacije in korak v smeri še večje pomoči beguncem. Če bi še kdo začutil željo po pomoči, naj se obrne na Župnijsko karitas, kjer mu bodo že znali prisluhniti. ■ Blagoslov traktorjev in delovnih strojev v Strugah Mnogi med nami si služijo kruh z delom na traktorjih in delovnih strojih. Delo je trdo, nevarno ter tudi lepo; oni poznajo občutek, ko upravljaš desetine konjev z eno roko … Pa vendar se zaman trudijo delavci, če Gospod ne zida hiše. Janko Nose Zato smo na praznik Jožefa Delavca, v nedeljo, 1. maja, po sveti maši pripravili blagoslov traktorjev in delovnih strojev. Naj bo delo blagoslovljeno, da bo varno, navdihujoče, in naj sadovi dela omogočajo družinam dostojno življenje! Hvala gospodu župniku, da je bil odprt za pobudo in je podelil blagoslov. Prav tako hvala gostilni Pri Petru, da so odstopili parkirišče za zbiranje traktorjev ter po blagoslovu omogočili druženje. Hvala ŠTD Tisovec za obveščanje in hvala traktoristom, da se zavedajo pomena blagoslova pri delu. ■ Koledar prihajajočih dogodkov – maj/junij 2022 Sobota, 28. 5. sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Grosuplje (Jakličev dom, od 9.00 do 12.00) Sobota, 28. 5. Dan dobrepoljskega futsala, prireditev ob koncu sezone (športna dvorana, 15.00) Nedelja, 29. 5. srečanje 80-letnikov in bolnih (Društvo upokojencev, 13.00) Nedelja, 29. 5. koncert vokalne skupine Gallina (cerkev na Vidmu, 20.00) Ponedeljek, 30. 5. srečanje ljubiteljev rastlin (skupnostni vrtovi) (avla Jakličevega doma, 20.00) Sreda, 1. 6. predstavitev monografije Sodraških 800 (Knjižnica Dobrepolje, 19.00) Četrtek, 2. 6. rok za oddajo predlogov za člane in namestnike občinske volilne komisije Petek, 3. 6. gasilska proslava ob 120-letnici PGD Videm z veselico (Videm, 18.00) Sobota, 4. 6. izlet Društva upokojencev (Arboretum Volčji Potok) Sobota, 4. 6. izlet Muzejskega društva Ribnica Nedelja, 5. 6. 22. kolesarski maraton (Grosuplje, 9.00) Sobota, 11. 6. praznovanje 70-letnice Društva upokojencev (društveni prostor, 13.00) Sobota, 11. 6. odprtje in blagoslov regijskega gasilskega vadbenega poligona (Grosuplje, 17.00) Nedelja, 19. 6. 19. športni dan v Bruhanji vasi (RC Gmajna, od 10.00 naprej) Naš kraj ■ maj 2022 19 ••• Iz naših vasi ••• Čistilna akcija vasi Hočevje Tudi letos so vaški odbor iz Hočevja, Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje, Prostovoljno gasilsko društvo Hočevje in vaščani Hočevja združili moči v spomladanski čistilni akciji. Franci Starbek za vaški odbor Hočevje Nekoliko manjša skupina odraslih in otrok, ki spoštujejo naravo, se je v sobotnem jutru zbrala in primerno opremljena podala v našo okolico. Čistila so se območja ob cesti v smeri Hočevje– Zdenska vas, Hočevje–Krka ter površine ob naših kolovoznih in stranskih poteh. In spet je bilo na žalost dela veliko. Na koncu je bilo naše okolje čisto vsaj za nekaj časa. Če bomo vsi skupaj skrbeli, da naši odpadki ne končajo v naši bližnji ali daljni okolici, in se zavedali, da naravne globeli in površine niso smetišča, čistilne akcije sploh ne bodo več potrebne. Skrbimo za našo čudovito naravo, da bomo v njej lahko uživali mi in kasneje tudi naši zanamci. Hvala vsem, ki ste sodelovali, in upam, da se v drugem letu vaščani Hočevja srečamo v še večjem številu. Čistilna akcija v Mali vasi Malovaščani že dolgo časa skrbimo za urejeno lužo v središču vasi. Mladina skrbi za vedno urejeno trato, lani pa smo v sodelovanju s Čebelarskim društvom Dobrepolje zasadili štiri lipe. Miha Jakič Letos je bila čistilna akcija nekajkrat prestavljena ter na koncu izpeljana v prosti izbiri termina. Zbrali smo se v četrtek, 21. aprila, na luži. Seznanili smo se z vsemi barvami vrečk in odpadki, na katere naj bomo pozorni, ter razdelili zaščitne rokavice in vrečke. Očistili smo javne površine in poti, ki vodijo skozi vas. Čistilno akcijo smo zaključili z druženjem in dobro voljo. Zahvaliti se moramo šolarjem, ki so teden dni prej pobrali smeti ob cesti proti Vidmu. ■ Na koncu je nastala še spominska slika. ■ 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ maj 2022 Srečanje z babicami in dedki Otroci iz skupine Polžki (1–2 leti) imajo zelo radi svoje babice in dedke. Velikokrat jih omenjajo, zato sva se odločili, da jih povabimo v vrtec na družabno srečanje. Darja Erčulj, Klavdija Kadunc Tako so na sončno sredino jutro dedki in babice številčno pričakali svoje vnuke pred vrtcem. Otroci so se jih zelo razveselili in jim stekli v objem. Nato smo se odpravili na kratek pohod. Šli smo skozi Podgorico, kjer smo na pašniku opazovali krave. Pot smo nadaljevali skozi gozd proti Gorici. Po enournem sprehodu smo prijetno utrujeni prišli nazaj pred vrtec. Odžejali in posladkali smo se s piškoti in bomboni, babicam in dedkom pa smo postregli s kavo. Ata Jože nas je razveselil z igranjem na harmoniko. Ob njenih zvokih smo zaplesali in zapeli. Zadovoljni smo se poslovili z željo, da se tako druženje še ponovi. Na koncu bi se zahvalili vsem babicam in dedkom za tako množično udeležbo, dobro voljo in čas, ki so nam ga namenili! ■ »Nihče ne more narediti za majhne otroke kar naredijo dedki in babice. Stari starši na življenja vnukov posujejo čarobni prah.« (Alex Haley) Naš kraj ■ maj 2022 21 ••• Iz vrtca in šole ••• Vrtec v naravi za vrtčevske otroke na Debelem rtiču Od 4. do 6. maja smo šli z otroki skupine Sovice in 11 otroki skupine Medvedki na Debeli rtič. Mateja Lohkar, vodja vrtca v naravi Debeli rtič je rt na skrajnem severnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Na njem ni nastalo nobeno večje naselje, ampak le posamezne hiše, mladinsko zdravilišče Debeli rtič in nekaj počitniških hiš, zato tudi ni podvržen večjemu onesnaževanju. Tako sta se ob njegovi obali in tudi na njem ohranili neokrnjena narava in izjemna pestrost, kot le še na redkih območjih kratke slovenske obale. Kljub slabši vremenski napovedi smo na Debelem rtiču imeli obilo sonca, prijetne temperature, zadnji dan pa je iz neba padlo le nekaj kapelj dežja. Zato smo izkoristili celoten dan na prostem. Prvi dan smo si ogledali Luko Koper. Luški vodič je vstopil na naš avtobus na vhodu v pristanišče, ker je to varovano območje in veljajo strogi predpisi in vožnja obiskovalcev z osebnimi avtomobili ter hoja po pristanišču nista dovoljeni. Za naše otroke so v ta namen pripravili tudi informativno knjižico. V njej opisujejo, kaj vse se v naši luki dogaja, kako pristanišče deluje in zakaj ga sploh potrebujemo. Ogledali smo si celotno pristanišče, ki ima status proste cone. Ogledali smo si terminal za zabojnike, avtomobile in druga vozila, generalne tovore, hlajene tovore, les, minerale in rudnine, žita in krmila, glinico, premog in železovo rudo ter živino. V okviru pristanišča pa deluje tudi potniški terminal. Po ogledu smo se neučakano odpeljali proti Debelemu rtiču. Hitro smo se umestili po sobah v paviljonu Rakovica in začeli raziskovati okolico. V pasu bibavice so otroci raziskovali in iskali školjke, rakovice, latvice, polžke, babice in kamne različnih oblik, največkrat so jih pritegnili kamni srčaste oblike. Ker je vreme dopuščalo in je voda za otroke vedno topla, so hodili do kolen po vodi. Neizmerno smo uživali, delali tolmunč- ke in zakopavali noge v pesek. Otroke so najbolj pritegnile meduze, ki so ležale na obali, ker jih je presenetila oseka. Našli smo morsko cvetačo, ki je ena najslikovitejših meduz v našem morju in prijazna do ljudi, ker nas kljub vesoljskemu videzu ne ožge. Opazili smo tudi rebrače, ki so velik želatinozni in človeku nenevaren plankton. Pa tudi poležavanje na plaži in nastavljanje sončnim žarkom nam nista ušla. Otroci so bili najbolj navdušeni za bazen. V čofotalniku so neizmerno uživali, se potapljali, škropili in uživali pri »tunkanju« Mateje in Mojce. Vse tri dni smo raziskovali naravo. 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ maj 2022 Hodili smo med vinogradi, obiskali čarobni gozdiček, poiskali zaklad, ki so ga na Debelem rtiču skrili gusarji, plesali na ritmično glasbo, se lovili in skrivali med rastlinjem in borovci, plezali po igralih in plezalih, tudi kakšna oljka je bila priložnost za plezalne veščine in pogled od zgoraj navzdol. Ves čas smo lahko opazovali velike kontejnerske ladje, ki so priplule v našo Luko Koper. Na obali smo opazovali sončni zahod, kako sonce pade v vodo. Otroci zahod imenujejo sončni izhod. Ob dobri hrani smo imeli veliko energije in dnevi so bili zelo dejavni, gibalno razgibani in sproščeni. Šli smo tudi na sladoled, ki nam je dodatno dvignil energijo, ki nas je popeljala novim dogodivščinam naproti. Imeli smo tudi pižama party in nočni sprehod med borovci ter ob obali, kjer smo opazovali razsvetljeno luko in ladje na morju. Praznovali smo Jakobov 6. rojstni dan. Slaščičarka na Debelem rtiču je za slavljenca spekla zelo slastno torto. Domačim smo pisali domov razglednico z Debelega rtiča. mišljenja in presojanja ter spodbujanje prijateljstva in pomoči. Otroci so na Debelem rtiču zelo uživali, slišati je bilo veliko smeha in videti navdušenja na njihovih obrazih. Tako da lahko rečemo, da je bil to za nas tudi po- Otroci so razvijali osebnostne lastnosti, oblikovali in spodbujali zdrav način življenja, spoznavali raziskovalno delo ob obali, razvijali pozitiven, spoštljiv, kulturen, čustven in odgovoren odnos do okolja, krepili so se na socializaciji posameznika in skupine, razvijali odgovornost za lastno varnost in zdravje, razvijali sposobnosti ustvarjalnega, kritičnega čitniški oddih. Z otroki smo Mateja Lohkar, Tanja Tegel, Mojca Gačnik, Ines Jeršin in Sara Šega preživele najlepši vrtec v naravi. Čas je prehitro minil in po treh dneh smo se odpravili domov v naročje svojih najdražjih. ■ Naš kraj ■ maj 2022 23 ••• Iz vrtca in šole ••• Zlati bralci ponovno na srečanju na Muljavi Po nekajletni odsotnosti so se zlati bralci treh sosednjih občin Ivančne Gorice, Grosuplja in Dobrepolja v četrtek, 12. maja 2022, ponovno srečali na Muljavi, rojstni vasi slovenskega pisatelja, dramatika in časnikarja Josipa Jurčiča. Matej Kalan Na prireditvi je bil slavnostni govorec domačin Danijel Zupančič, izjemni poznavalec Josipa Jurčiča, ki je poudaril, da je Jurčičeva domačija pravi kraj za vse tiste, ki ljubijo knjigo. Izvedeli smo kar nekaj zanimivosti, med drugim tudi, da je Josip Jurčič prvo veliko slavje dočakal ob izidu zgodovinske povesti iz turških časov, Jurij Kozjak. Drugo veliko slavje je bilo ob rojstni hiši na Muljavi 1882. Od leta 1964 se domačini vsako leto zberejo ob spominski plošči na pokopališču svetega Krištofa na ljubljanskem Navju. Poletno gledališče na Muljavi pa nam vsako leto predstavi eno izmed njegovih del. Letos so na sporedu Rokovnjači, delo, ki ga je zaradi prezgodnje smrti avtorja po dogovoru dokončal Janko Kersnik. Delo pripoveduje o rokovnjačih, razbojnikih, ki so od ljudi zahtevali kakšno njihovo lastnino. Delovali so v obdobju Napoleona, v obdobju Ilirskih provinc v začetku 19. stoletja. Pozdravil nas je tudi ravnatelj OŠ Stična, organizator tega srečanja. Opozoril je na današnjo veliko težavo, ko imamo v eni roki mobilni telefon in v drugi knjigo. Kaj je bolj koristno? Knjiga razvija domišljijo in prikaže svet z očmi avtorja ter bogati besedni zaklad. Opozoril je, da so se prvi bralci pojavili z ustanovitvijo prvih šol leta 1770 po zaslugi vladarice habsburških dežel Marije Terezije. Svetoval nam je, naj bomo bralci in naj bomo drugačni. Zlati bralci so dobili v dar čudovito knjigo velikega strokovnjaka za pomembne slovenske literate Mihaela Glavana Naš Jurčič, z odličnimi ilustracijami Damijana Stepančiča. V knjigi je opisano življenje Josipa Jurčiča od otroških let do njegove prezgodnje smrti in odkritja spominske plošče na Jurčičevem domu. V knjigi spoznamo tudi pomembne časnike, za katere je pisal Josip Jurčič. Za devetletno zvestobo knjigi sta omenjeno knjigo dobili Sara Česen iz matične JVIZ OŠ Dobrepolje in Martina Struna iz PŠ Struge. Sara je tudi nastopila s skladbo Czardas, ki jo je zaigrala na prečno flavto. Ob zaključku je sledila tudi kratka pogostitev s sladoledom, jagodami in pijačo. Prireditve so se udeležili oba mentorja, Andreja Polzelnik Marolt in Matej Kalan, knjižničarka Klavdija Kos Fijolič in ravnatelj Ivan Grandovec. ■ Dve srebrni priznanji na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v 6. razredu Frank Smith je zapisal: »Z znanjem enega jezika stopiš na hodnik svojega življenja. Znanje dveh jezikov ti odpira vrata na tej poti.« Danes je to, da znaš vsaj angleški jezik, nujno potrebno za vseživljenjsko izobraževanje in kakovostno življenje. Helena Erčulj, mentorica Na naši osnovni šoli se učenci od 1. razreda učijo angleščino, nekateri učenci pa tudi nemščino kot izbirni predmet. Angleščina jim ne pomeni tujega jezika, saj so tudi v prostem času v nenehnem stiku z njo, predvsem na računalniku in pametnem telefonu (igrice, glasba, filmi). Z gotovostjo lahko rečem, da je znanje angleščine naših učencev dobro, lahko tudi zelo dobro. To dokazuje tudi dejstvo, da se radi udeležujejo tekmovanj iz angleščine in dosegajo lepe rezultate. V tem šolskem letu je tekmovanje iz angleščine potekalo v 8., 9. in prvič tudi v 6. razredu. Na šolskem tekmovanju iz angleščine za 9. razred je sodelovalo 11 učencev; šest učencev je osvojilo bronasto priznanje. Na šolskem tekmovanju v 8. razredu je sodelovalo 16 učencev, dva učenca sta osvojila bronasto priznanje. V tem šolskem letu je tekmovanje v znanju angleščine potekalo tudi za učence 6. razreda. Na šolsko tekmovanje se je prijavilo 16 učencev. Šestošolca Petra Mihelič in Nejc Čmrlec sta osvojila bronasto priznanje ter se uvrstila na državno tekmovanje. Državno tekmovanje je potekalo 12. aprila 2022 v Ljubljani. Tema na državnem tekmovanju je bila živali Avstralije in Nove Zelandije. Pri dodatnem pouku smo tako spoznali obe deželi in veliko zanimivih in posebnih živali, ki bivajo samo v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Petra in Nejc sta na tekmovanju dosegla 49 točk od skupno 54 in osvojila srebrno priznanje. Med 465 učenci/šestošolci iz vse Slovenije sta se uvrstila na 35. mesto. Vsem učencem, še posebej Petri in Nejcu, iskreno čestitam in si želim, da bi učenci tudi v prihodnje radi sodelovali na tekmovanjih in pokazali svoje znanje angleščine. ■ 24 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ maj 2022 Dve priznanji in dve nagradi na literarnem natečaju Moja rodna domovina Učenci JVIZ OŠ Dobrepolje že vrsto let sodelujejo na literarnem natečaju Moja rodna domovina, ki je letos potekal že štirinajstič. Natečaj sta tudi tokrat razpisala OŠ Vič Ljubljana in Združenje veteranov 90-91 mesta Ljubljana in bivših ljubljanskih občin. Polona Otoničar Pajk, univ. dipl. ped. in prof. slov. Učenke so letos pisale na temo »Slovenska plemenitost in dobrodelnost« in dosegle izjemne rezultate: osmošolki ELA ZAJC in ANA ŽNIDARŠIČ sta prejeli nagrado za literarna prispevka, osmošolki EVA ŽNIDARŠIČ in LANA VIRANT pa priznanji. Hitro je prišla sreda, 20. aprila 2022, ko je potekala zaključna prireditev. Ob 11. uri smo se zbrali v OŠ Vič, kjer nas je pozdravil ravnatelj Sašo Vlah. Učenke sva spremljala mentorica in knjižničar Matej Kalan, ki je šolo zelo dobro poznal, saj je nekdaj v njej poučeval. Po kosilu smo se s tremi mestnimi avtobusi odpeljali v središče mesta; prijazni šoferji so nas peljali še v del Ljubljane, ki se mu reče Trnovo, od tam pa smo se mimo OŠ Prule pripeljali v središče Ljubljane. Pred Križankami smo se razdelili v dve skupini. Najprej smo si ogledali mesto Ljubljana, nato pa se peljali z ladjico po Ljubljanici. Ob 17.00 smo se zbrali v Mestnem muzeju, kjer je potekala osrednja prireditev. V Dobrepolje so se učenke vrnile v večernih urah. Vsem sodelujočim iskrene čestitke in veliko ustvarjalnosti, plemenitosti in dobrodelnosti še naprej. ■ Slovenska plemenitost in dobrodelnost Vse se je zgodilo nekega toplega sobotnega spomladanskega popoldneva. Maja je praznovala svoj sedmi rojstni dan. Od tistega večera dalje se je Majini družini življenje obrnilo na glavo. Za to sobotno popoldne je vremenska napoved kazala sončno. Imeli so veliko rojstnodnevno praznovanje. Maja je povabila vse svoje sošolce in sošolke ter svoje sorodnike. Imeli so se zelo lepo. Jedli so torto, odpirali darila, za konec pa je Maja udarila še v pinjato, polno sladkarij. Ponoči je po celem mestu divjalo neurje. Dež je lil kot iz škafa, veter je zelo močno pihal. Celo tako močno, da se je jablana pred hišo Majine družine podrla na hišo. Ko sta oče in mama zaslišala ropot, sta se zelo ustrašila. Brž sta stekla po Majo, ki je seveda še vedno spala in odhitela ven. Ko sta Majina starša videla, kaj se je zgodilo, sta brž poklicala na pomoč. Prišli so gasilci, ki so zaščitili okoliške hiše in Majino družino. Poiskali so prenočišče v nekem hotelu, kjer so imeli tudi zajtrk. Majina družina je bila gasilcem neskončno hvaležna. Že naslednjo noč pa niso vedeli, kje bi spali, saj je bila hiša skoraj v celoti podrta. Pomagala jim je dobrodelna organizacija Rdeči križ, ki jim je prinesla nekaj oblačil ter hrano. Sosedje so jim ponujali prenočišče. Začeli so graditi novo hišo. Rdeči križ jim je še naprej ponujal obleke in hrano. Počasi so se postavljali na noge. Eva Žnidaršič Naš kraj ■ maj 2022 ••• Iz vrtca in šole ••• Zgodba o Ajdi Ajda živi v majhni vasi blizu Maribora. Njena vas je zelo povezana, ljudje v vasi si radi pomagajo in se družijo med seboj. Vas ni prav bogata, zato ljudje živijo bolj skromno. Ajda je stara trinajst let – tako kot jaz. Obiskuje osnovno šolo. Ima prijateljico Majo, s katero se zelo dobro razume. Skupaj hodita na sprehode, gledata filme med počitnicami in se zelo veliko pogovarjata. Ajda prihaja iz povprečne družine. Dovolj imajo, da si kdaj pa kdaj tudi kaj privoščijo. Pri Maji pa ni tako. Maja prihaja iz bolj revne družine, saj je njena mama brezposelna. Živijo le od očetove plače. Maja je bila samo enkrat na morju, s šolo, ko so šli na Debeli rtič. Zgodba se začne v ponedeljek, ko oče ugotovi, da je tudi on ostal brez službe. Majo je skrbelo, ker je vedela, da staršema ni prijetno. Starša bosta morala začeti iskati novo službo. Ne vesta točno, kje in kako, ampak vesta, da je to nujno za preživetje. Bilo je poleti, čas, ko hodijo družine na počitnice. Tudi Ajda se bo z družino odpravila na morje. Ajda je vprašala starša, ali bi šla Maja lahko z njimi. Majo je bilo strah, saj jo je skrbelo za očeta in mamo. Kljub temu se je odločila, da bo šla, saj je vedela, da bo to verjetno tudi zadnjič v njenem življenju. Pripravila je kovček in se veselila, da bo po dolgem času spet videla morje. Z Ajdo sta se celo pot samo pogovarjali. Veselili sta se plavanja v morju, gledanja morskih živali in uživanja ob mrzlem sladoledu. Maja ga ni jedla prav pogosto, zato je bila ta misel še toliko bolj posebna. Ko so prispeli, so odšli v hotelske sobe in se razpakirali. Oblekli sta se v kopalke in se zapodili v hladno morje. Potapljali sta se, tunkali, se smejali in seveda predvsem zabavali. Po celodnevnem kopanju v vodi sta si privoščili večerjo in sprehod po mestu. V mestu sta naročili vsaka svojo kepico sladoleda in si na tržnici kupili zapestnico prijateljstva. Prisegli sta si, da jo bosta nosili ves čas. Zadnji dan počitnic sta si izposodili sup. Z njim sta se odpeljali do boj. Tam sta skakali v vodo. Maja se je naučila skočiti na glavo. Nekaj skokov je bilo uspešnih, zadnji pa ne. Ko je skočila v vodo, je popila veliko vode in se zato ustrašila ter začela potapljati. Ajdo je zelo zaskrbelo, zato je hitro skočila v vodo in jo začela reševati. Nekako ji je uspelo potegniti Majo na sup. Ajda je priveslala do plaže in povedala staršema, kaj se je zgodilo. K sreči ni bilo nič narobe. Vseeno so se počitnice lepo končale. Nato so odšli domov. Ko je prišla domov, sta jo njena starša močno objela. Kljub dogodku zaradi izgube službe Majinega očeta je bilo njeni družini najpomembnejše, da se imajo radi. Ajdina družina jim je nato pomagala priti čez te težke čase. Že po nekaj mesecih sta oba starša dobila službo. Vsem se je odvalil kamen od srca. Skozi to zgodbo se lahko naučimo, da si moramo ljudje med seboj pomagati, saj se lahko vsakemu izmed nas kadar koli zgodi podobno kot Maji in njeni družini. Vita Hočevar Luč v temi Obrnila sem ključ. Vstopila sem v hišo, ki me je navdala s toploto in domačnostjo. Preden pa vam povem kaj več, naj se vam predstavim. Mar ne bi bilo čudno, če bi moje ime izvedeli sredi moje pripovedi (kjer bomo mimogrede kmalu)? Ime mi je Olivija. Stara sem trinajst let in obiskujem osmi razred. 25 Z očetom živiva na robu podeželske vasice Ponikve. Mama mi je umrla, ko sem imela pet let. Spomnim se le še, kako me je vsak večer prišla pokrit s toplo odejo in mi povedala pravljico. Zazvonil je telefon, zdrznila sem se. Spet sem stala sredi popolne teme, zatopljena v svoje misli in odrinjena od sveta. Iz žepa sem potegnila telefon. Na zaslonu, ki je sijal v temi, je pisalo Ana. Klic sem zavrnila in ponovno me je zajela popolna tema. Stara sem bila pet let. Ležala sem v postelji in čakala mamo, da me pride pokrit. Odprla so se vrata in s sojem svetlobe s hodnika je prišla mama. Pokrila me je in začela tako kot vsak večer pripovedovati pravljice: »Pred davnimi časi je živela punčka po imenu Lana, ki je imela psičko Doro. Ta je bila zelo prijazna ter se je rada igrala z Lano. Nekega dne pa je Dora izginila in Lano je zelo skrbelo zanjo.« Mamin mehki sladek glas je prekinilo trkanje. Ponovno sem se zdrznila, srce mi je za trenutek zastalo. Nekdo je stal pred vrati in me opazoval, ko sem stala v temi in obujala spomine. Potipala sem po steni, zaznala sem stikalo. Naenkrat je hodnik napolnila svetloba, ki mi je prodrla v oči. Zamežikala sem, nato pa po kljuki segla z roko. Na srečo je pred vrati stal oče in vse je kazalo na to, da me ni opazil, ko sem stala sredi popolne teme in ponovno razmišljala o mami. Čez kakšno uro sem ležala v postelji. Bila sem neznansko utrujena. Spomnim se le, kako sem nekaj časa zrla v temo, nato pa sem začela toniti v globok spanec. Tlačila me je mora, strašna mora. Sunkovito sem odprla oči. Nisem vedela, kje sem, vedela sem le, da to ni moja soba. V očeh so se mi nabrale solze, bilo me je strah. Ko sem se s solznimi očmi razgledovala po sobi, sem naenkrat opazila, da sem povita v povoje. V grlu se mi je naredil cmok, po licu mi je spolzela solza. Prišla sem do bolečega spoznanja, da sem v bolnišnici. V tistem trenutku sem mislila le na eno: So moje sanje resnične? Glavo sem zakopala globlje v blazino. Po licu mi je spolzelo še več solz, ki so premočile hladno blazino. Počutila sem se prazno. V tistem trenutku sem si želela, da bi me nekdo za vedno izbrisal s tega sveta in da se nikoli ne bi vrnila. Naenkrat me je predramil nežen glas: »Ljubica, zakaj jočeš? Pomiri se, vse bo še dobro.« Srce mi je poskočilo, bil je mamin glas. Obrnila sem glavo. V tistem trenutku se mi je srce začelo parati na tisoč koščkov. Ni bila moja mama, bila je le medicinska sestra. Zajel me je še večji obup, začela sem toniti globlje v črno luknjo žalosti. Želela sem nekaj reči, a nisem imela moči. Vsakič, ko sem odprla usta, da bi spregovorila, ni iz njih prišlo nič. Medicinska sestra me je potrpežljivo gledala in čakala na odgovor. Globoko sem vdihnila, zbrala pogum in s hripavim glasom izdavila le: »Oče je mrtev, kajne?« Medicinska sestra me je ljubeče pogledala ter mi rekla: »Olivija, tvoj oče ni mrtev. Pravočasno smo ga rešili iz požara, tako da je le poškodovan.« Bila sem olajšana, praznina v meni se je začela manjšati. Njene besede so odmevale v moji glavi. Nenadoma pa sem se zavedela, da ni omenila prometne nesreče, le nekakšen požar. Zazrla sem se v njene sinje modre oči ter jo negotovo vprašala: »Mar je bil poleg prometne nesreče tudi požar?« Pogledala me je in se namrščila: »Ljubica, mislim, da me nisi razumela najbolje. Včeraj ponoči je v vajini hiši prišlo do kratkega stika in zanetil se je požar. Okoli polnoči ga je opazila starejša gospa in poklicala gasilce.« Prešinilo me je, zašepetala sem: »Ana.« Mislim, da me ni slišala, ker je nadaljevala pripoved: »Ko so gasilci prišli, je bil požar že zelo razširjen. 26 ••• Iz vrtca in šole ••• Tebe so našli zelo hitro, imela si le nekaj opeklin, zato tudi imaš vse te povoje na sebi. Tvojega očeta pa so iskali dolgo. Ko so ga pripeljali v bolnico, je bil že na robu smrti, a so naši zdravniki hitro ukrepali. Zdaj je že bolje in ni več razloga za skrb.« Negotovo se mi je nasmehnila v upanju, da ne bom planila v jok. Po moji glavi so odmevale njene besede. Nisem vedela, ali je hujša prometna nesreča iz sanj ali požar. Vedela sem le eno: Ana nama je rešila življenje. Priskočila nama je na pomoč, tako kot vsi gasilci, ki so žrtvovali življenje za naju, in vsi zdravniki, ki so bedeli ponoči nad nama in nama pomagali okrevati. V tistem trenutku sem bila najsrečnejši človek na svetu. Razlogov za srečo je več, lahko je le to, da si živ. Hvala vsem, ki so mi pomagali v temi najti luč. Olivija Ela Zajc Slovenska plemenitost in dobrodelnost Manca Hribar. Petnajstletno dekle. Je edinka. Je drugačna od drugih. Vedno jo je strah, vedno se boji. In vse to samo zaradi izgube svojih staršev, matere in očeta, proti koncu poletja. Bil je avgust. Zadnji teden avgusta. Družina Hribar se je ravno vozila z morja. Čeprav je bilo še poletje, je bil dan zelo oblačen in deževen. Dež je padal in padal in ni nehal. A vseeno so Hribarjevi vozili počasi ter mirno. Niso hiteli, saj so preživljali zadnji dan dopusta oziroma zadnji dan, ko so bili zdoma. Manca pa je slutila, da se nekaj bo zgodilo. Nekaj slabega. Nekaj, česar nihče nikoli ne pričakuje. Torej je pričakovala nepričakovano. Kljub temu da je bilo vse tipi topi, jo je zvijalo v želodcu. Imeli so le še nekaj kilometrov do doma, ko se je cesti pridružil dolg tovornjak. V tem času je tudi zazvonil telefon. Oče se je oglasil, saj ga je klical njegov šef. Medtem pa se je začel tovornjak približevati. Ko je že oče mislil, da bo tovornjak prehitel, je voznik tovornjaka zavil naravnost vanj. Takrat se je Manca zganila. Začutila je, da to ne bo dobro. Oče je zaviral, kakor je še lahko, a cesta je bila premokra, da bi takoj ustavil. Bilo prepozno. Prišlo je do prometne nesreče. Avtomobil je skoraj do konca stisnilo skupaj, Manci se je samo bledlo pred očmi. Mama in oče sta bila mrtva. Ni bilo nobene rešitve, da bi ostala živa. Tako se je Manca morala sprijazniti samo s sabo. Bila je popolnoma zagrenjena, v strahu. Ni imela moči več živeti. Sprva ni vedela, kaj naj naredi, saj ni imela nikogar. No, imela je teto, ki pa je živela daleč stran. Ko je začetni šok minil, jo je poklicala. Povedala ji je vse, kar se je zgodilo. Teta jo je povabila k sebi domov, a Manci se je to zdelo preveč. Ni zmogla oditi drugam. Želela si je bivati doma. Teta jo je poslušala ter prišla k njej domov. Skupaj sta živeli. Teta jo je vedno pazila, saj tudi ona ni imela nikogar, razen nje. Vedno bolj sta bili povezani. In Manci je to ogromno pomenilo. Tudi ona je bila vesela, da je imela kljub izgubi staršev udoben dom in domovino, kjer se je počutila varno in dobrodošlo. Ana Žnidaršič Naš kraj ■ maj 2022 Vse se ti enkrat povrne V majhni vasici na Dolenjskem je živela deklica z velikim srcem. Ime ji je bilo Sara in obiskovala je osmi razred osnovne šole. Bila je pridna in vestna učenka, ki je bila vedno pripravljena pomagati. V šoli je organizirala tutorstvo, katerega je bil namen pomagati šibkejšim pri razumevanju snovi. Sara, ki je bila prav tako tutorka, je pomagala tudi eno leto mlajši učenki Zarji. Dogovorili sta se, da se srečata v petek po šoli, da bo Sara Zarji razložila matematično snov. Prišel je petek, bilo je po koncu pouka, ko se je Sara napotila v razred matematike. Čakala je deset minut, dvajset minut, pol ure, a Zarje ni bilo od nikoder. Začelo jo je skrbeti, zato je odšla v tajništvo, da bi jo poklicala. Telefon je zvonil in zvonil, a nihče se ni oglasil. Sklenila je, da se bo odpravila do sosednje vasice, kjer je stanovala Zarja. Želela se je namreč prepričati, da je z njo vse v redu. Hodila je po robu ceste. Ko se je prebila mimo krošenj, je zagledala veliko dima. Stekla je do Zarjine hiše in videla, da gori prav njena hiša. »O neee!« je zaklicala. Oblil jo je vroč pot in ni vedela, kaj naj naredi. Odšla je opozorit sosede, naj zapustijo svojo hišo, če bi se ogenj slučajno razširil. Nato je poklicala gasilce, ki so v hipu pridrveli. Začeli so gasiti, ko se je iz hiše zaslišal Zarjin glas: »Na pomoč, na pomoč …« Dva gasilca sta stekla v hišo, kjer sta jo zagledala na tleh, vso iz sebe. Odnesla sta jo ven in takoj poklicala reševalce. Saro je ob pogledu na njo kar stisnilo pri srcu in upala je, da Zarja ne bo imela posledic. Prišli so reševalci in skupaj s Saro so se odpeljali do bolnišnice. Najprej so Zarjo odpeljali na preiskave, nato pa je bila kmalu premeščena z intenzivnega oddelka. Zdravnik je Sari povedal, da bo Zarja lahko isti dan zapustila bolnišnico. Medtem je Sara poklicala Zarjine starše in jih obvestila, kaj se je zgodilo. Bila sta v skrbeh, dokler jima Sara ni povedala, da je Zarja odnesla brez večjih poškodb in da lahko že isti dan prideta po njo. Sara je vstopila v Zarjino sobo in jo na postelji našla vso objokano. »Kaj je narobe?« jo je vprašala. Zamomljala je, da so zdaj ostali brez vsega. Res je bila hiša skoraj popolnoma uničena: »Toda zdaj si na prvem mestu ti!« je rekla Sara. Prispela sta Zarjina mama in oče. Čas je bil za odhod domov, a družina ni imela več doma. Od hiše so ostali samo še kosi zidov. Zarja je ponovno planila v jok. »Ne skrbi!« jo je potolažila Sara. »Mi vam lahko nudimo dom, dokler ga boste potrebovali.« Nasmehnila se je in ji skočila v objem. »Hvala ti!« sta dodala mama in oče. »Za to vam bomo do konca življenja hvaležni.« Postali so dobri prijatelji. Sara je Zarji celo odstopila svoja oblačila, saj meni, da je dobrodelnost, ko pomagaš drugim v stiski, nekaj najlepšega. »Vse se ti enkrat povrne!« je še na koncu dodala. Lana Virant Naš kraj ■ maj 2022 ••• Iz vrtca in šole ••• 27 Tokrat gremo v največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno najpomembnejših mest na Balkanu. Ana Žnidaršič je namreč opisala svoje petdnevno popotovanje po Sarajevu, kjer je tekmovala s svojo skupino. Veliko užitka pri branju. Ekipa, da te skipa SARAJEVO kosilu smo bili priča še kar nekaj tekmam naših plesalcev in plesalk. Nato pa smo se zvečer – po koncu vsega – odpravili še na pice in nato vsi bolj ali manj utrujeni odšli na avtobus ter domov. Začelo se je konec marca in končalo v začetku aprila. V teh petih dneh sem preživljala čas s svojo plesno skupino Spot, kajti odšli smo v Sarajevo, kjer smo imeli tekmovanje. 1. dan: V sredo, 31. 3. 2022, smo se zjutraj vkrcali na avtobus ter se vozili približno deset ur z vsemi postanki. Ko smo prišli do našega hotela Hills, smo lahko samo občudovali, kajti hotel je res lep. Nato smo odšli v svoje sobe, se malo razgledali ter lačni odšli na večerjo, ki je bila seveda tudi zelo dobra. 2. dan: Odšli smo na ogled Sarajeva ter na kosilo, ki je značilno za ta kraj: čevapčiči. Bili so okusni in bi jih še kdaj rada poskusila. Tako; po kosilu, ko smo se vrnili iz središča mesta, smo odšli v svoje sobe ter se odpočili. Pozneje smo imeli trening, saj so nas naslednji dan že čakale tekme. 3. dan: Vstati smo morali že zgodaj zjutraj, saj so naše mladinke imele tekmo – in to že ob deveti uri zjutraj. Po tekmi smo lahko ostali ter gledali ostale kategorije plesa ali pa smo odšli v sobe ter se malo družili. Ko smo se pozneje vsi zbrali, smo se sprehodili do gostilne ter si privoščili kosilo. Po kosilu smo se vrnili v hotel ter se pripravili na tekmo; na tekmo smo se pripravile članice, saj smo imele nastop ob deveti uri zvečer. Zvečer, ko je prišel naš čas nastopa, smo se odlično odrezale in si prisvojile 3. mesto. Bilo nam je v veselje, da smo lahko pokazale, kaj znamo, ter se potrudile po svojih najboljših močeh. In minil je še tretji dan Sarajeva. 4. dan Tudi ta dan je bil kar pester. Zjutraj so imele članice jazza tekmo, nato smo po tekmi odšli na kosilo; spet v isto restavracijo, saj nam je tam najbolj ugajalo. Po 5. dan: Domov smo se vozili ponoči, saj nam je tako čas najhitreje minil. V Grosuplje smo prispeli okoli osme ure zjutraj ter še malo zaspani odšli vsak svojo pot domov. In priznam, da sem vesela, da sem lahko preživela tako dobrih pet dni v Sarajevu s prijatelji in odličnima trenerkama. Hvala! Ana Žnidaršič 28 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ maj 2022 Na OŠ Dobrepolje smo se posvetili statistični obdelavi podatkov V petek, 6. maja 2022, smo z učenci sedmega razreda z Vidma in iz Strug izvedli tehniški dan z naslovom Statistična obdelava podatkov – Dobrepolje. Magda Tanko Na tehniškem dnevu so učenci iskali podatke za Občino Dobrepolje na spletni strani statističnega urada Slovenije – SiStat. Na osnovi podatkov so izdelali tabele ter te podatke prikazali z diagrami. Učenci so najprej izdelali diagrame za svojo vas, nato pa še splošne za Občino Dobrepolje. Poleg diagrama so na kratko zapisali, kaj diagram prikazuje in kakšna je ugotovitev. Večina učencev je tabele in diagrame kopirala s spletne strani, nekaj jih je uporabljalo program Excel, nekaj pa jih je diagrame narisalo z roko. Povzetek ugotovitev: Največ prebivalcev je v naselju Videm, najmanj pa v naseljih Paka in Tržič. Diagram za Občino Dobrepolje prikazuje, da je največ prebivalcev starih med 55 in 59 let. Glede na diagrame posameznih vasi pa so učenci ugotovili, da je največ prebivalcev, starih nad 50 let, v naseljih Videm in Ponikve. Povprečna starost prebivalcev na Vidmu in Ponikvah je višja od slovenskega povprečja, ki je 43,8 leta. Največ prebivalcev, ki so mlajši od 30 let, pa je v naselju Kompolje, kjer je povprečna starost pod slovenskim povprečjem. Naš kraj ■ maj 2022 29 ••• Iz vrtca in šole ••• Žal se število rojstev zmanjšuje in število smrti povečuje, zato je naravni prirast prebivalcev Dobrepolja negativen, to pomeni, da se število prebivalcev zmanjšuje in povprečna starost povečuje – staranje prebivalstva. Število prebivalcev je bilo največje leta 1931, po letu 1953 se je število znatno zmanjšalo, sedaj pa se povečuje, veliko tudi zaradi priseljevanja. Delovno aktivnih prebivalcev (zaposlenih, samozaposlenih) v Dobrepolju je 2100. Na delo zunaj Občine Dobrepolje se vozi 1659 (79%) prebivalcev, 441 (21%) prebivalcev pa je zaposlenih v Dobrepolju. Povprečna neto plača zaposlenih iz občine Dobrepolja je počasi naraščala in je leta 2021 znašala 1079,60 €, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2005, ko je znašala 573,05 €. 30 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ maj 2022 Koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje »Pomembnejše je, kdo učitelj je, kot tisto, kar poučuje.« Karl Menninger Nikolina Kovač za Glasbeno šolo Grosuplje; foto: Peter Zakrajšek Ljudje dajemo tisto, kar imamo. Na kakšen način dajemo, je odvisno od nas – ali bomo o glasbi govorili, pojasnjevali njene zakonitosti, morda o njej pripovedovali ali pa bomo skladbe zaigrali, zapeli in spodbudili učence, da sami poskusijo enako. Korak več je, kadar učitelji pripravimo koncert in poleg znanja z učenci delimo ljubezen do glasbe. Ko je učitelj na odru in igra, ni več učitelj. Je človek, ki doživlja, čustvuje, pripoveduje, interpretira, deli celega sebe s poslušalci. Morda s tem prižge še kakšno iskrico v otroških srcih, jih navdihne za radovedno raziskovanje, preizkušanje in poglabljanje v svet zvoka in glasbe. V današnjem času še posebej cenimo priložnosti poslušati koncerte v živo. Slišati vsak odtenek tona, čustev, tudi najmanjši vdih izvajalca, zaznavati energijo, ki valovi med glasbenikom na odru in občinstvom, in se ob zaključku koncerta čutiti izpolnjenega, je neprecenljivo in nenadomestljivo. V ponedeljek, 28. marca 2022, smo učitelji Glasbene šole Grosuplje za svoje učence in širšo javnost pripravili prav tak dogodek. Slišali smo različne zvrsti in umetniške sloge glasbe – od baroka do sodobne klasične glasbene umetnosti, Svet glasbe čaka nate. Pridi na sprejemne preizkuse Glasbene šole Grosuplje 21. in 28. maja od 9. do 12. ure ter 24. maja od 18. do 20. ure v prostore Jakličevega doma. od lahkotne klasike do zabavne glasbe, vse v interpretaciji učiteljev naše glasbene šole z gosti. Zazveneli sta tudi avtorski deli učiteljev: Sfumatura Žarka Živkovića ter Beltuna polka Mateja Kovačiča in Deana T. Zavašnika. Glasen aplavz občinstva je ves dogodek še dodatno dvigal energijo v nabito polni dvorani glasbene šole. Na letošnjem koncertu učiteljev so igrali: citrarka Neli Zidar Kos z gostjo Karmen Zidar Kos; učitelji trobilnega oddelka Daniel Savnik, Marko Jenič, Robert Petrič in Luka Logar z gostom Rokom Grubelnikom; ansambel Harmonikarjev 5 (Primož Kranjc, Dean T. Zavašnik, Matej Kovačič) ter gostje Dušan Drobnič, Dejan Mesec, Miha Lampe in Aleš Gačnik; zasedba [TriO] flavta-rog-klavir (Nikolina Kovač, Robert Petrič, Lovorka Nemeš Dular) z gostjo pevko Tejo Saksida; flavtistki Helena Potočnik in Nikolina Kovač ter pianistke Tjaša Fišer Jakšič, Eva Sotelšek in Lovorka Nemeš Dular. ■ V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti. (Johann Wolfgang www.gsg.si von Goethe) Naš kraj ■ maj 2022 31 ••• Iz vrtca in šole ••• Odlični uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje na državnem tekmovanju TEMSIG Za učenci in učitelji Glasbene šole Grosuplje je nekaj izredno uspešnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, kjer smo dokazali, da sodimo v sam vrh slovenskih glasbenih šol. Nina Kaufman za Glasbeno šolo Grosuplje Poleg preizkusa znanja na tekmovanjih otroci pridobivajo tudi nove izkušnje in samozavest za nastopanje. Odlični tekmovalni uspehi so najboljša popotnica za mesec maj, v katerem Glasbena šola Grosuplje organizira sprejemne preizkuse za nove učence. Več informacij na: www.gsg.si/vpis, kjer lahko izpolnite elektronsko prijavo in si zagotovite termin preizkusa. Zaradi izjemno številne udeležbe svojih učencev na tekmovanjih, ki po dveletnem predahu spet potekajo v živo, tokrat objavljamo le uspehe s prestižnega državnega tekmovanja TEMSIG – 51. Tekmovanja mladih glasbenikov Repu- blike Slovenije, ki je potekalo v letošnjem marcu. SAKSOFON, mentor Tadej Piko: Klemen Dornik – zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. KLARINET, mentorica Ana Anderlič: Lenart Šifrar – zlato priznanje in prva nagrada, Jerca Erjavec – zlato priznanje, Sara Mulh – zlato priznanje. FAGOT, mentorica Jasna Rojc: Gal Toman – srebrno priznanje. KLJUNASTA FLAVTA, mentorica Jasna Rojc: Maša Redek Novakovič – srebrno priznanje. KLAVIR, mentorica Eva Sotelšek: Maj Kos – srebrno priznanje. PETJE, mentorica Polona Kopač Trontelj: Lara Zabukovec – bronasto priznanje, Teja Zaletelj – bronasto priznanje, Marija Grandovec – bronasto priznanje, Žiga Jože Štrus – priznanje. J. J. A. jazz trio, v katerem sodelujejo naš učenec Jakob Jon Doblekar ter nekdanja učenca Glasbene šole Grosuplje Jaša Krevh in Aleksander Črtalič – zlato priznanje, prva nagrada, posebno priznanje za doseženih maksimalnih 100 točk in posebno priznanje za interpretacijo slovenske jazz skladbe. Učencem, mentorjem in staršem iskrene čestitke! ■ Učenci Glasbene šole Grosuplje na seminarju za klarinet v Mengšu Ana Anderlič za Glasbeno šolo Grosuplje Pred kratkim je v Mengšu potekal seminar za klarinet predavatelja prof. Jérôma Voisina. Udeležili so se ga tudi naši učenci Eva Dorić, Jerca Erjavec, Sara Mulh in Lenart Šifrar. V sklopu seminarja je bil izveden koncert Orkestra klarinetov Alpe Adria pod vodstvom Boštjana Dimnika. ■ Glasbena šola Grosuplje na citrarskem tekmovanju v Münchnu Neli Zidar Kos za Glasbeno šolo Grosuplje Februarja 2022 je v Münchnu na Visoki šoli za glasbo in gledališče potekalo 9. mednarodno citrarsko tekmovanje 2022 »Nachwuchsförderpreis«, ki so se ga udeležili mladi citrarji do 18. leta starosti iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Sodelovala je tudi učenka Glasbene šole Grosuplje Julija Koritnik z mentorico Neli Zidar Kos in prejela prvo nagrado v svoji kategoriji. Iskrene čestitke! Slovenci smo na tekmovanju prejeli kar sedem nagrad od osmih, kar je vrhunski dosežek za slovensko citrarstvo, in ob odličnih mladih citrarjih z veliko potenciala se lahko imamo Slovenci brez pomislekov za citrarsko velesilo! ■ 32 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ maj 2022 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01/786 71 40 Elektronska pošta: sikvidem@gro.sik.si Na večeru poezije in glasbe so pesmi predstavili domači in gostujoči pesniki iz velikolaškega okraja. Vesna Pugelj in Klara Peterlin sta zbrane navdušili z glasbo. Večer poezije in glasbe Skupinski obiski otrok v knjižnici V knjižnici Dobrepolje smo v sodelovanju s portalom Pesem.si ob praznovanju noči knjige in svetovnega dneva knjige pripravili večer poezije in glasbe. Svoje pesmi so z nami delili domači in gostujoči pesniki: Andrej Debeljak, Stanka Kuplenk, Alenka Zabukovec, Tamara Butala, Marija Mohorič, Aleksandra Marijanović, Ana Porenta, Darinka Grmek Štrukelj in Gregor Geršak. O pomenu poezije nam je v uvodu spregovorila mag. Ana Porenta, ki je med drugim ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in soustanoviteljica ter glavna urednica portala Pesem.si. Mladi in nadobudni glasbenici Vesna Pugelj in Klara Peterlin sta branje pesmi povezovali s čudovito glasbo. Namen svetovnega dneva knjig, ki ga obeležujemo 23. aprila, je še dodatno poudariti pomen branja in knjig, saj med drugim prebujajo naša srca in duše. Z letošnjo nočjo knjige se poklanjamo tudi stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. Srčna nit praznovanja je Kajuhova pesem Ko človek bo človeka prepoznal, verz nosimo srca v dlaneh, ki se glasi: Veselimo se tudi vseh skupin otrok, ki pod vodstvom vzgojiteljev in učiteljev obiščejo knjižnico. Namen je, da otroci spoznajo dejavnosti, ki jih knjižnica izvaja, se seznanijo z gradivom in Otroci skupine Sovice so si ogledali likovno razstavo, ki jo v knjižnici razstavlja vzgojiteljica Mojca Gačnik. Prav v teh, prav v teh usodnih dneh bi morali nositi vsi srca v dlaneh … Pesmi so ena najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja in identitete človeštva. V poeziji se z besedami vseh barv, ritmov in zvokov ujamejo človeški občutki. Včasih nam pesmi pomagajo pri iskanju notranjega miru in svojega bistva. Zagotovo lahko trdimo, da so stoletja v srce najbolj verjeli pesniki, in če srce ne bi povzročalo tudi bolečine, bi številne pesmi in romani ostali nenapisani. Poezija, ki je navzoča v vsej naši zgodovini, nas med drugim popelje v svet človečnosti, solidarnosti in skupnih vrednot. Vrtčevska skupina Metuljčki na obisku v knjižnici Naš kraj ■ maj 2022 spoznajo, katere vsebine in zanimivosti jim prinašajo knjige. Vedno je navdušenje otrok izjemno in vabimo vas, da tudi starši skupaj z družino obiščete knjižnico. Ob dnevu Zemlje smo bibliopedagoško uro pripravili za učence 2. razredov. V okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, katerega namen je spodbujanje bralne motivacije šolarjev, so tudi učenci 7. razredov obiskali splošno knjižnico ter se seznanili s postavitvijo gradiva v knjižnici ter se navajali na samostojno iskanje gradiva. Spoznali so vzajemni katalog Cobiss in storitev Moja knjižnica, ki omogoča dostop do informacij o izposojenem gradivu ter njegovo podaljšanje, ter kakovostne elektronske vire, ki jim lahko nudijo podatke za namen izobraževanja. Učenci so v dar prejeli knjigo Vinka Möderndorferja z naslovom Jaz sem Andrej, ki jo je izbrala strokovna komisija. ■ 33 ••• Kultura ••• Učenci 7. razreda so v okviru projekta Rastem s knjigo v dar prejeli knjigo Jaz sem Andrej avtorja Vinka Möderndorferja. Na Muljavi letos Rokovnjači Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava v letnem gledališču letos pripravlja uprizoritev romana Rokovnjači, ki ga je zasnoval Josip Jurčič, ki je napisal tudi prvih 11 poglavij. Po njegovi smrti ga je dokončal Janko Kersnik. Izšli so leta 1881 v Ljubljanskem zvonu. KULTURNO DRUŠTVO JOSIPA JURČIČA MULJAVA vabi na ogled predstave Josip Jurčič, Janko Kersnik KD Josipa Jurčiča Muljava Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava v letnem gledališču letos pripravlja uprizoritev romana Rokovnjači, ki ga je zasnoval Josip Jurčič, ki je napisal tudi prvih 11 poglavij. Po njegovi smrti ga je dokončal Janko Kersnik. Izšli so leta 1881 v Ljubljanskem zvonu. Je zgodovinski roman, ki se odvija med letoma 1810 in 1855, ko so rokovnjači delovali na Slovenskem. Dogajanje je postavljeno v Kamnik, Trojane, Zagorje, Črni graben. Muljavci so to delo v letnem gledališču uprizorili leta 1987. Na Muljavi smo se projekta z vso vnemo lotili konec preteklega leta. Številna ekipa igralcev in tehničnega osebja že pridno vadi, pod spretnimi rokami kostumografinje nastajajo zanimivi kostumi, domači rokodelci izdelujejo rekvizite, scenski mojstri pa so že začeli postavljati obsežne scenske zasnove. Dramatizacijo je tokrat pripravil Dane Zupančič, ki delo tudi režira. Z ekipo približno 70 sodelujočih nastaja uprizoritev, ki si jo boste lahko ogledali ob petkih in sobotah od 17. junija do 9. julija ob 21. uri. Upamo na lepo vreme, sicer pa informacijo o morebitnih odpovedih predstav spremljajte na: https://namuljavi.si/ kulturno-drustvo-josipa-jurcica-2/ in www.namuljavi.si. Veselimo se naših poletnih večerov z vami. ■ v letnem gledališču na Muljavi Premiera: 17. junij 2022 ob 21. uri Ponovitve: 18., 24. in 25. junij 1., 2., 8. in 9. julij 2022 ob 21. uri V primeru dežja predstava odpade. 34 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ maj 2022 Ponarejevalec bankovcev Jožef Prelesnik – ob 190-letnici rojstva (2. del) V aprilski številki ste lahko brali del prispevka o Jožefu Prelesniku, tokrat lahko preberete še drugi del. Drago Samec Resnica je pa bila v tem, da so ga vsi dobro poznali, tudi jetniški pazniki in so se hoteli okoristiti s svojim jetnikom. Pogodili so se, da jim bo naredil toliko in toliko bankovcev, kot protiuslugo pa je zahteval, da mu omogočijo beg iz ječe na ta ali drugi način. In res so mu včasih nalašč pustili vrata celice odprta, da je pobegnil, ali so mu pa prinesli v ječo pile, s katerimi je prepilil omrežje na oknih in tako pobegnil. Kot človek je bil zelo dobrega srca in jako radodaren. Ker mu ni denarja nikoli manjkalo, je rad podpiral revne ljudi, ki so ga prosili pomoči. Za časa njegovega 'cesarjevanja' je bilo po naših krajih zelo razvito oderuštvo. Nekaj imovitejših oderuhov je posojalo denar revnim kmetom za prav visoke obresti po 10, 12, celo po 20 procentov. In gorje upniku, ako ni plačal obresti ob določenem roku. Takoj je sledila tožba, rubež in končno je šlo posestvo na boben. Veliko družin je tiste čase obubožalo in zgubilo hišo in zemljo. Ko je bilo treba plačati obresti oderuhu, so se ljudje najrajši zatekali po pomoč k Prelesniku in on, ako je le imel kaj gotovine pri sebi, je vsakemu pomagal z desetakom (cegnarjem) ali pa tudi s stotakom. S svojo radodarnostjo je mnogim pomagal iz stiske in rešil njihova posestva. Nastopal je zelo elegantno in samozavestno. Dostikrat se je pripeljal domov v Dobrepolje v elegantni kočiji, prav fino oblečen v fraku in cilindru, tako da so mislili ljudje, da je najmanj kak okrajni glavar, včasih je pa prišel kot kak vagabund, zmazan in strgan, kakor mu je pač kazalo, da se je čutil bolj varnega. O njem krožijo pripovedke, kako je velikokrat znal prevarati orožnike, ki so ga iskali. Tako je nekoč pil v neki gostilni, kamor ga je pripeljal fijakar iz Ljubljane. Voznik ga je čakal zunaj, da ga še naprej zapelje, on se je pa v gostilni krepčal. Kar stopijo v gostilno orožniki, ki so imeli nalog, da ravno njega poiščejo. On je bil pa ravno zelo elegantno oblečen in ga niso prepoznali. Ko je od njih zvedel, koga iščejo, jim je kupil še pijačo in pomagal zabavljati čez nevarnega sleparja Prelesnika. Preden je odšel, se je še skrivaj podpisal na listič papirja, se lepo od njih poslovil in listič pustil na mizi ter odšel, se usedel v kočijo, ki ga je čakala, in se odpeljal v neznano smer. Orožniki so popili ostanek vina in bili so polni hvale o neznanem radodarnem gospodu. Kar eden orožnikov zagleda na mizi listič, na katerem je stalo: 'Jaz sem Jože Prelesnik, zdravstvujte!' Se razume, da jih je bilo zelo sram ter so naglo planili ven za njim, toda kje je bil že takrat cesar Jože! Voznika so našli, ko se je vračal nazaj v Ljubljano, njega pa ne. Na tak in podoben način je velikokrat prevaral svoje zasledovalce in jim velikokrat izginil pred nosom. Na njegov dom na Cesti so hodili ljudje iz vseh krajev Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in celo iz Štajerske. Prinašali so mu cele košare klobas, potic in raznih drugih jestvin z namenom, da bi jim naredil kaj denarja. V svojem življenju je Prelesnik veliko hiš tako obogatil, da so še tedaj po 80 le- tih tiste hiše bile premožne, kamor je on zahajal in pri njih delal denar. Morda še sam ni vedel, kolikokrat je bil aretiran, ko so ga po begu iz ječe znova prijeli, to je pa točno vedel, da je bil vsega skupaj obsojen na okroglo petintrideset let strogega zapora. Presedel je pa vsega skupaj po raznih ječah samo petindvajset let, za deset let so mu kazen, kakor je rekel, 'šenkali', torej je bil za deset let pomiloščen. Zadnjo 15-letno kazen je prestal v Aradu na Ogrskem v tamošnji trdnjavi. (Danes je Arad v Romuniji, blizu tromeje med Madžarsko, Srbijo in Romunijo.) Iz Arada se je vrnil v svoj domači kraj strt na duši in telesu. Dasi je bil po poslednji kazni, katere pa vsled pomilostitve ni prestal, star nekaj čez 50 let, so mu zaradi mnogoletnega bivanja po temnicah tako oslabele oči, da ni mogel niti belega dne gledati in je moral nositi črna očala in vse telo se mu je kar treslo od slabosti. Siv, suhljat, tresočih rok, pa vendar izraz inteligenta. Po vrnitvi iz ječe se je naselil pri svoji sestri na Vidmu št. 30 v Dobrepolju in pripovedoval svojim nečakinjam o svo- Naš kraj ■ maj 2022 jem burnem življenju. Da bi še ponaredil kak bankovec, ni bil več zmožen, ko so se mu roke tako tresle. Mnogo jih je obogatil, a sam je ostal brez premoženja. Nekaj let je še opravljal službo občinskega tajnika pri županu Žnidaršiču v Zdenski vasi, pa še to z veliko težavo. Pisec teh vrstic (Dren) ga je dobro poznal, ker je včasih hodil na občino po živinski potni list. Vselej je občudoval tega zanimivega moža. Pisal je kot občinski tajnik zelo počasi, roka se mu je tresla, pisavo je pa imel še vedno zelo lepo. Njegovi nekdanji prijatelji so ga še vedno obiskovali v nadi, da jim bo morda še kaj denarja naredil, ter mu prinašali darila v jestvinah in denarju, tako da so njegova sestra in nje otroci kaj dobro živeli in se skrivaj posmehovali darežljivim obiskovalcem vedoč, da stric ni zmožen nič več svoje umetnosti. On jim je pa še vedno obljubljal, da bo še delal. 'Hat sanjat!' je rad rekel: 'Še bom delal in še ga bomo pili!' Četudi po vrnitvi iz Arada ni več delal denarja, je bilo vendar prav, da so mu prinašali njegovi znanci in prijatelji razna darila, da je vsaj lažje živel, darovalci so bili pa tudi lahko zadovoljni, da jih je prej podprl in so na njegov račun postali premožni. Umrl je na Vidmu št. 39 dne 10. februarja 1898, v svojem 65. letu, 13 dni pred 66. letom. Njegov spomin pa še živi, posebno starejši rod, ki ga je še osebno poznal, se je večkrat spominjal v svojih pogovorih cesarja Prelesnika iz Dobrepolja.« Tako je spomin nanj ohranil Ivan Dren. V časopisih je o Prelesniku več zapisov. Naj bo izbran le zapis iz leta 1871: »Ta mož ima za seboj jako viharno življenje. Že l. 1850. je prišel v zapor, ker je že kot gimnazijalec bankovce ponarejal, iz zapora prišedši pa med vojake, od kterih je pobegnil k Pijemôntezom in bil častnik v Garibaldijevem krdelu. Pa otožnost po domovini ga je tako prevzela, da je tudi tu desertirat po jako zvitem načinu v Švicu, od tod pa z nečuveno predrznostjo v Ljubljano, kjer se je, kakor nekateri trdé, seznanil z znanim roparjem Dimežem, bil zaprt, ušel itd. Celo njegovo življenje je le dolga vrsta zaporov, ubegov in jako drzovitih zločinstev. Prelesnik je izredno nadarjen in lep mož. Škoda, da svojih talentov ni boljše porabil, dosegel bi bil lahko jako odlično stališče v človeškem društvu.« ••• Kultura ••• Pravijo, da je Prelesnik izvrstno ponarejal bankovce s prosto roko. Večkrat so ga ujeli, večkrat pa mu je uspelo tudi uiti, mdr. iz zapora v ljubljanski vojašnici in po treh letih prestajanja kazni iz zapora v trdnjavi Arad, vendar ga je policija spet prijela v Trstu, od koder je nameraval oditi v tujino. Tudi tokrat je Prelesniku uspelo pobegniti. Avgusta 1874 so ga prijeli v njegovem rojstnem kraju Cesta pri Dobrepolju. Po letu 1874 ni več vesti o njegovem delovanju. Svoj čas pa je bil Prelesnik najbolj znani ponarejevalec denarja in postal je pravi »narodni, dobrotljivi junak« in predmet govoric. Pripisovali so mu nadnaravne lastnosti. Ljudem se ponarejanje denarja ni zdelo nikakršno hudodelstvo, zato so bili Prelesniku naklonjeni. V poročilu z Mirne na Dolenjskem, objavljenem v Slovenskem narodu, preberemo: »Osoba Prelesnik je sedaj stalni predmet kmetskih razgovarjanj. Prideš kamorkoli v krčmo ali privatno hišo na severnovzhodnem delu Dolenjske, vse ti bode pripovedavalo o Prelesniku. Pravljic nahajaš uže toliko med kmeti, da se kar čudiš, – kako je mogel glasoviti Prelesnik kmetski domišljiji tako zelo se prikupiti. Vsak ti zatrjuje, da je neki zelo prijazen, lep mož, da zna veliko jezikov govoriti, laško, francosko, nemško, ogersko, da, celo španjsko zraven svojega materinega jezika; da ni še nikoli kacega druzega prostega zločinstva dovršil, kakor da je delal in ponarejal 35 bankovce. Znamenito je to, da vsak zatrjuje, da ga je uže videl in ž njim govoril« (Slovenski narod, 1874, 128). V literaturo je Prelesnik vstopil z opusi pisateljev Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Frana Detele ter Frana Finžgarja. Josip Stritar je Prelesnika upodobil v romanu Sódnikovi, ki je izšel v Zvonu 1878. V romanu je opisal gradnjo fužine v dobrepoljskih Ponikvah in tragično usodo ponarejevalca denarja, ki ga tu imenuje Zaplotnik. Josip Jurčič je bil urednik časopisa Slovenski narod, ki je vseskozi sledil Prelesnikovim dogodivščinam. Tudi v povesti Ponarejeni bankovci (1880) je upodobil trdnega kmeta, ki ga je zapeljala lakomnost. Kmet Zakrajec sreča tujca, ki ga vplete v svoje mreže razpečave. V ospredju pripovedi je razpečevalec Zakrajec, povest pa svari pred lakomnostjo. Tudi pisatelj Fran Detela je v povesti Gospod Lisec (1894) upodobil Prelesnika, ki ga je poimenoval Prelaznik. V drami Stari in mladi pa je Anton Medved tudi uporabil Prelesnikovo nadarjenost. Pisatelj Fran S. Finžgar je spomin na Prelesnika zapisal v Letih mojega popotovanja, kjer pravi: »Nekoč sem nanj, menda sedmošolec, naletel na vlaku. Ko mi je povedal, kdo je, sem bil ves navdušen. Slišal sem toliko romantičnih zgodb o njem, da me je moral zanimati. Znano je bilo, da je risal bankovce v zvoniku sv. Petra nad Begunjami za nekoga iz Poljč. 36 To mi je pravil stari cerkovnik sv. Petra, moj daljni sorodnik. Iz Poljč so mu nosili v zvonik jesti in trdili, da 'svet mala'. Od tega denarja je ponudil šop bankovcev natakarici pri Joževcu v Begunjah. Denarja ni hotela, prepoštena kmečka dekle je bila in je tudi že vedela, koliko nesreč povzročajo ponarejeni bankovci. Postregla pa mu je kakor drugim gostom. Nekoč se je zasedel, ko so pivci že vsi odšli. Natakarica je za njimi zaklenila in začela pomivati posodo. Kar nekdo srdito potrka na vrata. Prelesnik plane kvišku in ji zašepeta: 'Orožniki. Počasi jih odklepaj!' in že je šinil skozi vrata in po stopnicah na podstrešje. Ko so orožniki vstopili v hišo, je že odtrgal desko v opažu in skočil s podstreška in ubežal. Orožniki so tekli za njim do Gobovcev (gozd pri Podbrezjah), kjer jim je izginil. Torej s tem možakarjem sem se vozil iz Lesc do Ljubljane! Pripovedoval mi je zgodbe, ki bi bile največjemu ameriškemu gangsterju v čast: kako je z ljubljanskega ••• Kultura ••• gradu, kjer je bil zaprt, zbežal po kanalu v Ljubljanico, kako je pri Komornu preplaval Donavo, da je ušel, namesto sebe pa pustil v ječi podobnega paznika, ki je presedel še tri leta, dokler se ni vrnil Prelesnik in sta spet zamenjala obleki ter ga je Prelesnik bogato poplačal. Kazal mi je na 'dva kraja narejeno obleko'! Kar obrnil se je in bila je čisto drugega kroja in barve. 'Vse se spremeni in ponaredi: obraz, brke, hoja, drža telesa, obleka, le nekaj se ne da ponarediti: oči.' Te so mu pa po zadnjem zaporu z žarečim železom toliko oslepili, da ni mogel več risati. Velika žalost je bila v življenju tega silno nadarjenega moža.« Zemljiška odveza in druge novosti so v drugi polovici 19. stoletja prinesle spremembe v podeželsko kmečko gospodarstvo ter povzročile zadolževanje, obubožanje, izseljevanje in tudi večjo socialno diferenciacijo. Za Prelesnikom je dobrepoljski učitelj Fran Jaklič, ki je poznal vse kmete v do- Naš kraj ■ maj 2022 lini in njihove težave, v njegovem času je z izgradnjo železnice prišlo tudi do propada ustaljenih prevoznih storitev, na primer vozarstva, in tedaj je »tičalo ljudstvo do vratu v dolgovih pri par oderuhih«, poskušal reševati probleme z zadružništvom, varčevanjem in izobrazbo. Ponarejevalec Prelesnik je zrasel iz pohlepa in posameznikovih težav, a težave ljudstva je uspešneje in celoviteje reševal Fran Jaklič. In naj se še doda: Ponarejanje denarja je tudi danes kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do osmih let. Tudi danes velja nauk iz Jurčičeve povesti Ponarejeni bankovci, da je treba pošteno delati in pošteno živeti: »Kolike nesreče je kriva neopravičena lakomnost po bogastvu, nezdravo hrepenenje obogateti brez truda in dela, nezadovoljnost s svojim stanjem, nepotrpljenje z malim, lakomnost po denarju.« ■ In memoriam – dr. Mihael Glavan (*15. april 1945, †7. marec 2022) Sredi dela se je poslovil dr. Mihael Glavan, dolgoletni glavni urednik skupnega Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Zbral Drago Samec Literarnega zgodovinarja, anglista in raziskovalca našega knjižnega in rokopisnega gradiva v nacionalnem okviru dr. Mihaela Glavana so označevala področja knjige, rokopisov, prvotiskov, protestantike ter domoznanstva. Mihael Glavan se je rodil 15. aprila 1945 v Sarajevu, a otroška leta je preživljal na Rebri pri Žužemberku. Obiskoval je novomeško učiteljišče, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in germanistike, doktoriral pa iz bibliotekarstva starejšega rokopisnega gradiva. Najprej je poučeval slovenski in angleški jezik v osnovni šoli v Grosupljem in v Stični, kjer je bil tudi ravnatelj gimnazije. Nato so ga povabili na Zavod za šolstvo k pripravi učnih načrtov za poučevanje slovenskega jezika in književnosti ter izdajanju učbenikov v soavtorstvu. Pot ga je nato vodila v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, kjer je kot vodja Rokopisnega oddelka prev- zel skrbništvo nad narodnim rokopisnim in prvotiskanim zakladom. Ravno v tem času so s klasičnega dela prehajali na spletni dostop do podatkov, zato je z ekipo poskrbel za pregledne kataloge z zajetjem podatkov, tako da je katalog Rokopisne zbirke NUK sodobno spletno dostopen. V mozaiku njegovih interesov so v ospredje vstopile prve slovenske knjige, ki so nastale v 16. stoletju, torej protestantika v širini rokopisnega gradiva, objav, reprintov in faksimilov, obenem pa je v njegovem uredništvu izšla množica protestantike kot faksimilov izdanih tiskov iz 16. stoletja. Dr. Mihael Glavan je sodeloval kot predlagatelj, urednik, pisec spremnih besed ter kot avtor razprav o teh delih. Naj izbrane iz množice samo suhoparno naštejemo, četudi je bila ob vsakem naslovu vložena neizmerna množina dolgotrajnega dela: Trubar, Primož: Catechismus: v slouenskim iesiku sano kratko sastopno islago (1555); Ta evangeli svetiga Matevsha (v Trubarjevem prevodu, 1555); Biblia, tu je, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta (v Dalmatinovem prevodu, 1584); Hishna postilla D. Martina Lutheria (v Trubarjevem prevodu, 1595) in Trubarjev Catehismus s dveima islagama (1575). Vsa ta edicijska dejavnost je vodila do več preglednih razprav, med njimi so npr. Reprinti in faksimili slovenske protestantike (2007), ter do njegove doktorske disertacije Edicijski problemi izdajanja starih knjižničnih fondov v faksimiliranih izdajah (2004), ki vsebuje tudi bibliografski popis slovenskih faksimilov in reprintov. Tako temeljitega vpogleda v tovrstno problematiko doslej še nismo imeli. Naš kraj ■ maj 2022 V ta sklop sodi še celovit prikaz Trubarjevega življenja: Trubarjev album: romanje s Trubarjem (2008). Ob protestantiki naj bo omenjeno, da je kot eden najboljših poznavalcev dela, življenja in zapuščine Primoža Trubarja poskrbel za državni odkup novoodkritega Trubarjevega Noviga testamenta pusledni dejl iz leta 1577, ki ga je hranil zasebnik v Jeruzalemu. Ob protestantiki 16. stoletja sta v njegovem uredništvu izstopajoča še faksimila Brižinskih spomenikov ter Stiškega rokopisa. Dr. Glavan je bil še posebej ponosen, da mu je uspelo leta 2004 pripraviti razstavo originalov štirih prvih zapisov v slovenskem jeziku, Brižinskih spomenikov pa Celovškega, Čedajskega in Stiškega rokopisa. Za razstavo, poimenovano Rojstni list slovenske kulture, je v Ljubljano iz Münchna prvič pripeljal izvirne Brižinske spomenike, kar je bil izjemen dogodek. Ob mozaiku njegovih interesnih sfer naj bodo omenjeni le še izstopajoči sklopi. Predstavil je rokopisne ostaline naših klasikov, od Prešernovih posameznih del, Cankarjeve Bele krizanteme, Gradnikove lirike pa do novejših ustvarjalcev, med njimi dnevniških zapisov Lojzeta Kovačiča z naslovom Zrele reči, s posebno zgodbo zaznamovanega Dnevnika pesnika Janeza Menarta; z njim smo potovali proti večnemu življenju Gregorčičeve poezije z Zlato knjigo ali pa z Balantičevimi zbirkami. Z njegovimi novimi dognanji smo bili seznanjeni v izboru Kajuhovih pesmi, ki mu je dodal esej o intimni in družbeni usodi pesnika Kajuha; posebna uspešnica pa je bila knjiga Ljubimca z Vošnjakove ulice – pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha, kjer njuna zbrana pisma pripovedujejo o najlepši ljubezenski zgodbi v okupirani Ljubljani. Glavanova dolgoletna ljubezen pa je bil Edvard Kocbek, saj je doslej sopripravil knjigo njegove partizanske lirike ter več njegovih dnevnikov, ki jih je razbral iz zvezčičev z drobnim Kocbekovim rokopisom in so izšli tudi v temeljni zbirki Zbranih del slovenskih pisateljev. Vse njegovo delo pa ga je vpreglo še v posebno razstavno dejavnost pri projektu Rastoče knjige, ki je kot prilagodljiva razstava promovirala Slovenijo in Slovence in je potovala po državi in v tujini, npr. v Bruslju. Delo dr. Mihaela Glavana je bilo zgodaj opaženo, zato je prejel več nagrad in priznanj, naj omenimo le Čopovo diplomo (1990), ki jo podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; predsednik Republike Slovenije Danilo Türk pa ga je odlikoval z redom za zasluge (2011). Kakor je bil dr. Glavan vpet v za narod pomembne projekte, se je prav tako vtkal v do- 37 ••• Kultura ••• mače kraje, kjer je vneto raziskoval in objavljal v okolju domače občine Ivančna Gorica, saj je stanoval v Stični. Ostajal pa je zavezan domoznanstvu vseh treh občin, saj velja spomniti, da je prvi urednik Zbornika občine Grosuplje dr. France Adamič predal uredniško pero dr. Glavanu že v daljnem letu 1989, tako da je bil urednik vse od 16. zvezka iz leta 1990, za katerega je takoj pripravil bibliografsko kazalo predhodnih zvezkov. Po osnovanju novih občin je 19. zvezek že prevzel novo poimenovanje Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Kot urednik je skrbel za kontinuiteto, pestrost objav ter predstavitve zvezkov, sam pa je prispeval pregledne članke predvsem o osebnostih našega okolja. Tri občine, ki so nastale iz prejšnje Občine Grosuplje, skupaj izdajajo Domoznansko zbirko občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, katere glavni pobudnik in urednik je bil dr. Glavan, sam pa je v njej z dokumentarnim življenjepisom in izborom besedil predstavil pripovednika Ivana Zorca in nazadnje Josipa Jurčiča. Po njegovem uvidu sta izšli tudi dve temeljni dobrepoljski publikaciji: narodopisni knjižnici Antona Mrkuna in Toneta Ljubiča. Opazna je še njegova monografska publikacija o dobrepoljskem domačinu, pisatelju in učitelju Franu Jakliču z naslovom Jakličeva knjiga iz leta 2009, ki jo je jezikoslovec Jakob Müller ocenil kot: »Jakličeva knjiga Mihaela Glavana je temeljito in tehtno biografsko in kulturnozgodovinsko publicistično delo, ki pomeni novo, celovitejše in globlje poznavanje Frana Jakliča in njegovih del.« Pri pripravi zadnje načrtovane publikacije v Domoznanski zbirki o bratih Kralj pa je omagal sredi usklajevanj in utiranj poti. Na njegovi mizi so prav tako ostali prispevki, ki jih je pripravljal za letošnji skupni 32. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Še tri dni pred smrtjo je sodeloval na Muljavi na posvetu o Josipu Jurčiču in se tako poslovil povezan z domoznansko tematiko. Dr. Mihael Glavan nam je s svojim delom približal precejšen del preteklosti in literarnega narodnega bogastva, prav tako pa bomo romali z njim po njegovih domoznanskih delih. ■ PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE SODRAŠKIH 800 Vabimo na predstavitev monografije, ki je izšla v letu 2020 ob praznovanju 800. obletnice prve pisne omembe Sodražice. KNJIŽNICA DOBREPOLJE sreda, 1. junij, ob 19. uri Knjigo bodo v obliki pogovora predstavili urednik Ludvik Mihelič ter avtorji različnih člankov. Predstavitev bo povezovala prof. Majda Kovačič Cimperman. Večer bodo obogatili učenci Glasbene šole Grosuplje, enota Dobrepolje. Vabljeni! 38 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ maj 2022 Regijski kviz gasilske mladine regije Ljubljana II V soboto, 23. aprila 2022, je v OŠ Zagradec (GZ Ivančna Gorica) potekalo regijsko tekmovanje v kvizu gasilske mladine za regijo Ljubljana II. Na tekmovanje so bile uvrščene po tri najboljše ekipe z občinskih tekmovanj v vsaki kategoriji. Rok Klinc, predsednik mladinske komisije GZ Dobrepolje Gasilsko zvezo Dobrepolje je zastopalo devet ekip. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom skupaj odpravili proti Ivančni Gorici, kjer je potekalo tekmovanje. Po uspešnih prijavah in odprtju se je začel tekmovalni del, kjer so mladi pokazali, koliko gasilskega znanja in spretnosti premorejo. Ko so bili vsi testi in praktične vaje opravljeni, je sledilo nestrpno čakanje na razglasitev rezultatov. Ekipe iz GZ Dobrepolje so dosegle lepe rezultate in pokazale, da so dobro pripravljene. Za sam vrh pa je zmanjkal kanček športne sreče, saj smo v vseh kategorijah zasedli četrta mesta in tako za las zgrešili državno tekmovanje. Vedeti moramo, da je že sama uvrstitev na re- gijsko tekmovanje lep uspeh, saj je bilo treba za uvrstitev najprej premagati ekipe na občinskem tekmovanju. Čestitke vsem tekmovalcem za dosežene rezultate, pa tudi mentorjem in članom mladinske komisije GZ Dobrepolje, ki so svoj prosti čas namenili vajam ter tako tekmovalce odlično pripravili na regijski nastop. ■ REZULTATI: PIONIRJI: – Zagorica 1 (Ela, Nika, Nejc) – 4. mesto – Hočevje (Vid, Jakob, Liza) – 5. mesto – Zdenska vas 1 (Dominik, Matija, Miklavž) – 18. mesto MLADINCI: – Zagorica 2 (Patricija, Maruša, Nastja) – 4. mesto – Zdenska vas 2 (Tija, Tjaša, Maša) – 10. mesto – Kompolje 2 (Anja, Tim, Aljaž) – 13. mesto GASILCI PRIPRAVNIKI: – Zdenska vas 3 (Natalija, Veronika, Matic) – 4. mesto – Kompolje 1 (Gaja, Mija, Jaka) – 7. mesto – Zagorica 3 (Žiga, Jože, Peter) – 8. mesto 39 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ maj 2022 GASILSKA REGIJA LJUBLJANA II GASILSKA ZVEZA GROSUPLJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GROSUPLJE VABILO Vabimo vas na otvoritev in blagoslov Regijskega vadbenega poligona v SOBOTO, 11. junija 2022, ob 17. uri, pri Gasilskem centru Grosuplje. Z nami bodo: predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije JANKO CERKVENIK in FRANCI PETEK, župan Občine Grosuplje dr. PETER VERLIČ, kardinal dr. FRANC RODE in drugi gosti. Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Republike Slovenije BORUT PAHOR. Slavnostna povorka izpred Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Ob tej priložnosti bomo članice in člani PGD Grosuplje v uporabo prejeli novo večnamensko gasilsko vozilo in nova dvižna vrata. Sodelovali bodo: Godba Stična, harmonikarji Skubic, Ljudski pevci Zarja in folklorna skupina KD Franceta Prešerna Račna. Po prireditvi bo velika zabava s skupino POP DESIGN in ansamblom ZDOMARJI. Uroš Gačnik predsednik Regije LJ II Andrej Bahovec predsednik GZ Grosuplje Iztok Vrhovec predsednik PGD Grosuplje Veselimo se srečanja z vami. Skupščina Gasilske zveze Dobrepolje Epidemija je popustila, tako da smo lahko izvedli redno skupščino Gasilske zveze Dobrepolje. Jože Prijatelj Letos nam je uspelo izvesti skupščino Gasilske zveze Dobrepolje v roku, ki ga določa statut. Na skupščino smo povabili predstavnike Regije Ljubljana II in njenih zvez ter tudi predstavnike sosednjih zvez. Našemu vabilu se je odzval tudi žu- pan Igor Ahačevčič. Po slovenski himni je predsednik Gasilske zveze Dobrepolje Jože Prijatelj pozdravil vse prisotne delegate, goste ter člane upravnega in nadzornega odbora. Žal je bilo tudi leto 2021 v znamenju ukrepov za obvladovanje epidemije, zato smo načrtovane naloge lahko izvajali v omejenem obsegu. Vendar se gasilci znamo prilagajati, tako da smo tudi za izpolnjevanje svojih obveznosti poiskali nove načine. Bistveno manj je bilo osebnih stikov, druženja in tekmovanj, kljub temu pa se lahko pohvalimo z uspehi. Pomembno je, da smo vse intervencije izvedli hitro, strokovno, korektno in 40 ••• Iz društev ••• uspešno. Glede tečajev in usposabljanj pa je bilo treba poiskati možnosti usposabljanja po internetu, torej na daljavo. Praktični del pa je bil izveden zunaj normalno. V lanskem letu je bilo nabavljeno novo vozilo GVC za osrednje društvo PGD Videm. Pri nabavi in opremljanju vozila so sodelovali domači gasilci in lahko zatrdimo, da je vozilo zelo dobro in premišljeno opremljeno, tako da se bo lahko dobro uporabljalo na intervencijah. To je prvo vozilo, ki je bilo nabavljeno po podpisu dogovora z občino o dolgoročnem načrtu opremljanja društev z gasilskimi vozili. V program dela za 2022 smo zapisali predvsem usposabljanje, saj so intervencije čedalje kompleksnejše in je zato potrebno tudi vedno več strokovnega znanja. Največja investicija letos pa je nabava GVM za PGD Zagorica. Upamo in želimo si, da bomo tudi druge naloge, tekmovanja in prireditve lahko izvajali brez epidemioloških ukrepov. Na skupščini pa so trije člani naše zveze iz rok namestnika predsednika regije LJ II Aleksandra Carja prejeli regijsko priznanje Ignacija Merharja za aktivno delo v društvih in na zvezi. Ti člani so: Zvone Šuštaršič, Janko Tomšič in Emil Kramžar. Seveda pa gre zahvala tudi vsem gasilcem in gasilkam, ki vsakodnevno s svo- Naš kraj ■ maj 2022 jim delom negujejo najpomembnejše poslanstvo: pomagati ljudem v nesreči! NA POMOČ! ■ 120-letnici oslava ob Gasilskinaprepr 18. uri vzemu novega vozila ob A C I L E S E V A K S L I S GA SAMBLOM NOVI SPOMINI Z AN 22, petek, 3. 6. 20 ob 20. uroibrepolje ter videm - d gasilski cen Naš kraj ■ maj 2022 41 ••• Iz društev ••• Tujec sem bil in ste me sprejeli Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Trpljenje ljudi v Ukrajini je ganilo tudi srca ljudi v Dobrepolju. Trenutno je v naši župniji nastanjenih 13 beguncev. Srečanja z njimi so ganljiva, saj odkrivajo njihove žalostne življenjske zgodbe. Mirno in urejeno življenje njih in njihovih družin se je v hipu spremenilo in jih pognalo v tuji svet. Marta Šuštar Sodelavci Župnijske karitas smo pomagali pri pripravi in opremi bivalnih prostorov, sedaj pa po najboljših močeh pomagamo s hrano, higienskimi potrebščinami, šolskimi potrebščinami, obleko, posteljnino, stvarmi za opremo stanovanja … Mnogi župljani ste odprli svoja srca in pomagate na najrazličnejše načine. Dogovorjeni smo, da begunci Župnijski karitas sporočijo, kaj potrebujejo, potem pa sodelavci Karitas, ki smo v vsaki vasi, to zberemo ali kupimo s sredstvi, ki se zberejo na računu ŽK, in jim izročimo. Kar nekaj ljudi se je javilo, da so plačali celoten enkraten nakup hrane – tudi večje zneske. Neki gospod je kupil dve mikrovalovni pečici in ju izročil družinam beguncev. V veliko pomoč so boni za begunce, ki smo jih te dni dobili od Škofijske karitas Ljubljana. Dobili smo tudi nekaj hrane in higienskih potrebščin. Dokler se stvari uradno ne bodo uredile, da bodo begunci dobili ustrezne dokumente, s katerimi bodo lahko iskali zaposlitev ali dobili neko minimalno socialno pomoč in se nekako osamosvojili, jim bomo pomagali po najboljših močeh. Begunci bi se radi vrnili v domovino in upajo, da bo to kmalu. Po drugi strani pa ne vedo, koliko časa bo vojna trajala. Kjer imajo možnost, si urejajo vrtičke, da si bodo sami pridelali zelenjavo. Želijo se učiti slovenščino. Zelo so hvaležni za vse. Stalno se nam zahvaljujejo in zatrjujejo, da molijo za nas vse in za Slovenijo. Neka begunka mi je rekla: »Hudo je, ker je vojna, zelo hudo, ampak če je ne bi bilo, mi ne bi poznali Slovenije, vašega lepega kraja in vaše dobrote.« Starejši gospod pa je rekel: »Hvaležen sem, da lahko živimo tukaj v miru, da ni siren, ni bomb, a boli me srce, duša in glava. V Ukrajini imam sina, vnuke ...« Solze so mu zalile oči. Materialna pomoč je gotovo potrebna, saj so mnogi prišli samo z vrečko in nekaj najnujnejšimi stvarmi. Še večja pa je dobrota tistih ljudi, ki so odprli svoje hiše, stanovanja in s tem dejansko podarili del sebe in uresničili Jezusove besede: »Tujec sem bil in ste me sprejeli« (Mt 25,35). To je lepo opisala gospa, ki je sprejela dve begunki. Njeno pričevanje je bilo že objavljeno v župnijskih Oznanilih, pa ga objavljamo še tu: Ali me sprejmeš? Mati piše pismo belo: »Sin, si živ? Ne pišeš nič.« Pismo v štajersko deželo v kljunčku nese droben ptič. / Tam, kjer gore so Karpati, tam ni hiš ne belih cest. Tam na zeleneči trati grob stoji, na grobu križ. / Tam se droben ptič ustavi, pismo belo izpusti. Veter zašumi po trati, grob pa tiho govori: / »Reci mamici preljubi, da mi je prav luštno tu. Naj še ona pride k meni, jaz ne morem več domov.« Vojna, ponovno vojna. Kako strašna beseda, kako težka resnica. Tako zelo blizu naše domovine. Sirene naznanjajo krute napade. Strelno orožje pa ne izbira le materialnih ciljev, ampak naše brate in sestre. Ljudje, ranjeni na duši in telesu, bežijo in iščejo zavetje pred to norostjo. Matere z otroki, starčki in nemočni. V vseh pa se skrivaš ti, moj Jezus. Sprašujem se, kaj lahko naredim zate, Jezus, prav jaz. Trudim se živeti po božji postavi, molim, obiskujem sv. mašo, se udeležujem raznih skupin, ki delujejo v naši župniji … In ni težko darovati od svojega imetja. Je to dovolj? Kaj naj naredim prav v tem trenutku, da bom tvoj učenec? Čisto tiho sem zaslišala nežen glas: »Sprejmi me za nekaj časa v svoj dom, daj mi ključ svojega vhoda, sprejmi me skupaj z mojo veliko bolečino, ponudi mi MIR in STREHO nad glavo. Tam, od koder prihajam, je zelo hudo.« Sedla sem na stol. Po rokah in nogah sem čutila mravljince. Kako naj odgovorim? Jezus, ali te zares ljubim? Ali te resnično gledam v teh trpinih? Minilo je kar nekaj časa, da sem odgovorila z DA. Objela me je velika radost, ki se je ne da opisati. V svoj dom smo za nekaj časa sprejeli dve gospe iz Ukrajine. Doživeli smo vstajenjsko jutro, ki se ne konča. Vsak dan doživimo nekaj lepega v odnosu z njima. Eden najlepših pa je morda tale dogodek. Nekdo nas je vprašal, kako se sporazumevamo. Ena od gospa je odgovorila: »S srcem!« A. P. Prošnja za pomoč Iščemo prostovoljca ali prostovoljko (lahko študent, študentka), ki bi bil/-a pripravljen/-a učiti begunce slovenščino. Prijavite se lahko v župnišču ali na: karitas.dobrepolje1@gmail.com. 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ maj 2022 Voščila za 90 let Maja je visok življenjski jubilej praznovala gospa Frančiška Vodičar. Obiskali smo jo na njenem domu v Podgori, kjer nas je z veseljem sprejela. V imenu Župnijske karitas, Rdečega križa in Društva upokojencev smo jo obiskali: Darinka Prijatelj, žena pokojnega brata Antona in sodelavka Karitas v Podgori, ter Marta in Janez Šuštar. Marta Šuštar Gospa Frančiška živi skupaj s sinom Darkom in snaho Natašo, v sosednji hiši pa živi hčerka Ana. Vsi so zelo skrbni in z veliko ljubeznijo skrbijo zanjo. Sin Darko vsak dan z njo telovadi in šalijo se, da je njen domači fizioterapevt. Hčerka Ana skrbi za nego in hrano. V slogi in razumevanju drug drugemu pomagajo, da mami ničesar ne manjka, da se čuti sprejeto in ljubljeno. Mama Francka, kot ji pravijo domači, še vedno rada bere in veliko posluša Radio Ognjišče. Rada moli, in veliko moli za vse domače, sorodnike, prijatelje in znance. Vsak mesec jo obišče g. župnik in ji prinese obhajilo. Tega se zelo veseli. Imela je dve sestri in dva brata. Sedaj je živa še ena sestra. En bratec je umrl še kot otrok. Na začetku druge svetovne vojne so izgubili tudi očeta. Najmlajši brat se je rodil po očetovi smrti. Mama je ostala sama s štirimi otroki in moževimi starši. Očetova smrt je močno prizadela vse člane družine, saj so odraščali s to bolečino, obenem pa je odsotnost očeta v vojnih in povojnih razmer še dodatno otežila preživljanje družine. Težko je sta dolgo skupaj živela v zakonu. Dokler je mogla, je kuhala in gospodinjila. Rada je pekla kruh, pecivo, piškote. Mama Francka je milega značaja in vsi jo imajo radi. Hvaležna je sinu, hčerki in snahi in večkrat pove, kako lepo vsi skrbijo zanjo. Prijetno smo kramljali, se tudi nasmejali ob kakšni šali, da je čas kar prehitro minil. Rekla je, da smo ji polepšali dan. Večkrat je ponovila, da se lepo zahvaljuje Karitas, Rdečemu križu in Društvu upokojencev za obisk, voščilo in darilce. Mi pa vam želimo, da še naprej ostanete tako pogumni in vedri, da se boste lahko veselili vsakega novega dne v krogu svojih dragih, ki vas imajo radi. Domačim se zahvaljujemo za prijazen sprejem. bilo. Preizkušnje so v vsakem življenju. Zdaj ji je lepo, a starost prinese bolezen in bolečine. Mama Francka pravi: »Vse je treba sprejeti, kar življenje prinese.« Imela je dobrega, veselega moža, ki je bil muzikant in je rad raztegnil harmoniko. Rada sta se imela in dano jima je bilo, da V aprilu je v Zavodu sv. Terezije dopolnila 90 let gospa Kristina Kralj iz Zagorice. Obiskala jo je nečakinja Marija in ji voščila v imenu vseh treh organizacij in ji izročila darilce. Gospa Kristina se vsem lepo zahvaljuje. Obema slavljenkama še enkrat iskrene čestitke ob častitljivem življenjskem jubileju. ■ TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE in VOKALNA SKUPINA GALLINA (umetniška vodja: Ana Erčulj) VABITA NA KONCERT V CERKEV SV. KRIŽA NA VIDMU 29. MAJA 2022 OB 20. URI. Prostovoljni prispevek je 10 €. Potrdilo o prispevku dobite v Knjižnici Dobrepolje, v TIC-u (turistični pisarni) v soboto 21. in 28. maja od 9. do 11. ure ter eno uro pred koncertom, prav tako v pisarni TIC na Vidmu. Rezervacije tudi na telefonski številki: 041 962 823 ali na e-naslovu: td.dobrepolje@gmail.com. Naš kraj ■ maj 2022 43 ••• Iz društev ••• Zahvala krvodajalcem Z velikim občudovanjem in hvaležnostjo sporočamo, da je na spomladanski krvodajalski akciji v Ivančni Gorici darovalo kri 147 krvodajalcev, v Grosupljem 104 in v Dobrepolju 53 – skupaj 304. Hvala tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Anica Smrekar in Matjaž Marinček, RKS – Območno združenje Grosuplje Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih krvodajalcev in vseh mladih, ki so darovali kri prvič. Vsak dober namen naj pomaga k reševanju življenj in okrevanju pri hudih boleznih ali operacijah! Zahvaljujemo se Srednji šoli Josipa Jurčiča, Občini Grosuplje in Občini Dobrepolje za tople in svetle prostore, ki so omogočili izvedbo krvodajalskih akcij, in za vso drugo podporo, za možnost brezplačnega parkiranja v parkirni hiši Grosuplje med darovanjem krvi ter Študentskemu klubu Groš in Radiu Zeleni val za obveščanje in motivacijo. ■ ZDRAVSTVENO LETOVANJE, KOLONIJA IN SAMOPLAČNIŠKO LETOVANJE OTROK IN ŠOLARJEV NA DEBELEM RTIČU bo potekalo od 29. julija do 6. avgusta 2022. Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani Rdečega križa Grosuplje, na povezavi: http://grosuplje.ozrk.si/sl/letovanje_otrok/. Za ZDRAVSTVENO LETOVANJE mora za otroka izdati potrdilo njegov izbrani zdravnik, o čemer se predhodno posvetujte po telefonu. Prispevek staršev za zdravstveno letovanje za osem dni je 58,00 €. KOLONIJA je namenjena otrokom s slabšim socialnim statusom, ki niso bili bolni in zato ne morejo pridobiti potrdila zdravnika. Izpolnjeni prijavnici morate priložiti kopijo odločbe CSD za otroški dodatek in kratko opisati socialno-materialni položaj družine. Višina prispevka za osemdnevno kolonijo je odvisna od dohodka družine. Na voljo je samo 15 mest. Prednost bodo imeli otroci iz družin z nižjimi dohodki. Otroka lahko prijavite tudi na SAMOPLAČNIŠKO LETOVANJE. Cena za osem dni je 384,00 €. Podpisane in v celoti izpolnjene prijavnice s prilogami pošljite čim prej, zbiramo jih do zapolnitve mest. K sodelovanju vabimo VODITELJE skupin otrok in mladostnikov, starih od 6 do 15 let. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • starost najmanj 20 let, • študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne smeri, • izkušnje pri delu z otroki, • znanje osnovnih plavalnih veščin. Prijave zbiramo s pomočjo spletne prijavnice na: https://forms.gle/mURkA5MimUPs2VxBA ali na naslov RKS – Območno združenje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, in po e-pošti: grosuplje.ozrk@ ozrks.si. Dodatne informacije na tel. št.: 01 781 16 30 ali 051 380 351 in na: http://grosuplje.ozrk.si/sl/letovanje_otrok/. Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje, sekretarka Anica Smrekar, predsednik Matjaž Marinček OBMOČNO ZDRUŽENJE Grosuplje 44 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ maj 2022 Utrinki iz Zavoda sv. Terezije: romanje na Brezje Romanje na Brezje je za Slovence nekaj pomembnega, saj mnogi še danes po zaobljubi pridejo na Brezje peš. Marija Pomagaj pa ima svoje pomembno mesto tudi v srcih naših stanovalcev. Eva Kovačič, dipl. del. ter., Zavod sv. Terezije Ker je mesec maj posvečen Mariji, smo se na prekrasno majsko jutro stanovalci in zaposleni Zavoda sv. Terezije z avtobusom odpravili na romanje. Romali smo na Brezje k Mariji Pomagaj. Na avtobusu smo celo pot prepevali vesele pesmi. V baziliki Marije Pomagaj sta sveto mašo darovala dobrepoljski župnik g. Franc Škulj in domski pater g. Jože Roblek. Vsi zbrani smo med molitvijo pri sveti maši Mariji priporočili tudi vse stanovalce in zaposlene našega doma, ki niso mogli iti z nami. Po maši smo pojedli malico in se posladkali s sladoledom ter popili kavo. Med romarskim druženjem je bilo mnogokrat slišati: »Na Brezje smo z družino romali vsako leto. To je bil prav poseben praznik.« Ko smo se okrepčali, smo se odpravili proti domu. Doma pa so nas naše kuharice pričakale z zelo dobrim kosilom. Polni lepih vtisov smo o romanju še dolgo govorili in se soglasno odločili, da bomo k Mariji Pomagaj na Brezje poromali tudi prihodnje leto. ■ Naš kraj ■ maj 2022 45 ••• Iz društev ••• Člani Muzejskega društva Ribnica na sprehodu po Velikih Laščah Letos člani Muzejskega društva Ribnica nadaljujemo obiskovanje bližnjih trgov, vasi in mest. V sredo, 13. aprila, smo se tako odpravili v Velike Lašče. Barbara Pečnik in Marina Gradišnik Zbrali smo se pred Levstikovim domom, kjer nas je sprejela članica društva in kustosinja zavoda Trubarjevi kraji, mag. Barbara Pečnik. Prijazno nas je povabila na razstavo Velike Lašče skozi obrti, kjer smo spoznali Velike Lašče v času od leta 1913, ko so postale trg, do druge polovice 20. stoletja. Spoznali smo najrazličnejše dejavnosti Velikih Lašč, ki so se odvijale v trgu in sledove katerih lahko vsaj malo zaslutimo za zidovi današnjih trških hiš. Razstava se začne s prikazom gostiln – hudičevih kapelic, ki so kraljevale v Laščah. Ivan Pucelj in Jože Javoršek jih omenjata kar 13. »'Tak majhen kraj, tak reven kraj, pa ima trinajst gostiln: pomislite, o preljubi bratje v Gospodu: Lašče trinajst gostiln, trinajst hudičevih kapelic. Amen!', je gromel s prižnice velikolaški župnik v začetku 20. stoletja« (Ivan Pucelj, Vesela pisarija, 1938). Gostilne so bile najrazličnejših vrst. Bile so furmanske gostilne, take, ki so stregle samo pijačo, spet druge tudi jedačo, trške gostilne, pa liberalne in klerikalne, pisatelj Jože Javoršek se je celo zavzemal, da bi Lašče dobile pri Kuklju celo svojo prvo literarno krčmo. Gostilne so bile pogosto združene z najrazličnejšimi dejavnostmi, na primer s kmetijstvom, mesarstvom, lesno in živinsko trgovino, trgovino na debelo in drobno, pekarijo, sifonarstvom. Seznanili smo se tudi s pomembnimi javnimi stavbami v trgu, kot so občinska stavba, Levstikov dom oziroma nekdanji Vatikan, zadružna stavba ter trgovine. Na razstavi so predstavljene čevljarska, krojaška in sedlarska zbirka, prvi dve smo s pomočjo odličnih pričevalcev spoznali tudi v dokumentarnem filmu avtorja Tadeja Bavdka. Po uvodu v zgodovino Velikih Lašč je sledil še kratek sprehod po samem kraju. Pot nas je vodila po Stritarjevi cesti (ki bi jo lahko poimenovali kar Obrtna ulica – skoraj v vsaki hiši je namreč vsaj nekaj časa živel kakšen obrtnik), po Šolski ulici do Trubarjeve ceste s križiščem proti Novi vasi, kjer je včasih delovala Gostilna pri Drakslerici, predvsem poznana po tem, da je v njej Levstik prvič uprizoril svojo kmečko burko Juntez. Nadaljevali smo čez Trubarjev park nazaj proti središču Lašč, mimo občinske stavbe do vatikanskega vodnjaka, naprej proti zdravstveni postaji in Javorškovi ulici. Na drugem velikolaškem trgu – Levstikovem – smo slišali zanimivosti o zgodovini velikolaške cerkve in prvem velikolaškem župniku Janezu Brodniku, o postavitvi spomenika Franu Levstiku in o nekdaj največji velikolaški gostilni Pri Matetu (Pri Matijetu). Pokukali smo tudi v Zazid, kjer je še danes najbolj vidna podoba nekdanjih Lašč, sprehod pa smo zaključili v Gostilni pri Kuklju na gluhih štrukljih v lešnikovi omaki z medom. Bilo je res eno lepo popoldne, popoldne prijetnega druženja in zanimivih zgodb. Ob sproščenem klepetu smo ponovno ugotovili, kako slabo poznamo svoje kraje. Poslovili smo se z mislijo, da se moramo v bližnji prihodnosti ponovno podati na kakšen skupni potep. ■ Muzejsko društvo Ribnica vas v soboto, 4. junija 2022, vabi na celodnevno ekskurzijo po slovenski Istri. Potepali se bomo, občudovali in spoznavali znane in malo manj znane kraje slovenske Istre. Med drugim si bomo ogledali etnološko zbirko in oljarno, tipično istrsko vasico Krkavče, po Pomjanu nas bo popeljala v narodno nošo oblečena šavrinka, okušali in vonjali bomo lokalna istrska zelišča ter soli, se ustavili na več dih jemajočih razglednih točkah ter si za konec ogledali še Socerb. Poskrbljeno bo tudi za okusno kosilo (doplačilo 12 €). Cena ekskurzije za člane Muzejskega društva Ribnica je 33 €, za druge udeležence 38 €. Za več informacij ter prijavo na ekskurzijo nam pišite na e-naslov: muzejskodrustvoribnica@gmail.com, pokličite na telefonsko številko: 041 764 022 ali izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na naši spletni strani: www.muzejskodrustvoribnica.si. Vljudno vabljeni! Muzejsko društvo Ribnica 46 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ maj 2022 Odmeval je Glasbeni Atlas Študentski klub Groš, ki pod svojim okriljem združuje dijake in študente iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, letos obeležuje svojo 23-letnico delovanja. V ta namen je bil prirejen Glasbeni Atlas. Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Glas koncerta Glasbeni Atlas je bilo mogoče slišati 23. aprila od 20. ure pri Gasilskem centru v Grosuplju. Prireditev smo v celoti organizirali v lastni režiji, kar zajema postavitev prizorišča in vzpostavitev odra, varovanje, celoten potek koncerta, katerega del je tudi izbor nastopajočih. Glasbeni oder je tako odprla lokalna zasedba Tommy and the easy peasies, sledila je mlada skupina Koala Voice ter nato zasedba Babooni, za vrhunec večera je poskrbela ena in edina skupina Joker Out. Program pa je zaključil mladi DJ Porth Nole. Na koncertu smo igrali tudi na dobrodelne note, in sicer smo od vsake prodane karte namenili en evro Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje. Skupaj smo za dober namen zbrali 779 €. Kaj lahko še povemo o koncertu? To, da je bilo nepozabno, vrhunsko vzdušje, neverjetno občinstvo, odlična glasba in še bi lahko naštevali. Hvala vsem za udeležbo in soustvarjanje odličnega vzdušja ob praznovanju obletnice našega delovanja. Zahvaljujemo se tudi pokroviteljem: Zvezi ŠKIS, Študentski organizaciji Slovenije – ŠOS, Mali pivovarni Kajtimar, mojekarte.si, Računovodstvu Bauer in Življenjski zavarovalnici Vita. Hkrati upamo, da bomo lahko tudi naslednje leto skupaj praznovali na Glasbenem Atlasu. Po koncertu smo se predstavili tudi na Škisovi tržnici, ki je potekala 5. maja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. Škisova tržnica je projekt, na katerem se predstavijo študentski klubi, in dogodek, ki združuje mlade iz vse Slovenije. Letos pa je ta dogodek podiral rekorde, saj se ga je udeležilo kar 28.000 obiskovalcev. Bili pa smo tudi del Dogodka za vse generacije, ki se je 7. maja odvijal na Brezju pri Grosupljem. V soboto, 21. maja, smo organizirali izlet v Gardaland, kamor smo odšli na kratek majski oddih pred zaključkom šolskih in študijskih obveznosti. Vse lepo vabimo na družabne petke. Ti potekajo vsak petek od 20. ure v prostorih ŠK GROŠ. Vsak teden bomo imeli različne tematike, od družabnih iger do karaok itd. Za vse informacije smo vam na voljo v času uradnih ur, te še vedno ostajajo v ustaljenih terminih, in sicer: v Grosuplju ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Vabimo vas tudi k spremljanju svojih družbenih omrežij, na katerih redno posodabljamo vse novice in informacije o delovanju naše organizacije. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros Spletna stran: www.klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgčas! Naš kraj ■ maj 2022 ••• Iz društev ••• 47 Stoletni lipov gaj pri sv. Antonu Na severni strani Dobrepoljske doline je hrib Reber, na katerem ponosno stoji romarska cerkev svetega Antona. Cerkev predstavlja nekakšna vhodna vrata v Lipov gaj, nekaj večji od hektarja je največji in najlepši lipov gaj v Sloveniji. Cerkev sv. Antona je v 17. stoletju že krasilo in varovalo osem lip. Andreja Vesel, Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje; Vasja Marinč Naši predniki so bili neločljivo povezani z naravo, močno so se zavedali pomena gozda, dreves, predvsem pa vloge lipe, zato so nekje v prvi polovici 19. stoletja tu posadili okrog sto lip. Nekatere seveda niso preživele vseh pojavov preteklosti, tako danes v Lipovem gaju pokončno stoji in z vonjem omamlja okoliške vasi še 76 lip in lipovcev. Najdebelejše lipe imajo obseg dobrih pet metrov in višino do 30 metrov. Krošnje in sence teh lip so včasih ustvarjale prostor, kjer so se odvijali dobro obiskani živinski sejmi, največji na Kranjskem. Domačini so nam zaupali, da je bilo sejemsko dogajanje pred drugo svetovno vojno zelo živahno, saj je tu trgovalo tudi do 5000 ljudi in stoletne lipe so bile središče dogajanja. V objemu edinstvenega Lipovega gaja so bili od 18. stoletja tu štirje letni sejmi, ki so se vezali na tihi ponedeljek, godovni dan svetega Antona v juniju, godovni dan svetega Aleša v juliju in na rožnovensko sredo. Še danes se tu vsako leto na tiho nedeljo odvija sejem. Pripravijo ga članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge. Ponujajo domače pecivo, potico, rezance, velikonočne jedi: štruklje, žolco, šunko. Na sejmu se pojavijo tudi drugi ponudniki z bršljanom, izdelanimi butaricami, raznimi izdelki domače obrti, medarji … Zasajeni lipov gaj stoletnih lip za cerkvijo sv. Antona Padovanskega in tri posamezne lipe neposredno ob cerkvi so pomembni tako z vidika kulturne kot naravne dediščine. V neposredni bližini cerkve je Svetoantonska jama, ki jo je varstvo naravne dediščine proglasilo za naravni spomenik. S ploščadi pred cerkvijo in vhodom v Lipov gaj je izjemen razgled na 14 kilometrov dolgo in tri kilometre široko dobrepoljsko občino, ki jo sestavljajo v obliko trikotnika tri doline: Ponikovska, Dobrepoljska in Struška dolina. Pogled na njih je kot pogled na lepo pletenino obdelanih njiv in travnikov. Med vsemi prelepimi lipami je posebno znana ena najstarejših in najdebelejša lipa, ki so jo mlada dekleta še posebej obiskovala. K tej lipi so šle tiste punce, ki so želele dobiti može. Po ljudskih pripovedovanjih so morala dekleta toliko časa z glavo ob lipo trkati, da je dol padel list. Jeseni, ko je bilo listje zrelo, je še bilo, ampak spomladi in poleti ... Veste, koliko časa je bilo treba trkati, da je kakšen list dol padel? Res je »mater« do moža priti. Veliko kupčij se je sklepalo v eni izmed gostiln v vasi in še več ljudskih izročil, ki jih z veseljem še danes oživljamo s pripovedovanjem. Najboljše od teh delimo in se z vami vračamo v preteklost. Živela je vdova, ki je imela eno hčer. Ta je bila pridna, lepa, ampak revna. Ko je pršel cajt, da bi se omožila, ni bilo nobenega tapravega. Vsakega pa tudi ona ni hotela pogledati. Potlej pa je enkrat njena teta pršla, pa ji je malo »pojamrala«, kako je. »Veš kaj, takole naredi, se sv. Antonu na čast začni moliti. Če boš imela kakšen denar, ga daj vbogajme, pa če boste imeli kakšno kračo, jo tudi daj. Jaz sem tako naredila; sem bila že priletna, pa sem fejst moža dobila, sem z njim kar zadovoljna.« No, in res. Ta punca je začela molit na čast sv. Antonu. Kadar je šla v cerkev, je kakšen denar dala vbogajme, ko so pozimi imeli koline, je dala kračo. Tako je bilo eno leto, dve, kakšnega fanta pa od nikoder. Se je pa enkrat ujezila in šla v cerkev tako med tednom, ko je bila cerkev prazna. Pa se postavi pred kip sv. Antona pa se začne kregati. Pravi: »Ti presneti lump! Ti si navadna baraba! Poglej, koliko cajta že molim tebi na čast! Težko sem dala, pa sem vse glih kakšen sold vbogajme prinesla. Tudi nekaj krač sem ti dala. Pa ne daš nič od sebe. Nikjer ni nobenega, da bi me vzel. Nisi vreden, da tle gor stojiš na tem oltarju! Povem ti, da bi te najraje dol vrgla!« Še se jezi, se tam krega, začne mikastiti tisti kip, potem se ozre in zagleda, da en mladenič tam stoji. Ji je pa nerodno ratalo, malo se je ustrašila. Pa prav tist mladenič: »Kaj pa delate?« 48 ••• Iz društev ••• Pa mu punca razloži, kako je. Pa prav tist mladenič: »Ni se treba nič jeziti.« Ji da zavitek pa pravi: »Tle gor je naslov. Pojdi v mesto, tole ulico poišči, tale zavitek izroči tisti osebi, katere naslov je gor napisan.« Ji tisti izroči, pa kar izgine, nikjer ga ni bilo. Punca gre domov pa materi razloži, kako je bilo, in mati reče: »Kar prec pojdi v mesto.« Drugi dan se odpravi, gre, tam poišče Naš kraj ■ maj 2022 tisto ulico, najde tisto hišo. Je bla velika, kakor ena palača. Pozvoni pa pride ena gospa odpret. Pa pravi punca: »Jaz imam naročeno, da moram tole izročiti ti in ti osebi.« Pravi tista gospa: »Saj to je moj sin! Ampak on je že od rojstva slep. Kar z menoj pojdite.« Pa gresta notri. Jo pelje ke v eno sobo. Tam pa je na enem stolu en čeden fant sedel. Punca gre in mu da tisti zavitek. On tisto odpre pa spregleda! Se mu je pa Od žegnane jame Nad Zdensko vasjo je hrib Reber. Tam je ena globoka jama, ki ji pravijo Žegnana jama. Že par sto let nazaj so ljudje začeli gruntati, zakaj iz tiste jame dostikrat poleti prihaja megla. Če ta megla ni bila tako gosta, se je zbirala v oblake. Ti oblaki so se včasih razpršili, včasih je pa dež iz njih padal. Če je bila ta megla gosta, se je ta megla začela zbirati v goste hudourne oblake. Ko je mežnar zagledal tiste črne oblake, je šel zvonit. Včasih jih je razpodil, dostikrat je pa toča vse potolkla. Potlej so pa dejali ljudje: »V tej jami so sigurno hudobni duhovi. Pojdimo prosit fajmoštra, da bi šli jamo žegnat. Pa se vsi skup zberimo v procesiji do te jame. Med potjo so molili, potlej so še tam malo odmolili pa tiste hudobne duhove odganjali. Ob koncu, ko je bil ta obred končan, je pa vsak v tisto jamo kamen vrgel, ki so ga že prej pripravili. Cele kupe kamna so prinesli zraven jame. In tisti, ki so bolj zraven jame stali, so slišali, kako je kamen na koncu v vodo padel. To so delali leto za letom. Enkrat je prišel pa en bolj mlad fajmošter. Po toliko letih se mu je to pa neumno zdelo. Je rekel: »Ah, saj to so vraže, to ni vse skup nič!« Pa ni hotel žegnat jame. No, vid vrnil. V tisti kuverti je bilo pismo, v njem pa je pisalo, da naj se poroči s tisto punco, ki mu bo prinesla pismo. Potlej se je res ta fant oženil z njo in so bili vsi zadovoljni. Njegovo in njeno mater sta vzela k sebi in so potlej srečno živeli. Ta punca je potlej vedela, da je bil mladenič, ki ji je dal tisti zavitek, sveti Anton. In potlej je vse življenje molila k svetemu Antonu in tudi svoje otroke tako navadila. ■ tisto leto je toča vse potolkla. Ljudje so bili tako jezni, da so prišli v farovž, in če bi ga dobili, če se ne bi skril, bi ga pretepli ali potolkli, tako so bili nanj jezni. Pregovora »Več od zlata in srebra, drevje nam dobrega da« se pri nas dobro zavedamo. Zagotovo lahko to rečemo za trdožive stoletne lipe na severuzahodu Dobrepoljske doline, ki vsako leto znova veselo brstijo, gostijo čebele in nas zaradi omamnega vonja junijskih cvetov vabijo v svojo družbo. Vabljeni na ogled edinstvenega Lipovega gaja, kjer vam bomo v senci pod krošnjami veličastnih stoletnih lip postregli z zdravilnim lipovim čajem in še veliko ljudskimi izročili. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam No, pa je prišel čas, ko smo v društvu začeli svoje dejavnosti V mesecu marcu smo izpeljali sedemdnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Letovanja se je udeležilo 22 naših članov. Vrnili smo se zdravi in dobre volje, saj smo se naužili toplega sonca in morske vode. Marija Tegel Aprila je komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri osrednjeslovenski PZDU organizirala tekmovanje v pikadu. Tekmovanje je potekalo v Grosuplju pod pokroviteljstvom Društva upokojencev Šmarje - Sap. Udeležila so se ga naslednja društva: Loška dolina, Rovte, Šmarje-Sap, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Elektro Ljubljana in Ivančna Gorica. V Dobrepolju imamo petčlansko moško in petčlansko žensko ekipo. Naši tekmovalci so dosegli zavidljive rezultate. Ženska ekipa se je vrnila s pokalom za doseženo drugo mesto. Prvo mesto posamezno je osvojila ga. Vika Buščaj s skupaj doseženimi kar 664 točkami. Moška ekipa je dosegla četrto mesto. Med posamezniki je g. Franci Strah dosegel četrto mesto s 660 točkami. Iskrene čestitke, kar še tako naprej. Kaj se bo dogajalo v prihodnje? V nedeljo, 29. maja, z začetkom ob 13. uri bomo po dveh letih prekinitve zaradi covida povabili 80-letnike in bolne na srečanje. Upam, da se boste našemu vabilu odzvali v čim večjem številu. Veseli bomo vsakega posebej. V soboto, 4. junija, odhajamo na izlet. Izbrali smo Arboretum Volčji Potok, rimsko nekropolo v Šempetru in božjepotno cerkev v Petrovčah. Izlet bomo zaključili Naš kraj ■ maj 2022 ••• Politične stranke; pisma bralcev ••• z dobrim kosilom. Letos bo naše društvo praznovalo 70-letnico ustanovitve. To je velik jubilej in ne bi bilo prav, da ga ne bi proslavili. Na upravnem odboru smo se dogovorili, da se v prostorih društva dobimo v soboto, 11. junija, z začetkom ob 13. uri. Vsi 49 lepo vabljeni. Prosim vas, da se predhodno prijavite pri svojem poverjeniku (tel. štev. so v zgibankah). Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka, 6. junija. Pripravili bomo srečelov, zato vas prosim, da če imate doma kaj takega, kar je primerno za dobitek, to oddate poverje- nikom do petka, 3. junija 2022. Pred nami so trije pomembni dogodki, zato vas ponovno prosim, da se zaradi lažje organizacije pravočasno prijavite poverjenikom iz vasi. Bodite lepo, predvsem pa zdravo, in upam, da se kmalu vidimo. ■ skala kar nekaj društev in skupnosti v tem okraju, hkrati pa pridobila veliko podpornikov in somišljenikov. Ravno ta del mi daje elan in veter v hrbet, da nadaljujem svoje poslanstvo. Cenim vsak vaš glas in se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje. Iskreno se veselim, da bomo skupaj gradili socialno demokracijo in se povezovali tudi v Dobrepolju. Za povezovanje lahko tudi stopite v stik z mano. Zahvala volivcem Srečno, Slovenija, na novi, drugačni poti! ■ Alvina Bajrami Drage Dobrepoljke, dragi Dobrepoljci. Hvala vsem, ki ste se udeležili parlamentarnih volitev in obkrožili 14 ter s tem volili SD in mene kot svojo kandidatko v volilnem okraju Ribnica–Dobrepolje. S svojo ekipo sem med drugimi obi- Bivanje v Zavodu sv. Terezije V reviji Naš kraj me je presenetilo pismo bralcev. Moj namen ni, da bi se vtikala v gospodarstvo Zavoda sv. Terezije, sem pa prebivalka doma. V Zavod sv. Terezije sem prišla pred tremi leti, doma iz žužemberškega revnejšega, a lepega okolja. Starostnega doma nimamo v bližini. V Ljubljani sem na pediatriji delala 35 let, za skupno dobro – za Slovenijo. Nato sem šla domov k bratu na kmetijo, tam sem ostala 30 let. Ko je brat, star 86 let, umrl, sem se vrnila v Ljubljano. Zdaj sem tu, na Vidmu – za- dovoljna! Vsi naši skrbniki so dobri, prijazni, trudijo se po svojih močeh, saj njihovo delo ni lahko. Kar se hrane tiče, je velik problem. Ne morem si predstavljati, kako zmorejo kuharice pripraviti toliko različne hrane: dietne, za onemogle – starostnike. Zato je potrebno več različne hrane, da je večja izbira, saj to je velika družina. Tudi v običajni družini vedno ni dobro za vse. Hvaležna sem vodstvu doma za dobre odnose, pomoč in razumevanje, za ves trud in potrpljenje. Iskrena hvala vsem za osebno nego, terapijo, varovanje ter vsa gospodinjska in gospodarska dela. Vesela sem, ko na sprehodu srečam mlade kolesarje, šolarje nasmejanih obrazov in z iskrenimi pozdravi. Hvala vam, dragi starši, vzgojne ustanove, cerkev in šola za lepo vzgojo vaših otrok. Zato, če boste prišli v zavod, se nikar ne bojte. S hvaležnimi pozdravi vas pozdravljam, varovanka Ivanka Gnidovec 50 ••• Šport ••• Naš kraj ■ maj 2022 V Futsal klubu Dobrepolje vse v znamenju zaključnih dejavnosti sezone ter poletnega tabora Maj je mesec, ko se ponavadi končuje futsal sezona. Po dveh letih, ko sta se sezoni končali kar nekako potihem in v senci epidemioloških ukrepov, bo letos vendarle drugače. Medtem ko je tekmovanje končala še zadnja (mladinska) ekipa, je vse pripravljeno na zaključno prireditev Dan dobrepoljskega futsala, pred vrati pa je tudi že letošnji poletni futsal tabor. Bojan Novak Zaključek tekmovalne sezone U-19 Najprej k zaključku letošnjega državnega prvenstva za mladince (U-19). Veliko število ekip in izbrani dvokrožni sistem tekmovanja sta poskrbela, da je tekmovanje trajalo precej dlje kot v drugih kategorijah. Ekipe so med sezono odigrale kar 23 tekem. Naša ekipa je med sezono doživela veliko sprememb, a kljub temu kazala stalno formo. V ligi so po kakovosti nekoliko odskočile tri ekipe, takoj za njimi pa se je vnel boj za naslednja mesta. In v tem boju je naša ekipa ob koncu osvojila zelo dobro peto mesto v državi. Ekipa je enajstkrat zmagala, devetkrat izgubila, trikrat pa remizirala. Predvsem v zadnjih krogih se ji je še kako poznala poškodba prvega vratarja. Najboljši strelec ekipe je bil Nejc Albreht, ki je dosegel kar 49 zadetkov, torej v povprečju več kot dva na tekmo. S tem številom zadetkov je bil celo drugi najboljši strelec lige. Sicer je ekipa v nasprotnikov gol spravila 138 žog, iz svojega pa jih pobrala 108. Dan dobrepoljskega futsala V soboto, 28. maja, od 15.00 naprej bo veselo v novi športni dvorani. Na prireditvi, kjer ne bo manjkalo druženja, humorja in igranja futsala, se bomo zbrali člani kluba, vadeči in njihovi starši, trenerji, vodstvo kluba, pokrovitelji in povabljeni gostje. Veseli bomo, če se nam pridružite tudi občani, ki se doslej z našim klubom še niste srečali. Več o dogodku si lahko preberete v priloženem vabilu. VABILO NA ZAKLJUČEK FUTSAL SEZONE SOBOTA 28.5.2022 ob 15.00 športna dvorana Dobrepolje TOKRATNA NOVOST BO KRATKA PRIREDITEV V DVORANI, PO NJEJ PA BO MOŽNO ODIGRATI TEKME FUTSALA S STARŠI IN VADEČIMI OTROCI. PRED DVORANO BO NA VOLJO HRANA IN PIJAČA PO KLUBSKIH CENAH. VADEČI OTROCI DOBIJO HOT DOG. PRIPRAVLJAMO TUDI SREČELOV! ••• Šport ••• Naš kraj ■ maj 2022 Grega Tomašič je prejel priznanje za najboljšega strelca lige U-15 zahod Na zadnji članski tekmi sezone so predstavniki Nogometne zveze Slovenije podelili priznanja za posebne dosežke v sezoni. Naš igralec Grega Tomašič je iz rok predsednika komisije za futsal Vlada Močnika prejel priznanje za najboljšega strelca lige U-15 zahod. Grega je na 15 tekmah dosegel kar 27 zadetkov. Poletni futsal tabor Po vzoru preteklih let bomo tudi letos po koncu sezone organizirali poletni futsal 51 tabor. Letos bo ta na sporedu v dneh od 27. junija do 1. julija. Mesto ostaja enako – rekreacijski park Gmajna. Vabimo vse otroke, stare 7–14 let. Zabave in športa ne bo manjkalo! Več informacij o taboru najdete v priloženem letaku. Luka Grm udeleženec selekcioniranja za selekcijo U-17 Slovenska ekipa najboljših fantov do 17 let se je 7. maja zbrala na Vrhniki in nadaljevala skupne priprave. Ponosni smo, da je del ekipe tudi naš futsal dragulj Luka Grm. Ekipa se bo sicer konec junija udeležila močnega mednarodnega turnirja v Poreču. ■ 27.6.-1.7. 2022 Na taboru bo poskrbljeno za hrano in pijačo, vsak dan je predvidenih več treningov in interesnih aktivnosti. Cena za tabor je 120,00 eur, v kolikor se kampa udeleži več udeležencev iz iste družine, ima vsak naslednji družinski član 50% popust. Spodnjo prijavnico prinesite / posredujte do 20.6.2022 na mail: novak.bojan1@siol.net ali osebno v dvorano. V primeru premajhnega števila prijav tabora ne bomo izvedli! ------------------------------------------------------------------------ PRIJAVNICA Spodaj podpisani starš/zakoniti zastopnik prijavljam otroka: ____________________________, letnik rojstva ____________ na poletni tabor 2022. Sodelovanje na taboru je na lastno odgovornost! PODPIS: ______________________ MAIL NASLOV ZA POSREDOVANJE RAČUNA: _______________________________________ 52 ••• Šport ••• Naš kraj ■ maj 2022 22. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje v nedeljo, 5. junija 2022. Start ob 9. uri na Kolodvorski cesti, Grosuplje. nih nagrad – glavna nagrada bo zložljivo električno kolo. Žrebanje bo potekalo na zaključni prireditvi med 14. in 15. uro. Nagrade prejmejo samo prisotni. Posebna priznanja bodo prejeli najstarejši in najmlajši udeleženci in najštevilčnejša skupina. Posebej bomo nagradili najboljše kolesarje in kolesarke vzpona na Korinj. Upoštevali bomo Strava odsek »Mali Korinj Climb«. Več si lahko preberete na spletni strani. Maraton bo potekal v redno odvijajočem se prometu ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov, navodil in opozoril organizatorja. Udeleženci vozijo na lastno odgovornost. Nekateri spusti so strmi, zato je treba hitrost vožnje prilagajati razmeram na cesti. Posebna pozornost je potrebna pri vključevanju na prednostne ceste. Otroci do 15. leta starosti smejo voziti samo v spremstvu odrasle osebe, ekipe šol pa v spremstvu učiteljev ali staršev. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili sebi ali drugim. IZBIRA RAZLIČNIH TRAS: • 91-kilometrska cestna proga: zelo razgiban teren | vzpon na 600 m visok Korinj,namenjena dobro pripravljenim kolesarjem; • 78-kilometrska cestna proga: zelo razgiban teren| brez vzpona na Korinj; • 56-kilometrska cestna proga; • 45-kilometrska cestna proga: proga poteka po asfaltirani cesti od Krke, mimo Luč in se »na šoli« priključi obstoječim progam; • 30-kilometrska MTB-proga: primerna samo za gorska kolesa; • družinski maraton: namenjen družinam in manj pripravljenim kolesarjem | na voljo sta trasi, dolgi 16 in 27 km | del trase je makadamski. V sklopu družinskega maratona bo na postajališču na Malem Mlačevem zagotovljena tudi animacija otrok. Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z maratonom, dodatne pa so na voljo na kdgrosuplje@gmail.com ali na info@visitgrosuplje.si. Vljudno vabljeni! Kolesarsko društvo Grosuplje in Zavod za turizem Grosuplje PRIJAVE IN STARTNINA Elektronska prijava do 2. junija 2022: www.kdgrosuplje.si. Prijave na dan dogodka | 5. junija od 7.30 dalje: startno-ciljni prostor. cestni 45 km, 56 km, 78 km, 91 km MTB 30 km družinski (odrasli) družinski (otroci do 15 let) STARTNINA NA DAN PRIREDITVE 35 € 35 € 15 € 0€ ELEKTRONSKA PRIJAVA 25 € 25 € / / Za skupine desetih ali več udeležencev je startnina 20 EUR. START IN CILJ 9.00 – cestne proge: 91 km, 78 km, 56 km, 45 km; 9.10 – družinski maraton: 27 km; 9.20 – MTB; 9.30 – družinski maraton: 16 km. Udeležencem maratona s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila, potujoče servisne delavnice in druga spremljevalna vozila – preverjali bomo zapestnice. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. Na cilju bo vsak udeleženec ob predložitvi startne številke prejel medaljo in praktično darilo, prejel bo malico in sodeloval v žrebanju praktič- Kolesarsko društvo Grosuplje Naš kraj ■ maj 2022 53 ••• Šport ••• ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN BRUHANJCI organiziramo 19. ŠPORTNI DAN V BRUHANJI VASI, ki bo v nedeljo, 19. junija 2022, z začetkom ob 10. uri. REKREATIVNI TURNIR V NOGOMETU NA TRAVI: igra 6 + 1, prijavnina 40 €, obvezne prijave do petka, 17. junija, do 19.00, ko bo opravljen žreb v RC Gmajna v Bruhanji vasi (število ekip je omejeno na 12, prijava je veljavna samo z vplačano prijavnino na TRR društva). REKREATIVNI TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI: igra 3 : 3, prijavnina 15 € se nakaže na TRR društva, možna prijava na dan prireditve do 12.00 (število ekip je omejeno na 12). Izbrana bosta miss in mister mivke. REKREATIVNI TURNIR DVOJIC V BADMINTONU, prijavnina 10 €, prijava možna na kraju samem do 12.00. Najboljše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s pokali oz. medaljami in praktičnimi nagradami. SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: NORDIJSKA HOJA (9.00) NOGOMETNA TEKMA VETERANOV (15.00) DRUŽABNE IGRE ZA MLADINO, PRSTOMET … Prireditev bo dobila svoj pomen šele z vašo navzočnostjo, pridite in popestrite dan sebi in nam! INFORMACIJE NA TEL. ŠT.: 041 669 227 (ALOJZ KUPLENK) ali 031 536 121 (BOJAN NOVAK – odbojka, badminton). PODATKI ZA NAKAZILO PRIJAVNINE: Športno društvo Dobrepolje, Videm 34, TRR SI56 0204 6008 9621 158, s pripisom Bruhanja vas 2022 (nogomet/odbojka/badminton). PRISRČNO VABLJENI! 54 ••• Zahvale ••• Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … (T. Kuntner) Naš kraj ■ maj 2022 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak in tast FRANC NOVAK z Vidma (14. 8. 1941–30. 4. 2022). Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sočutne misli, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se od njega prišli poslovit v vežico in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala župniku, g. Francu Škulju, za lepo opravljen obred, moškemu zboru za sočutno odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi ge. Erni za vse molitve. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se veselili z njim in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Dober, plemeni človek, ki je živel z nami, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle) ZAHVALA V 97. letu starosti je tiho odšla od nas ljubljena mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA ŠPORAR (5. 10. 1925–13. 4. 2022) iz Male vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in dar za maše. Posebna zahvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred in obiske na domu, Mariji Šuštar za molitev v vežici, pogrebni službi Novak za lepo organizacijo pogreba, pevcem pa za odpete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni Med nami ljubljen bil si iz vsega srca. Ljubljen bodi tudi tam, kjer zdaj je tvoj dom. ZAHVALA ZAHVALA Od nas se je nenadoma, nepričakovano in mnogo prezgodaj poslovil naš ljubljeni in nenadomestljivi mož, oči, brat in boter V 53. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, prijatelj ter izjemni glasbenik FRANC RUS ALEXEY FEDOSEEV (1957–2022) iz Podtabora 12, Struge. (1969–2022) iz Kompolj, Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno sožalje, darovali sveče in se kakor koli spomnili pokojnega. Iskrena hvala gospodu župniku Marinku za spodbudne besede in lepo opravljen obred ter pevcem iz Šentvida pri Stični za obogatitev pogrebne slovesnosti. Prav tako bi se iz srca zahvalili ge. Fani Francelj za molitev v vežici. Posebna zahvala gre gasilcem PGD Žužemberk ter osebju ZD Žužemberk in ZD Novo mesto, ki so nam nesebično in sočutno priskočili na pomoč. Zahvala velja tudi Pogrebnemu zavodu Novak iz Žužemberka za vso organizacijo in pomoč pri pogrebni slovesnosti ter tudi domačim gasilcem PGD Struge za zadnji pozdrav ljubemu in plemenitemu dolgoletnemu gasilcu, kar je naš oči vsa ta leta tudi bil. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi ki je svoj drugi dom našel v Sloveniji, jo z ljubeznijo raziskoval in svoje znanje kot turistični vodič delil s turisti s celega sveta. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sočutja, darove cvetja in sveč, srčno podporo ter odprto dlan. Hvala gospodu župniku za lep in iskren obred, Godbi Dobrepolje, moškemu pevskemu zboru, Andreji za molitev, gasilcem ter pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega v vežico poslovit, ter mnogim tistim, ki ste bili z nami v mislih in molitvi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga iz vežice pospremili z zadnjim aplavzom. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi 55 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ maj 2022 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka in prijatelja ŽAKA KOVAČIČA (19.7.2013–30.4.2022) Zadnja aprilska sobota je mnogim izmed nas strla srce. V strašni nesreči je naš Žak mnogo prezgodaj dobil krila in odšel med angele. Iz srca se najprej zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v tej strašni nesreči. Najprej iz srca hvala PGD Zagorica, ki ste nesebično in neustrašno prvi priskočili na pomoč. Iz srca hvala vsakemu izmed vas, ki ste se na vse pretege trudili povrniti življenje našemu Žaku. Hvala za vztrajnost, pogum in vso moč, ki ste jo dobili, da ste se borili do konca za našega Žaka. Vemo, da ni bilo lahko, bilo je grozljivo, zato res iz srca hvala vsakemu izmed vas. Hvala vsem prisotnim na kraju nesreče, ki ste nama dovolili in dali čas, da sva se lahko v miru poslovila od svojega dragega sina. To nama pomeni ogromno. Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam takoj nesebično priskočili na pomoč in nam vsem bili takoj v oporo. Hvala vsem vaščanom in sosedom za besede tolažbe, sočutje, pomoč in molitev. Posebej pa se zahvaljujemo sosedi Marički Žnidaršič za vse molitve. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem drugim za vsak stisk rok, vsako misel in vsak objem, ki so nam veliko pomenili in nam vlivali moč. Najlepše se zahvaljujemo PGD Zagorica in PGD Videm, ki sta se združili v eno in veličastno pospremili našega Žaka na njegovi zadnji poti. Da se vas je zbralo tako veliko in da ste to opravili tako srčno, vam bomo vedno hvaležni. Hvala vsem učencem in učiteljem OŠ Dobrepolje, še posebej pa Žakovim sošolcem, njihovim staršem in razredničarki Mateji Hočevar. Hvala gospodu ravnatelju Ivanu Grandovcu in Jožetu Grmu za lepo prebrana govora. Hvala gospodu župniku za prihod na kraj nesreče in lepo opravljen pogreb. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za spoštljiv odnos in pomoč pri vsej organizaciji in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvaležni smo res čisto vsakemu izmed vas, ki ste se prišli v tako velikem številu poslovit od našega Žaka. Naš Žak je bil priden, vesel in vedno nasmejan fant. Bil je razigran, včasih malo trmast in sramežljiv, toda srčen in pogumen fant iskrivih oči. Bil je predan gasilec. Gasilske vozle je treniral kar na svoji trenirki. Bil je zagrizen nogometaš in odtisi njegove žoge bodo vedno ostali na naših garažnih vratih. Bil je velik ljubitelj narave, živali in gozda. Rad je imel svoje sošolce in prijatelje in vedno bomo v vsakem izmed njih videli delček njega. Želimo, da ostane v vaših srcih za vedno, zato se ne bojte izgovoriti njegovega imena – ŽAK. To nas ne bo razžalostilo, kvečjemu bomo veseli, da ga skupaj nosimo v srcu. Vsi, ki smo ga imeli radi. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube hčerke, žene, mamice, babice, sestre, tašče in svakinje JOŽICE ŠTUPNIK (10. 10. 1963–29. 4. 2022) iz Zdenske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu Jožetu Zrnecu za vodenje molitve v poslovilni vežici in vsem, ki ste za njo molili. Hvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo petje, pogrebnemu zavodu Novak in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Zavoda sv. Terezije za skrbno nego in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene težke bolezni. Hvala vsem, ki ste ji na kakršen koli način izkazali spoštovanje. Vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala je luč spomina, ostaja v srcu tiha skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice LJUDMILE PETERLIN, Mihcove mame z Vidma (14. 2. 1921–26.4.2022), se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene in zapisane besede sožalja, za sočutje in tolažbo. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in druge darove, vsem, ki ste se potrudili za slovesno slovo, in vsem, ki se je spominjate s hvaležnostjo in delite z nami svoje lepe spomine nanjo. Vsi njeni 56 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ maj 2022 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete JOŽEF KLANČAR z Vidma 29d. Zahvaljujemo se vsem, ki ste v trenutkih slovesa sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali za cerkev in svete maše, prinesli sveče in cvetje ter se od njega poslovili. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, iskrena zahvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ubrano petje, zahvala ge. Angeli za molitev v vežici, zahvala tudi okrepčevalnici Pri Zori za lepo postrežbo, zahvala pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba. lskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi NADE BLATNIK (16. 1. 1925–25. 4. 2022) iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovanje cvetja. Hvala Marku Zakrajšku za organizacijo pogreba, pevcem za sočutno zapete pesmi in Danilu Divjaku za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše tete in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber �������2a 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� Naš kraj ■ maj 2022 57 ••• Oglasi ••• NLB Mobilna poslovalnica Bank&Go – urnik obiskov maja in junija v Videm Dobrepolju Foto: Iztok Lazar, NLB Z mobilno poslovalnico na kolesih pridemo tja, kjer ste vi. Posebej prilagojeno vozilo namreč omogoča izvajanje bančnih storitev na terenu. Kdaj in kje bo v vašem kraju? Kdaj? Ponedeljek, 30. maja ter 13. in 27. junija, od 13.30 do 15.30 ure Četrtek, 26. maja in 9. in 23. junija, od 8.30 do 10.30 Kje? pred Kmetijsko zadrugo Urnik in vse aktualne informacije o mobilni poslovalnici so vam vedno na voljo na https://www.nlb.si/bankgo. Naročnik vsebine je NLB Kaj vam mobilna poslovalnica omogoča? Če želite urediti finančni opravek ali potrebujete finančni nasvet, morda pomoč glede uporabe spletne in mobilne banke ter drugih načinov poslovanja, ki so vam na voljo 24/7, vam je na voljo naš bančni strokovnjak. Za gotovinsko poslovanje pa je na voljo bankomat. V mobilni poslovalnici lahko: • Odprete bančni račun in sklenete bančni paket. • Naročite plačilno kartico (Mastercard, Visa, Karanta). • Oddate vlogo za kredit. (Če vlogo za kredit oddate že prek videoklica, lahko v mobilni poslovalnici le še podpišete pogodbo.) • Sklenete varčevanje ali depozit in se posvetujete tudi o drugih vrstah naložb. • Dobite nasvet o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih. • Opravite brezgotovinsko plačilo z računa na račun. • Na bankomatu dvignete ali položite gotovino in plačate položnice. Ne pozabite, da za uporabo bankomata potrebujete bančno kartico (osebnega računa) ter številko (PIN) Preklopite na znižane mobilne pakete MIO! miniMIO 11,99 € 9 59 € 20 % popusta na mesec midiMIO maksiMIO 16,99 € 22,99 € 13 59 € na mesec A1.si A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M 040 979 788 Ponudba 20 % popusta na mesečno naročnino, za obdobje 12 mesecev, velja za vse nove naročnike paketov MIO. Po izteku 12 mesecev se prične zaračunavati redna cena na paketih. Ponudba velja do 15. 3. 2022. Za pridobitev popusta vezava ni pogoj. Popusti se izključujejo. Popust ni prenosljiv in ga ni možno zamenjati za gotovino. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete MIO veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oziroma Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za pravne osebe in podjetnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev ter Opis paketov MIO, ki so skupaj s cenami ostalih storitev in pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Ameriška ulica 4, SI-1000. 18 39 € na mesec 58 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ maj 2022 VSE ZA SETEV i n v a š V R T nmae setnue m Ve č v r s t s e m e n s k e g a KROMPIRJA in ostalih semen. SUVereno! Slovenci že četrto leto SUV modelom Hyundai pripisujejo najvišjo raven kakovosti. Tako lahko že zdaj suvereno vstopite v novo obdobje mobilnosti s tremi najsodobnejšimi modeli. KONA Electric se ponaša z izjemnim dosegom do 484 km* že z enim samim polnjenjem. TUCSON Plug-in Hybrid ponuja povsem električno vožnjo s pritiskom na gumb, za daljše poti pa poskrbi še učinkovit bencinski motor. BAYON pa je na novo opredelil prostor v svojem segmentu. Vsi so zasnovani tako, da vam omogočajo suveren način premikanja v prihodnost. Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Električna mobilnost je šele začetek. Povprečna poraba goriva: 0,0 – 6,557 l/100 km, emisije CO2: 0,0 – 149 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: https://www.qudal.com/SLOVENIA-653YP18.* Doseg glede na WLPT cikel. Doseg se lahko nekoliko razlikuje glede na razmere na cesti, način vožnje in temperaturo. Odvisen je tudi od vrste pnevmatik, s katerimi je opremljeno vozilo. Avtohiša Zalar d.o.o. Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 040 490 070, prodaja@avtohisa-zalar.si, www.avtohisazalar.si, FB, Instagram, Twitter Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Primož Trubar: Foto: D. Vincek »[...] Bug je dva človeka stvaril, tiga moža inu to ženo, ...« Če želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, si izberite za prvi korak na skupni življenjski poti Trubarjevo domačijo na Rašici. Info na: www.trubarjeva-domacija.si, t: +386 1 781 03 60 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIČ s.p. Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo! Sobota in nedelja zaprto! Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀