Stev. 41. (Poštnd tek. račun,- C. G. con la Posta)
V Trstu, petek 9. oktobra i
izhaja vsak patek opoidnt.
Naalov; Trat-TKaata Catalla Cantro 37 ali pa: Tia lmbriani 9/1II, Izdaja: konsorci] Malega lista
MALI
Leto |||.
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Staaai a
,?fi »totirk.
ijižica ,r .*.&IANA
l
f' tTG
v\UA
Odg. urednik Ivan Prešel
Mali koledar.
Petek, 9. oktobra: Dionizij, Abraham. ■— Sobota, 10.: Frančišek Borgija. — Ne-dolja, 11.: Nikazij, Firmin. — Pondeljek, 12.: Maksimilijan, Seraf in. — Torek, 13.: Edvard, Koloman. — Sreda, 14.: Katist, Domicijan. — Četrtek, 15.: Terezija. — Petek, 16.; Gal, Maksima.
MALE NOVICE
Pozdravi.
S poštnega urada Corrido (Como) dobir li smo dopianiiico od naših vojakov-muzl-kantov, ki se tam mude na vojaških vajah ob švicarski meji. To so fantje letnika 1904., kateri obenem s pozdravi pošiljajo veselo vest, da se kmalu vrnejo v domovino, in sicer Kogovšek Jakob v Zavratec, Filipič' Luka v Spodnjo Idrijo, Slavec Jožef v Bistrico, Vivoda Alojzij v Mavhinje. — Našim zvestim fantom klijemo: dobrodošli!
Iz Modene.
Fantje, ki služijo pni, težki prevozni a.i-Mljeriji v Modeni, pošiljajo pozdravt vsem dragim in sploh čitateljem Malega lista. Milie Alojzi, Skopo. Drašček Ferdinand, Kanal. Mahnič Rudolf, Gorenje Pri Povirju. Rakušček Fran, Kobariia. Prelog Josip, Trnovo. Debenjak J osi j*, Kanal.
Zakaj se je potopil «Veniero».
Vojni p od m o mi k «Veniero» se je potopil ob sicilski obali ob priliki [pomorskih manevrov. Za vzrok nesreče se ni moglo dolgo zvedeti, ker jo vsa poisadka poginila. Sedaj pa sc je doz.na.lo, da je .zadel nanj parnik «Capena», kaiteri je sicer čutil sunek v svoje dno, ni pa domneval, da je stvar tako resna in je vozil naprej ha Angleško. Kapitana so zapnlii, kakor da bi bil to nalašč naredil, oziroma zamolčal.
Velik roparski napad.
Roparji odnesli 350 tisoč dinarjev.
V soboto 3. oktobra sta v Senovcu pri Hajhenburgu (v Jugoslaviji) prevzela rudniški inženir F rame Forges in rudniški uradnik Jernej Peterca 350.000 dinai-Jev za izplačilo delavcev v Raštajnu. Ko sta šla z ednarjem proti Ra Stanju, skopijo naenkrat iz gozda štirje moški z na Petimi samokresi. Dva roparja stopiti*, k inženirju, dva pa k Peterci. Odvzeli so jima ves denar in nato pobegnili. Petei-ca je spoznal enega napadalcev, ki je Pabijan Gršiič, rojen leta 1892. v Zlata-
na Hrvaškem, bivši preddelavec pri Premogokopu, zadnje čase pa je bil nastavljen kot miner v nekem kamnolomu v Rajhenburgu- Takoj po izvršenem rr> Pu so z delavci preiskali ves gozd, a roparji niso našli, pač' pa je bilo po tleh iztresenega precej drobiža, ki se ga rt. Par jem ni izplačalo nositi seboj. Vse varnostne oblasti pridno zasledujejo roparje.
Ciganski Auf biks!
V pondeljek .se jo ciganska družba, ki ®ačasno biva v Gorici za Gradiom, sprla *astran prodaje enega konja. Štefan, 'lan k o, Miloš, Užan, vsi po priimku Ko-^ajn ter Bogdan Toško ntn vse ciganko so Se začele pretepati z bičevniki in palica-^i. tako da jo prišlo do prave bitke. Dva z revolverji oborožena policaja sta šele
dolgem času naredila mir. Par ciganov jc bilo po tleh zgrajenih. Vse ranjen-So so prepeljali v bolnico, neka,terc kasneje v zapore.
Proti divjaškim plesom.
Iz Londona poročajo, da jo priredili angleški kralj na gradu Balmoiralu nedav-110 tega plesno veselico, na kateri so ple-8a-li samo valčke. To smatrajo kot negoval j nosit kralja z modernimi plesi.
Kolarič in njegova družba pred sodnijo
Dne 2. oktobra se je začela v Poli porotna obravnava proti zloglasnemu Kolariču in njegovim pajdašem. Oblasti so se upravičeno bale, da ne bi Kolariču ob tej priložnosti kaki še neznani prijatelji priskočili na pomoč ter ga speljali na svobodni zrak podobno kakor je nekoč Oblo-ški Tonček rešil Tomaža Velikonja s trga v Kamniku. Da se ne bi kaj takega zgodilo, prišlo je v Polo še 150 orožnikov in poseben oklopni avtomobil, s katerim so Kolariča prepeljali iz zaporov na sodnijo. S Kolaričem je bilo pripeljanih še 20 drugih obtožencev. Družba je bila pa nekoč večja, ker eden je med tem šel pred božjo sodbo, devet pa se jih skriva in jih še niso prijeli.
V porotni dvorani so deli Kolariča v posebno gajbo samega, druge obtožence pa v drugo skupno kletko. Pristop v dvo. rano, kjer se razprave vrše, je sicer po zakonu vsakomur prost, a pri vhodu o-rožniki vsakega preiščejo, ako nima morda orožja seboj. Pri razpravi je navzočih tudi cel bataljon advokatov, med njimi najimenitnejši tržaški zagovorniki. Kolariča zagovarja Matosel-Loriani. On si ne domišlja, da bi mogel dokazati nedolžnost svojega varovanca, ker je hudodelstev in dokazov cel register, zahteva pa, naj se preišče, če je bandit zdrave pameti.
Obtožnica predvsem ugotavlja, da so banditi imeli med seboj organizacijo kakor nekoč rokovnjači. Kolarič je bil poglavar. Včasih so se tudi sešli na sejo in se posvetovali, kam bi se šlo krast in kdo naj bi tatvino izpeljal. Nato je prešla preiskava na posamezna dejanja.
Ivan Kolarič (Collarig) je še mlad fant. Ima 25 let Ko je pred 10 leti izbruhnila vojna med Avstrijo in Italijo, je moral z materjo in sestro zapustiti Polo, svoje rojstno mesto in kakor na stotine drugih beguncev iskati slabega zaklona v Avstriji. Prišel je 15 leten fant v taborišče Wagna. Taka taborišča so bila kotišča vsakovrstnega gorja in tudi nravnostnega propadanja. Glad in pomanjkanje je gnalo mnoge v tatvino. Mladi Janezek je pokazal v teh rečeh že takrat posebno spretnost in postal kmalu poglavar porednih dečakov. Kazni, ki so ga tu in tam doletele, ga niso spreobrnile. Srce brez dobre verske vzgoje mu je vedno bolj zakmilo in začel je sovražiti ljudi. Ko je 18. leta zopet prišel v Polo, se ni mogel več privaditi poštenega dela. Vse svoje talente je uporabljal za napredek v zločinstvu in tako dosegel žalostno slavo neukrotljivega razbojnika. Njegovih hudodelstev se je nabralo toliko, da bi ga lahko po zakonu obsodili 7 krat na dosmrtno ječo.
Radič minister.
Jugoslovansko časopisje so peča z domnevo, da postane Štefan Radič minister in sdcen prvi za Pašičem.
Kaj delajo podgane.
Škodo, ki jo napravijo, podgane v-ko leto na Angleškem, ceni urad,na statistika na 70 milijonov funtov, to je 10 milijard Kr! To je dvakrat toliko, kolikor plača Anglija vsako leto Ameriki na vojnih dolgovih.
Velik som.
Ribiška ladja «Billwarder» je ujela pri Islandiji morskega soma, kakršnega doslej še niso, ujeli, te vrste. Dolg je bil nad osem metrov, tehtal je 5000 kg, samo jetra 750 kg. Ta vrsta živi večinoma od morskih pajkov.
Amerikanske novice.
Kako j'C' bilo v Združenih državah leta 1904. in kako 1924., torej v razdobju 20 let. Lani so plačali delavskih plač' 4 krat toliko kakor takrat. Takrat je bilo vlože-nriih v banke 7000 milijonov dolarjev, lani pa 37.000 milijonov dolarjev. Desetkrat toliko petroleja so porabili lajni. Takrat so izdelali 37.000 avtomobilov, lani 2 in pol milijona.
V nebesa je hotel leteti.
Neki Lazar; Methis, glavar nazarejske verske občine v Arpadu na Mažarskem je veljal pri svojih pristaših za svetnika in preroka. Tako se mu je zblodilo, da se mu jc Odrešenik prikazal in mu naznanil, naj so pripravi, kajti,pn da ga bo v kratkem vzel v nebesa, da poplača njegovo pravičnost. Na določeni dan sie je prerok oblekel v čmo, se poslovil od svojih zvestih, zlezel po lestvici na neko hišo in hotel pokazati, kako se bo vzdignil v nebesa kot lahek oblaček. Navezal si je dve kreJjuti, zloženi ifc gosjega perja, da bi z njimi letel kot ptica. Poleg njegovih krivov cinikov so je zbrala tudi silna množica radovednežev atn čakala čudeža. Naenkrat je «prerok» zavpil: «2e prihaja pome!« razkrili! roke — in obležal na tleh z razbitimi kostmi.
Smrtna kosa.
Umrl je v tržaški bolnišnici č. g. Viktor Vaselli, zadnji časi kapela,n v Lokvi. Naj v mini počiva!
To bi veljalo.
Neki zdravnik na Dunaju trdi, da se bo dalo uvestiii cepljenje proti revmatizmu, podobno kakor je vpeljano proti ku žicam. On je baje cepil že GOO ljudi.
Naše korijere.
Z oktobrom velja taile red!: Iz Goi-ice v Miren, Bilje, v Renče ob 7.45, v Vrtojbo, Bilje., Miren ob 12.15 in ob 18.30, v Sovodnje, Doberdob, Tržič »m Turjak ob 12.30, v Miren, v Komen ob 15.15. Ob nedeljah ostane le vožnja ob 12.15 in 18.30.
Boljševiška šola.
Boljševiki se trudijo v prvi vrsti zatreti vsako vero in sled vero v Boga. Ker je pa verski Čut človeku naraven, je njihov trud zaman, zato so prisiljeni, nadomeščati vero v Boga z vero v Lenina. Neki Rus popisuje ta novi katekizem, kakor se vbija malčkom v o-troških vrtcih. Otroci v starosti 2-7 let vstanejo, se umijejo in v,sedejo k mizi, da dobijo zajutrek. Učiteljica, «rdeča mati», mlado dekle pričenja vedno z istimi besedami:
«Deca, prosimo kruha pri Bogu !»
Malčki ponavljajo naučene besede: «Božonjka (ljubi Bog), daj nam kruha!«
Molk. Nato modruje učiteljica : «Torej vidite, otroci, Bog ne da nič kruha. To pa je vsled tega, ker Boga sploh ni. Prosimo raje 'sodruga Lenina.»
Medlo doni drug naučeni stavek : «So^ drug Lenin, daj nam kruha !»
Učiteljica zvoni. Duri se odprejo, služkinje prinesejo mleko in narezan kruh. «Vidite, otroci, sodrug Lenin vam je dal kruha. On ima vse.»
To je zelo preprosto, kaj? Toda tu je metoda. Krupska, Leninova vdova in minister šolstva priporočata to vsakdanje ponavljanje, ker postane dotični stavek prepričanje, podzavedna resnica. In to se ponavlja dnevno.
d—1
yVUH£C JAKEC
jmurp. Pleši, pleši, črni kos,
mlllLUi dokler ne postanoš bos.
II vrna Tudi bos la pleši, pleši,
JHRLUi narod naj se s tem odreši.
Za počeščenje kralja.
Volčanski župan Vencelj Hvala je zbral 100 lir za «Furlanski pomorski ho-spic» o prilikiii 25 letnice kralja. Ponikovski župan je dal 5 lir.
Kralj tatov.
Kralja tatov so imenovali v Neapolu Gl letnega Agrippina Cordilla. Imel je na vesti čez 2C00 tatviim in je užival med ohčinstvom nekak junaški sloves. Pri zadnji tatvini je pa v nekem mlinu padel v mlakužo in je utonil, za «kralja» jako neslavna smrt.
BELEZ-KE.
Kaj bomo pisali ? Tako so študirala «Novice», ko so bile zaplenjene. Pa so jo jo pogruntali: Udarimo po Maiem listu! To bodo vendar pustili tiskati. In so- udarile kar s kolom. Res niso bile potem zaplenjene ...
Nemci in mi. «Novice» so hotele pokazati, da so Nemci boilj pametni, kakor Slovenci. Ta dokaz se je «Novicam» vsaj za njihova stranko precej posrečil. Pred tujcem-Nemcem so čez svoje slovenske brate lagala, in zvito namigavali, češ da so malolistarji od fašistov podkupljeni. Nemec se je zgražal nad toiliko pokvarjenostjo. Ako bi pa vedel, kako novicar-ji nalašč blatijo slovensko stranko, bi bil svoj «pfuj» kar njim pustil na mizi. Brez dvoma je podan dokaz, da je tirolski liberalec boljši od tržaškega.
Delajo, delajo. Tako «Novice» pohvalij« tirolske Nemce. Reči hočejo, da se pri Slovencih premalo dela. Pa se bo že delalo tudi pri nas, ko se enkrat otresemo jerobstva klike, katera tako rada dremlje, dremlje, dremlje.
Komunistov ne poznajo Tirolci,. Da jih v Trstu in sploh v Julijski Kraji ni i poznamo, to jo v precejšnji mori zasluga liberalne stranke, katera ni znala a,n n« hotela kaj uspešnega storiti za delavstvo. In da bomo komuniste še bolj «poznali», zato mora bsltati s(taroliberalni patent nedotaknjen v imenu milega naroda. To je viišek novičarske modrosti.
Delo za narod. Mi smo v posebnem članku popisali, kako delajo vodje tržaškega društva «Edinost« za verski razkol, kako nagovarjajo ljudi za pravoslavje. Končno smo javno prosili dr. j a VVilfana kot načelnika liberalne stranke, naj za boižjo, voljo preneha stranka z verskim razkolom. Namesto odgovora veste kaj so storili liberalci ? Poslali su v susaški «Novi last« od 22. septembra dolg članek, v katerem pišejo, da je Mali list denunciral oblastvom wilfanovce, da delajo antidržavno propagando! Grdi lažnivci! Mi, jih nismo vprašali ne po državni ne po protidržavni propagandi, ampak smo jih prijeli le zastran verskega in cerkvenega razkola!
Slovensko sirotiSfe v Gorici
I
: \r~
Naše sirote.
Edini slovenski zavod, ki sprejema ii» vzgaja na.§a sirote, je Slovensko sirotišC« v Gorici, v ulici Ponte Isonzo. Dalckovi-
stvo s stavbami, po neki plemiški dru žilni. Sirotišče ima danes trinadstropno liišo in prelepo posestvo. Zavod vodijo domače sestre, na čelu zavoda pa je
Y ^	*-----------------  |
dni možje so davno pred vojno zamislili |neutrudljiva, dr. Andrej Pavlica, profesor tak zavod. Usmiljena srca ,so zbirala |,svetega pisma. Priporočamo zavod vsen. krajcar za krajcarjem, da so kupili p o so- radodarnim srcem.
Kako je s politiko
Francoske težave.
Poročali smo prod časom, da se' pojde francoski finančni minisiter v Ameriko pogajat za odplačilo dolgov. Res je bil tam in so dalj časa prerekal z Ameri-kanci. Ponudil je približno* polovico, A-merikanci pa so zavračali, češ Francija, ki trosi denar za vojno v Maroku, ne sme istočasno prositi za odpuščanje starih vojnih dolgov. Caillaux pa je trdo držal in govoril: če nočete tako, pa ne bo nič. Spoznali so, da se ne morejo zediniti .in Francozi so se začeli odpravljati domov. Da se ne bi grdo videlo, so sklenili navidezen «začasen dogovor«. Po* tem dogovoru bi plačala Francija letno 40 milijonov dolarjev. Caillaux je rekel, da lx> to ret' predložil svoji vladi, ker Ram da se ne upa toliko obljubiti. Nato so se uljudno poslovili in Francozii so se odpeljali domov držeč «figo v žepu«.
Italija upa, da bodo ž njo Ameiikanci bolj popustljivo ravnali, ker ona manj troši za vojaštvo. Bomo videli.
Čičerin roma.
Najznamenitejši dogodek zadnjega tedna je bil obisk ruskega komisarja za vnanjo reči Čičerina v Varšavi in v Ber linu. Cičerin je poleg češkega Bonoša edini dolgotrajni vnanji minister v Evropi On je izobražen diplomat stare carske šole, zna več' evropskih jezilkov ter ima zelo spreten nastop. On je ruski sovjetski republiki pridobil velik ugled v svetu.
Poljska in. ruska republika sta v starem sovraštvu. Še po končani svetovni vojni sta se krvavo lasali in boiljševiki so že stali pred Varšavo. Sedaj se pa kar naenkrat znajde Čičerin v Varšavi kot gost poljske republiko. Zakaj? Razlog je angleško-ruski spor. Ker je Anglež prav po otročje zaverovan v Nemce, razume se, da je sovražen Poljakom. Rus pa tudi rabi zaveznikov za borbo proti Angliji. Zato je Poljakom prijazno roko podal lin pokazal, da svet ne more računati na večno sovraštvo med naj večjima slovanskima državama. Rusiji že tako ni treba poljskih dežel; če so torej tudi na poljski strani poleže vroča kri, bo mirna soseščina prav lahko mogoča. Potem so tudi odpro meje za trgovino in poljska velika industrija bi zelo rada prodajala svoje izdelke Rusom in kupovala od njih surovine. Dovolj razlogov, da se pobotajo.
Se v Nemčijo.
Tudi v Berlin je Čičerin a zanesla pot. Sel je pregovarjat Nemca, naj se nc za-
nose preveč na angleške obljubo. Zdaj se Anglež Nemcu laska, da bi lažje udaril po Rusih, toda potem mu bo takoj spet pristrigel peroti. Bolje bo, da Nemec potegne z Rosijo, ker ona mu bo dala prosto roko na zapadu in vsa zapadna morska pota in mu pomagala oklestiti Angleže.
Tako si skuša ruska diplomacija zagotoviti! poljsko in nemško prijateljstvo, da bi imela varen hrbet, kadar bo delala na Vzhodu težke račune z Anglijo.
Čičerinovi obiski so vesel znak, da sc Rusija vedno bolj uveljavlja na odru svetovne politike. Sprava s Poljaki je pa tudi dober znak za bodoče razmerje vseh slovanskih narodov do njihove na ravno zaščitnice Rusije.
Italija.
Za letošnjo jesen obetajo fašisti velike reforme vladnega sistema. Vse občine, ki nimajo več kakor 5000 prebivalcev, bodo izgubile volilno pravico ter jim bo vlada župane nastavljala. Rim pa dobi po sebnega «gubernatorja». Prefekti bodo zanaprej imeli' večjo moč', deželni zbori pa manjšo* kakor doslej. Edina priznana delavska zveza bo fašistovska, druge nič Ministrski predsednik bo imel še večjo moč nego doslej in bo njegova ustavna odgovornost proti, državnemu zboru omejena. Dalje sc govori, da bo vlada zasegla premoženje tistih politikov, kateri so šli na varno iz države, ter jim bo vzela državljanske pravice.
Turinskii list «La Stampa«, glasilo Gio littijevih liberalcev je o priliki vojaških manevrov pisal, da so vojaki! škodo delali. Vlada je list brž ustavila in že ne iz haja več, državni pravnik pa je vložil obtožbo proti uredniku, češ da jo žalil državno vojsko.
V dunajskem državnem zboru je nem ški socialist Ellcnbogen nekaj rekel čez Italijo in Mussolinija. Kaj je rekel, tega laški listi ne ponavljajo, poročajo pa da je zastopnik Italijo ostro protestiral pri dunajski vladi, ker je Ellenbogen žalili čast Italije. Laški listi zelo jezno pišejo črez predrznega socialista. Dunajska vla da se je sicer uradno opravičila, a zdi se da bo Italija zahtevala še kakšno slove sno zadoščenje.
V Firencah se je zgodil zopet političen uboj. Fašistovski veljak, vitez Luporini je bil ubit z revolverjem na stopnicah tujega stanovanja, ko je šel strahovat ne
je drugi framason Benciolini. Nastal je po mestu hrup. Benciolinija so končali kar na cesti. Ubit je bil v rabuki tudi advokat Gustav Consolo, hud nasprotnik
fašizma. Pisarne raznih framasonov so bile napadene in razmetane. Pogreb ubir toga fašista so naredili z vsemi mogočimi slovesnostmi.
Naše načelno stališče glede slo9e
Prava in prisrčna’ sloga je že po svoji naravi mogoča le med ljudmi istega mišljenja. Da pa na Primorskem nismo vsi istega mišljenja, to je razumnim ljudem tudi že jasno. Jasno je pa tudi, da se nasprotnikom ne more vbiti v glavo drugo prepričanje s polenom. Tudi to je gotovo, da se ideje no dajo zatreti z zunanjo silo, ampak le z močjo duha. Sloga po starem načinu, ki je valjal pred 50 leti, je danes nemogoča, ker no moremo zgodovinskega razvoja kar enostavno poriniti nazaj. Kdor to zahteva, n© misli pošteno in odkritosrčno. Iskati moramo podlage za potrebno slogo v sedanjih razmerah, kakor so se tekom desetletij razvile, bodisi z našim (sodelovanjem, bodisi tu>d[i proti naši volji.
Dejstvo je, da zadnjih 50 let slovenske zgodovine obsega velik preobrat v vsem našem narodnem življenju. O razširjenju svobodomiselstva na eni strani in o poživitvi katoliške zavesiti na drugi strani, smo že pisali. Ozreti se moramo še na socialni in gospodarski razvoj.
Gospodarski liberalizem.
To je bila ideja, ki se je v knjigah razvila in razpasla že v 18. stoletju pred Veliko francosko revolucijo. Revolucija, katera je izbruhnila 1. 1789. je razbila najprej na Francoskem stare socialno-gospodarske ustanove in običaje ter tudi v praksi naredila prosto pot liberalnim načelom. Iz Francije širilo se je novo gibanje v naslednjih desetletjih na vse strani po Evropi. V Nemčiji in Avstriji je liberalna revolucija s silo udarila na dan šele 1. 1848. V naslednjem četrtletju je bila v Avstriji doba liberalne zakonodaje in širjenja liberalnih idej med širše kroge inteligence in ljudstva. Na ta način smo tudi Slovani prišli pod; vpliv liberalizma.
Kaj uči liberalizem.
Osnovna misel gospodarskega (enako kakor tudi verskega in kulturnega) liberalizma je popolna svoboda posamezne osebe, katera ne sirne biti vezana na nobene vezi ne socialnega, ne gospodarskega, ne moraličnega značaja. Ker se posameznik po latinsko ■zove «individuum», zato se liberalni nauk tudi naziva «indi-vidualizem«.
V času, ko je liberalni nauk jel razgrajati po glavah učenjakov, je bila gospodarska svoboda posameznika močno o-mejena in vezana. Kmet ni bili gospodar zemlje, ni je mogel ne prodati, ne zamenjati, ne zapiti brez privoljenja fevdnega gospoda. Rokodelec ni mogel začeti «na svojo roko« brez dovoljenja svoje strokovne zadruge (ceha). V vojaškem in u radniškem stanu je težko kaj napredoval, kdor ni imel plemiškega naslova. Še največ' prostosti je bilo v trgovskem stanu
Stara socialno-gospodarska uredba iz srednjega veka jo bila res potrebna te ali one času primerne preosnove. Toda njena temeljna črta — kolektivizem, organizacija — je bila v bistvu dobra, ker odgovarja potrebam človeško narave.
Zakaj je liberalizem napačen.
Revolucija leta' 178!). in 1848. jo pod vplivom liberalizma razbila marsikaj starega, ker je bviflo potrebno predelave Toda ni sc ustavila na meji dobrega in slabega. Šla je daleč preko mere. Hotela je uničiti sploh ves družabni kolektivizem, vso meddružabno organizacijo. Edina organizacija naj bi bila država. Ne več' družinske oblasti, ne ,več občinske avtonomije, nič deželnih zborov, nič stro kovnih društev, ampak samo država-žan-dar in civilist štev. toliko in toliko. To, je ideal ll>eralizma in zato je liberalizem napačen. On se protivi sami naravi, katera je človeku dala čut in voljo za v,sa-
Odpor.
Na Francoskem je že pred sto leti v knjigah začela kali poganjali misel socializma. Kaj kmalu se je namreč' pokazalo v praksi, da liberalna popolna svoboda koristi le preveč bogatim in predrznim, da pa revež in siiiromak s tisto svobodo no more do svojiih pravic. V vsem javnem gospodarstvu je zavladal fabri-kant in bankir, v politiki pa advokat. Kmet in delavec sta ostala v marsikaterem pogledu še na slabšem, kakor sta bila poprej. Vse to so videli možje, katerim je billa pri srcu ne samo državna glorija, ampak tudi usoda ubogega civilista. In tako je prišlo do socializma. Leta 1848. je izšel program modernega brezverskega socializma, Marxov manifest in nekaj pozneje (1867.) njegov «Kapital», kateri še danes velja brezbožnim socialistom kot evangelij nove dobe.
Napaka socializma.
Ristvena trditev brezbožnega socializma je, da taji vso samostojnost človeške osebnosti, ter posameznika usužnjuje zamišljeni socialistični državi Vse je družba, oseba nič.
Daši] je izhodna trditev socializma premočrtno nasprotna liberalnemu individualizmu, v praksi prideta oba do istega učinka. Liberalizem usužmjdl človeka vo-jasko-uradniški državi, socializem ga u-sužnji boljševiški sovjetsko-vojaški državi. Ta resnična skušnja je najboljši dokaz, da skrajne trditve in pretirane ideje niso zdrave in ne morejo služiti kot traj-. na podlaga za primerno uredbo človeške družbe.
Srednja pot.
Srednjo pot med liberalizmom in socializmom so zamislili že v preteklem stoletju plemeniti možje krščanskih nazorov pri raznih narodih. Prvo sled vidimo na Angleškem. Globoki misleci te smeri so bili tudi na Francoskem, v Nemčiji >n Avstriji. Ivrščansko-socialno gibanje s0 tedaj ni začelo na Kranjskem (dasdi l>i bili s pravico na to ponosni, samo če bi bilo res), prišlo pa je tekom časa tudi k Slovencem. Najodličnejši mislec, pisatelj, govornik in neutrudljiv delavec te nove smeri je bil slavni dr. Janez Evangelist Krek, mož, kateremu ni mogoče očitati kranjske ozkosrčnosti.
❖
Razvoj zgodovine je prinesel seboj li" beralizem in socializem, prinesel je tudi, krščanski socializem. Zato se zaman upirajo primorski liberalci da bi novim idejam pot zaprli. So se sicer zarotili, da bodo to izpeljali, toda narodu s tom nikakor ni posluženo. Zato tudi vpitje o slogi' ni odkritosrčno.
Mali list v vsako hišo, ▼ vsako slovensko družino!
Zikizilrivniški ambulatorii
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12„ ure in od 15. do 19 ure
Ljudske cene.
kega framasona Bandinellija Ustrelil gakovrstno združevanje.
Glasom odredb ministrstva javne prosvete iz let 1923. in 1924. se mora vršiti pouk v verstvu na vseh ljudskih šolah v materinem jeziku-(Glej „Scuola di Confine" februar 1924.) Učne šolske knjige prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Carduci 2
Kal nam z dežela pišejo
UBELJSKO.
Birmovanje pred 101 letom. — V 38
štev. Malega lista je neki Ubeljcem neznan prijatelj poročal o letošnji birmi ne Ubeljskem dne 31. avgusta. Omenil je tudi ljudsko govorico, da je bila zadnja birma na Ubeljskem pred kakimi sto leti, ko so birmali tudi otročiče, celo take v povojih. Dovoljujem si v izpolnitev Priobčiti na podlagi listine v župnem arhivu v Ilrenovicah to-le poročilo: Zadnje birmovanje na Ubeljskem je bilo 1. 1824., torej pred 101. letom, in so res bir-niali poleg otrok v navadni starosti tudi prav majhne otročiče. Kuracija Ubeljsko Je spadala takrat s hrenoviško župnijo in postojnsko dekanijo vred pod tržaško škofijo do 29. junija 1831. Zakrament sv. birme jo prejelo 1. 1824. na Ubeljskem skupno 149 otrok: 77 dečkov in 72 deklic, v»i iz ubeljske duhovni j e. (Letos pa iz duhovni j e samo.29.) Od teh birmancev je bil eden sitar 18, dva 17, eden 15 let; 61, jili je bilo v starosti 14 do 6 let, 65 v starosti od 6 do 1 leta, 16 v starosti manj kot eno leto, od teh šest v dobi od 3 do 1 meseca. (Pri treh pa starost ni označena).
Kajne, za današnje čase zanimivo in čudno ! A v davnih časih je bila navada, da so takoj po sv. krstu delili tudi sv. birmo. Pozneje jei cerkev sicer delala na tu, naj ste ne pripustijo k sv. birmi otroci Pred 7. letom starosti — kar je danes u-kazano —, vendar so so v tržaški škofiji še do preteklega stoletja držali, stare navade, kakor kaže navedeni slučaj in tudi zapisnik birmancev ubeljške duhovnije, ki so prejeli srv. birmo v Senožečah 1. 1802. — Kot zanimivost iz prejšnjih časov naj dodam še to: L. 1802. dne 8. septembra je prejela zakrament sv. birme v Vremah Katarina, žena Matevža Prem-ru> župana na Ubeljskem, že 8. maja 1776. poročena. — Ubeljski karat.
BRKINOV.
Po Brkinih straši že dalj časa volčja zverina. Opazili so volka na Tatrah, potem je zaklatil v Čičarijo in hodil po skadanski gori. Ravno te dni pa smo slišali, da je raztrgal dve ovci v Rožicah. V celi matarski občini je zaklal že 20 ovac Lovci so ga v velikem številu lovili, pa je Vedno bolj predrzen. Nekoč ni bilo te zverine v teh krajih; zdaj pa vidimo, da tudi v ti reči gremo vedno bolj nazaj.
Letina je bila zelo slaba Žita malo, krompir je bil deloma uničen od gnilobe, deloma od črva. Fižola pičlo. Sadja le v nekaterih vaseh nekoliko, drugod nič. Edino sena je bila dobra mera. Bojimo si da bo šlo trdo to zimo.
V	Hrušici so dobili novega dekana in Župnika v osebi g. Alojzija Kraševca, na-&ega brkinskega rojaka. Pri svojem pri hodu dne 1. oktobra je bil zelo slovesno sPrejet; Hrušičani so mu postavili tri slavoloke. Pozdravil ga je upravitelj g. Hubert Leiler kot prvega hrušiškega deka-ha, podgrajski župan g. Grlj, zastopnica "tar. družbe, podžupan Ivan Mezgec v i-*henu domače vasi,. Sprejema se je udeležilo veliko župljanov. Želimo novemu g. dekanu dolgotrajno bivanje in uspešno delovanjo sredi naših Brkinov.
Dne 26. oktobra bo, kakor čujemo, ve liko romanje mož in fantov k Materi božji v Vreme. Zbrali se bodo- Notranjci in Brkini, sami moški. To bo kaj novega za naše kraje.
HARIJE pri Bistrici.
V soboto dne 3. 10. smo pokopali eno najboljših deklet, komaj 19 ,leit staro Frančiško Boštjančič iz Harij št. 56. Pri dna, ponižna, pobožna, je trpela vdano v božjo voljo svojo težko bolezen. Naša dekleta so ji napravilo krasen pogreb. Stregle so ji, jo obiskovale zgolj iz ljubezni do tov auiiš ic c-pr i jat el j ic c vse dni njeno bolezni. Na mrtvaškem odru je ležala kot najlepša cvetka sama med cveticami. Dekleta so jo lepo spremile in ji milo zapele pesmi žalostinke, da nobeno oko in ostalo suho. Slučaj je hotel, da jo bila rojena 3. oktobra in po 19 letih ravno na isti dan pokopana. G. duhovnik I-van Baloh je imel ob odprtem grobu ganljiv nagovor, v katerem je postavil raaij-ko za zgled mladini-
PLISKOVICA.
V naši vasi je društvo, katero je včlanjena pri «Prosvetni Zvezi» v Gorici. Društvo ima namen, da iztrebi iz mladine tisto neomikanost, katera napravi večkrat občini sramoto. Je tudi nasprotno plesu. In res so se nekateri člani dosedaj resno ogibali plesa ter se udeleževali kulturnih prireditev. Ko pa je bil v nedeljo 6. avgusta ples v gostilni pri Žerjalu, so se vsi zatekli tja, tudi tisti, ki so se «odpovodali» plesu. Celo nekterii odborniki in pevci in pevke, ki so ušli od pevske vaje, so bili tam. Bes sramotno je, da se kaj takega zgodi. Zakaj ne bi raje bili redno pri pevskih vajah in potem šli v društvene prostore čitat časopise in knjige? Upam, da se bo to popravilo, da mi ne bo treba vdrugič kaj takega poročati.	Opazovalec. SALE2.
Gospod urednik ! Dovolite mi kot či-tatelju Vašega cenj. lista par vrstic. Sedaj prav za prav vemo, kedo dela po časopisih tolike zdražbe v naši občini. Dopisni urad za cajtenge vseh farb se torej nahaja pri krojaškem mojstru v Zgoniku, kakor izvemo iz zadnjih «Novic». Ta mož jo bil vnet agitator «Vrtnarske zadruge«. Ko smo pa mi plačevali po 72 lir, se je mož čez noč potuhnil in pisal v «Mali list« precej široke članke proti zadrugi in našemu predsedniku g. Ukmarju. Slišimo celo praviti, da je v Vilfanovih bukvah zapisan kot «klerikalce«. Mož se je tudi žo parkrat pohvalil, daje v časopisih napadal župana in starešine.
Za danes dovolj. Če pa bo potrebno, bomo nadaljevali. Svarimo Mali list pred tem dopisnikom.
ZAJELŠE V BRKINIH.
Naša vas ni sicer močno oddaljena od Bistrice, toda pota imamo tako slaba, da le s težavo vozimo po njih. Posebno, ko se pride na tomenjska tla, je pot strašno zanemarjena, ker se nobeden ne pobriga zanjo. Res prav bi bilo, če bi se začela graditi nova cesta, ki ne bi bila odvisna od dobre volje posameznih «komu-nov«.
Naše narodne pesmi.
d’ ali
Moj oče so m
CL to	-	tv
/na-žu,-
Mm
D -xunb'
MATENJA VAS.
V	naši vasi je društveno gibanje ne kam potihnilo. Že dolgo nismo imeli kakšne igrei Prav željno čakamo, da bi se Marijina družba kaj oglasila s kakšno lepo predstavo. Pogum dekleta in kar začnite, vam bomo hvaležni.
ERZELJ pri Vipavi.
Ni človeka, da bi mogel vsem vstreči. Tako se je tudi z Erzelja oglasil v Malem listu «popotnik» ter pozabavljal če*, novo cesto. To je res, da cesta ni še v pravem stanu, ali upoštevati moramo da je dolga 3 km in so vzdržuje na stro ške 48 kmetov, lim kako je s kmetom v sedanjih časih, je tudi vsakemu znano. Pripomniti pa moramo, da bi isto cesto, le še bolje narejeno, lahko imeli že za ča sa vojne na vladne stroške, pa so neka teri to preprečili). Dozdeva se nam, da ravno tisti grešniki čutijo sedaj potrebo zabavljati čez to, kar si je vas sama z velikimi žrtvami pripravila.
TOMAJ.
Pri nas nameravajo ustanoviti žganje-kuharsko zadrugo. Preteklo nedeljo so i-meli sestanek nekateri boljši posestniki. To nedelji 4 t. m. so sklicali shod. Go varila sta g. Vran, kot predsednik pn. pravljalnega odbora ter inž. Podgornik. Prišel je tudi g. učitelj Klavžar. Do usta novitve zadruge pa najbrže ne pride, k en pokazalo se je, da zlasti manjši,posestniki nimajo zaupanja do domačih vodito-Ijev. Če tega ni, pa stvar ne gre naprej. Morebiti bo stopilo nekaj premožnejših posestnikov v konsorcij. Za manjše pt. sestmike je gotovo bolje za letos, da na rede iz tropin petijot, kot je dejal nek) mož. Govori se tudi o ustanovitvi »Mlekarske zadruge«. Ta bi bila mnogo po-trebnejša. Pivi predpogoj pa je, da vlada med člani duh medsebojne ljubezni In zaupanja. Če pa ljudstvo, po žalostnih izkušnjah, nima zaupanja, je zastonj go voriti o ustanovitvi in prospehu zadrug. Zlo je, da sei pri nas mnogi spoštovan), možje drže v ozadju in silijo v ospredj*. večkrat taki, Iti jim ljudstvo ne zaupa. VATOVUE.
Na veliko žalost nas je zapustil' dne 3. t. m. dušni pastir č. g. Anton Cerar, ki Je odšal za župnega upravitelja v Brezovico Bil je neumoren delavec za duševno ob novo ljudstva. Preskbel je sv. misijon poživil Marijino družbo in ustanovi!,1 Ma. rijin vrtec. Bil je vnet pevec in pevovo d ja, ki je večer za večerom poučeval cerkveno petje in ga tudi lepo povzdignil.
V	priznanje mu je sedaj pri odhodu pevski zbor kupil v dar lepo podobo Matere božje. Ni mu bila pa tudi prihranjena marsikatera bridka uri,ca od strani nasprotnikov. Želimo mu obilo sreče in uspeha v novi službi.
Našo duhovnijo bo opravljal gospod kurat s Suhorja, a to bo zanj trudapolno delo radi daljave in slabih poti zlasti po zimi. Kdaj bomo zopet dobili svojega duhovnika ? Pa še naša cerkev, ki je tako revna, da se Bog usmili. Duliovljani, zdrami,to se in začnite resno misliti na popravilo. Možje-gospodarji, proč z ma lodušnostjo in malovrednim go v or jo njem. Spomnite se, kako je bilo leta 1906., 7. in 8 in boste videli, kaj premore dobre volja. Ko ste kupili kamenje od starega mosta v Sušiici, so vam rekli v sosednji vasi, da boste prej izkrvaveli vi in vaša živina, prodno ga speljete na Vatov 1 j e za zidavo zvonika. Pa jo le šlo vse pa sreči. Drugo loto, ko še ni bil zvoniik prav dovršen, ste že začeli zidati šolo. Vse težave ste premagali in vam ostaja pono sen spomin in spomenik potomcem. In v tistem času sto še nabavili veliki zvon, ki ga jo žalibog vojna snedla. In že takrat ste mislili tudi na cerkev ter ste izvršili cenitvena dela. Kdo je bil kriv, da se ni delo takrat izvršilo, veste sami. Kriva pa jo tudi vojna, ki je cerkven« imetje pojedla. Pa kje se sledovi vojne ne poznajo? Zalo pa proč z malodušno-stjo, vsi složno na delo, da se naša cci-kev popravi, kakor je treba. Potem bomo tudi več upanja imeli, da dobimo novega dušnega pastirja.
ZANIMIVOSTI.
Spomenik Leninu.
V Vladivostoku nameravajo postavilti Leninu velikanski spomenik, ki bo stal na hribu in bo viden daleč po morju.
Kurilno olje iz premoga.
Nemški profesor Bergius je iznašel poseben način, kako dobivati iz premoga o-lje. To iznajdbo prične Nemčija izkoriščati že v najkrajšem času. Z izkoriščanjem te iznajdbe, ki omogoča uporabo najslabšega premoga, bo postala Nemčija neodvisna od uvoza tujega premoga, ker bo imela doma dovolj prvovrstnega kuriva. Za iznajdbo profesorja Bergiu-sa se je zanimala tudi ogrska vlada, ki je s profesorjem Bergiusom sklenila tudi že pogodbo, da sme izkoriščati Bergiuso-vo iznajdbo na Ogrskem. V ta namen je ogrska vlada ustanovila posebno delniško družbo, ki jo bo vlada podpirala. Ta družba je že dala preiskati več vrst ogrskega premoga. Poskusi so dognali, da je mogoče dobiti iz rjavega premoga, ki ima komaj 3000 kalorij, do 28 kg olja.
V vseh deželah, odkoder so premog izvažali, je povzročila iznajdba prof. Ber-giusa veliko vznemirjenje. Če pomislimo, da bo črnemu premogu delal silno konkurenco še «beli» premog, kakor imenujejo s pomočjo vodnih sil pridobljeno elektriko, moramo priznati, da položaj rudarjev v bližnji bodočnosti ne bo rožnat.
Maia poSta.
I. Škrlj - Tomaj, plačano do konec leta. L. Hrovatin - Tomaj, denar prejeli.
F. Mesar - Utovlje, plačano do 1. aprila 1926.
Spoštovanjem ni noben podpis. Sicer pa je stvar bolj zasebnega značaja. Tak«, reči so bolj primerne za «PosJano», s plačilom seveda.
D. X. Se priporočamo.
Po čem je lira?
Dne 7. oktobra si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 43.75 L. sa 100 č. kron — 73 75 L. sa 100 fr. frankev 115.25 L. sa 100 šilingov — 343.— L., sa 1 dolar — 24 90 t. sa 1 funt — 120.50 L.
MALI OGLASI
Cena Malih oglasov; navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 stotink beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stotink beseda.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vcMdc. D voz ln Izvoz na vsa kra j«. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastona Dolinar, Trat — Via Ugo Polonic S.
KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bakova hloda, suhe gobe, med, mlako, jajaa, maslo itd. — Kmetij sko-trgovsko društvo — Trst, via Rafiineria d.
UČENCA za sedlarsko obrt 14 do 15 let
starega, poštenih starišev, sprejme takoj- Franc Vičič, sedlar. Zagorje pri Št. Petru na Krasu.
PRSNI SIRUP ^izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odraslle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih din križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« —- II. Bistrica.
.jiiitimniUMfi ns!iim«ns:iisrs.v.v.j
■:	Primarij kirurg sanatorija ■:
Villa S. Giusto in občinske S bolnišnice v GORICI ■:
Dl. LOJZE IMl I
■■
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;I ma vsak delavnik od 2-3 popoldne Ji Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. £ i: 11:11 e i: g 11111::: 1111111111111: s 9
GOSPODARSTVO
Pri spravljanju sadja smo pri nat* vobče še silno nazadnjaški. Nele da se s sadjem pri spravljanju splošno ravna zu lo malomarno, ponekod prav divjaško, tudi pravega 5asia za spravljanje ljudje največkrat ne vedo. Posebno greše v terti oziru pri spravljanju jabolk dm hrušk.
Sicer pravimo, da se sadje Sjpravlja, ko je zrelo. Toda baš tega ne ve vsakdti, kdaj je ta ali ona sorta sadja zrela za trganje. Poletno in jesensko sadje spravljajo navadino prepozno, zimsko pa prezgodaj . Posebno noče ljudem v glavo, di*. poletnih in jesenskih jabolk in ranih hrušk ne smemo pustita na drevju tako dolgo, da bi popolnoma užitno dozorel'-in same popadale na tla. Tako imamt. vsestransko škodo. Sad, ki pada z drevja, se obtolče in pokvari. Ker ne ,pade ves naenkrat, se vse raztepe-, da nič ne zal (v že. Vrhutega pa nima pravega okusa, a-ko se na drevesu zgodi in zmeči. Namesto da Ml bil ,sad sočen, posttane močnat, suh.
Vse boljše poletne in jesenske namizna hruške in jabolka, ki zorijo julija, avgusta do srede septembra, potrgajmo takoj, ko začno izpreminjati barvo in posamezni plodovi (navadno piškavii) začno odpadati, ne glede na to, da je večina ploda še zelena in neužitna. Tako sadje v shrambi pozori v nekaj dneh ali najlca sneje v dveh tednih, se lepo pobarva iti postane mnogo bolj sočno in okusno nego je ono, kiij gži pustimo popolnoma dozoreti na drevesu. Kdor tega ne veruje, pa naj poskusi vsaj z nekaterimi plodovi. Prepričal se bo, kaka velika razlika je mod sadjem, ki je bilo o pravem času potrgano in je pozorelo v shrambi, in o. ndm, ki je ostalo na drevju in ondi dozorelo.
Še enkrat pa ipovdarjamo, da velja to samo za poletno in jesensko1 Sadje. S poznim zimskim sadjem moramo ravnat) pa ravho nasprotno. Zanj je pa tem bo-lje, čimdalje ga pustimo na drevju. Pra\ posebno so v tem oziru občutljivi kosmati (kanadka, damasonsko, francoski ko-smač i. dr.) im pa pozne zimske hruške (zimska dekamka, olivijerka, krasanka L dr.). Ako jih spravimo prezgodaj, so v shrambi ne zgodijo, ampak ostanejo trde kakor repa, pozneje zvenijo in so sirovo popolnoma neužitne. 'Zlasti prezgodaj potrgane zimske hruške niso za drugo rabo nego za kuho. Zato bi zimsko sadje moralo ostati na drevju najmanj do konca septembra, nekatero pa še dolgo v oktober, šele tedaj je zrelol in se bo v
ishnambi ugodno razvijalo.
Toliko vobče. Slicer se je pa treba pri spravljanjuravnati tudiiipo posebnih lastnostih posameznih sort in se po raznih drugih okoliščinah. Take sorte, ki posebno rade odpadajo, spravljamo prej nego one, ki se trdno drže »a drevju, sorto z gladko, mastno kožo prej nego kosmate, gospodarske sorte prej nego namiiizne. Tudi lega in vreme je merodajno. V prav toplih solnčnih legah je sadje prej zrelo nego v senčnih, v vetrovnih legah ga moramo prej spraviti' nego v mokrih in mrzlih. Na stairem, zlasti pa na bolehnem drevju je sadje tudi prej zrelo nego na mladem, zdravem on bujno rastočem, na pritličnem drevju prej nego na visokodebelnem.
Glede vremena ob spravljanju je treba paziti, da spravljamo sadje ob suhem, lepem vremenu. Tako sadje je mnogo bol] trpežno nego ono, ki je bilo siprav.ljeno v dežju.
Drobiž za gospodinje.
Motovilec. Dokler ne cveto še rože, > čislih so pri na.s vijolice — je pel velik) Prešeren. Ravnotako lahko rečemo o motovilcu. Dokler nimamo drugih solat na izbero, se ne menimo za motovilec. A pride zima in zgodnja pomlad takrat zrasle
motovilčeva veljava. Motovilec prezimil na prostem. Sejemo ga koncem avgusta na pripravljeno vrtno gredico. Pri setvi namešamo med seme drobnega peski.., zato da setev ne bo pregosta. Nabiramo ga pozno v jeseni, celo zimo in zgodaj pomladi. Glede zemljo ni posebno izbii-čen, raste v vsaki zemlji, a v dobri rahle, je bolj nežen in sočnat. Za zimsko uporabo ga pokrijemo z listjem, še bolje je s smrekovimi vejami, zato, da pri odki-davanju snega ne ranimo nežnih listov. Najbolj priporočljive so tri vrste in sicer ruski, laški in holandski.
Kompavina korenina (bodeča neža) je znana pomoč' za prašiče, kiii niso ješči. Pri vsakem krmljenju nareži malo sveže korenine ali poštupaj s prahom posušene in stolčene korenine. Konji se lepo redijo, če dobijo daljo časa vsak dan malo kompave. Večina tistih redilnih pra.ško\ za konje, ki jih ponujajo za drag denai. sestoji iz stolčene kompavine korenin*
Paradižnikova mezga. Dobro dozoreli, sadove oberi, odstrani kar je gnilega, deni v lonec, pokrij in postavi na kraj šte. dilnika, da se sadovi zriehčajo. Potem jih stresi na rešeto, da se voda ,popolnonu. odcedi. Odcejene pretlači skozlii sito. N& 1 kg soka prideni pol kg sladkorja in kuhaj pol ure. Shlajeno deni v kozarce, zaveži s pergamenitnim papirjem in shrani na suhem prostoru. Za sladke o mako je tale o pripravljena mezga zelo dobra.
Lišaje in grinte odpravi mazilo iz česna in medu ali iz galuna in medu. Česen ali galun se stolče in primeša medi. (vsakega pol). Namaži na platno in naveži. Izpirati jo treba grinte z čizkuho ovsene slame.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LIE1IILJ1
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
M St. 5,II.
od 9-12 in od 3-5
Privatna klinika
D: Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse ^irur-gične in notranje operacije
vsa električna zdravljenja
Žarili X.
a\\-
Zdravila podražena. Tržaški lekarnarji so z dnem 1. oktobra dvignili, ceno zdravil v skladu z raznimi lekarnami po Italiji. Tako je n. pr. jodova tinktura podražena od 5.91 na 11.30 za 50 gramov, ricinovo olje od 1.41 na 2.80 za 300 gramov. Cene so se torej podvojile in za nekatere snovi celo potrojile. 1 Cene po Italiji. Pšenica:	Mantova
190-195. Lenjago 180-185. Pavija; Ferrara. Padova, 180-185. Koruza: Ferrara 112 118. Padova 115-120. Rovigo 116-122. Tre-viao 118-123. Vičenca 112-115. Živina: Ferrara, vprežni voli) 500-G00 lir stot živ« teže, voli za mesarja 525-575, krave za mesnico 500-550. Rovigo, voli 480-500, kra. ve 440-470; teleta 600-700. Trevizo, vprežni voli 500-600, voli za mesnico 470-530, teleta 750-850. S e n o : Ferrara, majskt* 47-£9. Rovigo 50-5G. Trevizo 58-65. Vičen-ca 55-02.
Cene v Trstu na debelo dne 7 X. 1920.
Grozdje 200 do 320 liir stot, jabolka 100-240, paradižniki 80-100, verzote 100-120, glavnato zeljo 80-100, kislo zelje 170-190, sladka repa 50-60, kisila repa 90-100, kar-fijoli 180-220, krompir 65-70, fižol v stročju 100-200, drva bukova frišna 21 do 22 lir stot
Josip Ostrouška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
=111-
^!fc
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
glazza Garibaldi 2,1. d. Tel. 3-29
Lastna tovarna ln delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je. da M prepriča o cenah.
Eternit
Je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.O
ZALOGA: Trst - Trieste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi ima tudi cevi za vodovode ln stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET Tel. 22-42
Kdor rabi
Pohištvo. Šivalne itroje Singer : in dinge ustrelile za stanovanje :
naj si ogleda zalogo pohištva ■ G. BREINER
— TRNOVO — S
pri Bistrici in OPATIJA, predno J kupi kje drugje.
I«B11
Poravnajte
naročnino!
jli miiiHiiitiiuiinmiuiJifitmiiiiiiiiiiiiiRHiiiiiHiniitiiiuiniiiniiiiiimiiininiimHiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiimuiiiiiiiiiiiiiiiiHžs.
Andrej Puril “sT1'’” ]
Izvršuj G	v,a	**•	® i
Vsakovrstna stavbena dala. - - Železne J ogreje in omrežja - Takojinfa izvršitev. § E Poprave	Štedilniki	vseh	vrst. Izdeluje tudi
I »popolnitve	žel	er	ne	rolettes.
% iiiinnnnmiitiiiiiiunnimiiiiitniiiHiimuunnttiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiillr
Tiskarna S. Spazzal - Trst
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via dol Peaoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine.
konkurenčne cehe.
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana
♦»*---------------  "v
.*	Podružnlces
| GOBICA, Brellte, Celje, Črnomelj, Kranj. Logatec.
\ Maribor. Metkovli. H.	Sed, Ptuj, Sinjem, Split.'	. ' ■
 :__________________________________.*♦	•*. •*-
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/o, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS)
H
■ Telefona: 5-18, 22-98 Centrala v Ljubljani *•
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
---------60.000	000 dinarjev--------- g
je
od 9V* do 12.30 jn od H1/* do 16 ure.
^|||||||IIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllll!lllllllllllllimilllllll|
Katoliška knjigarna |
v Gorici (Montova hiša) ima veliko S izbiro šolskih »vezkov, knjig, šestil, jj| risarskih blokov, črtala, sploh vse |j E šolske potrebščine v zelo veliki 3 izberi.
3 Prodaja se na drobno in na debelo, s ^fiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiii^i
Čevtfarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Gonovi 1024. z veliko premijo, diplomo in zlato svetin/o
TrSt via Caprtn 5 pri Sv. Jakobu JfSt
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE, MISLI NA VSE:
1.) da bo zdravo za nogo,
2.) da bo elegantno,
3) da bo trdno,
4.) da bo cena primerna. FORCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci t Kupujte samo pr»i FoneESSiNur