Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 37.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	16. septembra 1922.Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 30 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Radič poskuša tüdi v Prekmurji.
Minoli tjeden je prišlo veliko število Radičovoga lista „Slobodni dom“ z prvov številkov „Republike.“ „Republika“ je pa glasilo slovenskih republikancov, šteri so vküp stopili z hrvaškimi Radičevci, ar doma v Sloveniji nemrejo dobiti tiskarne.
  Tak, Radič se je vrgeo tüdi na Prekmurce, da bi tüdi naše kmete i težake spravo v svoj „čovječanski“ tabor. I naednok pošlje skoro vsem našim kmetom svoj list, posebno pa na tri Bistrice. Iz toga se vidi, da očeta Radiča zapüščajo seljačke ovčice, zato si pa indri mora naloviti poslüšalcov i vučenikov, da se število odpadnikov pri prihodnjih volitvaj ne bo tak jako poznalo.
   Mi pa opozarjamo naše Prekmurce, naj se nigdar ne dajo napelati na te lanc, šteroga jim stavla Radič, ar se bo vsakši hüdo pokorio zato, če se zdaj da zapelati. Da je to istina, da se to za istino tak zgodi vsem tistim, šteri bi si naročili Radičov list i bi mogoče postali njegovi je dokaz, da se že zdaj kesajo tüdi Medjimurci i drügi hrvatski seljaki, šteri so v svojoj zasleplenosti oddali kruglice v Radičovo škrinjo. Ne dugo sam hodo po Medjimurji i vsešerom so se mi seljaki (kmeti) tožili, da so ne dobro včinoli, da so volili Radičovo stranko. I zdaj je tüdi teško, da bi Radič sploj kaj dobo v Medjimurji po tüdi po Hrvaškom malo.
Za istino majo Medjimurci prav, če natirajo vsakšega Radičovoga človeka, to tüdi morate včiniti Prekmurci. Te ljüdje so toga vredni, posebno pa sam Radič, od šteroga sami hrvaški listi pišejo, da več ne vejo ka misli te človek, da ga nemrejo poznati, da ma kmične namene. Istina je, Radič je zakrivo dosta. On je, njegova stranka je dobila na Hrvaškom največ. Ali on pa sploh ne držao za vredno, da bi šo v Belgrad, da bi tam pomagao s svojimi pedesetimi poslanci našoj opoziciji, da bi prle prevrgli stolce demokratorom i radikalom. Da ne bi dobili te nesrečna ustave, razne batinaške i divjaške obznane. Celo komunisti so šli, a on ne šo, ostao je doma i tak je škodo celoj našoj državi, najbole pa Hrvaškoj i njenomi kmeti, to je hrvaškim seljakom. Istina je, da je pri nas ešče vseedno bouše kak na Hrvackom. O tom sam se sam uvero. Pri nas je ešče bouša uprava, da si je tüdi ta pod vso kritiko. I zakaj to? Tomi je tüdi kriv Radič, da hujska svoje seljake proti vsemi, ka ne ž njim. Tak so tej zaslepleni ljudje vse vörvali i so nikaj ne gledali na postavo, oblast posebno pa naša znana vlada jih je pa zato tüdi znala dobro stisnoti. Za to že zdaj jočejo hrvaški seljaki, da so ne bogali ljüdi, šteri neumorno delajo v Belgradi za ljüdske pravice i se potegujejo za sirmaškoga kmeta i delavca.
Radič je pa tüdi v istini edna čüdna prikazen na zemlji, on sam ne ve, ka pravzaprav šče. Edno pa itak zna dobro i to je tüdi edino ka je jasno pred njim i je njegov cio, to je gospod Stipica Radič bi rad meo čredo hrvaškij seljakov, šteroj bi bio on sam pastir in sicer neoviran pastir, delao bi ka bi sam šteo, vračao i paseo te ovčice, kak bi njemi najbouše kazalo. Z ednov rečjov: Radič bi rad svojo čovječansko seljačko republiko, šteroj bi on bio gospodar, povelnik, ali on bi rad prišeo na slavni stolec hrvaškij banov. To je njegov cio, samo toga on ne pove svojim vörnim. Zdaj oblübla, a potem pa: „adio moji seljaki, jaz mam že svoj stolček.“
Zato če se ga Hrvaške ne reši, če bo ga nadale bogala, bo šla proti svojoj pogübi. Zato tüdi vsi tisti, šteri ste dobili „Slobodni dom,“ pošlite ga lepo nazaj. Edina stranka za kmeta i delavca je naša ljüdska stranka. Nigdar se ne dajte zapelati z praznimi rečmi očo Radiča, ar bodete sledkar žalüvali za to.
Sokoli v pravoj svetlosti.
Sokoli so s svojim vsesdkolskim izletom v Ljubljani pokazali, ka dá so. Njűv izlet se je vršio ravno te v Ljubljani, kda smo mi bili na izleti v Brni. Njűv izid je pa oddaleč' ne bio tak veličasten, kak naš Orlovski. Čeravno jim jé dala naša Vlada 2 miljoni koron i jim je Šla na roko v vsej oziri], čeravno so bili tüdi gospodje ministri iz Belgrada v' Sokolski} kroji} (Uniforma), kakti g. Pucelj, Pribičevič itd., vendar je vse to le malo izdalo. Vidilo se je, da je vse bilo küpleno i prisiljeno, da je le malo število bilo navdüšeni) sokoličov. Zabadav so se postavili na telovadišči v vojaki ,,sokoli," tej so morali iti, ker je tak bilo ukazano.
Da pa vladi malo itak več pokaže, ka 'so sokoli, kakše Prisrčne Vezi vežejo njo z njenim! sokoli. Naš krao, šteri mora imeti enako na srci tak ednoga, kak drügoga državljana, je dao na Sokole manifest, v šterom je navdüšeje za sokolske ideje i pravi, da so oni bodočnost naše države. Na dvomlmo pa, da je to delo naše sokolske vlade.
S tem je pa samo pokazano, kakša enakopravnost Vlada v našoj državi. S tem je pokazano, da so tisti več, imajo neke privilegije, več pravic, šteri z vladov trosijo v eden rogeo. Vlada je s tem korakom ..spravila krono" i našo vladarske hižo v skrajno pristranost. Toda to je za nas jako dobro i za vse naše ljüdstvo, štero ne čüti z našov vladov i zato bo se to tüdi maščevalo.
Zakaj je ravno naš krao dao Sokolom manifesL saj je to ravno tak privatna i nepoli-tična organizacija, kak drüge telovadne organizacije. Zakaj ne so dobili od strani pohvale naši Orli, šteri so zmagali na mednarodni tekmi v Sírasbourgi i tak s celim svetom spoznali i povzdignoli slovansko ime, šteri so zopet v Brni bili prvi i pa pokazali kak lepo napredüjejo v telovadbi. Ne pišemo toga zato, ka bi to želeli eli bili nevoščeni zato, nego zakaj ravno edni. Zakaj tej, nam'je pa jasno. Tej mo-j rajo podpirati vlado, da se duže zdrži na vrhi, da si duže lehko punijo žepe g. ministri, da se duže güli siromaško delavno ljüdstvo. To so bojevniki proti Cerkvi, štero bi belgrajska gos-pospoda že davno spravila iz sveta. Samo ti tak naprej dokeč bo kaj moči! Nas to Samo jako veseli. Sokoli dobijo vse mogoče podpore,1- razne manifeste od strani krone, Orli se pa zatiravlejo i vendar se naše vrste množijo i naše delo sijajno napredüje. Nevemo, ka bi pravo šteri naš minister, če bi vido ogromno množico manifes-tirajočega katoliškega ljüdstva, i njegovo navdüšenja, za gotovo bí se pitao, zákaj je kaj takšega ne mogoče pri nas (pri Sokolih). Zato si pa naj zapomnijo vsi, šteri so tű prste meli poleg, da naše ljüdstvo na jako lepi način grozno obračuna z njegovimi zatira!či. Živela enakopravnost 1
Uradna naznanila.
Živinska senja (senja za govensko marho, konje i svinje), štere so za voljo vraničnoga prisada Prepovedana bila, so zopet dovoljena. Živinska senja v D. Lendavi so teda zopet dovoljena. — Zapora za promet z goveje živino i konji pa ostane še nadalje v veljavi v občinah Tritnlini i Čentiba. (Okr. glav. Štev. 191./1922.)
Prepovid razširjavanja vogrski kalendarov v našoj državi. G. minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 5. aug. 1922. Štev 12017. zabrano vsako prevážanje i širjenje vogrski kalendarov za leto 1923. zato, da vse-btijejo iredentične slike i članke. Ki prinese z vogrskoga kalendar i' ga pri njem najdejo bo ostro kaštigan. (Okr. glav. Štev. 1550/1922.)
Dopis iz Čentibe.
Prebivalstvo te male občine je cilo ogorčeno za voljo nesmilenoga postopanja živinozdravnika, Antona Soka v D. Lendavi. Kaj pa je včino te prosili ,,s!abostojnež“? Ne več pa ne menje, kak to, ka je odredo na to sirmaško občino živinski zapor. Ljüdje te nesrečne občine ne smejo na senje gnati, ne prodati domá, ne teleta ne praseta ne nikše živine. Ljüdstvo je za toga voljo v skradnjoj bedi i nevoli. Vnogi med njimi nemajo krme, a marhe pa odati ne smejo, teda more porinoti od glada. Pitamo okrajnoga glavara g. Dr. Lipovšeka, ali oni smatrajo to postopanje g. živinozdravnika z enov občinov za pravilno ali ne? Ali je to v korist državi ali ljüdstvi ? Ljüdstvi ? Ljüdstvo se pritožuje i joče od nevole. Dne 28. aug. je bilo senje v D. Lendavi. Vse občine okoli Lendave so slobodno gnale svojo živino na senje, samo ravnoč občina Čentibajne smela. Pa kak bi potrebno biIo to nešternim. Poglejmo si samo kak stoji cela stvar. En lepi den se g. živinozdravnik prikaže! v občinskom uradi pri Župani Mlinarič! v Čentibi. Šteo jé vcep-lavati marho proti nekšoj kügi. od štere pa naša občina ne Vej nič, ar je ne bilo niti enoga slučaja küge pri nas. Zvün toga pa nema občina niti občinskoga pašnika,' kama bi živina hodila na pašo. Toda vsaki kmet krmi svojo Živino doma. Na podlagi tej destev je ljüdstvo ne dalo svoje marhe vceplavati proti kügi, štero je niti ne melo nikšega smisla, da kak je redno, ne bilo v občini — hvala Bogi, — nikše živinske küge. Šlo se samo za mali "kšeft", kajti 10 dinarov od vsakoga maršeta, štero prosi živinozdravnik od kmeta, bi prineslo g. Antoni Sok! par tisočakov v žep. Zato sta z županom Mlinaričom sporazumno odredila najost-rejší živinski zapor na občino. Živina v Čentibo ne notri i ne vèn! Či bi samo pesji zapor odredila, kaj bi nas to brigam, ali zdaj so pa Vnogi v nevoli s svojov živinov, krme je pomali, živine prodati nesmejo, kaj te naj.včinijo? Zobston jo naj ta dajo?Komi je to v hasek? Sosedne vesnice, kje je zaistino bila küga, kakti Petešovci, Trimlini i sama D. Lendava, so proste od toga zapora, samo Čentiba, gde ne bilo i nega živinske küge, se naj tak nesmilene kaštiga ?
Prosimo (oda g. okr. glavara Dr. Lipovšeka poznavši njihovo dobro srce in zanimanje za dobrobit ljüdstva, naj nam pomagajo proti prostomi živinozdravniki, da se te zapor, šteri je popolnoma nepotreben, ar v našoj občini nega nikše živinske küge, takoj odpravi. Z županom pa bomo obračunali sami pri prihodnji občinskih volitvah. Samostojni .živinozdravnik Anton Sok pa — kak Čüjemo — šče biti narodni poslanec, ali Či to ne, končibar gerent ali odbornik v D, Lendavi. To pa bo te, da de vido svoj — hrbet.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Poroka. V soboto dne 26. augusta t. I. se je Poročo v Radencih gospod Jožef Schauta, gozdarski referent pri okrožnom agrarnom uradi V M. Soboti, z gospodičnov Hižov Farkaš iz M. Sobote. Mladomi pari obilo sreče!
 Prekmurska železnica se začne že skoro graditi. 29. augusta se je vršila v Ljubljani seja komisije za trasiranje železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Na seji so bile zastopane vse v poštev prihajajo^ oblasti: južna železnica, trgovska l Obrtna zbornica. Komisija je ugotovila, da so glavne postaje (áilomaši) že določene l si več nemorejo spremeniti. Te so: M. Sobota, Ljutomer, Ormož. Te točke se več ne morejo spremeniti. Med temi glavnimi točkam! se železnica (trasa) na toliko lehko spremeni, na keliko do to lokalni interesi zahtevali. Tak na priliko je komisija predlagala minister-
2
NOVINE
10. septembra 1922.
stvi saobračaja, da se trasa iz M. Sobote malo približa k Beltincom, po tem se obrne proti Lukavcom i tak pride na Ijutomerski kolodvor. Od Ljutomera do Ormoža ostane trasa nespre-menjena. Nameravanji da se zozidala v Ormoži i Ljutomeri noviva državniva kolodvora se opusti, liki se stariva bodeta primerno razširila. Kredit za železnico 90 milijon din. je od ministerskoga sveta odobren.
Glasom denešnjega uradnoga naznanila okr. glavarstva v M. Soboti, je zapora za promet z živinov še veljavi za občini Čentiba i Trimlini. Ne moremo razmeti, zakaj so te teške repre-salije samo ravnoč za tiví dve občini, za Trimlin bi še razumeli, ar se je tam Pojavila najprle vranična prisada (lépfene), štere pa že tüdi ne, ali v občini Čentibi je ne bilo toga betega i ga "tüdi nega. Či je v D. Lendavi dovoljen promet, kje so bili tüdi slučaji živinske bolezni, zakaj te ne bi bio v Čentibi. Saj se s tem itak ne bo raziirjavala küga, če se živina proda mesarom za klanje. Bolje bi bilo, Či bi se prepovedalo živino na pašo goniti, cilo na občinske pašnike, kje živina vküper pride, tam se že zna razširjali nadalje küga, ali či se mesarom proda, mislimo, da v tom ne nevarnosti. Občina Čentiba pa itak nema Občinski pašnikpv i živina ne hodi na pašo. Zakaj teda ta Prepoved? Mislimo, da pravi vzrok tiči indri. Naš danešnji dopis iz Čentibe malo notriposveti v to zadevo. Prosimo okrajno glavarstvo, naj stvar preišče še enkrat i nam da pojasnila, ar ne moremo trpeti, da bi se*prebivalstvo ene Občine na tak način šlka-niralo. Ljüdstvo je preveč v nevoli.
Država.
Dobro se slüži na ministrskom stoci. Naši ministri so vsi že večkratni miljonari Seveda so si te krajcare spravili v Belgradi na ministrski] stocaj. I to so pare ubogoga, siromaškoga ljüdstvo. Zdaj pa čüjemo, da je g. minister Pucelj — iz vrst slabostojni!!!— postao grof, samo brez toga iména, no pa to si on le spravi tüdi. Küpo je namreč ogromno posestvo, več jezer oralov z gospockim gradom v Slavoniji. No tem pa resan pela sréča v Jugoslaviji, samo Siromaški rudarji, šteri so prisiljeni bili iti za sramotno nizke cene nazaj na delo pa drügače pravijo, ar se njim ne godi tak izvrstno. To je prava demokracija.
Pokrajinska obrtna razstava v Maribori (od 8. do 17. sept.) Legitimacije za polovično vožnjo na vseh progah naše države so gotove i se razposlao z znaki vred na vse kraje. Cena lcgitimacij z znakom je 5. din. Dobijo se po vseh vekših trgovinah ali v pisarni razstavnoga odbora na razstavnom Prostori.
Svet.
V Müncheni se je slednje dni augusta meseca vršo velki katoliški shod. Zborovale so razne katoliške organizacije. Najimpozantnejše zborovanje je bilo šolske organizacije. Nemška ustava šče vpelati notri poleg verski šol še tüdi nekšo .enotno" šolo, v šteroj se deca ne bi včila veronavuka. Nemško ljüdstvo se vzdignolo proti toj nameri kak en človek, da se liberalcom nindri ne posrečilo dosegnoti svojega brezverskoga Cila. Na tom zborovanji je predavao šolski svetnik Lang. Interesantno so njegova izvajanja. Zatíetvo je versko šolo. Šola je ne lastnina vučitelov, nego ljüdstva. Stariši so odgovorni za vzgojo svoje dece, zato pa majo pravico i dužnost zahtevati takšo šolo, v šteroj se bo skrbelo tüdi za večnost dece. Vučitelj je ne absoluten gospod šole, nego slüiabnik ljüdstva, šteri mora v takšem dühi včiti deco, kakšega starišje želejo. Dobro bo to zapomniti ništernim našim demokratskim vučiteljom tüdi, da ne do mislili, da oni lehko delajo v naših šolah to, ka ščejo.
Domača i svetovna politika.
Kralj Aleksander i kraljica Marija sta zapüstila Marijine Lazne i sta odpotüvala v Pariz, kje ostaneta kakši 10 ali 15 din. — Princ Jurij bi po sklepi vlade mogao biti internirani v Niši. Kraljevič se pa toj internaciji ne podvrgeo, zato zdaj čaka vlada odgovor kralja Aleksandra, kaj da naj včinijo z princom Jurijom. Odgovor še nikši ne prišeo. — Poslanca Jugoslovanskoga kluba Skoberne in Kranjc sta preminoči tjeden posredovala pri ministri za zgradbe za od slüžbe odstavljene slov. cestare. Minister je oblübo, pa bodo vsi nazaj sprejeti v slüžbo. — V Maloj Ažiji je še itak boj med Grki i Türki. Grki so bili biti i morejo sprazniti Malo Ažijo.
JOSIP SCHAUTA ELZA SCHAUTA rojena FARKAŠ
POROČENA
RADENCI, DNE 26. AVGUSTA 1922. BREZ POSEBNOGA OBVESTILA.
SCHAUTA JÓZSEF és FARKAS ELZA HÁZASSÁGOT KÖTÖTTEK
RADENCI, 1922. AUGUSZTUS HÓ 26. MINDEN KÜLÖN ÉRTESITÉS HELYETT.
Prvovrstni	Garantirani
Portlandcement
po jako ugodni ceni ima
Jožef Toplak
trgovec železnine
v Dolnji - Lendavi
(bivša trgovina Marton Kalmana) tüdi mam vekšo število strojov za slamo rezati (sečkaric).
Učenec ali učenka
iz boljše hiše se sprejme na hrano in stanovanje
Vpraša se v M. Soboti, Aleksandrova c. št. 201
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.: Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr, najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.;
puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete ne zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—37.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-Jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica , 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „   8	   „	    „	   .  .  .	560 K
36	  „	   „  12	   „	    „	   .  .  .	800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—32.      donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje; nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—19
Dr. FERDO ČERNE
fiškališ v Murski Soboti je PRESELIL svojo KANCZALAJO iz Brumenove hiše V HIŠO POKOJNOGA fiškališa PALIJA HORVATA.
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana   št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava