Poitilii paviallrana
Strokovni list n povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
— List Izhaja 20. vsakega meseca. = 	-= Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20'—, polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din. Cena lnseratom: '/« strani D S"-- vključno davek. =====		Uredništvo tu upravnišivo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. 	Strankam je uredništvo ua razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ===== Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■■ ■ 		-	
Štev. 4.	V Ljubljani, 2	!0. aprila 1927.	Leto XIV.
Vinarsko društvo v Mariboru in točilni obrtniki.
Producenti vseh panog so v prvi vrsti navezani na odjemalce v velikem. Cim
trdnejši in sposobnejši je odjemalec in čim živahnejši je njegov promet, tem večja korist odpade na producenta in tem reelnej-še in trajnejše je med njima trgovsko razmerje.
Če se odjemalec dobro počuti in čim sigurnejši je njegov razvoj, tem bolje pro-speva produkcija, tem občutneje se zaveda producent svojih' nalog napram producentu in tem bolj upošteva njegove želje glede blaga, cene itd.
Labilnost »en gros« - odjemalca in izrabljanje tega od strani javnosti odjekne takoj pri obratu proizvajalca, ki mora v ponavljajočih se slučajih in stalnih odno-šajih priti nujno v gospodarsko krizo in naposled v prenehanje obratovanja. Tako je v obrtnem rokodelstvu, industriji, domači industriji in v agrarni produkciji ali . kmetovanju.
Kar velja tedaj za produkcijo v splošnem, isto velja še v povečanem merilu za naše slovensko vinogradništvo, čegar edina odjemalca sta gostilničarska obrt in vinska trgovina.
Vinska kriza Slovenije ni nastala samo vslcd slabih vinskih in drugih letin, novega direktnega železniškega spoja Slovenije z Dalmacijo ali celo samo vsled neugodnega ekonomskega položaja prebivalstva cele države.
Vinska kriza ali bolje rečeno: katastrofa kmetije v vinorodnih krajih je tudi posledica stanovitnega propadanja točilnega obrtništva.
Do ogabnosti se je v povojnem času razvilo neupravičeno obremenjanje in zapostavljanje, da ne rečemo šikaniranje go-stilničarstva od strani finančne uprave, politične in policijske oblasti, avtonomnih in celo zasebnih korporacij. Vse navedeno tekmuje med seboj, kako bi v najkrajšem času storilo konec ali vsaj zavrlo gostilničarskemu stanu, ki v drugih državah pretepeva in dviguje tujski promet.
In dobro je bilo rečeno na ustanovnem zborovanju vinarskega društva v Mariboru, da se na to ubogo vinsko kapljico, ki jo naš obubožani vinogradnik z znojem in prevelikim rizikom prideluje, nalagajo največje dajatve, ki jih odjemljejo država in občine, h katerim sc v najkrajšem času pridružijo še novi oblastni in srezki odbori s svojimi lačnimi blagajnami, ki bodo ravno v vinorodnih srezih' skušali priti na svoj račun.
Rešitev pred katastrofo našega vinogradništva in z njim v neposredni zvezi stoječega odjemalstva je edino v samopomoči in trdno sklenjeni skupni organizaciji vinogradnikov in sorodnih obrtnikov.
Pravila novega društva omogočujejo široko zasnovan program in s tem tudi sodelovanje interesiranih stanov točilnega obrtništva in vinske trgovine.
Društveno glasilo »Naše gorice« bo nudilo tako v strokovno-kletarskem kakor v vinisko-trgovskem oziru mnogo važnih in koristnih sestavkov, kot jih prinašajo dunajski strokovni listi, ki zastopajo vinsko trgovino in produkcijo obenem, kakor so »Aligemeine« in »Neue« »Wein-Zei-tung«.
Članarina znaša 20 Din na leto in je v tem zapopadena tudi že naročnina za list.
Vabim stanovske tovariše, da se Oklenejo Vinarskega društva z istim zaupanjem, kakor svoje lalstne zadružne organizacije.
Vinogradnik in gostilničar sta navezana drug na drugega in moreta tudi pomagati drug drugemu. Saj imata skupne sovražnike in uničevalec. Če propade gostilničarski stan, pride neposredno za njim tudi naš vinogradar: za odjemalcem producent.
Zato pozdravljeno Vinarsko društvo, pozdravljene »Naše gorice«!
L. Bučar.
Uspehi naših prizadevanj.
Lansko leto koncem septembra smo zaznali, da je zelo veliko naših tovarišev padlo v nesrečo s tem, da iso nekaj dni zamudili pravočasno plačati točilno takso. Za vse skupaj smo zvedeli, da jih je bilo samo v ljubljanski oblasti 68, takoj smo se obrnili do naših poslancev, sosebno do g. dr. Žerjava in ministra Puclja, da naj izprosijo, da ti naši tovariši ne bodo obsojeni v plačilo trikratne takse tako dolgo, da dobimo časa za širšo intervencijo. O poteku in delovanju teh gospodov smo v decemberski številki »Gostilničarja« podali objavo. Med tem pa smo poslali Generalni direkciji posredih davkov spomenico in nje prepis tudi finančnemu ministru, Delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, ter poleg preje navedenima goispo-ma tudi predsedniku Jugoslovanskega kluba g. dr. Anton Korošcu z nujno prošnjo, da pri gospodu generalnem direktorju posrednih davkov osebno intervenirajo in priporočajo odpust vseh teh le vsled naključja zapadlih glob in kazni. Moramo priznati, da sp vsi ti činitelji naše razlaga-
nje in jadikovanje priznali in vpoštevali, ter je ta naša akcija popolnoma uspela, tako, da je bila krutost te nekdanje odredbe celo s finančnim zakonom odpravljena. Dovoljujemo si objaviti dotično prošnjo, ki je bila sledeča:
V Ljubljani, 1. oktobra 1926.
Št. 378.
GENERALNI DIREKCIJI i I	posrednih	poreza
M	v
BEOGRADU.
Po tar. poist. 62 zakona o taksah in pristojbinah ima vsak točilec alkoholnih pijač plačati odmerjeno takso do 31. januarja in do 31. julija vsakega leta. Ako ne plača te takse, mu je po členu 22 pravilnika za izvrševanje predpisov po tar. post. 62 plačati poleg redne takse še trikratni' znesek dotične takse. Zakon obstoji od 25. oktobra 1923 in ni bilo do današnjega dne še slišati, da bi finančna oblastva kljub točnim predpisom, o strogem postopanju v tem pogledu proti zamudnikom postopala tako kruto, kakor je bilo zadnji čas baje zaukazano. Bili' so zamudniki v vsej tej periodi vedno, vendar pa finančna oblast ni izvajala konsekvenc, ker predobro pozna lokalme razmere in velikansko pomanjkanje denarja in silno pičle obrate v gostilničarski obrti osobito na deželi.
So obrati, ki prodajo celo leto komaj 20 do 30 hi pijač, a imajo rajtovati po 300, 500, da celo po 750 Din polletne takse. Ne pozabljivost, tudi ne nagajivost, marveč le edino revščina dotičnih točilcev je ponaj-večkrat vzrok, da mož ali ženica, revna vdova, ni imela v času, ko zapade taksa, zadosti denarja, ter je morala ali nekaj dni čakati, da se ji toliko skupička nabere, so pa tudi slučaji, da si je morala stranka iti izposodit denarje, da je zamogla vsaj približno v pravem času to takso odrajtati. Vse to so naša finančna oblastva vpošte-vala in niso v teh treh letih prav nikogar radi nekoliko zamujenih dni preganjala s kaznimi. V zadnjem času pa je baje od centralne finančne oblasti dospel strog u-kaz, da se ima slehernega kaznovati' naj-manje s trikratnim plačilom dotične takse, ki bi' se nekaj zamudil s plačilom.
Ta strogost pa ni bila pravočasno razglašena in je prišlo tako samo v ljubljanski oblasti okrog 70 takih zamudnikov v to nesrečo, da bi morali plačati poleg redne še trikratno takso in so proti njim že vpeljane preiskave in sodno postopanje. Ti nesrečniki tarnajo in hodijo zbegani okrog, kje vzeti te denarje. Vsled te krutosti preti marsikateremu bridka nesreča, da bo prišel pri tem ob svoje malo imetje in obrt, ki ga vsaj deloma preživlja in biti postavljen na beraško palico, kajti številne prošnje in upravičbe se kratkomalo ne upoštevajo in se brezobzirno zavrnejo. Sivi starčki iin uboge trpinke vdove prihajajo vsi objokani na urade, ter prosijo milosti, a je ne najdejo.
Vsled tega si dovoljuje podpisana organizacija imenom vseh teh nesrečnikov, ki so po 'svojih zadrugah pri Zvezi včla-
njeni, Vas, vclečislani gospod minister, nujno prositi, da s svojim velikim vplivom preprečite katastrofo teh številnih nesrečnežev, ki bi morali samo v ljubljanski oblasti spraviti skupaj poleg že plačanih taks še nad 160.000 Din in to so večinoma le reveži z malimi obrati, koji jim komaj ali niti ne donašajo skromnega preživljanja.
Prosimo gospoda ministra vpoštevati. da se te zakasnelosti nikdar ne zgodijo morda vsled nagajivosti ali nelojalnosti ali nepatrijotizma, marveč edino in resnično je vzrok zamude pri plačevanju le pomanjkanje denarja. Naše ljudstvo je dobro, mirno in bolj patriotično kot vsaka druga narodnost v državi, ali žalibog pri vsem tem pa še revno in nazadnje naj bode zaradi ubožnosti tudi še kaznovano.
V Sloveniji je med 6000 gostilničarji komaj dobra tretjina primerno situiranih, vsi drugi ne morejo od obrti same živeti. Sleherni' mali gostilničar se mora poleg svoje gostilničarske obrti pečati še z drugimi posli, da zamore preživljati sebe in svojce. Lahko pojmljivo more biti tedaj vsakomur, kako bridko in katastrofalno zadene takega prosjaka zahtevek, da naj vsled nekaj dni zamude is plačili, katero gotovo ni svojevoljno zakrivil, še zadene kruti udarec kaznovanja.
Gostilničarski obrati v Sloveniji vse vprek rapidno nazadujejo ponajveč radi dejstva, ker dovoljuje finančna uprava točilnice po trgovinah. Nadalje so zadele našo deželo v letošnjem letu krute vremenske nezgode, ki' bodo istotako imele za posledico izdatno zmanjšanje točenja, ker ljudstvo ne bo imelo sredstev za kakovi priboljšek ali okrepčila, ker mu niti ne bo dositajalo denarja za popravo svojih domov in ureditev zemljišč.
Naša prošnja gre torej za tem, naj pristojna oblast vsem tem, ki so bili v drugem polletju radi nekoliko zamude s plačilom točine takse zajeti in z odločbami pozvani na trikratno plačilo odpadle takse na njih žalbe, vsako kazen izpregleda in ne tira teh itak v slabih gmotnih razmerah se nahajajočih obrtnikov v še večjo bedo in izgubo premoženja. Država ni bila vsled par dni zamude s plačili niti najmanje o-škodovana in zato tudi menimo, da ni povoda za tako kruto in uničujoče postopanje in preganjanje nad vse lojalnega, poštenega in dobrega slovenskega gostilničarskega obrtništva.
Pred vsem je bil izdan razglas, s katerim je bilo objavljeno, da se vsem tistim, ki so bili radi prekasno plačane točilne takse obsojeni na trikratno plačilo iste ir kazni niso še plačali, ta kazen odpusti. O-nim pa, ki so se nekoliko prenaglili na dotične plačilne naloge in kazen plačali, pa se storjeno plačilo ne povrne. Člen 89 fin. zakona za leto 1927 in 1928, točka V. pa pravi: -Prvi odstavek pripombe 5 k tar post. 62 taksne tarife zakona o taksah se spreminja ter se glasi: Od1 oseb, ki ne plačajo te takse pravočasno, ki pa imajo dovolilo za točenje pijač, ima izterjati to tak-
so pristojno finančno oblastvo eksekutiv-no. Drugi odstavek te pripombe, ki se je glasil: Ce točilec ne plača redno takse niti v 30 dneh od dne, ko bi jo moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač, pa je črtan in vkinjen.
Tako je tej krutosti, ki je bila nad gostilničarsko obrtjo s taksnim zakonom za-vesena, 'vendarle storjen konec, nad čemer s ponosom lahko rečemo, ima nemale zasluge naša organizacija.
V krajih, ki imajo nad 2000 prebivalcev, ter v kopališčih in letoviščih, se pobira po 20 para od vsakega gosta po računskih listkih. Tudi tukaj so vohali fi-nančno-kontrolni organi, ali se lističi' točno oddajajo slehernemu gostu in kjer bodi se je zavohalo, da je natakar ali natakarica tu pa tam opustila izstaviti računček na taksovni listič in tudi pri tem se je jahale brezobzirno, da so bili nekateri obsojeni kar na več tisočev globe za tako dejanje Zveza je podala isitotako na vse merodajne faktorje oster protest proti temu, ter trdila, da je ta davščina sploh nemoralna beračija, da mora gostilničar nekako mašiloma vleči iz žepa gostov te ficke za državo in v zahvalo za to pa naj bode ob katerikratnih malenkostih pogreških pripravljen kar ob polovico premoženja, ter smo striktno zahtevali, da naj se eventualni izkazani nepobrani zneski1 iztirjajo od prizadetih kakor vse druge dav-ščne eksekutivnim potom brez kakoršnih-koli kazni. In tudi v tem pogledu je v finančni zakon sprejeta določba, da je za neplačano takso iz pripombe 3 , to so računski listki in njih pavšaliranje, je kot kazen 50kratnega zneska za neplačano takso izvzeta.
Za odpravo krivičnosti pri ocenjevanju točilne takse smo zahtevali odločno, od-merjenje iste le po dejansko iztočenih množinah pijač hi jasno razlagali, da je sedanji predpis ocenjevanja v razne skupine zgrešen, da se vsled dosedanjih določb naloži nekaterniku tako trapasto kruta taksa in mu podražuje zai !cel dinar vsak liter vina. Te predstavke smo razpošiljali vsem mogočimi zakonodajnim korporacijam in v poštev prihajajočim faktorjem in tudi v tem pogledu se je moralo dati prostora pravičnosti. Tako razglaša »Uradni list« z dne 28. aprila 1927, št. 46, izpre-membe in dopolnitve v pravilniku o pravici za točenje, da se spreminja točka 11 člena, 18 pravihnaka za odmerjenje taks tako, da je odrediti po prometu tudi taksno skupino vsakemu točilcu posebej in točka 12 istega člena se tudi spreminja ter se odslej glasi': če je v kraju samo 1 točilec, ga ni postaviti v prvo skupino kategorije, ki ji pripada ta kraj po številu prebivalcev, ampak uvrsti naj se po svojem obratu in drugih elementih iz točke 5 tega člena v skupino, ki ji dejanski pripada. Posneti' je tedaj iz vsega tega, da so se naši nazori in zahtevki vendar enkrat vsaj deloma uveljavili tako, da bodo odgovarjali vsaj pravičnosti.
Gledati bode pač našhn delegatom, ki bodo ob času odmerjenji teh taks sodelo-
vali pri dotičnih komisijah, da se bode pri dotičnih ocenitvah postopalo popolnoma odgovarjajoče smislu teh odredb. Navodila k temu delovanju navaja deloma tudi poročilo o zvezini odborovi' seji, priobčeno v prihodnji številki.
Zvezine objave.
ZBORNICI za trgovino, obrt in industrijo
v
LJUBLJANI.
je podala Zveza 15. novembra lanskega leta sledečo vlogo:
Na okrožnico z dne 6. novembra 1926. št. 13.927, si dovoljuje podpisana Zveza k reviziji pravilnika ministra za notranja dela z dne 15. junija 1925 predlagati naslednje izpremembe oziroma izpopolnitve, ki so z ozirom na zaščito redne gostilničarske obrti in v izogib popolnega uničenja iste, pri čemer bodo morale trpeti tudi tujsko prometne razmere, nujno potrebne in prosimo prizadevanja, da se vsaj ti minimalni nujni zahtevki vpoštevajo in uveljavijo.
Za izpremembo žitoma izpopolnite\ pravilnika predlagamo:
Določbo, da je točenje pijač dovoljeno Fe gostilničarski obrti, kakor je določal člen 23 srbskega zakotna o radnjama, naj se uvrsti ta določba zopet v veljavo. Trgovstva ne identificirati z gostilničarst-vom ali točilno obrtjo.
Podeljevanje pravic za gostilničarske in točilne obrti spadaj pod agende politične obrtne oblasti. FlnanCna oblast imej le pobiranje taks in pristojbin v področju.
Gostilna ali kavarna nista eno in isto, njiju obrata sta različna, zatorej bodi razlikovanje jasno določeno, kakove posamezne pravice se komu podelijo in naj se razločijo po literah, približno tako, kakor jih je navajal pri nas dosedanji obrtni red.
Pravilnik naj v vseh točkah, kjer je govora o podeljevanju krajevne, ali točilnih pravic, dobi dostavek, da je vpoštevati pred vsem potrebe prebivalstva. To je ne-obhodno potrebno iz razloga, ker se podeljevanje pravic za točenje pijač po sedanji uredbi člena 82 grozovito množi in s tem dirigira točenje v take male točilnice, ki vsled manjših režijskih stroškov in, ker še te krijejo s prodajanjem stoterih drugih predmetov, lahko prodajajo pijače približno 1 Din pri litru ceneje, kot redni gostilničar in s tem rednemu gostilničarstvu. ki je obremenjeno z vsemi mogočimi davščinami in velikansko režijo, dela pogubo-ftosno škodo. Radi tega redni gostilničar tudi jedil ne more dajati primerno ceneje, ker mu zmanjšani konzum pri pijačah ne krije režij, kot nekdaj, ko mu na dohodke kuhinje ni bilo treba računati in je bila prehrana radi tega znatno cenejša, kar je za splošnost in tujsko prometne razmere gotovo velike važnosti. Zatorej priporočamo Še enkrat, naj se pravilnik izpopolni tudi v tej smeri toliko, da se gostilnic kakor tudi 1 drugih točilnic ne sme ustanavljati, ako ni
podana krajevna potreba za prebivalstvo, ali tujsko prometne interese.
Zadruge in Zveze, osnovane po obrtnem zakonu, morajo dobiti svojo veljavo in pravice nazaj, da soodločujejo, oziroma da se poživljajo na oddajo mnenja pri prošnjah za krajevno, osebno in točilno pravico s pravicami rekurza z odložlivo močjo, kadar so se pravice podelile proti pravočasno oddanemu mnenju zadruge.
V vseh obrtnih zadevah, spremembah itd. morajo oblastva zadruge ali Zveze obveščati, kakor se smejo te tudi v vseh gostilničarsko obrtnih zadevah in zadevali posameznega članstva obračati pristojbin prosto na pristojne oblasti.
Na pritožbe, ovadbe in predloge zadrug in Zvez imajo oblastva te obveščati o storjenih ukrepih.
Uvoz ponarejenega vina iz Italije v Jugoslavijo.
»Bacsmeglei Naplo« poroča, da se je v zadnjem času veliko množino ponarejenega vina iinportiralo iz Italije v Jugoslavijo. To vino sc prodaja v raznih krajih naše države, posebno pa v »Vajdasag-u« po nezaslišano nizkih cenah pod imenom dalmatinska vina. Srednja vrsta teh vin je franco Split liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski trgovci so nakupili tega vina velike množine, ne da bi se prepričali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin se je pripisoval slabi trgovski konjunkturi im izvanredno dobri dalmatinski trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišljena v ta namen, da se je krilo nteko ceno tega vina. Vino so prodajali na drobno po 4 Din do 6 Din liter. To pa jc postalo sumljivo pristojnim oblastem, vsled česar se je naročilo vinskemu nadzorniku Stankotu Schneider, da preišče vino. Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino navaden falsifikat in da je razširjene po celem Vajdasag-u, Becskereku, Kikin-di, Zsomboru, Dardi, Zenti in Subotici. V Subotici se je konfisciralo v dveh večjih vinskih trgovinah tako ponarejeno vino V Becskereku so bile tri vinske kleti vsled točenja tega vina zatvorjene.
Preiskava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno v Italiji. Iz hi vina in odgovarjajoče količine vinske esence se je rfabriciralo 10 hi vina, katero se je na raznih dalmatinskih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in še ceneje. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjščino naše države. Beogradski kemični institut je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno, in da se je tega vina spravilo v notranjščini naše države v promet okoli 20.000 M.
Poljedelsko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati, da se v bodoče to prepreči'.
Vinski nadzornik Stanko Schneider jc o rezultatu preiskave vposlal izčrpno poročilo ministrstvu za poljedelstvo.
K temu bi imeli pristaviti le to, da bi bila skrajna potreba, da se tudi pri nas izvrši enaka preiskava, kajti povsem iz-
ključeno je, da bi se moglo pristno
dalmatinsko vino ali sploh vina točiti po cenah, po katerih ga razpečavajo razni začasno naseljeni' vinski trgovci v naših krajih, Cene pristnim dalmatinskim vinom so danes v Dalmaciji 4.50 do 7 Din za liter, kupljeno pri producentu. Koliko znaša transport, trošarina, doklada in režija, si lahko preračuna vsakdo sam. Ali ne da to razmišljati, kako je potem mogoče točiti v Ljubljani razna vina na drobno po ceni, ki ni v skladu z nabavno ceno in troški.
Ako se hoče obvarovati ljudstvo zdravju škodljivih vin, potem je skrajni čas, da se zelo strogo in objektivno izvrši tudi v Sloveniji enaka revizija. To pa bo tudi našim vinogradnikom v veliko korist. Ali imamo kletarsko nadzorništvo ali ga nimamo? Oblasti na noge!
Zadružne zadeve.
Cerknica: V nedeljo, dne 20. marca, je imela gostilničarska zadruga za sodni o-kraj cerkniški svoj III. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil načelnik g. Andrej Zgonc. Uvodoma je omenjal društveno delovanje v preteklem! letu. Pohvalno sc je izrazil o članstvu, ker vlada sedaj med njimi večje zanimanje za organizacijo kot poprej. Bilo je prisotnih precej članov in članic. Novi odbor se je konstituiral sledeče: načelnik g. Andrej Zgonc podnačelnik g. Ivan Žumer; v odbor pa: Josip Mele, Andrej Knap, Janko Mlakar, Franc Bombač, Franc Gnezda, Jakob Ser-nel, Franc Sterle in Ivan Remžgar.
REDNI OBČNI ZBOR zadruge gostilničarjev itd.
v sodnem okraju Krško se je vršil dne 9. marca 1927 ob 10. uri dopoldne pri zadružnem načelniku g. Antonu Omerzi v Krškem št. 103.
Dnevni red:
1. Poročilo tajnika;
2. Poročilo blagajnika;
3. Poročilo o zveznem zborovanju z dne 17. februarja 1927, poroča g. Edi Krieger;
4. Izvolitev treh delegatov za zvezno zborovanje;
5. Določitev zadružnega prispevka;
6. Nasveti in predlogi gg. tovarišev, ad 1. Točno ob določeni uri otvori' gosp.
načelnik Omerza 3. red. občni zbor, konštatira sklepčnost, ker je po pravilih navzočih 20 odstotkov članov in ker po večini sam opravlja tajniške posle, preide nato na dnevni red, obrazloži razne zadeve glede zadružnega delovanja ter pojasni težavni položaj, v katerem se danes nahajajo gostilničarji.
Nadalje poroča, katerim se je v pretečenem letu podelila nova koncesija in katerim se je izbrisala ter pripomni, da je sedaj v krškem o-kraju skupaj 68 gostilniških i. t. d. obrti.
Nato prečita zapisnikar zapisnik , lanskega občnega zbora, kateri se od navzočih članov odobri.
Nadalje prečita g. načelnik Omerza razne došle dopise, ki so došli na zadrugo, na katere je od'govoril po lastni inicijativi vedno le v prid zadruge, kar se odobri.
S tem je bilo tajnikovo poročilo končano in se preide na drugo točko. _
ad 2. Blagajniško poročilo je sledeče: Stanje blagajne 13. jan. 1926 Din 95.50 Dohodki v letu 1926	Din 3854.5(1
Skupaj Din 3950.00 Izdatki v letu 1926	Din 2761.25
Stanje blagajne 13. jan. 1926 Din 95.50
S tem je bilo blagajniško poročilo končano, na kar gosp. Edi Krieger povdarja, da so vsi računi popolnoma v redu ter poziva navzoče člane, da se g. Omerza izreče pohvalno priznanje za njegovo delo in da se mu poda absolutorij, kar je bilo eno-glasono sprejeto, ad 3. Poročilo o zveznem zborovanju, katerega se je udeležil g. E. Krieger, obrazloži vse važne zadeve, ki so se na zveznem zborovanju razmo-trivale, kar se je vzelo na znanje, ad 4. Izvolitev treh delegatov za zvezno zborovanje. Izvolijo se sledeči:
1. g. Tomažin Al. v Smledniku št. 7,
2. g. Vahčič Ivan v Cerkljah št. 9.
Tretji' delegat pa naj bo eden iz
Krškega, ki se pa še določi. —
Namestniki:
1. g. Selak Franc, Bučka št. 24,
2. g. Račič Franc v Cerkljah št. 19. ad 5. Določitev zadružnega prispevka; sc
soglasno sklene, da naj bode letni prispevek 30 Din, kar je sprejeto, ad 6. Gosp. Vene Vinko predlaga, da naj zadruga zvezo naprosi', da bi se zamudniki, kateri- ob določenem času ne bi vplačali predpisane točilne takse, ponovno opozorili na vplačilo oziroma bi se takim, če mogoče, za nekaj dni podaljšal rok za vplačilo brez predpisa kakšne kazni, posebno v sedanjem času, ko je taka splošna denarna kriza.
Gosp. Tomažin predlaga, da naj zadruga zvezo naprosi za odpravo trošarine in odmerjene takse po izmeri’ iztočenega vina.
Gosp. Vahčič predlaga, da bi zadruga zvezo naprosila, da bi se na merodajnem mestu izposlovala odprava registra na žganje, ker je to popolnoma brezpotrebno in za gostilničarja pa preveč obložno.
Gosp. Rožman iz Loga predlaga, da naj se ponovno deluje na to, da se trošarina na petijot odpravi in tc naj zadruga od zveze naprosi za takojšnjo rešitev in o tem rzidu naj bi tudi zveza zadruge obvestila.
Gosp. Vene predlaga še, da bi se za eventuelno godbo, ki ni naročena in če so gosti injnimogrede zaigrajo kakšen komad n. pr. na harmoniko ali kaj drugega, ne bi zahtevalo plačila kake kazni.
Gosp. Omerza predlaga še, naj se upelje v gostilne tablice z napisom:
Na upanje nič! kar je bilo sprejeto.
Gosp. E. Krieger še predlaga, naj se izposluje, da bi se občinska doklada na vino plačala ob nastavitvi vsakega posameznega soda vina.
Gosp. Vahčič predlaga še, naj bi se izposlovalo, da bi se policijska ura za gostilne podaljšala kakor je že zveza zaprosila za Ljubljanske okolico in to iz razlogov, ker je na deželi posebno v letnem času, ko gredo ljudje daleč od doma na svoja posestva delat in pridejo zato tudi pozno zvečer od dela domov, ter iso potrebni kakega okrepčila ir če ga doma nimajo, si ga morajo L pač iskati v gostilni, ul. ,
Ker nadaljniH predlogov i bilo, se g. načelnik Omerza zahvali vsem za udeležbo in vztrajnost tenr sklene zborovanje.
Za unapredjenje prometa stra-naca na primorju.
Na našemi primorju od Sušaka do Ulcinja bit če nekih četrdesetak ustanova koje se bave unapredjenjem prometa stra-naca i akcijama koje su s time u nepo-srednoj vezi kao n. pr. promicanjem hotelske industrije, poljepšavanjem mjesta, pošumljivanjem vrleti i sl. Sva su ta društva i ustanove, uz razne opčine, lječilišna povjerenstva itd. organizovana u tri »Sadeža za unapredjenje turizma« jedan. na Sušaku za Gornji Jadran, drugi u Splitu za područje Srednje Dalmacije od Raba do uključivo Korčule i treči u Dubrovniku za Južnu Dalmaciju.
Inicijativom »Saveza za unapredjenje turizma« u Splitu savzvana je za dne 17. i 18. tek. mj. zajednička konferencija svili triju Saveza, na kojoj če se rešavati ova pitanja:
1. Organizacija obaveštajne službe, propagande i reklame za naše primorje;
2. Promet stranaca i naše saobračajnc veze i tarife;
3. Hotelijerstvo na primorju;
4. Sistematizacija statistike o prometu stranaca na primorju.
Konferencija če se održati u Splitu u Opčinskom Domu, a sudjeluju predstavnici centralnih vlasti, Opčina, društava i ustanova i preduzeča koja su izravno in-teresovana ovim — za naše primorje — vanredno važnim privrednirm problemom. U našoj državi se promet stranaca zadnjih godina baš na primorju najjače razvija i več poprima sve oznake je dne jake pri-vredne grane, od naročite važnosti za naše primorsko pučanstvo.
Sva pitanja koja če doči pred tu konferenci ju su od aktuelne i naročile važnosti za razvoj te nove grane industrije, od koje naše primorje može da očekuje obilnih prihoda, naročito ako se jednom uredi pitanje hotelijerstva, odnosno pitanje kon-fora za Strance. Od toga u prvom redu zavisi promet stranaca uopče a na našem primorju napose. Ova je konferencija i radi toga naročito važna, što če se tu po prvi put da nadju na okupu svi javni rade-nicn na polju turizma na primorju, kao i predstavnici svili važnijih preduzeča, koja s una toj akciji izravno interesovana, pa če zaključci ove konferencije 'svakako biti mjerodavni i za naše vlasti i za privatnu inicijativu u torn pitanju, jer če ti’ zaključci biti točan izraz potrebe našeg primorja u pogledu saobračaja stranaca i turista.
III. Avstrijska strokovna razstava za gostilničarstvo, hote-liistvo, kavarništvo^in tujski promet v Gradcu.
Državna Zveza gostilničar, zadruo in zvez na Dunaju je priredila letos v času od 30. aprila do 8. majnika v Gradcu III. razistavo pod gorenjim naslovom. Kakor je bilo v predvojnih časih hotelirstvo in gostilničarstvo v avstrij. deželah, posebno pa v glavnem mestu Dunaju brilantno razvito in s_i je bilo v tujsko prometnem oziru le malo več želeti, kakor to, kar se je v tujsko prometnem oziru bodisi glede kuhinje, pijač, posebno pa hotelstva, v tej deželi nudilo. Po; vojni pa je seveda tam kakor tukaj ta obrt veliko trpela in nazadovala. Dunajska centralna zveza kakor tudi zadruga gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev na Dunaju, so bile po celem svetu znane kot tisti faktor, ki je v izobrazbi naraščaja ter sploh v kulturnem pogledu na gostilničarski stan imelo veliki vpliv ter s svojimi šolami širilo daleko preko avstrijskih mej sloves in strokovno znanost moderne gastronomije. Kljub težkim časom sio si ostale organizacije tem zadačam, zveste in so po težkih letih zopet dvignile prapor za udejstvovanje kulture in napredka v hotelski in gostilničarski obrti. Pred dvemi leti je priredila državna zveza strokovno razstavo v Linču s skromnim ali zelo idealnim in praktičnim načrtom. Lansko leto drugo tako razstavo že z zelo razširjenim programom in večjo izkušenostjo v Salzburgu, letos pa se je ta razstava približala liki komec naši zemlji do Gradca, ki se vrši', ko to pišemo, v dnevih od 30. aprila do 8. maja v sloveči Industriehalle v Gradcu. O poteku razvoja in obisku te razstave, ki je za nas jugoslovenske gostilničarje pravo ogledalo, bodemo vsekakor še pisali, ne le z ozirom na to, da bi pripravili tudi' jugoslo- • vansko gostilničarstvo do višje ideje razumevanja in upoštevanja važnosti prave in redne gostilničarske obrti, temveč tudi zato, da pokažemo tistim faktorjem, ki upoštevajo gostilničarstvo dandanes le toliko, da ga izmozgavajo kot objekt ali limono za izžemanje, ne vedo ali nočejo vedeti za nikako sredstvo, s katerim bi ta stan podkrepili in dvignili na ono veljavnost in pa v položaj, da bi bilo gostilmičar-stvo res v stanu biti kos svetovni nalogi, katera mu je po njegovi obrti v tujsko prometnem pogledu odkazana. Pisec pozdravnega članka v «Tagespost» je napisal v prvi vrsti k tej prireditvi, ki jo imenuje «gostilničarski teden», in pravi, jesti in piti drži telo in dušo skupaj. Čeprav ta primitivni pregovor preskočimo, je vendarle istina, da je mnogo odvisno od samostana «Maulbrunn», kakor je v Veber-jevemu Demokritosu rečeno. Šegavi bir-
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon 2o73.
opozarja cenj občnstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na z;-logi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Cei.tralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
tašiČ s svojo zeleno kapico, kateri je za dobri obisk svoje gostilne že s svojo vabljivo osebico zadostno skrbel, je sicer v teku časa izginil iz mode, ampak gostilničarska obrt, od katere se zahteva dandanes še mnogo širšega obsega, je pa postala vendar le eden najvažnejših panog narodnega gospodarstva. Ideja in smoter se te dni v Gradcu na tej strokovni razstavi gostilničarstva kažejo, ki hočejo modernemu zapopadku in pa pomenu služiti, pospeševati in izpopolnjevati. Kdor bo to razstavo videl, bo moral priznati, da je veliko zamujenega še za izpopolniti in rečemo, da nas Jugoslovanov ne bo sram, ako smo šli po nekoliko pouka v inozemstvo in smo uverjeni, da bo marsikdo skušal praktične vrednosti tega obiska izkoristiti. Osobtto pri dandanašnjem stremljenju po izboljšanju naših tujsko prometnih razmer nam mora biti taka razstava v marsičem zelo poučna in dobrodošla, kajti reči moramo, da se je v avstrijskih, osobito alpinskih deželah umetnost življenja od tujskega prometa najbolje gojila. Skrb za udobno bivanje tujca v kaki deželi ne obstaja samo v kaki sočni pečenki, dunajskem zrezku ali štajerskem poulardu dobre kuhinje, ampak tudi lepo in dobro urejeno bivališče, ker se tujec
dobro odpočije in mnogo drugih udobnosti in pripravnosti v potniškem prometu, ki ise začnejo pri čistih vagonih, pripravno urejeih voznih redih in končno pride tudi res dobro, moderno in udobno uravnana hotelska soba. Pri tem pa seveda se tudi ne sme pozabiti, da tujec ni zato tukaj, da bi naenkrat prevzel investicijske in amortizacijske stroške nase z bog zna kako pretiranimi računi. Razstavo poseča veliko število obiskovalcev, največ iz Madžarske in Jugoslavije, kar mora prireditelje navdajati z zadovoljstvom in ponosom im jim dokazuje, da smo pripravljeni se od njih kaj naučiti. Ne more se tajiti, da se je v zadnjem času marljivo gibanje vseh slojev za tujskoprometne zadeve pokazalo, dasiravno nas kapitalistična in gospodarska kriza hudo tlači in težke zapreke na pot stavi, vendarle upamo, da bodo odločujoči faktorji prišli do ra -umevanja in spoznavanja tega položaja in uvideli, da bode le s podporo vseh pristojnih činiteljev mogoče te zapreke podreti1, ako se dvigne z vsemi pripomočki tako važna tujsko-prometna industrija.
V prepričanju, da so dobili vsi obiskovalci dobre utise, sr marsikaj zapomnili, kar se bo doma izkoristilo in ostalo trajno * kot pripomoček za dvignjenje hotelsko-
gostilničarske in kavarniške obrti ter tujsko prometnega obrata na boljši nivo.
ZADRUGA SODAVIČARJEV ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI opozarja odjemalce svojih izdelkov ter ostalo občinstvo, da steklenice sifonov ter pokalic, katere so prazne, da iste vrnejo gostilničarjem ter drugim, od katerih so jih prejeli ali pa naravnost prizadetim so-davičarjem. Nedovoljeno in kaznivo je, prodajati te vrste steklenice, katere so last sodavičarjev, ker je to njih drag inventar, s katerim morejo obratovati. Prosi se občinstvo ter javno varnost, da vse zgoraj navedene zlorabe steklenic naznani gorajnemu naslovu ali pa prizadetim sodavičarjem.
Raznoterosti.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce mesta Ljubljane in okolice, da bo uvedel v svrho razbremenitve sodnih odnosno političnih oblasti na podlagi § 42 zakona o zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki §e bodo izkazali s posebno legitimacijo urada.
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
-■ VIN -— =
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnicigna postajo kupca!
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
»
MAJARONCKOV>> špiritov in vinski kis.
Ustanovljena leta 1886
Telefon štev, 2578.
GARJE
QQ©0QQQQQQQQ
©
O
srab, kraste, lišaje odstra-njuje pri človeku in živa-lih Naltol - mazilo, ki ^
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri ^
TRNKOCZTg lekarna, Ljubljana Slovenila. 000000000000
Minil a tt
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
pograda)« brezplačno m vsa slnibo lifioča
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din, ■■ - • z dežele 4 Din. -....
Tovarlil gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
ZflMfjKE
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOM?.
L1DBLIAH&,
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
I* m s* m s*
'M 'M
m
$
m Ni
m
m
[ JEr JE. JBi	„«16«	JPi	.Sl	,	f.
1	<£•
m
pekarija, slaščičarna in ^ kavarna
'i Stari trg 21
»a se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18.
■■■■■■■■■■■■■■■■VSI«
Zovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
»oooooooooaoooooootoooooooooooooooooi
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PECELIHC. UUUAM
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnili robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šlfone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in 5e veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani teni.
Na veliko In malo!	Na	veliko	in	malo!
□□QQra0QQQ0C3QI3[3l3C3I3QGOCiiraQSSQS[a[^SrQraS0QQES[i][3[3[iai3[il0raSGm
1 Hotni vini čistili in trpko ter prekisla omiliti le zelo enostavno! g
Pl V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „L AINŽ“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenerao točno Ej [3 navodilo.	Glavna zaloga:	Zahtevajte	cene!	pj
Qij	Drogerija	„SANITAS“,	Celje	in	Ljubljana.	^
SBEFIFlFini^BEIHHElElBIBBBBBBBBHBIilBHBElElElElSBEElElElElElElEEllIlElElElEIBElIg]
Glavna zaloga rudninske vode
In
iga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo
In rasna drugo domače In Inoiomako rudninsko zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba	1
Pivovarna „DNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 sa tudi froplna In sladne cima, M so kot ilvinska krma salo priporočljiva.
Ponudba.
Podpisani nudim poslopje (Pen-sion hotel), prikladno za sprejemanje in prehrano tujcev za čas letne sezone. Poslopje ali zgradba stoji tik morske obale in kopališča v Omišlju na otoku Krku, je popolnoma opremljena z novim pohištvom in vsem kuhinjskim priborom. Najemnina je solidna. Dajem to zgradbo za eno aii dve leti v najem. Retlektanti naj se radi dogovora osebno javijo pri podpisanem. Obrat se prične z drugo polovico maja.
Nikola fllbaneze u Omišlju na otoku Kr« Dalmacija.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifonc, klote, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi najugodneje le pri:
blizu Praiernovata spomenika ob vodL
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
FR. KOLLMANN. Ljubljana
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
Vinska trgovina In restavracija
Peter Stepič, Sp. Šiška 256.
p ipcroroča p n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno nravnih vin iz dolenjskih, goriških, istr. skih in štajerskih vinskih goric. Telef. št. 262. —........ ....... ■	.	m
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov In cltronov sok, nadalje izborne sadne [pijače v patentnih steklenicah: jagodov«c, nektar, krl-stdlno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
HaSSaaSHHHHSHHSBII
Pristna prav dobra
RDEČA DOLENJSKA VINA
razpošilja v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
JOSIP KODRIČ
vinogradnik Sv. Križ pri Kostanjevici, Doleajsko.
Bobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
Priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica
3van Jficelj Dunajska cesta 16
Belo solidno. Cene zmerne.
= 3van Bricelj =
Stepanji vasi Ka Flanirjn. Strokovna Izvršitev gost, stolov In nfa.
Nesne izdelke
in prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti praški način izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvornlca mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hrib.
Telefon 164.
Dnevno sveti Izdelki I Nizke cene.	Točna	postreiba
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec, „ Styria vrelec. Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters, Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana, H
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih in inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago! W
V zalogi j« tudi najboljša francoska galerta za hj iSčanja vina po zelo nizki teni.
:xxxxxxxssssss^
Z v»tmi v ipeceiljsko ln delikn tesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vaeh vrst namiznimi in buteljsldml vini postreže gostilničarjem nnlcenele
In najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, L j ubij? na, vogal St. Petra cesto la Reslje ve ceste.
Velanračarnai *« kawo x •lektrltnlm obratom.	  —	Zaloga mineralnih vod.	—
I
Delniška pivovarna Laško		
marčno pito	eksportni ležak	temno Porter- pivo
& E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10, Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceffrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaj« la zajl&za Zveza foStilnJčafr&klg ca4rur v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jez er Jek.