Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 55 grošev. Leto VI. CELOVEC, 17. februarja 1950 Številka 7 Ostre besede Nemciii Sledeči članek je napisal Vernon Bar-tlett, ki je eden izmed najboljših poznavalcev nemškega političnega življenja. ■sf Mogoče so Amerikanci v zapadnih conah Nemčije pustili Nemcem preveč dolgo napačno upanje, da bodo majhne popustitve privedle do večjih. Sedaj pa je prišel čas, da napravijo temu konec. Zelo verjetno je, da Francija ni imela še nikdar zunanjega ministra, ki bi imel bolj temeljito in bolj prijateljsko poznanje nemškega naroda, kakor je sedanji minister Robert Schuman. In vendar je dr. Adenauer, ki je od začetka kazal, kakor da se bo razvil v velikega evropskega državnika, skoraj popolnoma uničil vse francoske nade, da bo kdaj prišlo do sporazuma z Nemčijo. Vse, kar je še preostalo dr. Adenauerju in njegovim ministrom, bi bilo, da se zamerijo še Amerikancem. Tudi to so sedaj napravili. Zato jim je moral McCloy zelo ostro povedati, naj opuste svoje trditve, da so druge države odgovorne, za nemške povojne težave in probleme. Celo najbolj navdušeni britanski nasprotnik vseh nadzorstev in racionira-nja se zgraža nad razliko med bogastvom in revščino, ki jo je zapadnonem-ška vlada dovolila, da se je mogla razviti v taki ogromni meri. Le najbolj neodgovorni strankarski propagandist za časa splošnih volitev bi lahko našel opravičilo za politiko take vrste, ki je upropa-stila vse nemške načrte, da bi kdaj postali gospodarsko neodvisni, za pohtiko, ki je odpravila racioniranje in ustvarila v Žapadni Nemčiji več nezaposlenih, kakor jih je bilo takrat, ko so leta 1930. uničili avtoriteto dr. Briininga in pripravili pot Adolfu Hitlerju. Zapadnonemški minister za delo je pred kratkim zabrusil, da tudi v Veliki Britaniji ne bi mogli govoriti o popolni zaposlenosti, če bi kakih 11 milijonov beguncev prišlo živet v Anglijo, kakor se je to zgodilo v Zapadni Nemčiji. Mogoče bi bilo temu tako, toda britanska vlada je vsaj napravila načrte, kako preprečiti nezaposlenost in olajšati položaj, če bi prišlo do tega: nemška vlada pa ni poskrbela nič sličnega. Prav gotovo je, da dr. Adenauerjevi ministri ne morejo sami rešiti vprašanja nemških beguncev, ki so prišli v množicah preko meje na Labi, toda najbolj gotov način za odvrniteh zunanje pomoči za ureditev tega vprašanja je način, da dolžijo tujce za vso nesrečo. Še vedno je nekaj Nemcev, ki sanjajo o vojaškem preporodu in o osveti. Mogoče je, da so zagrizeni protikomunisti, toda nikdar ne bodo pozabili, da nemški vojski dvakrat v tem stoletju ni uspelo osvojiti si Rusije, da pa si je nemška vojska skoraj osvojila Zapadno Evropo. Pa tudi brez teh svaril v zgodovini ni v Raigovori h Avstrijsko pogodbo 15. februarja so se ponovno sestali v Londonu zastopniki zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav. Sovjetske zveze in Francije. Ta seja je že 250. po vrsti in po splošnem mnenju nima posebnih izgledov na uspeh. Sovjetska zveza, ki vztraja na tem, da pride v pogodbo točka glede avstrijskih povojnih dolgov pri Sovjetski zvezi, je s tem onemogočila sporazum. Sovjetska delegacija vztraja na stališču, da je treba urediti pred vsemi drugimi vprašanji najprej to. Avstrijskemu parlamentu so sporočili, da vztraja Sovjetska zveza brez utemeljitve vzrokov pri svoji izjavi, da ji ni mogoče razgovarjati se o rešitvi vprašanja avstrijskih povojnih dolgov. zapadnem načinu življenja ničesar, kar bi ugajalo ljudem te vrste, in ko se vzhodna cona Nemčije približuje gospodarski obnovi, bo vedno bolj in bolj privlačevala nemške nacionaliste Sovjetska zveza, ki jim lahko nudi združeno Nemčijo z Berlinom kot prestolnico. Vzhodno Evropo pa kot naravni trg te države, poleg tega pa še sotrudništvo v ogromnem imperialističnem podvigu. Toda mnogo milijonov drugih Nemcev je sitih vojne kakor, smo je siti mi in vidijo v sovjetskem načinu komunizma nekaj strahovito sličnega nacističnemu gibanju, ki jih je privedlo do druge svetovne vojne in do drugega poraza. To so ljudje, ki bi jih moral dr. Adenauer imeti za svoje pristaše, če hočemo, da Zapadna Nemčija preživi. Kako si more on pridobiti njihovo zaupanje? Ne s tem, da jim nudi luksus, kupljen z ameriškimi dolarji. Ne z ono vrsto „svobodnega gospodarstva“, ki napravi bogate še bolj bogate, revne pa bolj naklonjene komunistični propagandi. Ne s kričanjem, da bo komunizem pridobil na obsegu, če zapadni za- V londonskem nedeljskem listu „Observer“ piše njegov posebni dopisnik o najnovejši borbi proti „titoizmu“, ki je trenotno osredotočena na Bolgarijo. V Moskvi so v zadnjih časih namenoma privedli sovraštvo med Jugoslayijo in Bolgarijo do takega viška, da nekateri mislijo, da s tem Stalin pripravlja po-zornico za bolgarski vojaški napad. Najprej bi izzvali macedonsko ustajo, nato pa bi potisnili čete Kominforma preko meje na najjužnejšem koncu Jugoslavije, da se združijo z osamljeno Albanijo. Oni, ki predvidevajo tak razvoj dogodkov, trdijo, da so v Bolgariji pred kratkim izvedli čistke v prvi vrsti z namenom, da odstranijo vse nasprotnike tega načrta. Slabo ravnanje z jugoslovanskimi diplomati v Sofiji in pa pogosti obmejni incidenti imajo isto nalogo: da izzovejo jugoslovanske protiukrepe, ki bi naj pripeljali dogodke na pot, kjer bi postala vojna neizogibna. „Ali,“ piše nadalje „Observer“, „pri takem predvidevanju razvoja dogodkov popolnoma V torek zvečer je radio Moskva objavil sklenitev pogodbe med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko. Pogodba velja za 30 let in z njo v zvezi sta podpisala v Moskvi zunanji minister Višinski in Ču En Lai celo vrsto dodatnih pogodb. Na podlagi ene izmed teh bo Sovjetska zveza vrnila Kitajski Man-džursko železnico, dalje bo umaknila svoje čete iz mornariškega oporišča Port Arthur in se bo odpovedala svojim interesom v pristanišču Dairen. Ti pogoji bodo stopili v veljavo, čim bodo sklenili mirovno pogodbo z Japonsko, na vsak način pa ne kasneje kakor koncem leta 1952. Sovjetska zveza je leta 1945 sklenila s Cangkajškovo vlado pogodbo na podlagi katere je Sovjetska zveza obdržala nadzorstvo nad Mandžursko železnico in nadzorstvo nad pristaniščem Port Arthur in Dairen. Ta pogodba je postala neveljavna. Na podlagi vzporedne pogodbe podeli Sovjetska zveza Kitajski dolgoročna vezniki ne dajo nemškemu nacionalizmu novih koncesij. Nemška politika v Bonu, ki ne uspe, da bi si pridobila zaupanje angleške, ameriške in francoske vlade in ki ne uspe, da nudi socialno varnost nemškim delavcem, bo kmalu privedla Ruse do meja Francije in člane bonske vlade v koncentracijsko taborišče zaradi veleizdaje. Ameriška vera v take vrste svobodnega gospodarstva, ki .si ga celo v Ameriki danes težko privoščijo, je brez dvoma dajala nemški vladi pogum, da se je odločila za politiko najmanjšega odpora in mogoče, da se dr. Adenauer čuti užaljenega, če mu sedaj očitajo njegov dosledni neuspeh pri načrtih za bolj modro uporabo dohodkov njegove države. Toda brez dvoma bi morali biti Nemci v Zapadni Nemčiji hvaležni McCloyu, če bodo vendar razumeli, da zavisi rešitev Zapadne Nemčije pred komunizmom manj od dolarskih podpor za nezaposlene kakor pa od njihovih lastnih prizadevanj, da odpravijo sedanje sramotne razlike med bogastvom in siromaštvom nezaposlenih. pozabljajo na tri dejstva: prvič, da sta bolgarsko in albansko gospodarsko stanje v obupnem položaju, drugič, da je nastopila pred kratkim v kominformi-stični propagandi proti Titu značilna sprememba in pa tretjič, da je v Titovem obnašanju vedno več napadalnega, ofenzivnega duha. Na prvi pogled lahko razlagamo notranje bolgarske čistke, ki so se vršile roko v roki z policijskim preganjanjem kmetov in delavcev, z nujnostjo, da je treba na vsak način napraviti kake vrste red v bolgai'skem gospodarstvu. Čistke so se začele zares že preteklo jesen in z njimi so odstranili najodgovornejše člane vladnih oddelkov, pri tem pa so pokazale čisto jasno, da je bil bolgarski promet in obratni sistem na robu propada, še zdaj pa mora vladati na najvišjih mestih notranja nesloga, kar kaže dejstvo, da so pred kratkim izgnali iz Politbiroja Tepeševa in šest znanih članov iz komunističnega centralnega (Nadaljevanje na 2. strani) posojila z namenom, da si nakupi v Sovjetski zvezi železniško opremo in industrijsko opremo v skupni vrednosti 300. milijonov dolarjev. Novi sporazumi potrjujejo popolno neodvisnost zunanje Mongolije. Nadalje vrne Sovjetska zveza brez odškodnine Kitajski japonska podjetja v Mandžuriji, ki jih je Sovjetska zveza dobila. Končno se zavežeta komunistična Kitajska in Sovjetska zveza, da se bosta pobrigali skupno za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko skupaj z ostalimi zainteresiranimi silami, istočasno pa si boste med seboj tudi pomagali v slučaju, da bi Japonska ali kaka japon ska zaveznica napadla eno izmed obeh. Moskovska pogajanja med sovjetskimi in kitajskimi zastopniki so se pričela že decembra in londonski diplomatski krogi so bili mnenja, da javna pogodba ne. vsebuje glavnih točk glede katerih sta se obe državi tako dolgo razgovar-jali. Predvsem splošno poudarjajo, da (Nadaljevanje na 2. strani) Kaj se skriva za dogodki v Vietnamu Indokina je postala novo bojišče v. hladni vojni med Vzhodom in Zahodom. Čim bolj se razvijajo tamkajšnji dogodki, tem bolj nam je jasno, da segajo ko* renine tamkajšnjega spora mnogo bolj globoko in široko, kot pa je področje Indokine. • Diplomatski dopisnik „London Press Service“, Ewer, je napisal o tem vprašanju daljšo razpravo. Med drugim pravi: v 'l „Dogodki v Vietnamu niso več važni le za to državo ali za skupino držav na področju Indokine. Postali so svetovnega pomena, ker so ključ za ugotovlja-nje sovjetske politike in sovjetske strategije v mrzli vojni. Najznačilnejši dogodki zadnjih dni so sovjetsko priznanje Ho Či Minhove organizacije za zakonito vlado v Vietnamu ter blazno in komedijantsko delovanje francoske komunistične stranke. Vsi ti dogodki nam nekaj povedo. Nedvomno nam kažejo, da je pri vsem tem glavni namen sovjetske vlade zaplesti novo kitajsko vlado v spor z zapadnimi velesilami. Kitajce je treba prepričati in jih potisniti v spor ali celo oborožen spopad. Sovjetska zveza bi pri tem stala rada daleč proč in skrbno pazi, da se ne bi tudi sama zapletla v te dogodke ter čaka, da se prepriča, kakšen dobiček bo imela pri vsem tem prepiru, ki ga sama podžiga tudi zaradi svojih koristi. To je značilna Stalinova strategija. Kaj pa Sovjetska zveza lahko pričakuje od take politike in na kakšen dobiček sme upati? Možnosti je več. V prvi vrsti si s tem zagotovi mir in varne-- pred napadom.. Nobenega vzroka ni, da bi dvomili nad resnično bojaznijo kremeljskih despotov pred imperialističnim napadom proti Sovjetski zvezi, kajti ti ljudje so hipnotizirali sami sebe. Pričeii so verjeti lastni propagandi. Ker gledajo vse svetovno dogajanje skozi marksistično prizmo, so popolnoma napačno poučeni o dejanskem položaju in ker preveč in pregloboko proučujejo lastne spise, so prišli do zaključka, da zgodovina in pravilna mark-sistično-leninistično-stalinistična analiza očita, da takoimenovane imperialistične velesile pripravljajo vojno. Vse skupaj je smešno, toda Kremelj je prepričal samega sebe. Zato pa bi sovjetski gospodarji rajši videli, da jih dobi po glavi Kitajska ne pa njihova „ljubljena“ domovina. So pa še druge možnosti. Če bodo dali zapadnim velesilam dosti opravka v Vzhodni Aziji, utegne pri tem imeti Sovjetska zveza možnost, da krepkeje zagrabi Mandžurijo in Sinkiang. Litvinov je namreč sam odkrito priznal, da Stalin nikdar ne dovoli, da bi čustvo komunistične solidarnost mešalo štrene sovjetski politiki. Glavni cilj sovjetske diplomatske strategije je trenotno ta, da skušajo Sovjeti nahujskati Kitajce, da bi pritisnili proti jugu, to se pravi, da bi se vmešali v Vietnam, kjer bi to vprašanje utegnilo povzročiti spor s Francijo. Radi bi prepričali Mao Tse Tunga, naj se prične vmešavati v zadeve Tibeta, pri čemer lahko nastane spor z Indijo in s tem s Comonwealthom. Nadalje naj bi komunistična Kitajska napadla Formo-zo, pri čemer bi utegnilo priti do prepira z Združenimi državami. Ti sovjetski načrti so dovolj jasni. Toda Kitajce je treba o vsem tem šele prepričati. In kitajski zmaj je očividno nekoliko trmast. Pred nekaj tedni so Sovjeti pripravili Mao Tse Tunga, da je priznal Ho Ci Minha. Moskva pa je storila to deset dni kasneje. Včasih je bila Moskva zelo previdna pri priznavanju novih vlad. Tako je n. pr. previdno čakala, da so na Kitajskem komunisti izvojevali odločilno zmago, preden je priznala Mao Tse Tunga in prekinila diklomatske odnoša-je s Cangkajšekom. Prav tako Sovjeti Sovjetska strategija na Balkanu Pogodba med komunistično Kitajsko in Sovjetsko zven podpisana niso nikdar popolnoma priznali tako-imenovane svobodne grške vlade. Sedaj pa so priznali Ho či Minha. Človek pri tem lahko sklepa samo to, da je bil Mao Tse Tung zelo vsiljiv in je vprašal, zakaj se Sovjetska zveza sedaj, ko se je Kitajska že zapletla v težave zaradi priznanja Ho Či Minha, obotavlja s priznanjem. Tedaj seveda Sovjetom ni preostalo drugega, kot da napravijo isto potezo. Če tega ne bi storil, bi s tem lahko vzbudili pri kitajskih komunistih nezaupanje. V sedanjem razvoju pa je za Sovjetsko zvezo važno, da prepriča Kitajce o popolni sovjetski zaslombi. Saj jo bodo pozneje lahko opustili, kot so to storili s propadlimi grškimi komunisti. Toda v sedanjem trenotku je treba storiti vse, da prepričajo kitajske komuniste, da se lahko zanesejo na vso pomoč njihove takoimenovane prijateljice in zaveznice, Sovjetske zveze. Komunistična rovarjenja v Franciji so namenjena istemu cilju. So predvsem bistveno komedijantskega značaja in nimajo komunisti pri tem nobenega neposrednega namena. Francoski komunisti si bodo s takim rovarjenjem samo poslabšali položaj. Toda Moskva gleda na francoske komuniste tako kot na vse druge komunistične stranke po drugih državah, ki so za njo le blago za mešetarenje. Vse komunistične uprizoritve v Franciji so čisto jasno v glavnem naročene zato, da bi napravili vtis na Mao Tse Tunga, ki nima o Franciji nobenih drugih vesti, kakor le one, ki mu jih nudijo Sovjeti v svoji omaki. Zato je Mao Tse Tung prepričan, da lahko francoski komunisti res onemogočijo vsak francoski ukrep v Vietnamu in da zato podpre Ho Či Minha ter se vmešava v vietnamske zadeve, ne da bi pri tem veliko tvegal. Namen vse teh dogodkov je torej zelo jasen. Ni pa tako jasno, kakšen bo izid. Kdo bo zmagal — ali Stalinova ge-orgijska prekanjenost ali Mao Tse Tun-gova kitajska zvitost? To vprašanje je silno važno za ves svet, a nanj še nimamo odgovora. Morda bomo zanj zvedeli takrat, ko se bosta Mao Tse Tung in Ču En Lai vrnila iz Moskve varno pekingško zidovje. nemčija““ " ’ Komunistična stranka zapadne Nemčije nadaljuje s svojo notranjo čistko, ki jo je začela že pred dvema mesecema. Zdaj je objavila izključitev urednika najbolj znanega komunističnega časopisa v zapadni Nemčiji „Freies Volk“ in pa vodilnih komunistov iz Porurja. Med temi je najpomembnejši bivši predsednik stranke za severno Porenje in Westfalijo, Hugo Paul. Ostala dva komunista sta Kaiser, eden izmed komunističnih poslancev deželnega parlamenta, in Trieber, član partijskega sekreia-rijata ter bivši neizvoljeni komunistični kandidat za federalni parlament. Ime urednika, ki je bjl izobčen, je Schappe. Vsi štirje so bili obtoženi „titoizma“ vkljub temu, da je pred dvema mesecema stranka dala zagotovilo, da je vzrok sprememb na njenih odločilnih mestih ^nesposobnost posameznikov.“ Novi komunistični predsednik za Porurje, Ledv/ohn, je objasnil, da so Paul in drugi dopustili, da se je razvil titoizem in trockizem v Gelsenkirchen-u, kjer je ustanovil neki Bannaseh „Svobodno nemško ligo.“ To društvo je žarišče vse pokvarjenosti v komunistični stranki in razpaslo se je celo v druga važna mesta Porurja. Poleg tega je po njegovem mnenju eden najbolj nevarnih pojavov vedno večji stik, ki ga imajo člani partije z „Društvom za moralno zmago“ (Moral Rearmament), Ta pokret je pred kratkim imel mnogo uspeha v veliki tovarni v Wuppertal-u, ki je znano komunistično središče. Ledv/ohn je pozval kot novi predsednik komunistične stranke za Porurje vse člane h solidarnosti-in zgraditvi novega napadalnega duha na socialnem in političnemu polju. Iz Berlina poročajo, da se kažejo jasni znaki, da prihaja vedno bližje dan, ko bo Vzhodna Nemčija spremenjena v policijsko satelitsko državo — privesek Sovjetske zveze. Pred nekaj dnevi je vzhodno-nemški parlament odobril dva zakona zelo čudnega pomena. S prvim zakonom so ustanovili „ministrstvo za državno varnost v vzhodno-nemški vladi“. Z drugim zakonom pa prevzame država vse nadzorstvo nad vsem mladinskim življenjem in udejstvovanjem. leni pregled GRČIJA Veleposlanik USA v Atenah, Grady je poročal predsedniku Trumanu o Grčiji. Ob tej priliki je izjavil časnikarjem, da ni verjetno, da bi se v Grčiji obnovila gverilska vojna. Zmagovalna grška .vojska je po zmagah v Vitsiju in Grammosu pognala ostanke gverilcev v Albanijo. Po neuradnih poročilih — je izjavil Grady — je bilo okoli 110.000 gverilcev, ki so zbežali v Albanijo, toda pozneje so zapustili Albanijo. Iz Jugoslavije pa, dokler je tam Tito, ne bo nobenega napada. Gverilci imajo velike težave z reorganizacijo vojske, ker so izgubili opremo, živila in obveščevalna središča. Tudi grški general Papagos je potrdi! Gradyje-vo mnenje, da je neverjetno, da bi se gverilci spet dvignili. Nadalje je Grady izjavil, da je predsednik Truman zelo zadovoljen z napredkom v_Grčiji. Grčija ni Šla za železno zaveso in je dovolj napredovala, tako da je nevarnost komunizma minula. JUGOSLAVIJA Funkcionarji mednarodnega fonda ZN za otroke v Jugoslaviji so obvestili Združene narode, da je število jugoslovanskih otrok, ki prejemajo dnevne obroke mleka in maščob, naraslo na 900.000, odkar podeljujejo dnevne obroke mleka nadaljnjim 200.000 otrokom. Ker je mednarodni fond Združenih narodov za otroke nakupil precejšnje količine zgoščenega mleka po razmeroma nizkih cenah, bodo verjetno s 1. III. lahko razdeljevali mleko 1,200.000 otrokom. Jugoslovanska vlada je olajšala razdeljevanje mleka in maščob povečanemu številu otrok. V Beogradu je okrajno sodišče v ponedeljek izreklo obsodbo nad ISimi obtoženci, od katerih je bilo pet študentov, ki so jih obtožili, da so skušali strmoglaviti vlado maršala Tita. Ta družba je ustanovila leta 1948 protikomunistično Zvezo jugoslovanskih narodov. Pred sodiščem so se zagovarjali, da so hoteli ustanoviti samo zakonito politično opozicijsko stranko. Dva obtoženca sta bila oproščena pod pogojem, da bosta dve leti na prisilnem delu. Pavle Bunjevič, inženir, je bil obsojen na Sovjetska strategija na Balkanu (Nadaljevanje s 1. strani) komiteja „vsled nesposobnosti pri njihovem delu in pa radi otopelosti“. Zaradi vsega tega je zelo verjetno, da bo anti-titovska borba v Bolgariji bolj defenzivnega kakor ofenzivnega značaja. Na drugi strani pa je jugoslovanska anti-stalinovska propaganda, po bolj slabotnem začetku, prešla v zelo močno ofenzivo. Značilnost tega novega duha je duhoviti nemški marksist Leonhard Wolf gang, ki ga zdaj Jugoslovani upo- rabljajo na vso moč. V svojih radijskih! govorih iz Beograda, namenjenim ko-minformističnim državam, je Wolfgang odkril iz dela Marksa in Lenina, M so jih Rusi že davno nalašč pozabili; predvsem dela, ko kažeta Marks in Engels zaničevanja vredno ogorčenje proti ruskim zahtevam po moralnem vodstvu v; imenu sloge in internacijonalizma prve Internacionale. Dalje je Wolfgang ponovil po radiu Leninovo slovo Švicar-. skim delavcem tik predno se je vrnil v zapečatenem vlaku v Petrograd leta 1917.: „Ruski proletariat si je zaslužil slavo, da je začel vrsto revolucij, ki jih je povzročila imperialistična vojna. Misel pa, da je ruski proletariat izvoljeni proletariat med delavci vseh dežel, je nam vsem popolnoma tuja.“ iua vez med Jugoslavijo in Zapadem Iz Beograda poroča dopisnik United Pressa, da so v nedeljo objavili novo pogodbo za civilno letalsko službo med Italijo in Jugoslavijo. S tem je vlada maršala Tita skovala novo zvezo med Jugoslavijo in Zapadom. Uradna obja-v pravi,'da so se pogovori vršili več mesecev, da so jih sedaj z uspehom zaključili in da bodo pogodbo uradno podpisali v nekaj dneh. S to pogodbo bo odprta pot rednim poletom med Rimom in Beogradom in Jugoslavija bo dobila pravico pristajati na goriškem letališču. Italijani pa bodo verjetno dobili pravico, da pristajajo pri Zagrebu. To je že tretja pogodba glede zračnega prometa, ki jo je Jugoslavija sklenila z nekomunističnimi državami. Že lansko poletje je sklenila pogodbo s Švico, na podlagi katere je dovolila dvakrat na teden polet na progi Zürich—Beograd. 24. decembra je Jugoslavija sklenila pogodbo z Združenimi državami, na podlagi katere sta si pridobili obe državi pravico pristajanja in tranzita v Jugoslaviji in v ameriški coni Avstrije. 19. februarja pa bo jugoslovansko letalo poletelo v Izrael do letališča Lydde in zelo verjetno, je da bo to privedlo do nove pogodbe o zračnem prometu. V naspro- USTANOVITEV KATOLIŠKE SINDIKALNE ZVEZE V VEL. BRITANIJI V Glasgowu so ustanovili Britansko zvezo katoliških delavcev. V Trade Unions organizirani katoliki nameravajo s to zvezno organizacijo ustvariti potrebne pogoje za obrambo svojih moralnih načel v primeru, da bi tr. načela bila ogrožena na sindikalnem področju. tju z vsem tem pa je Češkoslovaška še edina kominformistična država, ki ima še pravico leteti preko Jugoslavije na poti Praga—Sofija. Ta pogodba bo potekla 14. marca, toda uradni zastopnik je izjavil, da se bodo kmalu pričela pogajanja za njeno podaljšanje. Čeprav jugoslovanska vlada nima ničesr proti podaljšanju te pogodbe „načelno“, pravijo vendar poučeni krogi, da je zelo ma-, lo verjetnosti, da bi jo še podaljšali zaradi vedno slabših odnošajev med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogodba med komunistično Kitajsko in Sovjetsko zvezo podpisana {Nadaljevanje s 1. strani.) sliči nova pogodba sedaj neveljavni pogodbi s nacionalistično kitajsko vlado in izjavljajo pri tem, da je malo verjetno, da bi se razgovarjali dva meseca samo o spremembah besedila neveljavne stare pogodbe. Prej je verjetno, kakor so mnenja londonski krogi, da so se komunistični diplomati toliko časa razgovarjali o novih smernicah azijske politike. Kot izjavlja diplomatski sodelavec londonskega radia, izgleda nova pogodba na prvi pogled kot uspeh nove komunistične kitajske vlade na političnem polju. Verjetno so hoteli Sovjeti vzbuditi vtis, da popuščajo Kitajski, ki je pod vodstvom komunistične vlade. Treba pa je počakati, če bodo sklenili tudi pogodbe, ki bodo obvezovale novo Kitajsko k dalekosežnemu gospodarskemu in političnemu popuščanju napram Sovjetski zvezi. 20 let ječe, Peter Serovič na 18 let trije SJIi'|,,lllll,lll,llllllllMIIIIII,||ll||||l,|||||||||,|||||ii|>|||ii||*i|,,ii>|ii»»iii»iiiiiii»iiinmiiiimmiiminiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii na 15 let in štirje na 12 let, drugi pa na ~ različne kazni od 5 do 10 let. Eden izmed zagovornikov je sprejel obtožbe državnega,tožilca, prosil pa je za omi-Ijenje kazni, ker obtoženci nikakor ne predstavljajo nikake nevarnosti za državo, ker je itak 99%, naroda za vlado maršala Tita. P® R TITO PROSI ZA POSOJILO Iz Beograda poroča dopisnik agencije United Press, da je maršal Tito prosil novega ameriškega poslanika G. Allena, naj pomaga, da dobi Jugoslavija novo posojilo 36 milijonov dolarjev. Preteklo sredo sta imela na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu dveurni sestanek ameriški poslanik in jugoslovanski podpredsednik ter zunanji minister Edvard Kardelj. Jugoslavija zelo potrebuje tujo valuto, s katero hoče kupiti važne stroje za ogromno industrializacijo in pa surovine, da obdrži že obstoječe tovarne v obratu. Tako je jugoslovanska vlada prosila Allena naj podpre njeno prošnjo za sledeča tri posojila: prvič za šestmili-jonsko dolarsko posojilo iz Mednarodnega fonda — drugič za petmilijonsko dolarsko posojilo od ameriške Import-Export banke za določene gospodarske načrte, o katerih sta se domenila Washington in Beograd — tretjič za 25 milijonsko dolarsko posojilo od Svetovne mednarodne banke. Jugoslavija je pripravljena sprejeti tudi funte in drugo takozvano „mehko“ valuto poleg dolarjev. Sjestanek Kardelj—Allen kaže, kako nujna je potreba po posojüu v Jugoslaviji, ker so Jugoslovani spremenili svoj običajni način obnašanja, ko so se do zdaj raje pogajali z Združenimi državami naravnost v Washingtonu kakor pa z ameriškim poslaništvom v Beogradu. DVOJNA ZMAGA AVSTRIJE PRI SVETOVNEM SMUČARSKEM | PRVENSTVU | Ponovno so ženske zastopnice Avstri-! je rešile dobro ime smučarskem športu | v Avstriji. Takoj prvi dan F. I. S. tek-! movanja v Aspenu v alpskih discipli-I nah sta mogli zmagati obe Avstrijki, | Dagmar Rom in Trude Baiser v velesla-| lomu za ženske in postali tako svetovni | smučarski prvakinji v tej panogi smu-! Čanja. Rezultati tega tekmovanja so | sledeči: 1. in svetovna prvakinja Dag-! mar Rom (Avstrija) 1:29,6; 2. Trude | Baiser (Avstrija) 1:29,8; 3. Lucienne | Schmitt-Couttet (Francija) 1:30,0; 4. | Erika Mahringer (Avstrija) 1:31,8; 5. | Dr. Anneliese Schuh-Proxauf (Avstrija) ! 1:31,9; 6. Lydia Gstrein (Avstrija) 11:32,7; 7. Resi Hammerer (Avstrija) | 1:33,1. Vseh tekmovalk je bilo 28. | TOTO | S pričetkom iger za nogometno pr-! venstvo bo spremenjen tudi program | TOTO moštev. V zadnjem času smo vi-! deli le inozemska moštva, sedaj pa pri-! dejo na vrsto domača moštva. Seveda | ostane tudi še nekaj inozemskih na spo-! redu. Oglejmo si danes moštva, ki bodo | nastopila v 19. kolu in odločala o naši | sreči ali nesreči pri tipanju. | 1. Vienna—Sturm, Graz. Igra se vrši 1 na Dunaju. 1/1 | 2. Admira—Austria. Moštvi sta ena- ! ko močni. 2/x | 3. Wiener Sportklub—FAC. Prvo I moštvo je bolj rutinirano. x/l Ha Nekatere tovarne bodo kljub zaklju-čitvi predelovanja sladkorne pese tudi še naprej mogle nadaljevati z delom. škrlupu in raznim glivičnim škodljivcem. Že večkrat smo rekli in ponovno poudarjamo, da ima vsako in še posebej zimsko škropljenje le takrat nameravani učinek, ako škropimo temeljito, da je drevo kakor oprano. Ako tega ne napravimo in pri škropljenju štedimo s škropivom, škodljivcev ne bomo uničili in je vsako škropljenje razmetavanje denarja in potrata časa. Še nekatera opravila Ako koncem februarja nastopi še huda zima, je zlasti nevarno, da sadna drevesa poškodujejo razne divje živali, predvsem pa divji zajec. Zato ne smemo misliti, da je zime že konec in pozabimo na obrambo dreves proti tem sadnim škodljivcem. Preglejmo zato, ako so drevesa še zadosti zavarovana. Koncem februarja nastopi že večkrat zelo milo vreme in sneg še deloma skupni, kar omogoči že obdelovanje zemlje vsaj v manjšem obsegu. To^je zlasti važno, ako v jeseni nismo več dospeli, da bi zemljo pod drevjem primerno obdelali oziroma prekopali. Ako nameravamo saditi sadna drevesca v spomladi, je pa sedaj že res skrajni in tudi zadnji čas. da še izkopljemo jame. Ako smo že jeseni pripravili oziroma kupili sadna drevesca, ki jih nameravamo saditi v spomladi, moramo preko zime paziti na nje. Ta sadna drevesca večkrat zakopljejo pod kako ostrešje oziroma pod kap ali pa kje ob zidu, kjer ne morejo dobiti korenine prav nikake vlage in se posušijo. Zakopljimo zato ta drevesca na vrtu, kjer pa jih moramo seveda zavarovati proti poškodbam po domačih in divjih živalih. Ravno koncem meseca februarja in začetkom meseca marca so navadno razlike v temperaturi med sončno dnevno toploto in med ponočnim mrazom zelo velike. Vsled teh razlik v temperaturi morejo nastati večje poškodbe sadnega drevja, predvsem debla. Najenostavnejše sredstvo proti tem poškodbam je v tem, da namažemo debla sadnih dreves z apnenim mlekom. To sredstvo je ne samo najučinkovitejše, ampak tudi najcenejše. V zimskih mesecih pa ne mislimo le na bodočo sadno letino, paziti moramo tudi na to, da se nam sadni pridelki preteklega leta v shrambi in v kleti ne pokvarijo. — Preglejmo zato skrbno sadno shrambo in odberimo nagnite plodove, da se ne okužijo še zdravi plodovi. Tudi v moštni kleti ne pozabimo na čim večjo snago. Očistimo ne samo posamezne sode, ampak vso moštno klet. Plesniv okus kakor tudi okus po kisu pri sadnem moštu preprečimo tako, da niso sodi nikdar prazni, da jih vedno sproti zalivamo, ako nastane vsled iz-hlapenja mala praznina v sodih. Ako smo sod načeli, preprečimo pokvarjenje mošta tako, da sod, oziroma mošt čisto nalahno zažveplamo. Prazne sode moramo takoj temeljito očistiti, nato jih postavimo na suh prostor in ko so se popolnoma posušili, jih zažveplamo. Tako smo uničili v sodih vse škodljive klice, istočasno pa smo tudi preprečili, da se v njih ne morejo naseliti škodljive klice, ki bi v jeseni neugodno vplivale na okus mošta. Dobile bodo namreč v predelovanje surovi trsni sladkor, ki ga dobi Avstrija na račun Marshallove pomoči iz Kube v Srednji Ameriki. Domača proizvodnja sladkorja zadostuje pri sedanji višini dodelitve na živilske nakaznice komaj za pol leta. Vsi potrošniki dobijo namreč letno skupaj 120.000 ton sladkorja, to je vsak potrošnik povprečno na mesec 1.30 kg, pred vojno pa je znašala potrošnja v mestih približno 2 kg na osebo. Razen tega sladkorja, ki ga dobijo potrošniki na živilske nakaznice, pa potrebuje še velike količine sladkorja industrija za izdelovanje raznih slaščic, industrija marmelade, nadalje peki in pa gostilne. Vsi ti so porabili lansko leto približno 42.000 ton sladkorja. Tako bi znašala skupna poraba sladkorja letno približno 162.000 ton, primanjkljaj domače proizvodnje je torej še vedno okrog 100.000 ton in mora torej Avstrija letno uvoziti še 10.000 vagonov sladkorja. Sladkorne tovarne so končale z delom UGODNI IZGLEDI SVETOVNEGA POLOŽAJA PREHRANE Poljedelsko ministrstvo Združenih držav analizira v svojem letnem poročilu položaj prehrane na svetu in ugotavlja, da je zaznamovati v letu 1949 stalno, otipljivo izboljšanje ter da so Vi večini pasivnih pokrajin potrošnje dosegle največjo povojno raven. V poljedelskem letu 1949/50 bo proizvodnja sicer nekoliko padla, vendar bo to gotovo izenačeno z veliko količino zalog, ki obstojajo v večjih proizvodnih državah. Za evropsko poljedelsko obnovo, ki je zaznamovala najpomembnejšo spremembo v letu 1949, je značilno povečanje produkcije vseh glavnih pridelkov z izjemo krompirja; če bodo vremenske prilike ostale tudi letos ugodne, se bodo povprečni živilski obroki y vsej Evropi še nadalje izboljšali. V Evropi je omogočilo izboljšanje zalog živil ukinitev racioniranja in je^ zaznamovati povečanje potrošnje maščob, mesa in mlečnih izdelkov. Večina držav bo lahko v letu 1950 proizvajala večje količine maščob, mesa in mleka, vendar bo povprečna raven še pod predvojno ravnjo. Individualna potrošnja bo 1949/50 v kalorijah večja kot 1948/49 po vsej Evropi, z izjemo Sovjetske zveze. Poljedelska obnova v Rusiji je napravila tudi v pretekli žitni kampanji znaten napredek in kljub pomanjkanju tozadevnih poročil lahko mislimo, da se je položaj prehrane precej izboljšal, zlasti glede kruha in drugih glavnih pridelkov. Vendar je v Sovjetski zvezi še vedno negativen činitelj sistem razdeljevanja na drobno, s katerim je prizadeto v glavnem mestno prebivalstvo. Tudi cene živil so v Sovjetski zvezi še vedno izredno visoke ter so trikrat večje kot pred vojno, medtem ko se povprečna mezda ni niti podvojila. Oglejte si naše brezkonkurenčne ponudbe za IBIEU IIEDÜE na 8. strani v 6. št. „Kor. Kron.“ BELlAK-VELiaCH Weißbriachgasse 12 AVSTRIJSKI DUŠIK — PO VSEM SVETU Največja tovarna za proizvodnjo dušičnih gnojil v Avstriji in tudi daleč preko mej Avstrije je v Linzu ob Donavi. Ta tovarna ne proizvaja le toliko dušičnih umetnih gnojil, kolikor jih potrebuje domače kmetijstvo, še več umetnih gnojil tovarna izvaža v inozemstvo. Te dni je tovarna zaključila dogovore za dobavo dušičnih umetnih gnojil do konca proizvodne sezone, to je do konca prvega polletja t. 1. (30. junij 1950). Od 1. julija 1949 do 30. junija 1950 bo znašal izvoz približno 250.000 ton dušičnih gnojil v vrednosti približno 15 milijonov dolarjev. Le eno tretjino te količine, torej približno 80.000 ton, proda tovarna dušičnih gnojil v Avstriji. Tako bi znašala skupna proizvodnja letno okrog 330.000 ton. Med deželami, ki največ kupujejo dušična umetna gnojila v Linzu, je predvsem Poljska, ki je letos kupila 51.000 ton. Nato sledi Holandska s 40.000 tonami, za njo pa Egipt s 25.000 tonami in nato Češkoslovaška s 20.000 tonami, Jugoslavija s 16.000 tonami ter Francija in Mehiko, vsaka s 5.000 tonami. Poskusne pošiljke je poslala tovarna v Južno Afriko, pogajanja pa so v teku z Indijo in Pakistanom. miiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiii Vseh vrst mrzlo trajno kotiranje. Zajamčeno naravno valoviti in kodrasti lasje. Edinstveno na Koroškem Frizerski salon „PERKONIG“, CELOVEC, Klagenfurt — Stauderplatz iniiiimiiiiiiiiMimiMniiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiaiiHiiiiitiiiiimiiiiiiiiii! Stx&n 6 — Številka 7 V deželi zlata in rud (PISMO IZ BOLIVIJE) Republika Bolivija ima površine 1,590.206 km- in 3,350.000 prebivalcev. Leži v Južni Ameriki in to večina na višavju, ki doseže 4000 m. Andi se raztezajo po vsej državi in tvorijo lepe vrbove. Po večini pa to gorovje ne nudi one privlačnosti kot Alpe. Velik del je še topel in sem pa tja se more zaznati delovanje ognjenikov, vendar to ne dosega velikih dimenzij. Najvišji vrh se imenuje Illimani, 6400 m. ščle od nekako 4500 m je vrh pokrit s snegom. Za druge vrhove nimaš občutka, da so visoki, ker se, pač malo vzdigujejo nad nivojem, kjer poteka življenje. Apnen-čevih ali dolomitnih hribov je malo, zato so vse oblike precej dolgočasne. Jezero Titicaca je zelo lepo. Leži na meji s Perujem. Preko njega je promet z ladjami in po njem se vozi vsak, ki potuje iz Peruja v Bolivijo. Drugo jezero se imenuje Poopo. Bolivija je razdeljena na 9 departa-mentov: La Paz, Oruro, Cochabamba, Pofeosi. Chuquisaca, Pando, St. Cruz, Beni, Tari ja. Zadnji štirje leže v tropih, to se tu pravi, da leže na morski višini. Vsi drugi predeli leže v Andih več ali manj visoko. Ugodna ffodnt&fc La Paz 3700 m, Oruro 4000 m in Po-tosi 4500 m visoko, imajo nekako celinsko podnebje. Za Evropejca ni to nič posebnega, nagaja samo višina. Ljudje, ki imajo slabo srce, ne prenesejo te višine. Tudi za zdravega človeka je nekaj časa precej zoprno živeti tako visoko. Treba je mnogo spati in pri hoji se hitro utrudi. V enem mesecu se telo privadi in potem je vse normalno. Cochabamba in Chuquisaca imata odlično podnebje. Z malimi izjemami je vse leto enaka temperatura 15 do 30 C. Vsi drugi predeli imajo tropsko podnebje. Temperatura doseže 40 C. Vendar ni vse leto tako vroče. Evropejci pravijo, da se v 6 mrsecih more navaditi vsak na to podnebje. z nekimi izjemami. Glavna mesta so: La Paz, Oruro. Po-tosf, Cochabamba, Sucre, Trinidad, Co-bija. St. Cruz, Tarija. Glavno mesto je La Paz, ki šteje 300.000 prebivalcev. Je precej moderno. V njem lahko kupiš vse potrebščine, ker je trgovina z USA precej živa. V glavnem so mesto povzdignili tujci in to v večini Židje. V Omni in Cochabambi imajo domala vso trgovino v rokah Dalmatinci in dajejo tudi ton obema mestoma. Tudi ti dve mesti sta bolj moderni. V vseh drugih mestih je opaziti špansko kulturo in po večini so mesta tam kot so bila še pod špansko nadvlado. Vplivi indijanske kulture so majhni. Sucre je izrazito špansko, saj je bilo še do nedavnega glavno mesto. Ima krasne hiše v španskem kolonijalnem stilu in je zelo čisto mesto. Potosi' je bilo vedno znano po svojih rudnikih srebra, ki so menda neizčrp-Ijivi, če se pomisli koliko časa jih že izkoriščajo. Mesto je prišlo tudi v literarni jezik in pravijo za človeka, ki je zelo bogat, da je ,.bogat kot Potosi“. Mesta v tropih so zelo majhna, le St. Cruz ima 40.000 prebivalcev. Vsako mesto, še tako majhno, pomeni tukaj mnogo več kot v Evropi. Kar se tu zgodi v mestu,.velja za vso pokrajino. Tako je n. pr. za revolucijonarje potrebno zasesti samo mesto in že se reče, da je zasedena pokrajina. Podeželje tako ne pozna nobenih homatij. Cgromno vredna bogastva Rudno bogastvo je nekako takole razdeljeno, v kolikor ga do danes namreč izrabljajo: Potosi: sebro, kositer, zink, antimon, baker, svinec; Oruro-Catavi: kositer, zink, bizmut, svinec, baker; La Paz: zlato; Camiri, Sanandita, Bermejo, St. Cruz, Beni — povsod tu so ogromni zakladi petroleja. Cenijo ga na množine kot v Venezueli. Petrolej v Camiri vsebuje 65% gasolina in praktično ne vsebuje žvepla. Takega petroleja ni nikjer na svetu. Do danes jih ne izrabljajo, kar je pripisovati slabim prometnim pri- likam in pa pomanjkanju tehničnega osobja. Bolivija ima nekaj preko tri milijone prebivalcev. 6% od teh je Neindijancev. Večino med takozvanimi belimi imajo potomci Špancev. Precej je tudi tujcev vseh narodnosti. Vse Evropejce in Ame-rikance srečaš v Boliviji. Veliko je tu Židov, ki so pribežali sem pred vojno in niso upoštevani, Dalmatinci uživajo precej ugleda, kakor tudi Nemci. Iz južnoameriških držav so tu politični begunci vseh mogočih barv. Kdor namerava iskati lepoto pri ženskah, naj še hitro potrudi v Bolivijo. Indijanci žive po deželi, po planotah, kjer vlada nima kontrole, nekaj odstotkov jih živi po mestih, kjer delajo pri belih. Po džunglah so še ljudožrci in pa rodovi Indijancev, ki napadajo bele, kadar se preveč globoko spustijo v njihovo deželo. 'flabe prometne zveze oviralo razvoj Prometne zveze so v Boliviji silno slabe. Tako ogromno državo veže edina železnica, ki je v rokah Angležev. Z njo so povezana mesta: La Paz, Oruro, Cochabamba, Potosi in Sucre. Ta zveza ima tudi odcep v Čile in v Argentino. Središče za promet je Oruro. Vsi drugi kraji so povezani s slabimi cestami. Težko je imenovati prometno sredstvo te vrste cesto. Maksimalna hitrost za avtomobile je 20 km na uro. Kadar je tu deževna doba ni prometa po cestah. Tako so v deževni dobi mesta odrezana od sveta in takrat cvete špekulacija s cenami. Edino dobro cesto grade sedaj iz Cochabambe v St. Cruz. Avijonski promet se vrši dnevno. To je edina tolažba in hitra zveza tudi z inozemstvom. Promet ustavijo samo ob nevihtah, drugače je reden. V glavnem se pa vrši vse prenašanje tovorov na mulah, oslih in lamah. Konj se tu ni obnesel. Način življenja je za vsako mesto značilen, kakor tudi za podeželje. Samo v La Pazu je življenje nekam podobno evropskemu malomestnemu, povsod drugod je pa treba pozabiti na marsikaj. Za vsak. še tako velik praznik, ne poznajo drugih običajev kot pitje in ples. Ostane še kino, ki je tu dnevno mnogo obiskan. Tako tujcu ne ostane drugega kot da si nabere denar In odide v drugo deželo. Tako tudi večina stori in tako po navadi obogatijo na račun lenobe domačinov. Dežela živi povsem primitivno življenje. Tu ne poznajo ničesar od sodobne civilizacije. Nimajo tudi nobenih potreb. Žive v hišah iz blata in jedo tako malo, da se je čuditi. Indijanci so torej zelo močna rasa. V mestih opravljajo vsa dela in nosijo čudovite tovore. Za njega ni nobena posebnost nesti 100 kg 500 m brez počitka. Videl sem tudi enega, ki je prav mirno nesel na hrbtu harmonij. Veliko pijejo in to pridno izkoriščajo delodajalci. Delajo za tako nesramno majhen denar, da se je čuditi, da ni več revolucij. Za belce so revolucije nevarne Sicer je pa zelo nevarno, kadar „re-volucijonirajo“, ker imajo navado pobiti vse belce. To je zelo razumljivo, saj jih že stoletja na vse mogoče načine pritiskajo. Indijanske revolucije so pa zelo redke, ker nimajo denarja, da bi si nakupili orožje. Danes jih precej nodpi-hujejo komunisti. Kličejo jim v zavest prepričanje, da je Bolivija njihova dežela in podobno. Tu so torej komunisti veliki nacionalisti. Tujci si ustvarjajo svoje klubske prostore in se v njih stalno zbirajo, da tako vsaj malo nadomeste kulturno življenje. Domala vse narodnosti imajo tudi svoje kuhinje, ker je za bolivijansko hrano treba imeti zelo zdrav in močen želodec. V Cochabambi slovi jugoslovanski klub. V Boliviji srečaš prav vse stranke, ki jih pozna Evropa. Vsako gibanje najde tu svoje oboževalce in tako je tu še sedaj precej nacistov. Trenutno je na vladi demokratsko socialistična stranka, ki se pa prav malo razlikuje od kapitalističnih strank drugod po svetu. Stalne revolucije so omejene na glavno mesto in navadno pobesijo nekaj ministrov in je zopet red. Borba je vedno in je to tu navaden način življenja. Važno je vedno, kdo ima denar, da revolucijo plača. Zadnjo je precej financirala Argentina in bi bil v slučaju zmage režim enak pe-ronizmu. Vlado pa je podprl veliki kapital lastnikov rudnikov in brez njega ne bi vlada zmagala, ker so revolucionarji imeli močno oporo v ljudstvu. Revolucija je imela na programu podr-žavljenje rudnikov in podobno kontrolo gospodarstva, kot ga ima Argentina. Poseben problem so rudarji. Tu se stalno začenja vsako rovarjenje. Domala vsi so levičarji. Njim ne pomeni življenje prav nič in so zato sposobni narediti vse mogoče neumnosti. Ves denar, ki ga zaslužijo, zapijejo. Tako so v rudnikih dnevno težave. Večkrat se primeri, da na lepem pobijejo inženjerje, posebno tujce imajo na piki. Indijanci se za enkrat ne zanimajo živo za pohtiko, vendar je treba vedeti, da počasi vstajajo. Na višavju jih sploh nič ne briga, saj država nima kontrole nad njimi. Na splošno pa lahko rečemo, da se gre pri vsaki revoluciji predvsem za oblast, da si na ta način nek krog ljudi zagotovi dobro življenje in da si nabere denar; nimajo pa revolucije toliko svetovnonazorskega obeležja. Dokler bo. to resnica, se tujcu ni treba bati za kožo, razen v rudnikih. Za bodoče pa bo mogoče malo boljše glede reda v državi, ker počasi prihaja na površje inteligenca z idealizmom. Tudi se pozna precej močno amerikan-ski vpliv in se bodo Bolivjanci težko mogli privoščiti nered. Vrednost tukajšnjega denarja zavisi predvsem od cene kositra. Ker pa danes pada cena tej rudi in ker so si domačini privoščili revolucijo, je denar padel nasproti dolarju od 80 na 130 boiivija-nov za en dolar. Računajo, da bo vrednost denarja še padla. Na vznotraj države držijo še stare cene, ker vse uvozne predmete doplačajo rudna podjetja in pa država, sicer bi bila že poštena kriza. Tako je uraden tečaj 42'50 bs. za en dolar. &omen föolivije raste V sedanjem svetovnem sporu raste zopet pomen Bolivije. Amerika kaže veliko zanimanja in skuša deželo s poso-jili dvigniti. Prizadevajo se predvsem za dobre ceste in železnice ter za dvig inteligenčnega naraščaja. Najavljeni sta dve komisiji, ki bosta preštudirali možnosti napredka dežele. V neka.] letih bo narasla proizvodnja petroleja na veliko višino in ker bodo vsega prodali v Brazilijo, je računati z izboljšanjem. Obrt je zelo slaba. Vseh surovin je v izobilju, manjka le dobrih rok. Manjkajo enostavno vsi boljši obrtniki. Trgovina je zelo živa. Vsa veletrgovinama v rokah tujcev, V zadnjih desetih letih se je celoten nivo države precej dvignil na račun trgovcev. Pred desetimi leti niso poznali v Sucre dežnikov, masla in polno drugih potrebščin. Biti trgovec je tu najbolje. Študij ne koristi dosti, razen v slučaju, če ima nekdo denar, da začne s kakim podjetjem. Industrija je v povojih. Kemične industrije sploh ni. Doma izdelujejo nekaj cementa, slabe čevlje, alkoholne pijače, nekaj mila in še druge malenkosti. Izpustil sem seveda že preje omenjene kovine. Za človeka, ki ima dosti denarja, da lahko podkupi nekaj ministrov za obrtno dovoljenje, je tu raj. Še tako majhen obi'at je tu bolj donosen kot pa stalna služba. Vso trgovino praktično obvlada Amerika. Nekaj trgujejo tudi z Anglijo in z drugimi deželami latinske Amerike, vendar je ves pritisk čutiti od strani USA. Tropski predeli so bogati na vseh mogočih proizvodih zemlje: riž, kava, sladkor, tobak, raznovrstno sadje, coca, quebracho. vse rastline za dišave in zdravila; ogromne količine lesa. Sredi- šče države je pa posejano z rudninami vsepovsod, kamor stopiš. Oflizbo bulturno stanje se dviga Kulturno stanje je pa bolj nizko kot sem si mislil. Res je, da ima vsako mesto svojo univerzo, vendar se to ne pozna. Sucre ima najstarejšo univerzo v, južni Ameriki in še sedaj slavi njena medicina. La Paz ima novo moderno poslopje za univerzo v obliki nebotičnika. Nivo vseh univerz se seveda ne da primerjati z evropskimi, razen nekaterih oddelkov. Poučujejo precej tujci in ti dajejo predvsem dober ugled. Treba je priznati, da imajo univerze tudi nekaj svetovno priznanih profesorjev domačinov. Računati je, da se bodo šole v kratkem dvignile, ker imajo velik interes na tem. Gimnazija traja šest let in že zato ni mogoče zahtevati na univerzi veliko znanja. Gledališčni koncerti so silno redka stvar in še to je slabo. V glavnem mestu je v tem oziru boljše in je mogoče prisostvovati vsaj dobrim koncertom. Časopisje je dobro. Dnevnik La Razon prinaša odlične stvari in imaš vedno lahko pregled o dogodkih vsega sveta. Bolivija ima nadškofa v La Pazu ter nuncija. Cerkva je dovolj. Sucre ima mislim kar 16 cerkva. • Jzgledi za Evropejce Napisal bom še nekaj o izgledih za emigrante. Tukajšni študentje študirajo predvsem pravo in medicino. Na teh področjih ni tu kruha, razen za kakega specialista medicine in še ta mora biti dobro poznan. Od vsakega doktorja zahtevajo ponovitev glavnih izpitov. Ne vidijo radi konkurence, s strani drugih. Po mestih tudi ni mest za doktorja, na deželo pa nikomur ne svetujem. Tam bi živel zelo revno življenje, ker ljudje nimajo denarja. Vsi tehnični poklici so iskani. Seveda ne v tako velikem obsegu, da bi nekdo mislil, da bo takoj dobil namestitev, ko bo priromal sem. Treba si je zagotoviti pogodbe ali pa imeti denar za življenje dveh mesecev. V tem času si vsak lahko dobi mesto. Za veterino ni izgledov. Za agronomijo tudi ne, razen če bi se agronom sam oprijel gojenja kake rastline na veliko, za kar je prilik dovolj in malo prakticirano. Prav poseben raj je tu za metalurge, kemike in pa geologe. Dobro je, da si vsak, ki se kaj razume na mineralogijo, predno pride sem, pridno ogleduje in spoznava minerale v kaki zbirki. Za vse druge poklice je treba najti mesto po zvezah in poznanstvu. Poznanstvo pomeni več kot katerikoli poklic. Odnos domače inteligence do tujcev je precej mrzel. Precejšni nacionalisti so. Treba je iti mirno preko tega in delati v svoji smeri. Slonova koža je tu na mestu. Vlada in oblasti gledajo na emigrante prijazno, ker se zavedajo, da se ima vsemu napredku zahvaliti tujcem. S te strani torej ni ovir. Vsak, ki bo prišel sem, naj se pripravi na samoto v kulturnem oziru, na hrano, ki ne odgovarja našemu okusu, na dolgočasje in podobno. Po mojem mnenju je velikega pomena biti poročen v teh krajih, sicer se bo vsak tu poročil, kar pa ni nič slabega. Vsaj vsak tujec dobi bogato domačinko in je tako zadovoljen. Vprašanje je samo, koliko ljudi prenese skoke iz ene narodnosti v drugo. Kdor jih prenese. naj pride sem sam. Ne bo mu žal. Končno bom dal še nekoliko pregleda 0 cenah nekaterih potrebščin. Cene nekoliko varirajo po provincah. Bela moka 28 Bs, kava 20 Bs. 1 liter mleka 5 Bs, meso 40 Bs, krompir 10 Bs, banane za 1 Bs 5 komadov, oranže 50 centov komad, čevlji od 400 do 700 Bs, obleka moška iz domačega blaga 3000 do 4000 Bs, iz angleškega blaga 5000 Bs, dobre nogavice 50 Bs, srajce od 200 do 500 Bs. Za druge predmete si vsak lahko sam izračuna po razmerju. Jaz plačam za sobo v hotelu. ,s hrano in s perilom 2400 Bs. Lahko se živi tudi ceneje. Zaslužim kot začetnik čistih 9500 Bs. Sedaj si lahko vsak izračuna, kako živim. (Kakor do sedaj, objavljamo tudi danes na tem mestu pisma naših čitateljev z dežele, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgovarja za vsebino.) Ze 30 iet ixdeiufe in obnavlja vse cerkvene potrebščine kakor: monštrance, kelihe, patene, (škropilnike), patene za sprevidenje ciborije, svečnike, kanonplošče, ka- iz pristne in nepristne kovine. Pozla-dilnice in kadilne posodice, posode titev, posrebrenje, pobakrenje, poniža blagoslovljeno vodo, aspergile klanje, pokromanje i. t. d. KARL OBERSCHLICK CELOVEC - KLAQENFURT, Vereinsgasse 4 - Teleion 23-93 RINKOLE Večkrat beremo v „Koroški Kroniki“ večje in manjše, važnejše in tudi manj važne novice iz našega kraja. Tudi je bilo nekoč napisano, kakšna je pot v naš kraj; nikjer pa še ni bilo napisano, kje je ta kraj, kje so te slavne Rinkole. Da, Rinkole! „O, to pa je tam, kjer polže kopljejo“, mi je nekoč rekel nekdo v Železni Kapli. Pa moramo že bolj natančno povedati, kje je to, ker v nobeni zemljepisni karti ni posebej omenjeno, kje polže kopljejo in zato to vedeti malo pomaga. Moramo povedati, da v Rinkole priti ni kar tako lahko, treba je že precej prebrisanosti. Spadamo pod občino Blato, naš farni patron ali zavetnik pa je sv. Mihael, naša fara je torej v Šmihelu pri Pliberku. Pa smo oddaljeni od Pliberka celih pet kilometrov, od Šmihela pa tudi štiri kilometre. Drugače pa živimo v avstrijski republiki, četudi se še spominjamo na stare dobre čase in imamo zato pri nas še tudi Cesarja. Ne smete, pa misliti, da smo zato kaki navdušeni monarhisti, ne, kaj takega ne. Toda če imajo po nekaterih krajih Škofe in Prošte ter mogoče še Papeže, zakaj mi ne bi smeli imeti Cesarja. Svoječasno je naša vas slovela daleč naokrog po svojem dobrem moškem pevskem zboru. Medtem so sicer že leta minula, zrastel je že novi rod in moramo reči, da tudi ta hoče ostati zvest starim našim izročilom. Zato tudi sedaj naši pevci slovijo daleč okrog. Le redko je mogoče dobiti v kaki mali vasi kar celi zbor in še pevovodja. Pri nas pa je tako; to se pravi, bilo je tako, dokler nas ni pevovodja zapustil, zvabil ga je Šmihel. To pa nas na drugi strani spet veseli, saj je s tem podano nekako zagotovilo, da bo v naši farni cerkvi na koru res lepo petje. Po končani vojni smo ustanovili spet Prosvetno društvo, ki pa žal še nima primernega prostora za kake kulturne prireditve in moramo biti navezani še na gostoljubnost. Kljub temu pa naši društveniki ne počivajo, pridno se vadijo in na pustno nedeljo bodo priredili nekaj posebnega v Šmihelu. Že pripovedujejo, kako nas bodo presenetili. Bomo videli, saj ne bo treba dolgo čakati. Postrani smo nekako zvedeli, da bo tam res nekaj prav veselega in zabavnega ter smešnega tudi vmes. Ker pa vemo, da se vsi bralci „Koroške Kronike“ radi smejijo in radi poslušajo naše lepe pesmi, jih prav lepo povabimo na pustno nedeljo v Šmihel. Tam pa se bomo še kaj več pogovorili o Rinkolah. VOGRČE Vsem bralcem „Koroške Kronike“ in vsem našim prijateljem sporočamo, da priredi Slovensko kat. izobraževalno društvo za Vogrče in okolico na pustno nedeljo ob 14. uri v gostilni pri „Škofu“ veseloigri „Lažizdravnik“ in „županova Micka“. Vsi prav prisrčno vabljeni! Na pustno nedeljo bodo priredile tečajnice pettedenskega kuharskega tečaja v Vogrčah , tudi v gostilni pri „Škofu", kuharsko razstavo. Mlade kuharice se že en teden prav pridno pripravljajo, da bodo nudile obiskovalcem res čim več zanimivosti in dobrot. Razstava bo odprta od devete ure naprej in bo v prostorih prvega nadstropja omenjene gostilne. — Ne zamudite te izredne prilike in si oglejte, kaj vse bi mogle pripraviti naše gospodinje, ako bi obiskovale navadne kuharske tečaje. Kaj bi se mogla naučiti dekleta šele V gospodinjski šoli! ŠTEBEN V PODJUNI Takole so rekli stari ljudje: „Take svadbe pa že dolgo ni bilo v Štebnu kakor je bila svadba Dumpelnikove Pepce.“ In imajo tudi prav, zato moramo o tem dogodku poročati tudi bralcem „Koroške Kronike“. V ponedeljek popoldne so se zbirali številni svatje in seveda tudi radovedneži pred gostilno Ilgoutz v Štebnu, kamor je pripeljala „rjušnica“ kljub oviram in preprekam najlepšo nevesto naše fare. Že je bil pripravljen domači fotograf, ki je nato vso družbo „ovekovečil“, nakar sta odšla ob zvokih godbe ženin in nevesta v župno cerkev. — Po slovesnem blagoslovu je domači župnik preč. g. Jos. Verhnjak podelil zakrament sv. zakona in je nato v krasno sestavljenem govoru opisal najpreje odlike neveste, orisal je pomembnost družine, omenil važnost današnjega dne za nevesto in ženina ter ju pozival, naj *se vedno ob vsakem času spominjata današnje obljube vedne ljubezni in medsebojnega podpiranja. Ženin Franc Kastigar je sin spoštovane in ugledne kmečke družine iz Dobrniča na Dolenjskem. Ko je zaradi razmer v domovini moral zapustiti dom, je našel začasno drugi dom na Koroškerp, kjer si je dobil tudi družico za življenje v Štebnu v Dumpelnikovi družini, katero cenijo in poznajo kot eno naših najboljših in najuglednejših družin na vsem Spodnjem Koroškem. Svadba je bila v gostilni Ilgoutz, kjer so se v gornjih prostorih zbrali številni svatje, predvsem številni sorodniki neveste pa tudi znanci in prijatelji ženina. Pevci so peli med svatovanjem prigodne. in narodne pesmi, godci so igrali, da gostje niso mogli ostati pri mizah. Starešina je začel ples z nevesto in z rjuš-nico, gospo Marijo Hoisl iz Vehkovca. Med prepevanjem, godbo in plesom je čas mineval, da se je ženin komaj spomnil na veliko nevarnost, da mu fantje, katerim je on komaj dobro „ukradel“ nevesto, odpeljejo mlado ženo. Pa je bil vesten čuvar in le želimo, naj bi tak vedno ostal. Manj sreče pa je imel starešina, ali pa je le premalo pazil, odpeljali so fantje rjušnico in so upravičeno zahtevali odškodnino za čas, ko so morali oni čuvati in skrbeti za „mater ta široko“. Pa se je končno vse dobro izteklo in še proti jutru so hib gostje razigrane volje. Preveč bi bilo naštevati vse številne goste, omeniti moramo le, da je bila zastopana skoraj vsa dežela z glavnim mestom, niso manjkab seveda tudi ne Vebkovčani, Rinkolčani so pa tako doma v Štebnu, še domačini ženinovi so želeli mlademu paru vso srečo v imenu domačih, ki na to slovesnost niso mogli priti. Še nevestina mati in oče, ki sta — kakor vsi dobri starši — le nerada oddala svojo hčerko, sta se na svadbi razživela, oče je skoraj pozabil na ranjeno nogo, oba pa sta mogla videti, da je Pepca pravilno izbirala in je dobila res dobrega in poštenega ženina. Tudi bralci „Koroške Kronike“ se pridružujejo številnim prijateljem in znancem ter žebjo novoporočencema obilo sreče in blagoslova božjega na vseh potili njunega življenja! ŽVABEK Dne 19. t. m., to je na pustno nedeljo, bo priredilo katoliško izobraževalno društvo v Žvabeku v gostilni pri Abner-ju „prosvetni popoldan“. — Na sporedu tega popoldneva sta predvsem igri „Tri sestre“ in pa „Krčmar pri zvitem rogu“. Začetek popoldneva je ob 14. uri. Vsi prijatelji prijetne zabave in vsi ljubitelji domače slovenske besede so vabljeni, da se udeležijo „prosvetnega popoldneva“ v Žvabeku. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Zima že počasi mineva in dolgo se že nismo nič oglasili. Skoraj se bojimo očitka, da smo se polenili. Ne, tega si pa ne pustimo reči! Še živimo, še dihamo, nismo se zarili v zimsko spanje kakor bi si kdo tudi mogel misliti. Toda začnimo z novicami. Mnogo pravzaprav nimamo povedati, ker se ni zgodilo prav nič posebnega. Važno je predvsem to, da so naši gasilci priredili vesehco, na kateri smo se res zelo dobro zabavali. Vsa zahvala za to gre našim najmlajšim gasilcem, predvsem našemu pridnemu poveljniku Woschitzu Franciju. Kljub obilnemu delu, ki ga ima, si vzame še mnogo časa v; skrbi za našo gasilsko četo in za vse, kar ta potrebuje. Pa še nekaj moramo omeniti. Oni dan so bili spet v Celovcu naši pridni godci iz Radne vasi, ki so nam v radiu spet zagodli nekaj poskočnih. Vsem trem: Jugovčevemu Johanu, Moricovemu Jo-ziju in pa Kugijevemu Hanziju se s tem prav lepo zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost, ki so jo že večkrat pokazali in nam zagodli res nekaj veselih pesmi. Pa na naše pevke ne smemo nikakor pozabiti. Saj bi brez njih oddaja bila kar nekako prazna. Kljub temu, da so bile samo tri, so pokazale, kaj znajo. Marica z ljubkim glasom, Hanca s krasno spremljavo, posebno pa Trezca s krasno donečim tretjim glasom so nam podale nekaj čudovito lepega in še verjeti nismo mogli, da je vse tako hitro minulo. Škoda je samo to, da se ti veseli in luštni ljudje tako hitro poslavljajo od nas in gredo v tuje kraje, od koder jih dalje časa ne bo več nazaj. Kot prva se je ločila od nas Mici, ki je šla v Anglijo, te dneve pa nas bo zapustila Marica, ki gre v Švico. Želimo, da bi se v doglednem času spet vrnile zdrave in bi prinesle nazaj ves svoj zdravi humor. V daljni, tuji zemlji jim želimo obilo sreče in božjega blagoslova. hi§k Celovec • Kiagenfurt, SalmstrsDe 7 Telefon 1486 Male sobne peči Kotli za poljske kuhinje Zajemalke in lopate Puščice iz rdeče in sive zlitine Karel Mauser: M/Utoi IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOUNE 12. Pa so se odpravili šele s trdo temo. Pečniku se je vino poznalo, Podlipniku tudi. „Gospodinje manjka, samo gospodinje.“ In je z roko mahnil Folteja po rami. „Ej, fant, tale se lepo šele napravlja, kajne, Podhpnik, nama je pa že odzvonilo?“ Podlipnik se je smejal. Ko so sedali na sani, se je Greti sklonila prav k Folteju. „Nisi dobre volje. Kakor da ti ni prav, da sem prišla.“ Podlipnikov se je splašil. „Kako neumno žobariš. Dolgčas je pri nas pa sem tak. Sama vidiš, da ni nobenega življenja.“ „Ko bodo otroci, ne bo več tako,“ se je nasmehnila. Tudi njej se je vino rahlo poznalo. Foltej se je samo zasmejal in ji popravil kočo, ki ji je zlezla s kolen. Mrzlo je bilo. ; Potlej je Pečnik udaril po konju. Ko je Foltej v naizbi ošinil z očmi zibel, ni prav nič misbl na Greti. Dobro se mu je zdelo, da oče niso še nič omenili, da mishjo spreči. Pa je bil prepričan, da je Pečnik čakal na to. In morda Greti tudi. Prav, da niso. Prav, dro. * Novo leto se je pričelo s snegom. Na Silvestra zvečer se je ojužilo in ponoči je pričelo naletavati. Proti jutru je bilo videti, da se bo sivina dvignila, in tako je viselo do opoldne. Popoldne se je spet zaprašilo po Oj-sterniku in po Dobraču, koj nato je pričelo naletavati tudi po dolini. Sredi popoldneva je že snežilo kakor bi se berači trgali. Podlipnik je nekaj časa strmel skoz okno, nato je legel. Ni vedel kaj početi. Foltej je sprva žinjal iti v gostilno pa se je že na pragu premislil. Brez namena je zavil na vas in se obrnil proti dolnjemu koncu. Ko je šel mimo Petrovih, ga je ustavil Nantej. „V starem letu si slabo hodil k nam. Pridi, da boš v novem letu bolj priden.“ Podlipnikov se je nekaj otepaval, toda Nantej ga je kar vlekel v hišo. „Saj pri nas tudi nismo sami. Zale dečve imamo, čeprav ni nobena zate. Vesele pa so.“ Na pragu sta prestregla Kašnikovo Mojco, ki je hotela domov. Oba hkrati sta jo zagrabila in vlekla nazaj. „Domov moram,“ se je branila obeh. „Žinjam, da se me bojiš,“ je Podlipnikov ni spustil. Nič ni pomagalo. Morala je nazaj k mizi. Toda zadrege ni mogla skriti. „Nisem vedel, da hodiš k Petrovim v vas,“ jo je dražil Foltej. „Da sem vedel, vsako nedeljo bi prišel malo pogledat.“ Petrovka se je muzala. „Saj takih dečel ni veliko na Bistrici. Kar škoda bo, če ne bo ostala na Bistrici.“ „Če ni že Nantej kaj v besedi z njo," se smeje Podlipnikov. „Ne žobari, ko veš, da sem oddan,“ pomaga Petrov Folteju. „Ti bi pa bliže imel. Pozimi napletati v Čajno ni posebno pripravno.“ Zdaj je Mojca spet hotela ubežati. Podlipnikov jo je ujel. „Sedi nazaj, Mojca. Saj jaz tudi ne bom za dolgo tu. Bova šla z enim zapiranjem.“ Odpeljal jo je nazaj k mizi in jo posadil poleg sebe. „Si bila na božič doma?“ „Sem bila.“ „So vsi zdravi?“ „Vsi, hvala Bogu. Oče so pred božičem nekaj dni ležali, pa sem jih kar vzdignila.“ Podlipnikov je žobaril resno. Potlej so pretresli novice po vasi in po dolini. Petrovka je prinesla mošta in potice. Še Mojci se je odvezala beseda. Kar zaklepetali so se. Ko sta se Podlipnikov in Mojca vzdignila, je bila zunaj tema. Sneg se ni ustavil. „Takole pristujeno, vreme,“ je rekla Mojca. „Kar ne pridemo iz snega,“ je potrdil Podhpnikov. „Kaže, da ga bo kar celo noč nanašalo.“ Šla sta tesno drug poleg drugega. Sneg na stari podlagi je bil drsen. Za Kašnikovo hišo sta obstala. Vas je bila videti kakor mrtva. Nobenega človeka ni bilo na cesti. Tedaj se je Podlipnikov sklonil k Mojci in ji šepnil na uho: „Zakaj nisi Pečnikova?“ V temi ni videl njenega obraza, čutil je, da se je stisnila in da misli zbežati. Ujel jo je za roko. „Foltej!“ Ni jo poslušal. Zvil jo je k sebi. Ko se ga je dotaknila z mokrim obrazom in je začutil, da se trese, so se mu roke . razklenile. Ni se premaknila. „Mojca!“ Zdaj šele se je prav zavedla. Obrnila se je in kakor pijana zginila za vogalom. 'Dalje prihodnjič). Radie Cdam SOBOTA, 18. februarja: 9.00— 9.30: Pregled svetovnega tiska. Glasba. 13.30— 14.00: Polurna oddaja: „Pustna nedelja". NEDELJA, 19. februarja: 7.15—7.30 Jutranji glasbeni pozdrav. 13.30— 14.00 Slovanska glasba. Izvaja glasbeni salonski kvartet PONEDELJEK, 20. februarja: 9.00— 9.30 Zanimivosti. — Pouk slovenščine. — Glasba. TOREK, 21. sebruarja: 9.00—9.30 Poročila. — Predavanje za gospodarje. — Jutranja glasba. SREDA, 22. februarja: 9.00— 9.30 Poročila. — Predavanje za gospodinje. — Glasba. ČETRTEK, 23. februarja: 9.00— 9.30: Poročila. Pouk slovenščine. Jutranja glasba. 15.00— 15.15 Operna glasba. PETEK, 24. februarja: 9.00— 9.30 Poročila. — Zdravniško predavanje. — Glasba. Radia Heudan Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini. (Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m) 31.15—21.30: poročila in komentarji v sloven. ialdevaile testenine, domači kakovostni proizvod Raaf$tadaia astaakav Otroške dežne pelerine s kapuco, nepremočljive S 20.— Otroške oblekce S 29.— Razen tega 20 odst. popust Damske in moške veste po globoko znižanih cenah. Celovec - Klagenfurt Burggasse I K I M O P "Celovec - ttta&enfurt Predstave dnevno ob: 16, 18.15 in 20.30 STADTTHEATER 17. II.—23. II.: „Liebesmelodie" (Melodija ljubezni) PRECHTL 17. II.—23. II.: „Schate der Siera Madre (Zaklad s Siera Madre) CARINTHIA-LICHTSPIELE 17. II.—23. II.: „Die Schlangengrube“ (Kačja jama) PETERHÖF- 17. II.—23. II.: „In meinem Herzen bist nur Du“ (V mojem srcu si le ti) dfieijafz - 'biltacfi BAHNHOFLICHTSPIELE Začetek predstav ob: 12; 14; 16; .18.15; 20.30 uri. Ob nedeljah in praznikih ob 10. uri. 17. II.—20. H.: „Die Schlangengrube“ (Kačja jama) 20. li.—23. II.: „Eine Frau ohne Moral“, mit Marlene Dietrich (Žena brez morale) STADT KINO Začetek predstav ob: 16., 18. in 20, uri. 17. II.—20. II.: „San Antonio“, barvni film 21. II.—23. II.: „Der ewige Bann“ (Večno pregnanstvo) iiHiiiiiiiiiiiiiiimniiniiiiijiiiiiiHiHiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiii IZPOD TURJA PRI ŠT. ILJU Oni teden smo brali, ko nam je opisoval neki „romar“, kako ga je žena poslala k Sv. Lučiji. Ni povedal, zakaj ga je žena poslala ravno k sv. Luciji, ki naj nam izprosi zdrave oči in dober vid. Ni nam povedal romar, če je kaj lepo .prosil za označeno milost. Sicer pa moramo reči, da nič kaj ne verjamemo, da ga je žena poslala na to romanje. Ker pa nam dopisnik ni točneje opisal potovanje k Sv. Luciji, bi rad jaz to danes izpopolnil. Da pa pripovedovanje ne bo pretežavno, sem se tudi jaz 'ustavil pred gostilno v Gabrijah, šel sem pa tudi v gostilno, kjer sem si naročil Šilce „najboljšega“ in ob tem sem se spomnil onih davnih časov, ko sem skozi Otož hodil v vas. Kam sem hodil, pa ne povem, da se ne izdam; to sme vedeti le uredništvo „Koroške Kronike“, Moram pa reči. da tudi Tožani niso tako veliki grešniki, da bi morali reči: „Raje molčiva na levo in raje molčiva na desno.“ Res je sicer, da so Tožani tudi ljudje kakor smo mi vsi, vsak ima kako slabo stran pa ima tudi dobro stran. In moram že toliko Tožane vzeti v zaščito, da tam niso ravno slabi ljudje. Že staro pravilo pravi: „Kar je slabega, naj bo zapisano v pesek, kar pa je dobrega, naj ostane zapisano v kamen.“ Saj se je še celo najpopolnejši človek, ki je bil Bog obenem, družil z grešniki. Ko so mu apostoli in še bolj drugi to za- 9 r* FOTC * R P I eiu^kitmčz FOTOGRAF BEDAK - Villach Poročne iu darilne slike ter slike za legi ti- Nov naslov: tnacije. Izvrševanje fotoamaterskih del. Posigasse 3, Tel. 49-36 merili, je rekel: „Kdor je čist, naj prvi vrže kamen.“ No, nisem se namenil, da bi imel pridigo, le rad bi opisal kraj, skozi katerega sem nekoč tolikokrat hodil, pa še danes rad zavijem tam skozi. Najpreje, ko pridemo v lepo otoško dolinico, nas pozdravi prijazna gostilnica, v kateri se moram malo zadržati, da pozdravim prijazne domčine in se malo okrepčam. Pridni ljudje so tu doma. Med vojno je bila gospodinja sama doma, gospodar in sin Franci sta morala oditi v vojsko. Morete si zamisliti, v kakšnem strahu je gospodinja pričakovala vesti od svojih dragih in morete si zamisliti tudi, kako jo je moralo zadeti, ko je nekega dne prejela poročilo, da je njen sin Franci umrl v neki bolnici. Le to jo je tolažilo, da je umrl lepo previden s sv. zakramenti. — Hvala Bogu, vsaj gospodar se je vrnil zdrav po razsulu nacizma domov. Pridnost obeh se pozna, lepo popravljena poslopja kažejo to. — še nekaj pohvalnega moram omeniti, kako z ljubeznijo skrbita za staro mater, ki šteje že 84 let in jo je že pred 10 leti priklenila bolezen na posteljo. Kadar pa prideš k njej, vedno jo najdeš z molekom v rokah, ko moli rožni venec za domače in za vse.' Naprej grem in na levi pri Mokreju vidim lepo pozidano enonadstropno hišo. Lansko leto se je mladi gospodar poročil z Robarjevo rejenko iz Želuč in vse tako kaže. da bosta dobro gospodarila. Ko sem včasih hodil tod mimo, je bilo še malo naprej ob cesti samo grmovje. Zdaj pa je nekdo „grmovje posekal“ in raste tam lepo zelena travica. No. zdaj še to pokriva bel sneg, če ga ne bo medtem že jug vzel. Še malo naprej stoji na desni lepo urejena Vrablova hiša, ki ni lepa le na zunaj, tudi znotraj je vsa prenovljena. Tri pridna in poštena dekleta so tu doma, pa ena se je že omožila; vse so cerkvene pevke že več let. Pozna se. da jih je vzgajala skrbna mati. Bila je nekdaj Marijina družbenica, vedno je bila tiha in marljiva gospodinja. Ni ji pa bila prihranjena žalost, ko sta odhajala v vojsko dva sina in se nista več vrnila. Upajmo, mogoče se eden le še vrne. Še naprej .na desno pridemo do Mo-teja, kjer se zbirajo Tožani pri blagoslavljanju velikonočnih jedil. Priden oče, star že nad 70 let, gospodari tu na obširnem posestvu. Pa je brez hlapca spravil lansko leto lepo vse pod streho in je k temu še dal pozidati hlev in skedenj. Hudo mu je, še vedno ne more pozabiti sina edinca, ki je daleč na vzhodu našel prerani grob. Toda življenje gre naprej in kakor sem slišal, tudi že premišljuje, da bi izročil gospodarstvo v mlajše roke, sam bi se pa še malo odpočil od težkega dela. Še bolj na desno, pri Hauptmanu, gospodari vdova z dvema hčerkama. Tudi tu so pozidali novo hišo. Le škoda je za staro hišo, ki je bila. kakor mi je prijazni gostilničar v Gabrijah povedal. Radia St&mdi „Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj moderna popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo. CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48 s I ) ) 1 3 i 5 Meddiska kasiia §e inajkua dzmi&ska smeoMsi! Pripravlja pa gospodinji cesto tudi precej dela in skrbi, če hoče napraviti jedila res praznična. Išče dobre recepte za slaščice ter jih najde na zavojčkih Koni g-pecilnega praška in König-vanilijevega sladkorja. Koma BACKPULVER» 20 m dolga in 7(/2 m široka. To je bila hiša, stara, da sam Bog ve, kako. V, ozadju je imela sliko Matere božje z detetom, vidna je bila letnica na sliki: 1736. Bila je hiša torej stara že preko 200 let. Ni pa gotovo ali je bila hiša tega leta na novo postavljena ali pa tudi samo prenovljena. Ko sem se oglasil pri Hauptmanovi mami, mi je tožila, kako hudo jej je po stari hiši. Pravila je, da se v novi hiši nekako ne počuti tako domače kakor v stari hiši. Res ne vem, kaj ji je v stari hiši tako dopadlo, mogoče je nova nekako pretesna, stara pa je bila prostorna. Še sva govorila s Hauptmanov o mamo o onih dobrih in srečnih starih časih, ko sem še kot mlad fant zahajal semkaj. Ob nedeljah smo včasih sedeli na Hauptmanovem griču, igral sem na citre, zapeli smo... Krasen razgled je od tam po vsem Rožu vse gori do Beljaka. Kako je bilo takrat lepo in prijetno. Toda pustimo to, namenil sem se, da opišem pot po Otožii. Še malo grem naprej, spet je na desno lepa kmetija, pri Vavžerju. Dolgo je Vavžerjev oče delal v upanju, da bodo kmalu sinovi prevzeli delo. Toda prišli so nacisti, začela se je vojna in sinovi, ki naj bi pomagali doma. so morali pomagati proti svoji volji nacističnemu vojskovanju. Trije so bili, eden se ni vrnil. Pridni ljudje so tu doma, pozidali so hlev in hišo, uredili mlin. ki jim je v veliko veselje. Gotovo bo brez skrbi mogel Vavžarjev oče izročiti posestvo svojemu sinu. Tako sem prišel skozi Otož, mrak je že skoraj padal na vas in sedaj sem šele opazil, kako se vžigajo luči, napredni so Otožani, električno razsvetljavo imajo. Pa ne samo razsvetljavo, tudi vodovod imajo in na svojem potovanju sem videl, da imajo tudi lepo cesto. Zato so pa tudi ponosni na svoj kraj in najbrž ne bi menjali s „Poljanci“. Moram pa povedati tudi, da so Otožani še dobri ljudje, vsaj v veliki men moremo to trditi, še so taki kakor so bili njih predniki. Vsi ob nedeljah in praznikih še hodijo k službi božji, še molijo zvečer po družinah rožni venec, ne opuščajo molitve pred jedjo in po jedi, še živijo po navodilih in smernicah škofa Slomška, ki pravi: „Prava vera bodi nam luč, materin jezik bodi nam ključ...“ datve, take, etnafle, iauetd flitnei, siikat&ke Ut fdeakatske ftaite&sme kupite naj* bolje pri PETER DE C1LLIA FELDKIRCHEN - Telefon 73 in pri podružnici: Celovec - Klagenfurt, St.*Veiter Straße 35 - Tel. 28-38 VEDNO VELIKA IZBIRA ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG. na roko vozlanih in žametnih (veloumih) preprog ter tekačev. Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane. Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta. Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese m DIR. JOSEF RADLMAYS? W BELJAK - VILLACH TRGOVINA NA DROBNO: POSTGASSE S TELEFON 47-67 - 4447 . .77 ; ,Koroška Kronika" izhaja vsak petek — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkler Ring 25/1. - Telefon 3-J60. - Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Tel 3fR0 - List zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. — Mesečno naročnino je treba plačati naprej. — Tiska: Tiskarna .jCarinthia“ v Celovcu. ‘ -