se
50
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Vsem bralcem želimo prijetne praznične dneve!
Hkrati vas obveščamo, da bo Štajerski tednik prihodnji teden izšel kot običajno - v torek in petek.
Uredništvo
Po naših občinah
Ormož • Redna seja in še pol izredne
O Stran 3
Ptuj, petek, 26. aprila 2013
letnik LXVI • št. 33 Odgovorni urednik:
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC -

Naročila na zdravniški pregled in informacije na telefon:
02/787 20 46
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam draga z enako etiožarlžčno dioptrijo podarijo.
RAQIJD^rUJ
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBItlK
Spodnje Podravje • Idealen čas za gradbince
Letos še brez večjih gradbišč na cestah
Ena redkih večji naložb za posodobitev cestne mreže se že nekaj tednov izvaja v Vidmu pri Ptuju (na posnetku), kjer urejajo prvo kro-žišče v samem središču občine.
Po razpisu je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki je začelo delati v drugi polovici februarja, krožišče pa naj bi končno podobo dobilo junija. Naložbo sofinancirata tako občina Videm kot Direkcija za ceste RS (DRSC). Poleg samega krožišča bodo v Vidmu hkrati rešili tudi problem prehodov čez cesto in povezave pločnikov za pešce. Podobnih večjih gradbišč je na cestah občin Spodnjega Podravja zaenkrat zelo malo, saj občine kot sofinancerji precej dragih lokalnih cestnih naložb še čakajo na rezultate razpisov, od koder pričakujejo večje finančne deleže. Direktor DRSC Gregor Ficko pa je že javno opozoril, da je denarja za državne ceste letos veliko, veliko premalo že za nujno potrebne sanacije cest, ki so po dolgi zimi hudo zdelane, zato je tudi že predlagal uvedbo t. i. bencinskega centa.
SiM
Foto: Črtomir Goznik
Kog • Prireditev prijateljstva in mladostne razigranosti
Skupaj v pomlad
Na OS Kog pripravijo vsako leto javno prireditev, ki so jo letos poimenovali Skupaj v pomlad. Najprej so župani treh občin Alojz Sok, župan občine Ormož, Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, in Stanislav Rebernik, načelnik občine Strigova ter hkrati ravnatelj tamkajšnje šole, skupaj z ravnateljem OS Miklavž pri Ormožu Vladom Hebarjem in Zdravkom Hlebcem, predsednikom KS Kog, v parku pred šolo posadili drevo sožitja in prijateljstva.
Za prijatelje iz Hrvaške so prav tako pripravili drevo, da so ga odnesli s seboj domov, kjer so ga posadili v spomin na prijetno druženje s sosedi. „Kmalu se bo odpravila meja, ki nas ločuje, zato je še toliko pomembneje, da s takšnimi simbolnimi dejanji vzgajamo otroke v duhu spoštovanja, sožitja, strpnosti in gojenja dobrih sosedskih odnosov," je prepričan ravnatelj Vlado Hebar. Sosedje z obeh strani meje namreč že nekaj let odlično sodelujejo. Učenci iz podružnične šole Stanetinec se redno udeležujejo prireditev na kogovski šoli. Lani so pri Miklavžu sestavili celo skupni pevski zbor, ki je zapel
nekaj pesmi. Na obiskih so se bolje spoznali tudi učitelji po predmetnih področjih.
Na prireditvi so se prvič predstavile mažoretke iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki delujejo pod okriljem projekta Popestrimo šolo. V nadaljevanju programa pa so nastopili otroci iz vrtca Kog, učenci OŠ Kog, učenci OŠ Stanetinec iz Hrvaške, učenci OŠ Miklavž, pevski zbor DU Kog in krajani KS Kog. Nekaj svojih uspešnic je zapel tudi Ivo Mojzer.
Ob tej priložnosti so razstavili fotografije Iva Škrleca in Sonje Kamplet Rotar, ki sta razstavila 25 fotografij, na stojnicah pa so obiskovalci lahko kupili izdelke, ki so jih
izdelali učenci. Izkupiček je šel v šolski sklad, iz katerega pokrivajo stroške šole v naravi in stroške prehrane za nekatere učence, pa tudi nad-
standardne storitve, trenutno pa zbirajo za nabavo novega ozvočenja.
OŠ Kog je podružnica OŠ Miklavž pri Ormožu. Šola je
Foto: Viki Ivanuša
Drevo prijateljstva, ki so ga posadili predstavniki sosednjih lokalnih skupnosti in ravnatelji, je našlo svoje mesto v parku pred šolo.
velika, topla, lepo urejena, žal pa jo obiskuje le 35 otrok v treh oddelkih. Pri šoli deluje tudi oddelek vrtca, ki je dobro napolnjen, saj je za prihodnje leto vpisanih kar 22 otrok. Na Kogu je pomemben in šteje zares vsak posamezen otrok, saj je od števila odvisno, v koliko oddelkih se organizira pouk. Na šoli poučujejo tri učiteljice, pedagoška vodja pa je Nevenka Jambriško. Imajo tudi učiteljico za podaljšano bivanje, na šolo pa prihajajo tudi učitelji nemščine in angleščine ter knjižničarka, saj poskušajo učencem zagotoviti vse, kar jim pripada. Osnovni problem takšnih manjših šol so predvsem materialni stroški. „Ni prav, da ne dobivamo materialnih stroškov financiranih v takšnem obsegu, kot jih porabimo. Sedaj preraz-porejamo druga sredstva, da nam uspe vse pokriti. Res pa je, da ne učenci, ne učitelji in tudi vodstvo šole nismo krivi, da je zgradba velika in da je oddelkov manj. To so stvari, s katerimi se spopadamo ves čas," je povedal Vlado Hebar.
Viki Ivanuša
26 Štajerski
Od tod in tam
petek • 19. aprila 2013
Ptuj • 28. seja mestnega sveta
Je bilo varovalk v pogodbi vendarle premalo?
Ptujski mestni svetniki so se v ponedeljek, 22. aprila, sestali na dveh sejah, peti izredni in 28. redni seji.
Na izredni so razpravljali o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem; ta odlok naj bi pomagal pri polnjenju mestnega jedra, v razpravi pa je v zvezi z njim nastalo toliko pomislekov, da si bodo sedaj vzeli čas in premislili o najprimernejših rešitvah pri oddaji poslovnih prostorov v bodoče. Na redni seji, ki so jo dopolnili s sklepanjem o projektih za energetsko sanacijo OŠ Olge Meglič in OŠ Breg in z ugotovitvenim sklepom o prenehanju mandata članu mestnega svetnika Dejana Levaniča (SD), ki ni združljiv z njegovo sedanjo funkcijo sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa jih je največ zaposlovala investicija v kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu. Soglašali so s plačilom za nepredvidena dodatna dela v višini dobrih 193 tisoč evrov, ne pa tudi s plačilom stroškov izvajalcu zaradi podaljšanja roka gradnje v višini 322 tisoč evrov. Za to plačilo želijo imeti dodatna pravna in strokovna mnenja, šele nato se bodo lahko odločili, ker MO Ptuj ni kriva za nastale stroške zaradi zamud.
Uvodnik
Po mnenju odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo mestni svet naj ne bi bil pristojen za odločanje o (neupravičenosti takšnih zahtevkov, ki ga ocenjujejo kot spisek želja investitorja, zato so predlagali, da predlagatelj sam preuči realnost takšnega zahtevka. Plačilo aneksa za stroške, nastale izvajalcu zaradi podaljšanja roka, so zavrnili tudi v odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo ter v odboru za finance. Podoben sklep so sprejeli tudi v odboru za gospodarstvo, saj gre za izjemen znesek, ki ga Strabag „upravičuje" zgolj s podaljšanjem roka izgradnje.
Mira Vambergerja (Zares) pa je zanimalo, ali je nadzorni organ v gradbeni knjigi to potrdil; če je tako, bo gradbena knjiga narekovala tempo, če to ni potrjeno v gradbeni knjigi, problema ni. Po besedah župana Čela-na MO Ptuj tega v gradbeni knjigi ni dovoljevala potrjevati. Svetnik SDS Miroslav Luci je v razpravi okrog aneksov h gradbeni pogodbi za dominikanski samostan povedal, da ni navdušen, ker je v obdobju krize prišlo do obnove tega objekta, saj to
Vreme odpira vrata dobri volji
Končno smo dočakali pravo spomladansko vreme. Večina debat, ki se ne nanašajo na politiko in DURS-ov seznam neplačnikov, se vrti okrog bistveno lepših stvari: opravil na vrtu, kolesarjenja, izbire okusa sladoleda, sajenja rožic in podobno. Kar se mene tiče, je v vseh pogledih bil čas, da končno začutimo tudi nekaj lepega. Da vdihnemo malo prepotrebnega optimizma in dobre volje, ki smo ju bistveno zanemarili.
V zadnjih dneh se mi dejansko zdi, kot da pozimi niso spali le medvedi, ampak kot bi narava s svojimi sončnimi žarki iz globokega spanja prebudila tudi nas. Novice, ki nas bombardirajo s pesimizmom in politiko, me v zadnjih dneh sploh ne ganejo več. Če kakšna poročila zamudim, še toliko bolje, tako ali tako ostajajo nespremenjena. Seznam najpogosteje uporabljenih besed v televizijskih poročilih bi lahko napisal petletni otrok, ne da odrasli ne bi bili naveličani vedno istega ponavljanja.
Zato pa se je na nas spomnilo vsaj vreme, ki nas je dvignilo in nam dalo eno temo več za razpravo in nešteto možnosti, kako kakovostno preživeti prosti čas. Namesto nerganja imamo končno priložnost, da se odpravimo na prosto in uživamo v slehernem dnevu.
Čez nekaj časa bomo bržkone ponovno stokali, kako vroče nam je, zato izkoristimo trenutne idealne temperature. Sonce, kije v nas zbudilo pozitiven utrip, pa naj traja čim dlje. Upam, da nam bo vreme naklonjeno tudi naslednji teden, ko se obetajo prvomajski prazniki. Preživite jih v družbi tistih, kijih imate radi, naj vam sonce prinese čim več piknikov, uživanja na prostem in predvsem dobre volje!
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so se v ponedeljek, 22. aprila, na kraju samem seznanili s potekom obnove dominikanskega samostana.
ni nujno potrebna investicija, ki bi se je bilo treba lotiti v tem času. »Sploh pa nisem navdušen nad aneksi in delitvijo pogodbe na fazno izgradnjo, kar zamegli celotno investicijo. Preseneča me, da so metode SCT, Vegrada in nekaterih drugih firm povzeli tudi nekateri drugi investitorji. Prijavijo se na razpis, nato pa veselo pišejo in zahtevajo od investitorjev dodatna plačila, skratka celi projekt verjetno ni bil podrobno predstavljen. Bolje bi bilo, če bi bil projekt na ključ, v tem primeru bi se moral izvajalec sam znajti s tveganji, kot so se morala druga podjetja. Zato ne podpiram ne enega, ne drugega aneksa h gradbeni pogodbi za dominikanski samostan,« je poudaril Luci in opozoril na previdnost tudi pri nadaljevanju projekta vlaganj v dominikanski samostan, saj nekje mora biti konec.
Previdnosti ni nikoli odveč
»Že v preteklosti smo bili v krizi in se nismo lotevali takšnih in podobnih projektov, tudi grad Turnišče smo pokrili, da bo lahko počakal na ugodnejši čas za investicije v stavbno kulturno dediščino. Tudi pri dominikanskem samostanu je bilo tako, da se je pokril in bi lahko počakal na ugodnejše investicijsko obdobje. Kon-gresno-kulturna dvorana res ni investicija, ki bi bila potrebna v tem času, ko je vedno več socialnih stisk, ko vedno več ljudi potre-
buje socialno pomoč in ko smo za investicije za ceste in kanalizacijo namenili 900 tisoč evrov, za dominikanski samostan pa enkrat več,« dodaja Luci. Po njegovih besedah postaja MO Ptuj uboga občina. Kar zadeva investicije na področju infrastruk-turnih investicij, ni treba iti daleč, da vidiš, da so Ptuj na tem področju prehitele številne občine.
Ptujski župan je v odgovor Luciju povedal, da lokalne skupnosti izvajajo razvoj po „diktatu", tako državnem kot evropskem. Tudi v finančni perspektivi 2014/2020 bo tako, ali vzameš ali pustiš, ker so nameni porabe evropskega denarja natančno določeni. Dobrodošlo bi bilo, da bi evropski kohezijski denar lahko v lokalnih skupnostih uporabili za blaženje socialnih stisk in za ceste. Javna kulturna infrastruktura
oziroma izboljšanje storitev ima žal prednost. Tako so morda v tem času tudi vprašljive investicije z zamenjavo oken in podobno.
Zaradi vsega, kar se dogaja pri investiciji v dominikanskem samostanu, bi morale biti tovrstne pogodbe toliko natančneje napisane, pa je poudaril Stanislav Brodnjak (DeSUS), ne more biti samo investitor tisti, ki prevzema potencialno tveganje. Osebno ga zahtevki izvajalca del ne presenečajo, to so že preizkušene metode slovenskih gradbenih izvajalcev in jih tujci s pridom izkoriščajo. Pogajanja so bila po besedah ptujskega župana peklenska že doslej, svetnikom jih bodo predstavili, da bodo dobili malo drugačno sliko. Že sedaj so bile varovalke vgrajene, če jih ne bi bilo, bi že sedaj bila številka znatno višja, ker že doslej niso
pristajali na vse zahteve izvajalca. Vprašljivo pa je tudi nadaljevanje investicije v dominikanskem samostanu po končani prvi fazi, je bilo slišati v svetniških razpravah.
Milana Krajnika (DeSUS) pa je tudi tokrat zanimalo, kdo bo tržil z novo dvorano. Stroka je napovedovala, da je dominikanski samostan največji kulturni biser, ki ga Ptuj premore. Župan je pojasnil, da se bo s trženjem objekta v kongresnem in poslovnem delu ukvarjal PS Sava, tehnični in upravljavski del bo v rokah podjetja Javne službe, za kulturni program pa v tem trenutku še niso izbrali izvajalca, zanimanje pa je veliko. Za trženje pa niso dovolj samo kongresno-kultur-na dvorana, garderobe in sanitarije, če ne bo druge faze z manjšimi konferenčnimi dvoranami in vsega drugega, ker mora biti za uspešno trženje objekt zaključen kot funkcionalna celota.
Pri nepredvidenih dodatnih delih v višini dobrih 193 tisoč evrov gre za dodatna dela, ki so nastala zaradi prilagajanj obnove odkritjem predhodnih raziskav, izvedenih na podlagi kultur-novarstvenih pogojev oziroma za gradbeno-obrtniška in inštalaterska dela, prilagojena arheološkim najdbam in stenskim poslikavam. Za dobrih 193 tisoč evrov se tako povišuje tudi vrednost pogodbe in tako znaša 3.369.000 evrov. Gradbena dela naj bi bila dokončana sredi maja, uporabno dovoljenje pridobljeno junija, svečano odprtje pa MO Ptuj načrtuje julija in sovpada z začetkom praznovanja letošnjega praznika MO Ptuj.
MG
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 9. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	3
Ormož • Prva izredna in 22. redna seja občinskega svet
Redna seja in še pol izredne
Pred ponedeljkovo 22. redno sejo občinskega sveta Ormož je bila sklicana še 1. izredna seja, a se je z izjemo petih sklicateljev in Anice Pevec ni udeležil nobeden drug svetnik. Stanko Podgorelec, ki je dobil pooblastilo, da vodi sejo, pa je lahko le ugotovil, da seja ni sklepčna.
Ker so bili prikrajšani za debato, so opozicijski svetniki o obeh točkah izredne seje želeli govoriti tudi na redni seji. Na dnevni red jim je uspelo uvrstiti le točko v zvezi z izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož, o razmerah v Centru za starejše občane pa večina svetnikov ni želela razpravljati, sploh pa zato, ker je poteka izbira novega vodstva in bi to pomenilo dodaten pritisk na delovanje skupščine. Skupščina naj bi o novem direktorju predvidoma odločala včeraj (v četrtek). Slišali smo lahko tudi pomisleke o tem, ali je prav, da skupščina odloča brez vednosti in soglasja občinskega sveta, po Trofenikovem mnenju pa bi se dom tako ali tako moral preoblikovati v javni zavod.
Predlog odloka o organiziranju, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v občini pa je v prvi obravnavi predstavil Tonček Lisjak, poveljnik Gasilske zveze Ormož in namestnik poveljnika Civilne zaščite Ormož. Odlok predstavlja temeljni dokument na tem področju, ureja pa delovanje gasilcev, civilne zaščite in drugih sil na tem področju ter bo podlaga za izdelavo načrtov reševanja.
Boštjan Najžar iz občinske uprave pa je predstavil predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodno obvoznico. Plan zajema območje od meddržavnega mejnega prehoda Ormož pa do vhoda v nekdanjo TSO v skupni dolžini okoli 2036 metrov. Načrtovana je cesta regionalnega ranga, po kateri bodo lahko vozili tudi traktorji, kar je svetnike še posebno zanimalo v
Foto: Viki Ivanuša
Aleksandra Pivec je predstavila delo podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacije.
zvezi z možnostjo ponovne oživitve pridelave pese.
Brez poročila
nadzornega
odbora
Mirko Šerod je predstavil zaključni račun občine, ki smo ga v našem časopisu že predstavili, predsednik odbora za finance Simon Kolmanič pa je pozval nadzorni odbor, da naj zaključni račun v bodoče obravnava prednostno, da bo to zadnje leto, v katerem ob sprejemanju zaključnega računa svetniki niso imeli tudi poročila NO. Vili Trofenik je poudaril, da je sprejem zaključnega računa brez poročila nadzornega odbora in revizije neodgovoren, po njegovem mnenju pa so si pripravljavci tako obetali pod preprogo spraviti nepravilnosti, ki so se nakopičile pri finančnem poslovanju občine. Spet je opozoril
na neustrezno načrtovanje in problem namenskih sredstev. „Poseben problem pa predstavlja primerjava stanja sredstev na računih ob koncu minulega leta v višini 1.618.283 evrov in ostanek namenskih sredstev v višini 1.915.842 evrov, iz katerega sledi, da je občina porabila nenamensko 297.559 evrov namenskih sredstev. Seveda je navedeni znesek napačen, zaradi napačno evidentiranih namenskih sredstev tako v preteklih letih kot v letu 2012, zlasti iz naslova namenskih sredstev za sanacijo odlagališča Dobrava, komunalnega prispevka in nenamenske porabe namenskih sredstev. Poleg tega odlok o proračunu za leto 2012 ne opredeljuje kot namenski prihodek komunalnega prispevka in sredstev za sanacijo deponije. Občina je v zadnjih treh letih iz naslova komunalnega prispevka prejela 700.549 evrov. Ker nobeno leto ni
sprejela programa opremljanja stavbnih zemljišč, je trošila sredstva za komunalni prispevek v nasprotju s 84. členom Zakona o prostorskem načrtovanju," je med drugim povedal Vili Trofenik in v nadaljevanju dodal, da namenska sredstva presegajo sredstva na računih ob koncu lanskega leta za 1.398.684 evrov ali z upoštevanjem ugotovitve NO še dodatnih 1,2 milijona evrov in ne 297.559 evrov, kot je razbrati iz zaključnega računa. Prepričan je tudi, da rebalans ne bo potreben zaradi zimske službe, ampak zaradi prikritja akumuliranega občinskega primanjkljaja, ki po njegovem znaša 2,5 milijona evrov.
Turistov ne zanimajo občinske meje
V nadaljevanju seje je Aleksandra Pivec predstavila
podravsko-ptujsko-ormo-ško turistično regionalno destinacijsko organizacijo, o kateri se je v Štajerskem tedniku že večkrat pisalo. Svetniki so poročilo sprejeli z odobravanjem, bilo pa je tudi precej vprašanj in kakšen pomislek.
Vili Trofenik je spomnil na slabe izkušnje s tovrstnimi organizacijskimi oblikami v preteklosti. Projekti so se potem končali na Hajdi-ni, v bolj oddaljenih krajih pa niso imeli od tega nič. Opozoril je tudi, da ima Ormož več skupnega z Ljutomerom kot s Poljčanami, zato pogreša sodelovanje Ljutomera.
Pivčeva je povedala, da je celotna Slovenija komajda dovolj velika za eno desti-nacijo v svetovnem merilu. Ker se tega zavedajo, se povezujejo. Nedavno so podpisali pismo o sodelovanju z RDO Maribor, dogovor je dosežen tudi z RDO Po-murje, a tam žal niso uspeli ustrezno začeti projekta. Z Ljutomerom menda odlično sodelujejo in Pivčeva ne vidi problema v neformalnem povezovanju, ker turista ne zanima, kje se konča občinska meja. Na razpis so prijavili tudi velik sloven-sko-hrvaški projekt, v katerem so povezali vse RDO ob hrvaški meji s turističnimi skupnostmi na hrvaški strani. Gre za skupni nastop kontinentalnih delov obeh držav, koder poteka živahen tranzit v smeri obale. Da so pretekle zamere hud hen-dikep, se je Pivčeva strinjala, saj nas po tem poznajo menda celo v tujini, kjer so si zapomnili, da je to že naš četrti poskus povezovanja.
Svetnike je zanimala tudi višina finančnega vložka za gospodarske subjekte, saj so opazili, da je med 50 podjetji le osem iz Ormoža. Finančni prispevek je bil odvisen od tega, kakšno in koliko promocije je želelo podjetje v okviru projekta. Odvisno od tega so se lahko odločili za vložek v višini 200, 500 in 1500 evrov na letnem nivoju. Terme Ptuj pa imajo poseben dogovor
in letno prispevajo 16.000 evrov. Sicer pa si ne želijo preširoke vključenosti podjetij, ker želijo promovirati kakovostno ponudbo, ki jo zahteva turistični trg.
V	RDO so združene štiri geografske tržne znamke, ki jih vse promovirjao enako in so tudi v promocijskih materialih zastopane enako. Seveda pa obstaja dejstvo večje prepoznavnosti Ptuja in tudi Jeruzalema. Zato se s pomočjo Centra destinaci-je v hotelu Primus in kmalu tudi v ptujskem Ticu obeta boljša prodaja izletov po celi destinaciji. Načrtujejo tudi promocijo poletnega dogajanja, ki ga bodo vključili v ponudbo turističnih paketov. Izvedeli smo tudi, da je celotna vrednost projekta za malo več kot triletno obdobje 300.000 evrov iz sredstev EU, okrog 150.000 evrov znaša vložek občin, 70.000 evrov pa primaknejo ponudniki.
Še enkrat o cesti ...
V	nadaljevanju so svetniki spregovorili še o izgradnji hitre ceste Hajdina-Ormož ter sprejeli oba predlagana sklepa opozicije, in sicer da se pozove vodstvo Družbe za izgradnjo avtocest v Republiki Sloveniji, Vlado RS in pristojna ministrstva, da nemudoma zagotovijo vse potrebno za nadaljevanje izgradnje ceste, rezervirane za motorni promet, z izven-nivojskimi križanji in priključki v skladu z veljavnim nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji od Ormoža do nesporne točke v občini Markovci, ter da iste naslovnike pozovejo, da pospešijo postopek priprave in sprejema končne odločitve o uvrstitvi odseka Markovci (od nesporne točke NT) -Hajdina in ob upoštevanju karakteristike ceste v skladu z veljavnim nacionalnim programom pri tem uveljavijo prevlado javnega interesa nad Naturo 2000.
Viki Ivanuša
Obeležimo svobodo in pravičnost!
Socialni demokrati smo utemeljeni na boju slovenskega naroda za svobodo in mednarodnem delavskem gibanju za pravičnost.
S ponosom Vam čestitamo
ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju,
in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela.
SOCIALNI DEMOKRATI
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 26. aprila 2013
Ormož • 2. dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ormož
Iz ambulant med ljudi
V Zdravstvenem domu Ormož so v soboto pripravili že 2. dan odprtih vrat, na katerem si je bilo mogoče ogledati ponudbo na številnih stojnicah, pokukati v vse prostorčke zdravstvenega doma ter na dolgo in široko poklepetati z zdravstvenim osebjem.
„V našem kolektivu bi se radi približali našim pacientom, oziroma uporabnikom zdravstvenih storitev na čim bolj dostopen in prijazen način. Na 2. dnevu odprtih vrat želimo obiskovalce seznaniti z vsemi našimi dejavnostmi. Naše osnovno poslanstvo je krepitev zavedanja ljudi o pomenu skrbi za zdravje, saj je tretjino vseh bolezni mogoče preprečiti s preprostimi ukrepi in spremembami v življenjskem slogu. Veliko je mogoče narediti z odzivnostjo na različne preventivne programe," je razloge za prireditev nanizala direktorica ZD Vlasta Zupanič Domajnko.
Na dvorišču ZD so pripravili stojnice s predstavitvijo programov zdrave prehrane in zdravega sloga življenja, kjer so skupaj nastopili sodelavci iz
zdravstveno-vzgojnih delavnic v okviru programa CINDI ter zeliščarji, pridelovalci zelenjave in sadja, proizvajalci zdravih živil ormoškega območja.
Predstavljeni so bili tudi preventivni državni programi SVIT (preprečevanje raka na debelem črevesu) z maketo debelega črevesa, program DORA (preprečevanje raka na dojki) z možnostjo samo-pregledovanja dojk na modelu ter program ZORA (za preprečevanje raka na materničnem vratu). Pri presejalnem programu SVIT so opozorili zlasti na to, da se je treba odzvati tudi na drugi pregled. V čakalnici referenčne ambulante so pripravili presenečenje - prvič so v Ormožu predstavili maketo pljuč Moja pljuča, moja moč. Obiskovalci so izkoristili tudi
možnost brezplačne meritve krvnega tlaka, telesne teže in določitve indeksa telesne teže.
V	laboratorijski službi pa so opravljali brezplačne meritve sladkorja v krvi in holesterola.
V	primeru odstopanj vrednosti od normale pa so se lahko obiskovalci tudi posvetovali in bili napoteni na zdravstveno-vzgojne delavnice.
Patronažna služba je predstavila vlogo patronažne medicinske sestre na bolnikovem domu, zobozdravstvena služba pa preventivo za otroke in odrasle Zdrave dlesni - ogledalo našega zdravja z možnostjo ogleda zobozdravstvene ordinacije. Ogledati si je bilo mogoče reševalna vozila in prikaz oživljanja ter uporabe avtomatskega defibrilatorja v primeru nenadnega srčnega zastoja.
Ormož • 20 let ustvarjanja MPZ Dobrava
Prijatelji na tiste čase
Moški pevski zbor Dobrava je proslavil 20-letnico delovanja z večerom pesmi in besede z naslovom Prijatelji na tiste čase. S prijatelji so se sprehodili skozi leta svojega ustvarjanja in ob koncu nazdravili na še mnogo ustvarjalnih let.
V zboru prepeva 18 pevcev, ki so z zborovodjem Jožetom Barin-Turico za slavnostni večer pripravili izbor domačih pesmi, ki so ogrele publiko. Še posebej so čustva nagovorile pesmi, ki jih je zaokrožila har-monikarska spremljava Jožeta Barin-Turice in tamburaška spremljava skupine Pika-Poka KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja.
Skozi večer so se nizali tudi odlomki iz različnih dramskih del, ki jih je prispevala dramska skupina, s katero MPZ Dobrava deluje v Kulturno-športnem društvu Dobrava. Odlično so predstavili odlomke iz Jurčičevega Desetega brata, Nušičeve Oblasti in Modendorferjeve Vaje zbora. Veliki finale pa je bila pesem Prijatelji, ki so jo v prešernem vzdušju zapeli vsi nastopajoči skupaj. Prvič so
Foto: Viki Ivanuša
Moški pevski zbor Dobrava in zborovodja Jože Barin-Turica
Dobravčani zapeli 19. junija 1993, leto zatem so že nastopili na reviji zborov, pripravili koncert z zborom iz Metlike in nastopili na proslavi 50. obletnice zmage nad fašizmom. Sprva je v zboru prepevalo 13
pevcev, največ pa jih je bilo leta 1996/97, ko je v zboru pelo 22 pevcev, ki so se srečali na 63 vajah in nastopili 20-krat.
Leta 1998 so z dramsko sekcijo pripravili Linhartovo Županovo Micko, ki jo je tako kot
K uspehu dneva so pripomogli tudi zunanji sodelavci - Policijska postaja Ormož s predstavitvijo preventivne dejavnosti v cestnem prometu ter gasilci PGD Ormož s predstavitvijo načina ukrepanja v primeru razlitja nevarnih snovi. Za kulturni glasbeni utrinek pa je poskrbela skupina Guda-lo Osnovne šole Ormož.
Vlasta Zupanič Domajnko je povedala, da bi radi, da bi tak dan postal tradicionalen in obetajo si, da bo obisk z leti tudi rasel. Sicer pa to ni edini dogodek, s katerim se ZD poskuša približati uporabnikom. Prisotni so ob številnih zborih društev in različnih srečanjih, kjer imajo predavanja, predstavljajo makete in delavnice.
Viki Ivanuša
vse njihove predstave režiral Milivoj Zemljič. To je bil začetek uspešne kombinacije obeh dejavnosti, saj so sledili številni skupni nastopi. Leta 2001 je po prvem pevovodji Francu Mag-diču vodenje zbora prevzel Jože Barin-Turica. Leta 2003 so praznovali desetletnico, ob kateri so izdali zgoščenko in bilten. Dobravski pevci se radi družijo in pojejo ob najrazličnejših priložnostih od podo-knic ob rojstnih dnevih, druženju v vinski kleti do žalostnega slovesa. Še posebej se veselijo vsakoletnih intenzivnih vaj.
Stanislav Podgorelec je v imenu JSKD pevcem podelil priznanja zavečletno delovanje na glasbenem področju. Podelili so eno bronasto in šest srebrnih Gallusovih značk, zlate za 20-letno delo na glasbenem področju pa so prejeli Pavel Žnidarič, Franc Magdič, Mirko Zlatnik in Edi Mertuk. Podelili so tudi posebno priznanje za več kot 30-letno delo, ki ga je prejel Marjan Žnidarič. MPZ Dobrava in KŠD Dobrava pa sta prejela jubilejno priznanje za 20-letno delovanje. Jubilantom je čestital tudi župan Alojz Sok, ki se jim je zahvalil za številne lepe nastope.
Viki Ivanuša
Svet je majhen
Ekonomska kriza ali mešetarjenje?
Res je, da se v zadnjem času vedno bolj špekulira, ali bo Slovenija morala zaprositi za evropsko finančno pomoč ali ne. Že pred leti smo prav v naši kolumni, verjetno prvi, povedali, da je kralj nag oziroma da je bančni sistem slovenske države izredno skorumpiran in svetovno nesprejemljiv ter da bo napočil čas, v katerem se bomo morali soočiti s krutim dejstvom, da nam je prav takšen ustroj zagotovil izredno umetno visoko rast v zadnjih dvajsetih letih. Bančni sistem je bil (je še vedno) pod kontrolo politike, ki se je tako lahko financirala, sočasno pa tudi podredila privatizacijske postopke. Tuji vlagatelji so bili in so še danes prepovedana tema v javni debati; ne zato, ker bi bili resnično škodljivi, ampak zato, ker tujcem, ki poznajo svetovne razmere, ne smemo dovoliti, da ugotovijo dejansko stanje našega politično-gospodarskega peskovnika. Še huje, tujci so sovražniki, ker bi politikom odvzeli»napajalnik«.
Sedaj je vseeno napočil čas, v katerem bomo ne glede na naše želje morali počasi polagati račune tudi zunanjim opazovalcem, kot je na primer Evropska unija. Slovenija je v gospodarski krizi. Zelo verjetno jo čaka desetletje, v katerem se bodo standardi življenja nižali, če ne bomo znali oblikovati novih razvojnih strategij in zamenjali velik del politične elite, ki jasno kaže, da se je v zadnjih desetletji popolnoma izčrpala in da nima energije ali vizije za prihodnost. Osebno, če bi bil finančni špekulant, bi napadel slovenske obveznice trenutek po tistem, ko je CNN objavila intervju spremierko Alenko Bratušek. Mislim, da redkokdaj najpomembnejši televizijski kanal na svetu posveti malo pozornosti naši državici. Če pa pride do takšne priložnosti, jo je treba izkoristiti do konca z vsebinskimi sporočili, ki bodo v sekundi zaokrožila po svetu in zagotovila vladam in vsem pomembnejšim odločevalcem na Zemlji, da vemo, kaj delamo, in da imajo v Ljubljani primerne sogovornike. Vsega tega ni bilo. Prišlo je na žalost do najhujšega medijskega ponižanja naše države v zgodovini televizije. Od tistega trenutka je minilo nekaj dni in pritisk na naše obveznice je padel za skoraj pol procenta, a še vedno se nahaja na šestih procentih v primerjavi z najnižjimi obrestnimi merami na trgu. Za primerjavo: Italija, ki je za vse analitike vedno na robu propada, ima le 3,5-odstotno obrestno mero. To pomeni, da smo še daleč od rešitve in da pritiska nad Slovenijo še nekaj časa ne bo konec.
Upamo lahko, da se vlada zaveda, da je v vojni s finančnim mednarodnim sistemom, ki služi na tem, da določene države - najkrhkejše - spravi na kolena in jih sodobno »kolonizira«. Rešitve v takšni zelo tvegani igri ne smejo in ne morejo biti le finančne. Ukrepi morajo zadovoljiti delno mednarodno skupnost, delno bančne sisteme, v veliki meri pa tudi državljane. Na pogajalski mizi z Brusljem, ki nam bo verjetno nudila preventivno ali dejansko pomoč, bo morala Bratuškova dati celo paleto izhodišč in kompenzacij. Zato pa je na vladi, da čim prej jasno identificira prioritetne želje sogovornikov. Primer, iz katerega se lahko veliko naučimo, je resnična zgodba o poteku krize na Cipru, ki je postajala težavna država za Bruselj zaradi prevelikega preliva likvidnosti v banke sredozemskega otoka, torej vedno večja oaza, ki je izčrpala banke na celini, istočasno pa pritegnila tudi ogromno težavnega ruskega denarja. Evropa in Ciper sta se dogovorila, da zadeve rešita delno s pomočjo uradne krize. Barroso in ciprski predsednik sta letela v Moskvo in se dogovorila s Putinom. Dobila sta avtorizacijo, da obdavčita ves denar malih in srednjih ruskih računov, napolnjenih z davčno oporečnim ruskim denarjem, v večini odprtih v banki Laiki, in tako pridobita likvidnost za poplačilo evropskega zahtevka in za zagon novih investicij na otoku preko novopečenega ministrstva za razvoj. Pridobila sta 28 milijard evrov. Evropi je bilo posredovanih le osem. Banka Laiki pa ne obstaja več. Vseh računov moskovskih veljakov na računih bank, vezanih na ortodoksno cerkev, so se le bežno dotaknili. V zameno za podporo je Unija avtorizirala izmenjavo blaga z Rusijo za 50 milijard. Putin je dobil seznam svojih malopridnih državljanov in gospodarsko injekcijo, Ciper bo postal normalna bančna država in ima denar za novi val razvoja, Stara celina bo imela več likvidnosti v sistemu in si je zagotovila mednarodni uspeh v odnosih z Rusijo.
Kaj pa bomo mi nudili? Kaj pa bomo mi dobili?
Laris Gaiser

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
\	Prodajalna Videm I Prodajalna Majsperk I Prodajalna Podlehnik ^^Tdost
TË
DOSTAVA NA DOM, 030 333 535
SVINJSKI KARE-VRAT
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 2. maja 2013.
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Zavrč • Občinski svet sprejel prvi letošnji rebalans
Sanacija plazov ocenjena na 250.000 evrov
Svetniki občine Zavrč so ugotovili, da so bili lani trendi varnostnih pojavov ugodnejši, potrdili so poročilo o poslovanju občine v minulem letu in rebalans letošnjega proračuna ter opozorili, da bo sanacija plazov veljala okoli 250. 000 evrov.
Kot je na seji v četrtek, 18. aprila, pojasnil Igor Belšak, pomočnik komandirke Policijske postaje Gorišnica, je bilo v minulem letu na območju občine Zavrč manj negativnih pojavov kot predlani, raziskanost kaznivih dejanj pa boljša. Obravnavali so le 28 kaznivih dejanj, pri čemer je v glavnem šlo za tatvine lesa v gozdu. Na področju javnega reda in miru niso ugotovili izstopajočih kršitev, na področju prometne varnosti pa so sicer obravnavali nekaj več prometnih nesreč kot predlani, vendar so bile posledice milejše. Pozitivna je tudi ugotovitev, da je bilo kar 45 odstotkov manj kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Na področju mejnih zadev pa je izstopal primer, ko so odkrili dva domačina, ki sta spravila čez mejo prek 90 oseb in si tako prilastila za okoli 300.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Ker so prejeli obvestilo, da je v Grčiji okoli 2 milijona raznih pribežnikov in da lahko zaradi tega pričakujejo porast poskusov ilegalnih prestopov mej, bodo obmejni nadzor še poostrili, pri tem pa pričakujejo še večje sodelova-
nje vseh domačinov. V zvezi s tem je pojasnil, da bodo po 1. juliju, ko naj bi Hrvaška postala članica Evropske unije, po vsej verjetnosti ukinili carinsko službo, vse drugo pa naj bi ostalo nespremenjeno. Pripravljala naj bi se skupna slovensko-hrvaška kontrola na skupnih mejnih prehodih, vendar se naloge policistov naj ne bi bistveno spremenile.
Zaradi nepopolnosti poročila so na predlog predlagatelja, Komunalnega podjetja Ptuj, z dnevnega reda umaknili del-
no poročilo o oskrbi z vodo na območju občine Zavrč v letu 2012, nato pa na predlog župana Mirana Vuka brez bistvenih pripomb potrdili letno poročilo občine Zavrč za leto 2012. Kot je pojasnila računo-vodkinja Darinka Ivančič, so lani poslovali z 1.376.881 evri prihodkov, kar je 3,2 odstotka manj, kot so načrtovali, ter z 1.664.156 evri odhodkov, ti pa so bili nižji od načrtovanih za 9,4 %. S tem so dosegli proračunski primanjkljaj v višini 267.275 evrov, a so ga
pokrili z rezervo prejšnjega leta. V računu financiranja pa imajo odplačilo kredita v višini 59.000 in novo zadolževanje za projekte, ki so v teku, v višini 220.000 evrov.
Rebalans zaradi usklajevanja s projekti
Po krajšem pojasnilu so potrdili prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki je bil po besedah direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik potreben zaradi uskladitve načrta razvojnih programov s projekti, ki bodo prijavljeni na aktualne javne razpise. Gre le za prerazporeditve znotraj sprejetega proračuna za leto 2013.
Glede na to, da so se na javni razpis za delovno mesto ravnatelja OŠ Cirkulane-Zavrč, ki je bil objavljen 8. marca, prijavili trije kandidati, so na občini preučili vlogi dveh kandidatov, ki sta izpolnjevala vse pogoje. Pri tem so ugotovili, da je dosedanje delo vršilke dolžnosti ravnateljice Suzane Petek dobro, saj se to odraža v uspešnem sodelovanju in vidnih
rezultatih, zato so podali pozitivno mnenje k njenem imenovanju za ravnateljico.
Direktorica občinske uprave je svetnike seznanila tudi s predlogom dodatka k sporazumu o delitvi premoženja nekdanje velike občine Ptuj. Kot je izvedela na kolegiju županov Spodnjega Podravja, gre za to, da bi sporazum zajel vse nepremičnine, ki so izven območja nekdanje ptujske občine, in tudi tiste, ki naj bi se pojavile naknadno. Trenutno so v lasti MO Ptuj izven njenega območja evidentirane nepremičnine v k. o. Gaj pri Pragerskem in v k. o. Biograd na morju. Navedeni dodatek k sporazumu je bilo treba sprejeti v vseh občinah predvsem zaradi vpisa lastninske pravice občin naslednic bivše občine Ptuj v zemljiškoknjižnih evidencah, da se izognejo nadaljnjim zapletom pri prodaji navedenih nepremičnin.
Soglašali so s predlogom o začasni oprostitvi plačila nadomestila za stavbno zemljišče v obrtni coni Novi Jork ter se seznanili z letnim poročilom OŠ dr. Ljudevita Pivka. Občina Za-vrč ima v tej šoli trenutno dva
učenca, zato je njihov delež sofinanciranja za omenjeno šolo 2.135 evrov letno, medtem ko plačujejo za prevoze svojih učencev v to šolo kar 9.680 evrov.
Predsednik odbora za gospodarjenje Janko Lorbek je ob predstavitvi poročila zadnje seje odbora za gospodarjenje vse svetnike in občane povabil na pomladansko čistilno v soboto, 20. aprila. Sicer pa je opozoril na številne plazove, ki so se sprožili zaradi podaljšane zime in deževne pomladi. Največji med njimi se je usul na javno pot v Hrastovcu, pod Švabovim, v dolžini okoli 30 m, njegova sanacija je ocenjena na okoli 100.000 evrov. Okoli 30 m dolg je tudi plaz, ki se je sprožil na javni poti v Gorenjskem Vrhu in ogroža stanovanjsko hišo Gorenjski Vrh 21, sanacija pa je ocenjena na okoli 40.000 evrov. Poleg tega se je sprožilo še več manjših plazov v naseljih Turški Vrh, Hrasto-vec, Korenjak in Belski Vrh, njihova sanacija pa je ocenjena na okoli 100.000 evrov.
M. Ozmec
Sveti Andraž • Najslabši odziv na program SVIT
Tabela: odzivnost na program SVIT v Spodnjem Podravju v juniju 2012
Pravočasno odkritje raka lahko reši življenje
Občani Svetega Andraža v Slovenskih goricah so tisti, ki se v primerjavi z drugimi občinami Spodnjega Podravja v najmanjšem odstotku odzivajo na povabilo programa SVIT. Ker je pravočasno odkrivanje raka lahko ključno pri reševanju življenj, so se ambasadorji programa odločili, da ljudem pobližje predstavijo svojo dejavnost.
Ambasadorji programa SVIT in predstavniki Inštituta za varovanje zdravja so v sodelovanju z Občinsko organizacijo Rdečega križa Sv. Andraž v aprilu obiskali omenjeno občino in ljudem predstavili program SVIT.
Na trgu pred cerkvijo sv. Andraža so postavili maketo debelega črevesa, za vse zbrane pa so pripravili informacije o pomenu pravočasnega odkrivanja znakov raka na debelem črevesu in danki, ki ga za osebe v starosti od 50 do 69 let omogoča presejalni sistem SVIT.
Glede na podatek, da so ravno občani občine Sveti Andraž
v Slovenskih goricah tisti, ki se med občinami Spodnjega Po-dravja v najmanjšem odstotku pridružijo programu SVIT, je tokratna akcija gotovo smela. V tej majhni slovenskogoriški občini se namreč le 45 odstotkov ljudi odzove povabilu SVIT. Zakaj je pomembno, da se ta delež poveča, sta prisotnim predstavili am-basadorki programa SVIT Cilka Špindler in Silvestra Brodnjak.
Spregovorili sta o državnem preventivnem programu pre-sejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Kot sta poudarili, bi se marsikatera zgodba z žalo-
V sklopu osveščanja ljudi so organizatorji postavili maketo debelega črevesja.
stnim koncem lahko končala drugače, če bi se ljudje odzivali vabilu in na zelo enostaven način poslali vzorce za analizo.
Treba je namreč le odgovoriti na vprašalnik in ga vrniti Inštitutu za varovanje zdravja, ki nato pošlje dve epruveti, v kateri se shranita dva vzorca blata. Na podlagi tega nato na Inštitutu opravijo analize, ki pokažejo, kaj se dogaja v debelem črevesju.
Kot je še bilo izpostavljeno na tokratnem srečanju, številni to analizo zamenjujejo s kolonoskopijo. Pri tem je pomembno poudariti, da so na kolonoskopijo v programu SVIT napoteni le tisti, pri katerih s testiranjem v laboratoriju odkrijejo v blatu kri.
Kaj se dejansko dogaja v našem debelem črevesju, pa so si pri Svetem Andražu lahko ogledali povsem nazorno, v maketi le-tega. Razlaga o tem, kaj je treba storiti za zgodnje odkritje znakov te zahrbtne in ubijajoče bolezni, je bila zanimiva in upajmo, da bo obrodila tudi sadove, da se bodo ljudje vabilu SVIT odzivali v večji meri tudi v tej majhni slovenskogo-riški občini.
„V občinskem odboru RK Sveti Andraž smo v sodelova-
nju s Silvestro Brodnjak in Inštitutom za varovanje zdravja RS program predstavili, saj je odzivnost v našem območju še vedno zelo nizka oziroma najnižja v območju Spodnjega Podravja. Nekoliko se sicer povečuje, upamo pa, da bo naša predstavitev pripomogla k še večjemu odzivu," o tokratnem dogodku pravi Alenka Vršič, predstavnica RK Sveti Andraž.
Dženana Kmetec
Občina	Skupaj 30. 6. 2012	Moški	Ženske
Kidričevo*	64,84	65,10	64,59
Hajdina	63,57	54,48	71,92
Markovci	63,41	65,07	61,70
Ptuj	62,83	59,34	66,16
Majšperk	59,76	52,43	68,92
Dornava	59,30	56,86	61,86
Videm	58,81	53,55	64,58
Gorišnica	56,89	50,72	62,76
Ormož	54,78	50,30	59,54
Središče	54,21	49,00	60,00
Destrnik	52,38	49,57	55,91
Podlehnik	51,97	46,51	59,09
Trnovska vas	51,06	45,45	56,00
Juršinci	48,41	40,24	57,33
Žetale	47,87	48,15	47,50
Cirkulane	47,02	41,30	53,95
Sv. Andraž**	45,00	44,44	45,45
Zavrč	42,52	33,73	59,09
* najvišja odzivnost lani ** najnižja odzivnost lani
Tel: 771-9511, 779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
v
Čestitamo vam ob prazniku delaJ
Foto: DK
6 Štajerski
Po naših občinah
petek • 26. aprila 2013
Ptuj • Razstava Saše Urih
Gerečja vas • Praznik pevcev in pesmi
Med slikarstvom in fotografijo Pesem druži nas
Od četrtka naprej v razstavišču FO.VI 2 v Mestnem gledališču na Ptuju razstavlja mlada umetnica Saša Urih. V seriji zanimivih del, ki jih predstavlja, išče vez med slikarstvom in fotografijo.
Kot vse dosedanje razstave v razstavišču FO.VI tudi to organizira KUD Art stays, ki se podpisuje pod številne pomembne kulturniške projekte. Ta je tokrat priložnost dal mladi umetnici Saši Urili, ki je obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje v Mariboru, letos pa je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in se sočasno vpisala na študij fotografije na Visoki šoli za storitve v Ljubljani. Urihova, sicer Cirkovčan-ka, zelo uspešno povezuje slikarski in fotografski medij ter išče njune skupne povezave.
„Saša Urih fotografira slovenske gozdove in krajine z dolgimi ekspozicijskimi časi in tako dobi fotografije, ki dajejo iluzijo slikanih slik, ustvarja meglice in nežno gibanje oblik, ki jih nato prenese na svoje slike in risbe," o delih Urihove pravi kustodinja Ma-rika Vicari. Ob tem dodaja, da je v seriji del mlade umetnice, ki je nastala v zadnjih mesecih študija, izpostavljena potreba po iskanju srednje poti med
Foto: Srdan Mohorič
Tokrat v razstavišču FO.VI 2 v Mestnem gledališču Ptuj razstavlja Saša Urih. V ozadju je Vladimir Forbici, ki je poskrbel za izbor del in postavitev razstave.
fotografijo in slikarstvom, da bi ustvarila osebni jezik, ki bi izpostavil najboljše obojega in poudaril izvirnost vizualne komunikacije. „Zato s svojim delom ne želi le zajeti slike, ampak si prizadeva dati podobo raziskavi, ki zajema objekt - krajino, poskuša izpostaviti najpomembnejše elemente in drobce, ki gledalcu omogočijo, da si ustvari osebno vizijo," še dodaja Vicarijeva. Preko fotografije in slikarstva Urihova
Muzejski vikend, ki ga pripravlja pedagoška služba Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož (PMPO), je bil tokrat na prostem, povezali pa so ga z razstavo, ki je postavljena v razstavišču Stari zapori, Mesto pripoveduje. Da se o mestu ne bi učili zgolj iz papirjev in fotografij, so se podali na spoznavanje najpomembnejših mestnih znamenitosti in najlepših kotičkov v živo.
Skupaj se je raziskovanja Ptuja udeležilo 30 otrok in njihovih staršev. Pod vodstvom pedagoške in vodniške službe PMPO so se z muzejskima pedagoginjama Renato Pintarič
in Metko Stergar ter zgodovinarko Renato Čeh podali na izjemno zanimiv potep. Pričeli so ga z ogledom razstave v Starih zaporih, nadaljevali po Prešernovi in Jadranski ulici, vse do Muzikafeja, kjer so si na notranjem dvorišču ob zvokih flavte privoščili kratek oddih. Nato so nadaljevali do Stare steklarske in Slovenskega trga, v mestnem jedru so si ogledali najpomembnejše znamenitosti: Orfejev spomenik, mestni stolp, cerkev sv. Jurija, gledališče, nato pa so se mimo Slomškove ulice in Mestnega trga odpravili do parka, kjer so malčki uživali v prelepem
opisuje pokrajino in skuša pripovedovati tistemu, ki jo gleda, pri tem pa se občasno podaja preko oprijemljive stvarnosti. Kljub temu pa so njena dela razumljiva, skrivnostna le v toliko, da dopuščajo prepuščanje domišljiji in vživljanje v njih.
Izbor zanimivih umetnin mlade umetnice, za katerega je bil zadolžen Vladimir Forbi-ci, si lahko v ptujskem gledališču ogledate do 11. maja.
Dženana Kmetec
Ptuj • Muzejski vikend malo drugače
Kako dobro poznate svoje mesto?
V sklopu Muzejskih vikendov, ki jih za otroke in njihove starše pripravljajo v ptujsko-or-moškem muzeju vsako tretjo nedeljo v mesecu, so se tokrat mali radovedneži iz zaprtih soban podali na potep po mestu. Navdušeno so ugotavljali, da Ptuj ponuja veliko kotičkov za raziskovanje.
V prostorih gasilskega doma v Gerečji vas, v katerem imajo članice tamkajšnjega Društva žena in deklet od marca letos razstavni prostor, je 21. aprila potekal sedaj že tradicionalni spomladanski glasbeni večer pod naslovom Pesem druži nas.
Društvo žena in deklet Gerečja vas, pod okriljem katerega že enajsto leto deluje MePZ, je tokrat v goste povabilo MPZ KUD Svoboda Majšperk, MPZ PGD Hajdoše, MePZ KUD Jare-nina in vokalno skupino KUD Kajuh Jarenina. Predsednica OI JSKD Ptuj Zlatka Lampret je ob tej priložnosti podelila Gallusove značke za dolgoletno pevsko udejstvovanje članicam in članom MePZ Gerečja vas. Bronaste Gallusove značke za pet let prepevanja so prejeli Jože Mlakar, Franc Panikvar, Jože Perko in Olga Nahberger, srebrne za deset let prepevanja Janez Feguš, Slavko Kaisersberger, Marica Plemeniti, Nežka Kurnik, Emi-ca Kiselak, Marjana Miklaužič in Angela Perko, zlato Gallusovo značko pa je prejel Leopold Karneža. V imenu Občine Haj-dina je pevce tokrat pozdravil in zaželel še vrsto uspešnih let na pevskem področju podžupan Franc Mlakar.
Predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar pa se je še posebej zahvalila umetniškemu vodji domačega MePZ Gerečja vas Petru Krajncu, ki je zaslužen za to, da so njegovi člani od 21. aprila letos ponosni nosilci
Magda Intihar, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas, se je zahvalila umetniškemu in strokovnemu vodji MePZ Gerečja Petru Krajncu.
Gallusovih značk in da gereški oder vsa ta leta glasbeno polno živi. „Peter Krajnc je priznan glasbenik iz naših krajev, zelo rad piše tudi priredbe narodnih pesmi, na željo našega pevskega zbora je napisal tudi kakšno tematsko, gasilsko, kletarjevo, tudi domovinsko in še marsikatero drugo pesem. Z umetniškim in strokovnim vodenjem našega zbora je pripeljal jubilante do današnjega dneva. Upravičeno si zasluži za naše razmere naziv virtuoz brez primere," je med drugim povedala Magda Intihar, ko se
mu je zahvalila za vse dosedanje delo na glasbenem področju, vključno z organizacijo vsakoletnega glasbenega večera Pesem druži nas. Jubilantom so v nedeljo skupaj nazdravili na priložnostnem druženju po nastopih, predsednica društva pa je pevce in druge udeležence prireditve povabila tudi na ogled razstavnega prostora, na katerem javnosti predstavljajo vse svoje obsežno in nadvse razgibano delo, tesno povezano z ohranjanjem dediščine na številnih področjih.
MG
sončnem vremenu. V spomin se jim je med drugim vtisnil tudi postanek v mestnem vinogradu, kjer so se okrepčali in namesto prometa poslušali ptice. „Med potjo smo reševali naloge v delovnem zvezku in tako 'sestavljali' svojo knjigo o Ptuju, ogledali smo si znamenitosti in nekatere skrite kotičke mesta," pojasnjuje zgodovinarka Renata Čeh, ki pravi, da so bili tako otroci kot starši zelo navdušeni ob spoznavanju našega mesta, zato bodo potep najbrž še v kratkem ponovili.
Dženana Kmetec
Muzejski vikend, ki so ga pripravili v PMPO, je tokrat potekal na prostem.
Foto: arhiv muzeja
Bencin, d. o. o. - Euroservis, Ob Dravi 3 a, Ptuj
Novi avtoservis s številnimi prednostmi
Avtoservis Bencin, d. o. o. - Euroservis, Ob Dravi 3 a, ki sta ga pred dvema mesecema v so-lastništvu kot franšizo odprla Marko Poharič in Milan Kump, je del avtoservisne mreže Eu-roservis, ta pa je del globalne mreže Eurogarage, ki jo v Evropi in Južni Ameriki trenutno predstavlja že 5900 servisov. Slovensko mrežo sestavlja skupina neodvisnih servisov, ki so bili skrbno izbrani na podlagi svojega prejšnjega dobrega dela in skladno s kriteriji celotne svetovne mreže. Mreža teh servisov s svojim edinstvenim konceptom strankam ponuja najboljše storitve, vrhunsko vzdrževanje in popravilo vozil po pošteni ceni.
Marko Poharič je izkušen podjetnik, s partnerjem Milanom Kum-pom sta v tem projektu združila znanje in finance. Iskala sta tržno nišo in v avtoservisni dejavnosti na območju Ptuja in okolice želela ponuditi nekaj več, zato sta se odločila za Euroservis, zaupanja vredno in prepoznavno blagovno znamko na področju avtoservisnih storitev. Lokacija Ob Dravi 3 a ni bila izbrana naključno, na tem območju ima avtomobilska ponudba že dolgoletno tradicijo, bližina avtoservisne dejavnosti pa je tisto, kar danes stranke pričakujejo, da lahko na kratki razdalji za svojega jeklenega konjička opravijo največ.
Največja prednost novega avtoser-visa je, da opravljajo servise vseh avtomobilskih znamk v garancijskem roku in tudi izven njega, prav tako pa opravljajo vsa popravila po
V Bencin, d. o. o., Euroservisu, Ob Dravi 3 a, opravljajo servise avtomobilov vseh znamk, med redkimi na Ptuju pa se ukvarjajo tudi z avtomobilsko optiko.
cenilnem zapisniku za vse zavarovalnice. Kot eden izmed redkih av-toservisov na Ptuju ponujajo tudi avtooptiko.
Avtoservis Bencin, d. o. o., je kot del mreže Euroservis usposobljen za širok spekter storitev, za katere se redno izobražujejo doma in v tujini. To so hitri servisi, redni servisi, servisi zavornih sistemov, vulkani-zerstvo, diagnostika vozil, karose-rijska popravila, klimatski sistemi, vzmetenje, podvozje in svetila. Za vsako storitev lahko stranke v av-toservisu dobijo servisno knjižico, v katero se vpisujejo vsi redni in izredni posegi na vozilih. Vgrajujejo originalne rezervne dele po nižjih cenah, zagotavljajo hitre in kakovostne storitve z usposobljenimi serviserji v tehnološko opremljeni
delavnici. Na kupljene rezervne dele in opravljen servis dajejo enoletno garancijo. Možen je tudi nakup avtomobilskih pnevmatik vseh blagovnih znamk po ugodnih cenah.
Kot pove Marko Poharič, so stranke novi avtoservis blagovne znamke Euroservis hitro prepoznale. Po najboljših močeh se bodo trudili, da bodo njihove stranke dobile tisto, kar pričakujejo: kakovostno av-toservisno storitev v kratkem času in po pošteni ceni.
Na voljo so od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Za informacije o svojih storitvah oziroma ponudbi in za naročila pa so dosegljivi tudi na telefonskih številkah 02 795 00 05 in 070 611 111.
(PR)
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	7
Videm • Okrogla miza o kmetovanju na poplavljenih območjih
Panika ni potrebna, pač pa previdnost
Potem ko so analize zemljišč v občinah Markovci in Videm po novembrskih poplavah pokazale, da je v tleh presežena vrednost nekaj nevarnih kovin (zlasti kadmija, svinca in cinka), so v Vidmu pripravili okroglo mizo na temo kako kmetovati in vrtnariti na teh zemljiščih. Bistveno sporočilo treh strokovnjakov, ki so predstavili problematiko, je bilo, da je vsaka panika absolutno odveč, priporočljiva pa je nekoliko večja previdnost.
Uvodoma je izsledke analize tal predstavila Mojca Baskar iz ZZV Maribor; med drugim je povedala, da je bil na območju Markovcev le en vzorec takšen, ki je pokazal prekomerno vsebnost omenjenih kovin, medtem ko so na območju Šturmovcev v Vidmu povišano vsebnost pokazali štirje od sedmih vzorcev. Opozorila je tudi, da ne gre za alarmantno visoke vsebnosti kovin, pač pa le za povišane, ter še, da so omenjene kovine značilne za sediment Drave: „Rezultati analize povedo, da tla pač niso najprimernejša za gojenje določenih rastlin, zlasti korenovk, obstaja pač verjetnost škodljivih učinkov, ki pa ni dokazana. Treba pa je tudi vedeti, da kovine iz zemlje ne izginejo; njihov vnos je trajen in nepovraten."
S povedanim se je strinjal tudi strokovnjak za poljedelstvo, Ivan Brodnjak s ptujskega KGZ: „Res se kovin ne moremo kar znebiti, a to nikakor ne pomeni, da je zdaj kar vsepov-prek zastrupljeno. Za tla spodnje dravske terase, o kateri teče beseda, je značilno, da so bazična in da v njih primanjkuje bora, mangana, žvepla, tudi kalija ... Vse te elemente, seve-
Miša Pušenjak, Mojca Baskar in Ivan Brodnjak so na okrogli mizi o kmetovanju na poplavljenih (in vodovarstvenih) območjih soglasno povedali, da panika zaradi vzorcev zemlje, ki so pokazali povišane vsebnosti kovin, sploh ni potrebna, je pa priporočljiva nekoliko večja previdnost in kakšna dodatna analiza.
da v določenih razmerjih in količinah, pa kulture potrebujejo kot hranila za normalno rast in pridelek. Seveda pa je treba biti pozoren, če je to razmerje podrto, če je kakšnega elementa preveč ali premalo. Pridelek se namreč ravna po tistem elementu, ki ga najbolj manjka. Zato so potrebne analize tal, ki pokažejo, kaj je treba dodati in česa ne. Analize, ki smo jih naredili na našem KGZ, kažejo, da je zlasti na vrtovih, pa tudi v rastlinjakih, zelo presežena vrednost fosforja, kar je posle-
dica prekomernega 'gnojenja' s pepelom." Brodnjak je nato še opozoril na pasti gnojenja z dušikom; gnojenje z dušičnimi gnojili je primerno le takrat, ko imajo rastline že razrasel koreninski sistem, nikakor pa ne prej, ob sami setvi, saj se potem dušik izpira v podtalnico. Obregnil pa se je še ob stalne kritike onesnaženosti vode z nitrati: „Kar naprej se govori o tem. Dejansko pa je tako, da človek 72 % nitratov dobi vase z zelenjavo, 5 % s krušnimi izdelki, 19 % z mesnimi izdelki,
4 % pa z vso ostalo hrano in pijačo. Zato je zastraševanje z nitrati čisto nesmiselno, se pa strinjam s tem, da je treba pitno vodo zaščititi. Ampak, po drugi strani, največ nitratov je v vodi tistih vodnjakov, ki so v gozdovih, ne pa na obdelanih kmetijskih zemljiščih."
Zeleni pokrov na njivah najboljša zaščita pred poplavami
Glede kmetovanja na poplavljenih zemljiščih pa je Bro-dnjak najprej povedal, da so jo v času poplav najbolje odnesle njive z zelenim pokrovom: „To kaže, da je tudi v prihodnje veliko bolje koristiti ukrepe poletnih in zimskih ozelenitev, saj tako kmetje zelo zmanjšajo možnosti, da jim morebitne poplave odnesejo zemljo s pričakovanim pridelkom vred!" Dodal je še, da bi na poplavljenih zemljiščih morda bilo letos res bolje opustiti sajenje krompirja in solate.
Miša Pušenjak z mariborskega KGZ je bila prav tako umirjena: „Nikakor ni potrebna nobena panika ali strašenje z zastrupljenostjo ipd. Za rastli-
ne sploh ni nujno, da potegnejo vase te povišane vrednosti kovin. Poglejte samo območje Celja in Mežiške doline, kjer imajo veliko, veliko večje vsebnosti kovin v zemlji, pa so že leta in leta živi in zdravi."
Sicer pa je tudi sama preventivno dodala, da zlasti lastnikom zemljišč, kjer so analize pokazale višje vrednosti kovin, priporoča dodatne analize tal, da ne bodo v dvomih: „Razlike so lahko namreč zelo velike med dvema sosednjima parcelama. Bi pa tudi sama svetovala, da se letos tam, kjer so analize pokazale preveliko vsebnost kovin, izognete pridelavi korenovk, gomoljnic in listovk, še bolje pa je, če se opravijo še dodatne analize. Kovine sicer lahko vežemo tudi na organske snovi ali pa na teh zemljiščih zasejemo križnice, ki pa jih moramo potem populiti, nikakor ne preorati in spraviti nazaj v zemljo. Letos je torej najbolje, da se zasadi več plodovk in stročnic tam, kjer obstaja dvom, da bi prevelika vsebnost kovin v zemlji lahko prešla v rastline." Ob tem je še predlagala, da bi bilo zelo zanimivo narediti še analize rastlin, ki bodo zrasle
na parcelah, kjer je povečana vrednost kovin: „Ti rezultati bi nam bolj točno povedali, koliko so potem kovine v zemlji dejansko nevarne in se prenašajo v rastline in koliko ne."
Vlak s samooskrbo je Sloveniji že zdavnaj odpeljal
Pušenjakova in Brodnjak sta nato nekaj besed namenila še kmetovanju na vodovarstvenih pasovih, samooskrbi ter ekološkemu kmetovanju. Brodnjak je bil glede vprašanja perspektive ekološkega kmetovanja precej v dvomih: „Da, če je kdo našel tržno nišo za svoje ekološke pridelke. Sicer pa sem bolj pristaš tega, da se najde neka zlata sredina, torej uravnoteženo kmetovanje, saj je na svetu že sedem milijard ljudi, za katere je treba pridelati hrano."
Pušenjakova pa je odkrito povedala, kaj si misli o samooskrbi s hrano: „Težko bo to v Sloveniji, kjer imamo na prebivalca le še 8 arov kmetijskih zemljišč in smo na repu v EU. Osebno menim, da je za Slovenijo vlak samooskrbe s hrano že odpeljal ..."
SiM
Podlehnik • Zapleti okoli občinskega prostorskega načrta
Nova študija že v izdelavi
Čeprav so v Podlehniku pričakovali, da bodo prav v kratkem lahko končali postopek sprejemanja oz. potrjevanja občinskega prostorskega načrta (OPN), se je tik pred koncem krepko zapletlo. Kot je povedal župan Marko Maučič, naj za pozitivno mnenje dveh nosilcev urejanja prostora ne bi bila dovolj dobra predložena študija poplavne ogroženosti, ki je bila sicer povzeta po študiji, pripravljeni za bodočo avtocesto.
Direktorica Skupne občinske uprave (SOU), kjer pripravljajo OPN za Podleh-nik, Alenka Korpar, je v zvezi z zapleti pri podlehniškem prostorskem načrtu povedala: „Za OPN Občine Podlehnik je zahtevana izvedba postopka celovite presoje vplivov na okolje. Zato smo Sektor za celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) zaprosili za preveritev ustreznosti okoljskega poročila. Sektor za CPVO nas je obvestil, da bo izdal negativno mnenje glede ustreznosti okoljskega poročila, saj sta se nosilca urejanja prostora s področja varovanja zdravja ljudi in s področja upravljanja z vodami negativno opredelila do okoljskega poročila. Predviden je sestanek izdelovalca poplavne študije z Uradom za upravljanje z vodami ob soudeležbi predstavnikov občine in skupne občinske uprave. V zvezi s poplavno študijo so tekle aktivnosti pregleda tistih območij, ki so bila predlaga-
na za spremembo namenske rabe prostora in ki se nahajajo v območjih poplavne nevarnosti."
Po napovedanem srečanju minuli teden pa je župan Ma-učič povedal: „Z odgovornimi, tudi na ARSO, smo se načelno dogovorili za ureditev manjših popravkov, upoštevajoč prejete pripombe. Torej ne gre za tako drastične zahteve, kot je bilo razbrati iz prvih pripomb oz. zahtev. Ali bo ta dogovor držal, pa bomo šele videli. Vsekakor bo težava lahko rešena v tem primeru zelo hitro, če bo pa treba delati nove hidravlične račune oz. poplavne študije, pa to pomeni mesece zamika. Po sedanjem dogovoru moramo pripraviti študijo razlike med vplivom padavinskih voda na nepozidana in na kasneje pozidana zemljišča. Namreč, razlika je, ali dežuje na njive in travnike, kjer se razlijejo, ali pa dežuje na strnjeno naselje z veliko strehami, kjer se padavinske vode
pač koncentrirajo v meteorno kanalizacijo." Študijo naj bi po besedah župana Maučiča že do konca aprila pripravili na vodnogospodarskem inštitutu, nato pa jo bodo posredovali na ARSO: „Če bodo s študijo zadovoljni, potem je težava rešena. Obljubili pa so, da bodo našo občino obravnavali prednostno, predvsem zaradi postopkov, ki že tečejo za gradnjo avtoceste. Nekateri naši občani bodo z gradnjo avtoceste namreč izgubili hiše in morajo začeti graditi, kar pa ni možno, dokler ne bo sprejet OPN. Zato se res mudi," je še dodal Marko Maučič.
V Sloveniji 54 občin s sprejetim OPN, med njimi Občina Žetale
Kot je znano, je edina občina Spodnjega Podravja, ki že ima sprejet OPN, Občina Žetale. V občini Videm, kjer se prav tako odmerjajo
in količijo zemljišča tako za avtocesto kot za vzporedno cesto, se postopek sprejema-
nja OPN počasi približuje zaključni fazi. Korparjeva je o videmskem OPN povedala: „Za Občino Videm smo konec februarja podali vlogo za dodatne dopolnilne smernice s področja varstva kmetijskih zemljišč, vendar odgovora še nismo prejeli. V marcu pa smo prejeli potrditev elaborata poplavne nevarnosti za območja ob Polskavi med Vidmom in Lancovo vasjo. Rezultati elaborata so podlaga za pripravo dopolnjenega osnutka OPN
in okoljskega poročila, katerih izdelava je v teku."
Sicer pa ima v Sloveniji zaenkrat od 211 občin sprejete nove OPN 54 občin, v postopkih sprejemanja OPN naj bi bilo po podatkih MzlP še 135 občin, 22 občin pa je takšnih, o katerih MzIP nima uradnega podatka, ali so sploh že začeli s pripravo OPN (kar pa ne pomeni, da te občine še niso začele s postopkom, vendar so očitno še v začetni fazi).
SiM
Podlehniški župan Marko Maučič upa, da bodo z dodatno študijo vpliva padavinskih voda, ki naj bi bila dokončana do konca aprila, lahko hitro nadaljevali postopek sprejetja OPN: „Mudi se že zaradi gradnje avtoceste, saj bodo občanom rušili hiše in jim je treba zagotoviti možnost gradnje novih hiš."
Foto: SM
Foto: SM
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 26. aprila 2013
Ptuj • Še o 10. seji kolegija županov Spodnjega Podravja
Dvomi o delu v skupno korist čedalje pogostejši
Člani kolegija županov Spodnjega Podravja so na 10. seji 16. aprila govorili tudi o projektu namakanja kot razvojni priložnosti Spodnjega Podravja, o umestitvi visoke šole na Ptuju, arhivskem gradivu nekdanje občine Ptuj, prejeli pa so tudi podrobno informacijo o prodaji premoženja v Biogradu na morju. Kot je pokazala seja, so dvomi o delu MO Ptuj v skupno korist čedalje pogostejši.
Foto: Črtomir Goznik
Na kolegijih županov Spodnjega Podravja že vrsto let neuspešno „prodajajo" tudi Biograd na morju.
Predstavniki občin Spodnjega Podravja so se seznanili, da je Ptuj prišel do prvega visokošolskega programa v okviru Visoke šole, katere ustanovitelj je Revivis, ki ga je MO Ptuj ustanovila že leta 2004. O tem je govorila direktorica Darja Harb. Visoka šola je v letošnjem letu uspela pridobiti akreditacijo za prvi visokošolski strokovni program v regiji Bionika v tehniki, ki je program prve bolonj-ske stopnje. Kot je povedala Harbova, od oktobra že teče prvo leto tega višješolskega programa, ki je interdisciplinarna veda, zelo prisotna v zahodni Evropi, zlasti še v Nemčiji. Če bo šlo po načrtih, naj bi prvo generacijo študentov v tem visokošolskem strokovnem programu vpisali že 1. oktobra letos. Ker še ni koncesij, bo prvo šolsko leto v novem programu treba plačati. Po najboljših močeh pa si bodo prizadevali, da bi pridobili koncesijo za redni program. Visoka šola ima zelo dobro vzpostavljeno mednarodno mrežo, še pred izvajanjem programa je postala članica mednarodnega združenja za tehnično biologijo in bioniko, sodelujejo pa tudi z mednarodnim centrom za bioniko.
Namakalni sistemi -razvojna priložnost
Desete seje kolegija županov Spodnjega Podravja se je udeležil tudi Peter Pribo-žič iz Kmetijsko svetovalne službe KGZS - Zavoda Ptuj, ki je govoril o namakalnih sistemih kot razvojni priložnosti v kmetijski pridelavi v novem programskem obdobju 2014/2020 na območju Ptujskega in dela Dravskega polja s poudarkom na aktivni vlogi lokalnih skupnosti pri njihovi izgradnji. Ta se namreč dotika zakonodaje s po-
dročja prostora, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda, ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine. Ker je pričakovati, da bo v novi finančni perspektivi večja podpora izgradnji velikih namakalnih sistemov, se je treba na to pravočasno pripraviti in že zdaj začeti pridobivati zahtevno dokumentacijo za njihovo izgradnjo.
Vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Mere pa je župane občin Spodnjega Podravja oziroma na seji navzoče druge predstavnike pozval, da prevzamejo arhivsko gradivo nekdanje samoupravne interesne skupnosti za infrastrukturo, ki niso trajna gradiva, zato jih ne morejo predati Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Gre za lastnino petnajstih občin tega območja, gradivo pa se nanaša na posamezne objekte oziroma projekte v občinah Spodnjega Podravja, od cestne infrastrukture, vodovoda, šol, stanovanjskih blokov, javne razsvetljave do zdravstvenega doma in tudi plazu. Skupaj gre za 23 tekočih metrov gradiva, ki se nahaja v arhivskih mapah.
Pri prodaji v Biogradu še vrsta nerešenih vprašanj
Skladno z zahtevo preteklega kolegija je oddelek za splošne zadeve MO Ptuj, ki ga vodi Janez Merc, pripravil podrobnejšo informacijo o prodaji premoženja v Biogra-du na morju, nekdanje počitniške kolonije občine Ptuj v tem mestu. Na to prodajo, ki se kljub dolgoletnim prizadevanjem še ni zgodila, je vezana tudi izpolnitev „obveze" o sofinanciranju izgradnje nove OŠ dr. Ljudevita Pivka nekaterih zunanjih občin, potencialnih investitoric tega nujno potrebnega projekta. V zvezi s prodajo premoženja v Biogradu je bil najbolj kritičen župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je želel imeti več informacij oziroma dokumentov o poteku te prodaje.
Največja ovira pri prodaji Biograda je neusklajeno zemljiškoknjižno stanje, ki ga zemljiška knjiga na sodišču v Biogradu že 20 let noče urediti. Po objavi prodaje se je na javni razpis od 18 ali 19 zainteresiranih prijavila ena oseba, s katero je MO Ptuj sklenila kompromisno rešitev, da dokler ni čistega zemljiškoknjižnega stanja, se nepremičnina ne more prodati. Vse vloge za ureditev tega, ki sta jih dajala taki MO Ptuj kot hrvaška firma, so doslej ostale brez odgovora. Premoženje v zemljiški knjigi je vpisano kot počitniški dom Občine Ptuj, kar pomeni, da pravne osebe več ni in je treba nasledstve-
no premoženje urejati dalje. Problematična je tudi plomba na tem premoženju, podobno kot na vsej družbeni lastnini drugih republik nekdanje
skupne države. Ministrstvo za pravosodje RH je potencialnemu kupcu, firmi Patting iz Va-raždina, sicer dalo zeleno luč za izbris plombe, ki prepoveduje promet in razpolaganje s to nepremičnino, zemljiška knjiga v Biogradu pa je kljub temu ni pripravljena izbrisati. Potencialni kupec vodi proti Hrvaški več sodnih postopkov zaradi oviranja nakupa nepremičnine. MO Ptuj je po pooblastilu občin z družbo Patting iz Varaždina podpisala pogodbo, na osnovi katere bo prišlo do prodaje, ko bo družba pridobila vso potrebno dokumentacijo od občine Biograd in države Hrvaške. V tem trenutku je vpis prenosa lastninske pravice onemogočen, četudi obstaja o tem soglasje vseh pravnih naslednic in kupca.
Pogodbena vrednost premoženja znaša 1.117.000 evrov, realizirana je kupnina v višini 311.700 evrov, od tega 111.700 evrov predstavlja jamstvo, preostanek pa del pogodbenih obveznosti. Družba Patting ima težave pri pridobitvi bančnih garancij, predlagali so tudi možnost prekinitve pogodbe. Lani je ministrstvo pomorstva, prometa in infrastrukture Mestni občini Ptuj posredovalo dopis, da bi podpisali novo mejo pomorskega dobra, na kar sta se tako MO Ptuj kot tudi družba Patting pritožili. Ob izbrisu plombe v zemljiški knjigi v povezavi s premoženjem tujcev ter uskladitvi geodetskega in zemljiškoknjižnega
stanja z dejanskim stanjem bo pred prodajo premoženja treba urediti še obveznosti z občino Biograd za del zemljišča počitniške kolonije, ki ga je občina Biograd namenila za cestišče in pločnik, pripraviti rešitev za premoženje MO Ptuj (objekt bivše jedilnice in kuhinje), ki se nahaja v uporabi Marine, pri čemer naj se išče tudi rešitev prodaje skupaj z ostalim premoženjem, da se ne bi po nepotrebnem še dalje zavlačeval rok prodaje, in urediti nasledstvene obveznosti. Z vsem, kar se dogaja pri prodaji premoženja v Biogradu, je sproti obveščeno tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve.
V MO Ptuj glede na vse dvome o tem, da se v dosedanjih postopkih urejanja prodaje premoženja v Biogradu ni naredilo vse, kar je bilo mogoče, zatrjujejo, da so naredili vse, možno pa je tudi, da se s to problematiko začne ukvarjati kateri drugi župan; ptujski župan pravi, da je že utrujen od vsega in si nadvse želi, da bi bil ta problem enkrat končno rešen v zadovoljstvo vseh in bi bil zelo vesel, če bi se tega lotil župan občine Cirkulane Janez Jurgec.
Počitniška kolonija Biograd na morju je delovala od leta 1956 do leta 1983, večje aktivnosti za reševanje te problematike so se začele leta 1997, vključno z zamenjavo objektov, ki ni bila uspešna. Na koncu je bila sprejeta odločitev o prodaji.
MG
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
petek • 26. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Čistili okolje
Foto: Viki Ivanuša
Tudi letos so v Središču ob Dravi izvedli čistilno akcijo, ki so jo sprva predvideli za 6. aprila, a močna podtalnica tega ni dovoljevala. Vaški odbori so bili zadolženi za oblikovanje skupin in razdelitev vrečk. Čistilna akcija je potekala po vseh petih naseljih; udeležba sicer ni bila pretirano visoka, a okoli 100 ljudi naj bi se vendarle odzvalo. Kot je povedal župan Jurij Borko, so smeti pobirali predvsem ob cestah in v obcestnih jarkih. Veliko je bilo zlasti plastenk, pločevink, vrečk. Večjih črnih odlagališč v naravi ni več, saj so imeli v preteklih letih obširnejše akcije in so jih večino sanirali. Postavili so tudi opozorilne table, a se kaj še vedno najde, kar rešujejo preko individualnih akcij. Žal pa imajo še vedno težave z odlaganjem mešanih komunalnih odpadkov na otokih in z ločevanjem odpadkov na pokopališču.
Viki Ivanuša
Hardek • Koristno nadgradili s prijetnim
Foto: Viki Ivanuša
Na Hardeku so se prebivalci samoiniciativno organizirali in se odpravili čistit svojo okolico.
„Malo sem razočaran, ker ni čistilne akcije organizirane na državnem nivoju, pa tudi v okviru občine ne. Poskusili so se baje dogovoriti na nivoju krajevne skupnosti, pa predvsem Ormožani niso bili za to, češ zakaj bi vedno eni in isti pobirali, tisti, ki smetijo, pa jih gledajo skozi okna. Menim, da bi bila udeležba na čistilni akciji lahko tudi nekakšna obveza za brezposelne ali prejemnike različnih podpor, "je povedal Slavko Petek. Kljub negativnim odzivom so se krajani Hardeka odločili za čistilno akcijo, saj so lani nabrali 30 vreč smeti zlasti na območju obvoznice in parkirišča za tovornjake. Smeti je iz leta v leto manj, kar kaže na koristnost akcije. Pozivu na čistilno akcijo se je odzvalo okoli 25 Hardečanov. Organizirali so si tudi transportno enoto, kije odvažala smeti. Kot ste verjetno uganili, so Harde-čanipo koncu akcije druženje nadaljevali ob pikniku.
Viki Ivanuša
Ptuj • Učenci Mladike v Majšperku
Foto: arhiv OS Mladika
V petek, 5. aprila, so se nadarjeni učenci OŠ Mladika odpravili na obisk sovrstnikov v OŠ Maj-šperk. Vreme je bilo sicer deževno, a učenci so bili dobro razpoloženi. Učenci OŠ Majšperk so pripravili kratek program in predstavili svojo šolo. Druženje učencev je bilo kratko, saj so Ptujčani nadaljevali pot do tovarne Majšperk. Tam so si ogledali Muzej volne in gobelinov, nato pa še del proizvodnje volne. Vsak se je preizkusil v šivanju gobelinov. Učenci so bili navdušeni nad tem, kar so videli in doživeli. Razmišljali so, da bi se lahko učenci med šolami bolje poznali, se družili in se občasno obiskovali.
Jaka Vajda, 8. b, OŠ Mladika
Ptuj • Na Potrčevi 49 ni miru
Foto: Črtomir Goznik
Na Potrčevi 49 naj bi uničevali kulturno dediščino.
Tudi poseg v najlepši vrt sosedov ni pomiril
V vili na Potrčevi 49, stavbi, v kateri je bil nekoč otroški dispanzer, danes pa je v najemu zasebnega zdravstvenega zavoda (objekt je sicer v lasti MO Ptuj, z njim pa upravlja občinsko podjetje Javne službe), naj bi uničevali kulturno dediščino, sta prepričana zakonca Emeršič iz Trubarjeve ulice 1, ki svoje nezadovoljstvo izražata na vse mogoče naslove. Stavba je z odlokom o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj razglašena za kulturni spomenik.
Zakonca Emeršič oporekata tudi novemu parkirišču ob stavbi, ki ima uvoz iz Trubarjeve ulice, za kar je bil uporabljen davkoplačevalski denar, položile so se tudi betonske plošče do vrat, ki mejijo na Zoisovo pot. Zaprlo naj bi se parkirišče s Zoisove poti in tudi vhod v stavbo z zadnje strani, kot je to določila komisija leta 1999 za dodelitev koncesije; takšne podatke imata namreč zakonca Emeršič.
Uničevanje kulturne dediščine naj bi se začelo že pred desetletjem in traja še danes; toliko je stara prva prijava sosedov, tej pa so sledili ogledi konservatorjev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Maribor. Konservatorji so na Inšpektorat za kulturo in medije zaradi tega pisali že 13. novembra 2003. Pri ogledu objekta leta 2003 so konservatorji ugotovili, da so bila v vrtu ob vili izvedena gradbena dela za ureditev parkirišč z novim uvozom. Izveden je bil izkop in gramozno nasutje, odstranjen je bil del ograje. Z vidika varovanja nepremičnin kulturne dediščine gre za nesprejemljiv poseg; investitor oziroma lastnik si pred posegom ni pridobil z zakonom predpisanih kulturnovarstve-nih aktov, zato naj inšpektorat za kulturo in medije ukrepa skladno s pooblastili. Na manj izpostavljeno mesto pa bi morala biti premeščena tudi klimatska naprava.
V zavodu za kulturno dediščino Slovenije - Območni enoti Maribor so prepričani, da najemniki in lastniki zavestno ignorirajo strokovne službe. Ker se od leta 2003 do leta 2011 ni zgodilo nič, tudi inšpektorat za kulturo in medije se v tem času ni odzval, so v Zavodu Maribor napisali nov dopis in ga opremili še s fotografijami, v njem pa so opozorili, da se nelegalne parkirne površine večajo, pojavna podoba spomenika z vrtom pa kaže nesprejemljivo podobo in kazi celotno zaščiteno območje četrti z vilami. „Predvidevamo, da imajo najemniki glede na posege na zunanjščini in v vrtu enak odnos tudi v samem zaščitenem objektu. Če v najkrajšem možnem času najemniki v skladu z doktrino varovanja kulturne dediščine stanja ne uredijo, predlagamo ustrezne ukrepe v skladu z veljavno
zakonodajo," še beremo v dopisu Območne enote Inšpektoratu za kulturo in medije. V dopisu iz leta 2011 Območna enota Maribor ponovno opozarja, da se kljub prijavi iz leta 2003 uničevanje kulturne dediščine nadaljuje.
Kaj moti zakonca Emeršič
Zakoncema Emeršič je oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo januarja letos posredoval tudi podatke o tem, koliko znaša najemnina za poslovne prostore, ki jo plačuje Zavod Klinkon; ta plačuje tudi vse druge stroške v zvezi z uporabo poslovnega prostora, parkirne površine pa najemnica skupaj s sodelavci uporablja kot pripadajoče zemljišče k stavbi. „Mestna občina Ptuj kot nosilka lastninske pravice sme nepremičnino, ki stoji na Potrčevi 49, uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo samostojno razpolagati," je še v informaciji o stavbi na Potrčevi 49 zapisala Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj.
MO Ptuj je imela prvotno sklenjeno pogodbe o najemu vile na Potrčevi za potrebe zdravstvene dejavnosti s tremi zdravnicami, pediatrinja-mi koncesionarkami. Tretja zdravnica je zaradi racionalne uporabe samega objekta, pa tudi zaradi pacientov, ki so
k njej prihajali, imela dostop z zadnje strani. To je sosede, zakonca Emeršič, najbolj motilo. Da bi se izognili tem problemom, ki so prerasli že v spore in motijo zdravničino dejavnost, je MO Ptuj posegla v vrt pri vili in naredila parkirišče, da bi se zmanjšal dostop do vile po Zoisovi poti, ki pelje mimo družinske hiše Emeršičevih, pa čeprav je Zoisova pot javna pot in jo lahko uporabljajo vsi. „Pri tem moramo povedati, da mora imeti zdravnik oziroma njegova ordinacija najmanj dva vhoda - ločeni vhod mora imeti za nalezljivo bolne otroke. Vila je zgodovinsko zaščitena, ima samo dva vhoda, zato ni bilo mogoče delati še dodatnega vhoda. Res je, da MO Ptuj ni pridobila soglasja za ureditev parkirišča od Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Uredili smo ga samo zato, da bi bilo pri zadnjem vhodu čim več miru, da prihodi in odhodi skozi zadnja vrata vile ne bi bili tako moteči za zakonca Emeršič, ki ves čas očitata, da MO Ptuj z vilo postopa kot 'uničevalka'.
Problem so bile tudi klimatske naprave na objektu. Desetega januarja letos je bil opravljen ogled Inšpektorata za kulturo in medije, ki je ugotovil, da v MO Ptuj ne delamo nič narobe in da se vsi postopki zoper nas ustavijo. Z zavodom se sedaj pogovarjamo, kako 'rešiti' to parkirišče, ki ga moramo po desetih letih posodobiti, ravnati pa želimo po zahtevah stroke, ki
se nagiba k temu, da bi se parkirišča uredila pri zadnjem delu stavbe, to pa zopet ne bo prav zakoncema Emeršič. MO Ptuj jima je preko pooblaščene odvetnice poslala opozorilo, ker resnično motita našo lastninsko pravico in grozita naši zdravnici; v vili ima sedež le še zdravstveni zavod Klinkon, ki zaposluje zdravnico, medicinsko sestro in laborantko. V objekt prihaja tudi čistilka. Na našo nepremičnino sta Emeršičeva namestila tudi verigo. Ni šlo drugače, kot da smo ju glede na številne telefonske klice in druga moteča dejanja opozorili. Če tudi po tem opozorilu ne bo miru, bomo prisiljeni iti v tožbo za motenje lastninske pravice. MO Ptuj lahko ostane še brez zadnje najemnice na Potrčevi 49, če se bodo ta moteča dejanja nadaljevala. Če pride do tega, se bo ta nepremičnina morala prodati, kar je v današnjih razmerah malo možnosti, ali poiskati novega najemnika, možna rešitev, če pride do izpraznitve vile, pa je, da v njej uredimo neprofitna stanovanja, ki jih na Ptuju primanjkuje," sta povedali Asja Stropnik Paternost in Mojca Horvat iz MO Ptuj.
Aleksander Vidmar, glavni inšpektor, višji svetnik, z Inšpektorata RS za kulturo in medije je po svojem ogledu zapisal, da se vsi postopki zoper MO Ptuj in zdravnice, ki jih vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine, ustavijo.
MG
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 19. aprila 2013
Gorišnica • Koncert otroških glasov
Zapojmo pesem, ki le mladost jo zna
Tako so mladi pevci, člani otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Gorišnica, naslovili letošnji letni koncert, ki je bil v nedeljo popoldne v gorišniški kulturni dvorani.
Uvodoma so polni dvorani občinstva najprej zapeli najmlajši - vrtčevska skupina Zajčki z ljudskima Imam dolino zeleno in Jaz imam pa goslice pod vodstvom mentorice Nuše Maltarič in ob spremljavi Orffo-vega ansambla.
Osrednji del nedeljskega koncerta pa so oblikovali pevci otroškega pevskega zbora pod taktirko zborovodkinje Slavice Cvitanič, ki imajo letos za seboj že nastop na območni reviji pevskih zborov in se prav te dni že pripravljajo na regijsko tekmovanje. Za nastop so izbrali pet precej težkih skladb, ki so jih odpeli ob spremljavi Eve Štraus na klavirju in Dominika Cvitaniča na koncertni harmo-
Utrinek z letošnjega letnega koncerta otroškega in mladinskega pevskega zbora OS Gorišnica (na posnetku je otroški pevski zbor z zborovodkinjo Slavico Cvitanič).
niki. 31 mladih pevcev v zboru je začelo nastop z ljudskima Jaz pa grem na zeleno travco in Jaz
mam pa konjiča belega, nadaljevali so s ponarodelo Ciganska sirota in Habetovo Počakaj, od-
rasti, končali pa s skladbo, ki jo je posebej za njihov pevski zbor spesnil skladatelj Vitja Avsec in poželi bučen aplavz poslušalcev.
Nato so se, prav tako pod vodstvom Cvitaničeve, predstavili še pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Gorišnica s tremi izbranimi skladbami (Zapojmo pesem, Moja očka ima konjička dva in Veter), za konec pa še šolski ansambel z mladinskim pevskim zborom ter deveti razred s točko Gremo mi po svoje. Program sta povezovali osnovnošolki Jana Rajh Plohl in Tjaša Horvat, za sceno pa sta poskrbela Boštjan Rihtar in Mateja Matjašič.
SiM
Zetale • Cankarjevo priznanje za Tjašo Gajšek
Tri zlata za konec osnovne šole
Med prejemniki zlatega Cankarjevega priznanja je drugo leto zapored tudi Tjaša Gajšek, učenka 9. razreda OŠ Že-tale. Njena dolgoletna ljubezen do pisanja se izraža na različne načine: je urednica šolskega glasila Iskrice, svoje prispevke objavlja v občinskem glasilu, sodeluje na številnih natečajih ter vodi številne šolske in občinske prireditve. Samo v lanskem šolskem letu pa je Tjaša svoje šolske uspehe okronala s tremi zlatimi državnimi priznanji.
Tjaša Gajšek, učenka 9. razreda na OŠ Žetale, je na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje tudi v letošnjem šolskem letu ponovila svoj uspeh
in drugič zapored osvojila zlato Cankarjevo priznanje. To je le eden izmed njenih številnih uspehov, saj ima devetošolka za seboj že kopico natečajev
in odličnih rezultatov z raznih tekmovanj.
Njena velika ljubezen je pisanje, ki se mu posveča na raznih področjih. Med drugim je ure-
NLB Strukturiran depozit - Slovenija
Foto: arhiv sole
Tjaša Gajšek
Ujemite priložnost!
NLB Strukturiran depozit - Slovenija vam ponuja 100-odstotno izplačilo glavnice in minimalnega nespremenljivega dela obresti, hkrati pa imate možnost pridobiti višji donos na vložena sredstva, saj je spremenljivi del obresti odvisen od vrednosti enot premoženja podsklada NLB Skladi - Slovenija delniški.*
Vpisno obdobje traja od vključno 8. 4. 2013 do vključno 13. 5. 2013.
nlbO
www.nlb.si/strukturiran-depozit-slovenija
Kontaktni center: 01 / 477 20 00
* Upoštevana bo vrednost enote premoženja na dan 17. 5. 2013 in 17. 5. 2018, na podlagi pogodbeno dogovorjene formule pa bo izračunan znesek spremenljivega dela obresti.
Pravno pojasnilo: NLB Strukturiran depozit - Slovenija je bančni denarni depozit in se obravnava kot zajamčena vloga v skladu in pod pogoji, kot so določeni v Zakonu o bančništvu (ZBan-1, Uradni list RS, št. 99/10, UPB-5). Ta dokument v ničemer ne izraža kakršnegakoli naložbenega nasveta ali priporočila oziroma ponudbe, temveč je namenjen izključno informiranju strank, ki razmišljajo o vplačilu denarnih sredstev v NLB Strukturiran depozit - Slovenija. NLB d.d. jamči za izplačilo glavnice ter nespremenljive obresti, ne jamči pa za višino spremenljivega dela obrestne mere, ki je odvisna od donosnosti podsklada NLB Skladi - Slovenija delniški. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, zato so lahko posamezne prihodnje vrednosti enote premoženja podsklada NLB Skladi - Slovenija delniški tudi nižje od izhodiščnih. NLB d.d. v zvezi s sprejemanjem vplačil v NLB Strukturiran depozit - Slovenija opravlja bančno storitev sprejemanja depozitov od javnosti, za katero je ustrezno registrirana in je za njeno izvajanje pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije. S pogoji se lahko pred sklepanjem posla podrobneje seznanite v poslovalnicah NLB d.d. / Opozorilo vlagateljem: Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, upravlja krovni sklad NlB Skladi. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov so vlagateljem v slovenskem jeziku dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih NLB in Banke Celje d.d. med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
dnica šolskega glasila Iskrice, piše prispevke za objavo na šolskih spletnih straneh in tudi v občinskem glasilu, s svojimi literarnimi prispevki pa sodeluje na različnih natečajih.
Ob tem vodi, povezuje in nastopa tudi na številnih šolskih in občinskih prireditvah.
Slovenščina pa nikakor ni edini šolski predmet, pri katerem sodi med najboljše osnovnošolce v državi. Lansko šolsko leto je bilo zanjo zelo uspešno tudi na drugih področjih. Kot pravi, jo je zelo razveselilo zlato na tekmovanju v znanju zgodovine, pri tem je bila njena mentorica učiteljica Lidija Šešerko. Izjemno in upravičeno ponosna pa je na kar tri lanskoletna osvojena zlata priznanja na tekmovanjih iz znanj.
„Skupaj z dvema sošolkama, Evo Skledar in Pijo Ferk, pod vodstvom mentorja učitelja Mirana Železnika, smo z raziskovalno nalogo s področja zgodovine Prebivalstvo župnije Žetale na podlagi matičnih knjig iz 19. stoletja, prejele zlato priznanje, najprej na regijski, nato še na državni ravni. Naša raziskovalna naloga je bila tako razglašena za
Tednikova knjigarnica
Knjige, knjige, knjige
Teden, ki gre počasi h koncu, je posebej namenjen knjigam, saj je bil v torek, 23. aprila, svetovni dan knjig in avtorskih pravic, Slovenci pa govorimo kar o tednu knjige. Morda ne bo odveč, da na tem mestu znova zapišemo o pomenu knjig in branja ter o tem, da za vsakega bralca, pa tudi nebralca, ali ma-lobralca, knjiga raste.
Namreč: knjige so tako pisane, kot je pisano pomladno cvetje. S pomočjo knjig je krat-kočasenje najlažje, pa tudi najcenejše, zraven pa je še bistven bonus, ki se mu reče znanje. Le-tega vam, cenjeni bralci, ne more nihče več vzeti. Za razliko od drugih stvari, ki so lahko kaj hitro predmet odtujitve, oddaljitve, prekinitve in kar je podobnih nečednosti te neverjetne potrošniške družbe in trdih kapitalističnih neodnosov. Znanje je edina, stoodstotno zajamčena lastnina, ki ji noben kapitalistični trg ne more do živega, ne more ga uzurpirati ne monetarna politika, ne katera druga okli-cana finančna ali prevzemna sila. In ker začenja še čas prehranjevanja in druženja v naravi, ko se vreme tako sončno napravi, torej čas piknikov od prvomajskih praznikov dalje, je današnji Knjigarnici najbolj primerna izvirna slovenska monografija z naslovom Hmelj in slad - božanski hlad.
Izbiro knjige je še podkrepilo nedavno premlevanje občinskih odlokov o prepovedi pitja alkoholnih pijač na javnih površinah, kajti spodaj podpisana sem prepričana, da bi bilo nujno več postoriti v zvezi s kulturo pitja, kot pa le sprejemati »neke prohibicijske zakone«, ki jim še nihče ni dokazal učinkovitosti. Prej nasprotno, prepovedovanje rado obrodi ravno nasprotne sadove, uči zgodovina.
Borivoj Repe je med Slovenci daleč največji poznavalec priljubljene grenke pijače in svoje pivoznanstvo podaja v klasični, tiskani knjižni obliki. Tokratna (V Celovcu: Mohorjeva družba, 2012) ima podnaslov Zgodovina piva na Slovenskem in po svetu in je bogato ilustrirana ter opremljena z barvnimi podobami. Avtor pravi, da se je prvič srečal s pivom pri sedemnajstih letih v ljubljanski Sestici in od tedaj je ostal zavezan pivu, ki se mu je posvetil strokovno. In še vedno meni, da je kultura pitja piva med Slovenci na nezavidljivi ravni. Sama pa pripominjam, da je s kulturo tudi sicer križ med Slovenci. Pri tem mislim zraven kulture pitja tudi na kulturo v cestnem prometu, na kulturo dialoga, na kulturo nakupovanja, na medgeneracijsko kulturo, na kulturo branja, na kulturo krajine, na gradbeno kulturo, na kulturo obdarovanja, sporočanja, pozdravljanja, prehranjevanja ...
Avtor Borivoj Repe je pivoznanje v knjigi razdelil na šest poglavij: Razvoj pivovarstva v starem veku, Varjenje piva, Pivo in kultura, Pivski tipi in vrste, Pivska geografija, Zgodovina pivovarstva na Slovenskem. Knjiga začenja z uvodnim nagovorom in zaključuje z natančnim seznamom literature.
Poglavje Pivo in kultura (str. 43 do 57) je, kot vsa ostala, razdeljeno na manjše oddelke: Pivo v Svetem pismu, Pivovarski svetniki in zaščitniki, Evropski narodi in pivo, Prisotnost piva v kulturi. Prvi, ki je omenjal slovenske pivovarne, je bil Janez Vajkard Valvasor, sicer se je s pivom ukvarjala le peščica zgodovinarjev, med njimi je najpomembnejši dr. Ivan Slokar (1884-1970), vsestranski znanstvenik, ki je diplomiral iz geografije, zgodovine, filozofije in prava ter je deloval kot gospodarstvenik, letalski konstruktor in publicist.
Repetova knjiga bi lahko nosila podnaslov: Vse, kar ste želeli izvedeti o pivu in še več, saj je napisana poljudno, sočno in sončno ter je odlično kratkočasno poučno branje. A največja vrednost je zavedanje o kakovosti in različnih okusih piva, o kozarcih in navadah ter tudi o tem, da je pivo zdrava pijača, če je pitje kulturno. Če se je kultura pitja in poznavanja vin v naši deželi nekoliko izboljšala, potem je čas, da tudi pivo dobi boljšo podobo med pijačami, za katere sicer minister opozarja, da je čezmerno pitje alkohola škodljivo. In mimogrede: minister molči o škodljivosti sladkih umetnih pijač vseh mogočih in nemogočih barv, o škodljivosti oglaševanja nezdravih napitkov, da ne govorimo o zavajajočih, zdravja obetajočih sloganih, ki jih proizvajalci hrane velikopotezno obešajo na veliki zvon. No, po malem bo tudi ta odklenkal.
_Liljana Klemenčič
najboljšo raziskovalno nalogo iz zgodovine v celotni državi. Na tekmovanju iz zgodovine in tekmovanju iz slovenskega jezika, Cankarjevem tekmovanju, sem bila med približno šestdesetimi drugimi vrstniki v državi, ki se lahko pohvalijo z doseženim zlatim priznanjem. Letošnje leto sem se na tekmovanju iz zgodovine uvrstila na državno tekmovanje, a se slednjega zaradi bolezni nisem udeležila," pravi devetošolka.
Ji je pa zato Cankarjevo tekmovanje tudi letos prineslo novo zlato. Ob pomoči mentorice, učiteljice Saše Peršoh, se je skozi vse stopnje tekmovanja poglabljala v svoje znanje o obeh knjigah. „Hkrati pa sem tudi večkrat napisala spis s po-
dobnimi navodili, kot bi lahko bila zapisana na tekmovanju. Potem ko sem končala s pisanjem na državnem tekmovanju, sem imela občutek, da mi je uspelo, saj sem morala v spis na primer vključiti razmišljanje o slogu obeh avtorjev in njunemu odnosu do mladega bralca, torej temi, o katerih rada razmišljam ob vseh prebranih knjigah. Sicer pa sem bila že na začetku šolskega leta navdušena nad samo izbiro knjig, ki sem ju morala prebrati, saj imam zelo rada Cankarjeve črtice, pa tudi moderno pisanje Dese Muck mi je blizu," o svojem uspehu pravi devetošolka, ki bo septembra sedla v srednješolske klopi, in sicer na Gimnaziji Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: SM
12. ormoški maraton
Zmagi za DanejoGran-dovec in Zorana Žilica Stran 12
Tenis
Nastopi po vsej Evropi
Stran 12
Jadranje
V Laser Radialu vrh rezerviran za Ptujčane Stran 13
Boks
Na DP le ena zmaga za BK Ring
Stran 13
Strelstvo
Kostanjevec in Raušlo-va do brona na DP
Stran 15
Nogomet
Mladi ptujski nogometaši igrali v Franciji
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
V četrto do prve točke z Domžalami?
Nogometaši Aluminija so v zadnjih dveh tekmah osvojili 4 točke: zmagali so proti Olim-piji in remizirali s Triglavom. To je dobra popotnica pred naslednjim prvenstvenim srečanjem, ko se bodo v soboto ob 17.30 pomerili v gosteh z Domžalami.
Z Domžalčani imajo Kidri-čani v letošnji sezoni povsem negativno bilanco, saj so izgubili na vseh treh dosedanjih srečanjih, pri tem pa dosegli le en zadetek (Jurica Jeleč). Prav doseganje zadetkov v go-steh je ena od najslabših strani Aluminija, saj je na dosedanjih 14 gostovanjih dosegel le 9 zadetkov (prejel 23). Iz tega vidika bi bilo potovanje v Domžale že vnaprej obsojeno na neuspeh, vendar vseeno obstaja vsaj nekaj razlogov za optimizem. Ta se skriva v dejstvu, da so Domžale najslabše moštvo 1. lige glede osvajanja točk na domačem igrišču. V dosedanjih 14 tekmah so jih zbrali le 15, s čemer so slabši od Mure in Gorice (16) ter

Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Aluminij, levo) si je s predstavami v spomladanskem delu prvenstva prislužil ponoven poziv v slovensko reprezentanco U-20.
David Lonzarič: »Tako kot vedno bomo tudi z Domžalami igrali na zmago. Smo na 9. mestu, zato nujno potrebujemo točke za obstanek. Domžalčani igrajo nekoliko čuden sistem, zato se bo treba nanje dobro pripraviti in na igrišču izpolnjevati navodila trenerja. Vsekakor pa so vse te statistike eno, dejansko stanje na igrišču pa nekaj drugega. Jasno je, da nas bodo tudi domačini počakali pripravljeni, zato se nam obeta zanimiva tekma.«
Aluminija (17). Domžalčani obenem niso dosegli zadetka na zadnjih treh srečanjih: z Olimpijo doma (0:4) ter s Celjem in Triglavom v gosteh (obakrat 0:0).
Trener Edin Osmanovič tokrat ne bo mogel računati na Aljaža Medveda in Mitja Reška (kartoni), v ekipo pa se po prestani kazni vračata Emir Hodžurda in Dorijan Ožvald.
Dosedanje medsebojne tekme v letošnji sezoni:
3. krog: Aluminij - Domžale 0:1; 12. krog: Domžale - Aluminij 2:0; 21. krog: Aluminij - Domžale 1:4.
S tekmo v Domžalah se za nogometaše Aluminija začenja izredno naporno obdobje
V sredo sta se v zaostali tekmi 23. kroga v Kranju pomerila Triglav in Domžale. Srečanje se je končalo brez zadetkov.
dveh tednov, v katerem bodo odigrali kar pet srečanj, tri
prvenstvena in dve pokalni s Celjani.
27. 4.: Domžale - Aluminij (prvenstvo)
I.	5.: Aluminij - Celje (polfinale Pokala, 1 tekma) 5. 5.: Aluminij - Rudar (prvenstvo)
8. 5.: Celje - Aluminij (polfinale Pokala, 2 tekma)
II.	5.: Gorica - Aluminij (prvenstvo)
JM
V	reprezentanci U-20 znova tudi David Lonzarič
SLOVENIJA - HRVAŠKA 1:4 (0:1)
SLOVENIJA: Ivačič, Mitrovič, Roškar, Trajkovski (od 39. Perger), Črnic (od 78. Lonzarič), Klinar, Pečovnik (od 46. Zajc), Žibert (od 66. Kadrija), Baskera (od 58. Praprotnik), Ploj (od 66. Verbič), Valenčič (od 46. Žurej), selektor: Tomaž Kavčič.
Slovenska reprezentanca do 20 let se je pod vodstvom Tomaža Kavčiča v Ajdovščini merila s Hrvaško, tekma pa je bila odigrana v okviru regijskega tekmovanja do 20 let. S 4:1 so bili boljši Hrvati, edini zadetek za Slovenijo je dosegel Andraž Žurej.
V	reprezentanci so nastopili tudi član Zavrča Marko Roškar in trije člani Aluminija - Matic Črnic, Nejc Pečovnik in David Lonzarič. Slednji je po odpovedi nekaterih igralcev na tekmi dobil tudi priložnost nastopa v zadnjih minutah. Po srečanju je povedal: »Vesel sem bil ponovnega vpoklica v reprezentanco, prvega po lanskih težavah z zdravjem. Tekma je bila bolj enakovredna, kot kaže rezultat, a smo prejeli naivne zadetke. Vsekakor se bom tudi v prihodnje trudil, da si z dobrimi igrami prislužim poziv selektorja.«
Kajak sprint • Tilen Vidovič
Boljše na 500, kot na 200 metrov
Na Blejskem jezeru je bila v ponedeljek izbirna tekma za vstop v slovenske reprezentance v kajak sprintu v vseh starostnih skupinah. Vsi najboljši tekmovalci so se pomeri na 200, 500 in 1000 metrov dolgih progah.
Član BD Ranca Ptuj Tilen Vidovič je imel v začrtanem programu nastopa na 200 in 500 metrov. Po intenzivnih pripravah v Avstraliji in zadnjih treningih s svojim trenerjem Stjepanom Janicem je Vidovič na prvi uradni domači letošnji tekmi upal na dobre rezultate. Najprej je tako nastopil na 500 metrov dolgem sprintu, kjer se je dobro držal in je v skupnem seštevku med člani osvojil 3. mesto; prehitela sta ga Jošt Zakrajšek in Lo-vro Leban. Med mlajšimi člani je Ptujčan osvojil 1. mesto.
Vidoviču je šlo tokrat slabše v njegovi paradni disciplini, na 200 metrov. Start tekme je bil predviden zelo hitro po koncu tekme na 500 metrov, zato je nanj zamudil. Tako je startal v drugi skupini, kjer pa se ni najbolje znašel in ni ujel pravega tempa. Tako je zaostal za najboljšimi, zmagal pa je Lovro Leban. Vidovič je tokrat nastopil pod svojimi sposobnostmi, a se je kljub temu uvrstil v slovensko reprezentanco v kajak sprintu, ki bo v tej sezoni nastopala na mednarodnih tekmovanjih. Tilen ima glavno težavo v tem, da že nekaj časa trenira sam in nima prave primerjave s konkurenco. Ta ga je na Bledu malo presenetila, vendar je tudi na Gorenjskem dokazal, da vsekakor sodi v sam vrh kajak sprinta v Sloveniji.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh: »V Celju gre za eno najboljših in najlepših igrišč pri nas, tako da verjamem, da z igro ne bo težav.«
Nogomet • NK Zavrč
Naslednji trije krogi bodo ključni
Kljub le osvojeni točki na domači tekmi z Radomljami je v taboru Zavrča po 21. krogu vladalo umirjeno razpoloženje. Prva zasledovalka Krka je namreč izgubila na domačem terenu, prednost Zavrča pa je šest krogov pred koncem velikih 8 točk. Že v soboto vodilno ekipo 2. lige čaka nov obračun, po manj kot mescu dni bodo gostovali v Celju pri ekipi Šampiona, ki je v preteklem krogu ugnala Krko, v sredo pa v zaostalem srečanju še Roltek Dob (Šampion Celje - Roltek Dob 2:1).
Zavrč bo v knežjem mestu oslabljen, saj zaradi kazni rumenih kartonov ne bosta nastopila Tomaž Avguštin in Miha Kokol. Kljub temu je eden najizkušenejših članov skorajšnjega prvoligaša Aleš Čeh prepričan o novih treh točkah.
Na zadnji tekmah je Za-vrč prikazal nekaj slabših predstav, nenazadnje ste doma oddali točko Radomljam. Kaj je vzrok temu?
A. Čeh: »Niti ne bi rekel, da je naša igra kaj slabša, ampak se mi zdi, da je bolj krivo dejstvo, da do sedaj - razen na srečanju v Celju proti Šampio-nu - še nismo igrali na lepem igrišču. Enostavno ni bilo pogojev, da bi razvili našo značilno igro, vendar menim, da smo na pravi poti. Kar se pa tekme s Kalcerjem tiče, pa je bilo težko, saj se je nasprotnik povsem zaprl in proti 'bunkerju' ni bilo rešitev.«
Vaš naslednji tekmec je v gosteh ekipa celjskega Šampiona.
A. Čeh: »Proti vsakemu tekmecu igramo na zmago in tako bo tudi tokrat. Dali bomo vse od sebe in mislim, da bo to dovolj. Obenem gre v Celju za eno najboljših in najlepših igrišč pri nas, tako da verjamem, da z igro ne bo težav. Menim da bodo za uvrstitev v 1. ligo ključni naslednji trije krogi, in če bi osvojili devet točk, bi bilo to dovolj, da bi lahko na zadnjih treh tekmah proti najboljšim ekipam lige odigrali neobremenjeno - kot prvaki.«
Z enim očesom verjetno pogledujete proti konkurenci in 1. ligi.
A. Čeh: »Za nas so nihanja Krke v vsakem primeru dobrodošla, glavni razlog pa je verjetno ta, da se je v Novem mestu zamenjalo veliko igralcev. Menim celo, da je naš največji konkurent Dob, ki smo ga spomladi že imeli priložnost spoznati v Zavrču in je kljub blatu na igrišču pokazal dobro predstavo. Toda kljub vsemu sem trdno prepričan v nas in našo uvrstitev v Prvo ligo.«
tp
V sredo sta se v zaostali tekmi 20. kroga na Areni Petrol v Celju pomerila Šampion Celje in Roltek Dob. Z rezultatom 2:1 so presenetljivo slavili Celjani.
12 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 26. aprila 2013
Atletika • 12. ormoški maraton
Zmagi za Danejo Grandovec in Zorana Zilica
Atletski klub Ormož je bil v nedeljo, 21. aprila, gostitelj že 12. ormoškega malega maratona. Tradicionalne prireditve v lepem vremenu, ki je s startom potekala v športnem parku Mestna graba, se je z mednarodnim sodelovanjem udeležilo 235 tekmovalk in tekmovalcev. Organizatorji so znova solidno opravili svojo nalogo in udeleženci malega maratona so zadovoljni zapuščali Ormož. Teklo se je na 5, 10 in 21 km.
Na malem maratonu je bila najštevilčnejša udeležba, saj se je na progo, dolgo 21 km, podalo 84 tekačic in tekačev. Zmag sta se veselila Daneja Grandovec in Zoran Žilic. Grandov-čeva zanesljivo, Žilic pa je šele ob prihodu na atletski stadion zlomil odpor Arifa Durakovica. Najmlajši udeleženci, osnovnošolci, so se pomerili v tekih na 300, 600 ter 1200 metrov in v štafeti 4 x 100 m. V dekliški štafeti so tretjič zapored slavi-
IOŠKI MARATON
Skupinski start vseh udeležencev maratona
Foto: proviprlek.si
le učenke OŠ Sveti Tomaž in v trajno last osvojile lep prehodni pokal. Iz sosednje Hrvaške
12.0RMOŠKIM^ton
Foto: proviprlek.si
Zmaga deklet OŠ Sveti Tomaž, ki so prehodni pokal po treh zaporednih zmagoslavjih prejela v trajno last.
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJŠI DEČKI A: Še četrti Final 4 za Ormož
JERUZALEM - DOL HRASTNIK
28:23 (13:12)
JERUZALEM: Fekonja, Caf; Grabovac, Ulaga, Luci, Plavec 2, Kavčič 1, G. Horvat 4 (1), Žižek Cvetko 7, Kosi 10 (3), Zidarič, Ko-derman 1, M. Hebar 1, Ciglar 2, D. Ozmec, Lukner.
Kljub slabi predstavi proti Dolu Hrastniku se je SDA Jeruzalema uspelo kot prvouvrščeni ekipi polfinalne skupine B uvrstiti na Final 4. Jeruzalem je letos odigral 24 tekem: 20 zmag, 2 remija (Slovenj Gradec, Ribnica RH), 2 poraza (Celje PL, Brežice Krško). Udeleženci Final 4: Trimo Trebnje (gostitelj in aktualni prvak), Ško-fja Loka, Celje PL in Jeruzalem Ormož. Cilj okrnjenih Ormožanov bo popraviti lanskoletni spodrsljaj, ko so v Celju na veliko presenečenje ali razočaranje osvojili le 4. mesto. Ta generacija je bila kot edina pri letnikih 1998 v Sloveniji udeleženec vseh zaključnih turnirjev in je trikrat postala državni prvak, enkrat pa osvojila 4. mesto.
STAREJŠI DEČKI B: S srčno igro do ene izmed medalj
Pot SDB Jeruzalem do zaključnega turnirja bi lahko primerno opisal le največji mojster srhljivk, Alfred Hitchcock. Ekipa se je zaradi poškodb (Matej Niedorfer, Jurček Korpič Lesjak) lovila že od samega začetka sezone in v predtekmovanju končala s štirimi porazi na tretjem mestu za Celjem in Gorenjem. V preteklosti je že bila ta generacija državni
MLAJSE DEKLICE A
TEN-
ORMOŽ - MERCATOR ZOR 12:19 (7:10)
ŽRK MERCATOR TENZOR:
Tjaša Malek P. 5, Špela Topolnik, Klara Hliš, Nuša Puž 8, Sara Še-gula 2, Nika Bedrač, Nika Vidovič 1, Anea Bezjak, Iva Zidarič, Ajda Jakomini 5. Trener: Sašo Petek
V soboto, 20. 4., so Ptujčanke odigrale zadnjo ligaško in prepričljivo ter zasluženo premagale domačinke. S to zmago so si ptujska dekleta zagotovila 4. mesto v ligi vzhod. Z malo boljšim prvim delom bi lahko punce dosegle več, predvsem glede na dejstvo, da so zaostale le dve točki za drugim mestom, ki bi pomenilo uvrstitev od 4.-6. mesta v državi.
uk, tp
je prišel najstarejši udeleženec malega maratona, 89-letni Josip Bunžek.
Rezultati:
5 km moški: 1. Matevž Zavec 0:17:40, 2. Tomaž Rep 0:17:58, 3. Marko Vukobrat 0:18:53;
5 km ženske: 1. Katja Vrdjuka 0:20:18, 2. Jutta Eppich 0:25:11, 3. Tanja Plavec 0:27:52;
10 km moški: 1. Matej Jeza 0:33:31, 2. Blaž Orešnik 0:38:04, 3. Milan Roškar 0:39:37;
10 km ženske: 1. Mojca Kavaš 0:49:53, 2. Katja Šober 0:51:13, 3. Slavica Volčanjšek 0:51:48;
21 km moški: 1. Zoran Žilic 1:15:11, 2. Arif Durako-vič 1:15:23, 3. Miran Dovnik 1:19:09;
21 km ženske: 1. Daneja Grandovec 1:28:51, 2. Alenka Lovec 1:41:10, 3. Jožica Šiftar 1:42:20;
1200 m - fantje: 1. Aleš Ka-menšek, 2. Matej Korez, 3. Tadej Drobec;
1200 m - dekleta: 1. Katja Petek, 2. Adriana Vočanec, 3. Lea Cvetko;
600 m - fantje: 1. Primož Ozmec, 2. Tilen Prapotnik, 3. Aljaž Miklašič;
600 m - dekleta: 1. Meta Ma-jecen, 2. Urška Belšak, 3. Veronika Meško;
300 m - fantje: 1. Aljaž Plohl, 2. Mihec Korpič Lesjak, 3. Edip Saliji;
300 m - dekleta: 1. Aneja Stoj-ko, 2. Anna Tiya Cvetko, 3. Alina Planinc;
štafeta 4 x 100 m - dečki: 1.
OŠ Sveti Tomaž, 2. OŠ Miklavž pri Ormožu, 3. OŠ Ormož;
štafeta 4 x 100 m - dekleta: 1. OŠ Sveti Tomaž, 2. OŠ Ormož.
UK
prvak, državni podprvak in minulo leto četrta v državi. V polfinalu so znova sledili vzponi in padci. Dva kroga pred koncem so bili Ormožani že odpisani, saj sta jih čakali tekmi proti Krškemu v gosteh in domača tekma proti neporaženi Krki doma. Ob tem je Ormožanom na roko še moral iti izid tekme Celje - Gorenje. In po izjemnih borbah ter veliki dramatiki je fantom uspelo. Najprej je padlo Krško (29:25), nato je Gorenje v Zlatorogu presenetilo Celje in na koncu pika na i in zmaga proti odlični Krki na Har-deku (25:23).
Razpored tekem finala:
sobota, 27. 4., ob 10.00: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož
sobota, 27. 4., ob 15.00: Krka Novo mesto - Jeruzalem Ormož
nedelja, 28. 4., ob 10.00: Mo-kerc Ig - Jeruzalem Ormož
Miajše dekiice ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Namizni tenis • Kadetsko DP
Boljši izidi med dvojicami
V Cerkljah je 20. in 21. aprila potekalo letošnje DP za kadete in kadetinje, na katerem so med 77 dečki in 55 deklicami nastopili tudi člani ptujskega in cirkovškega kluba.
Med posamezniki so se iz skupine v glavni turnir prebili štirje Ptujčani: Jernej Masten Toplak, Marcel Šegula, Eva Gojkovič in Katja Krajnc, zelo blizu temu je bila tudi Daniela Tomanič Butkovska (Cirkovce), ki je odločilni dvoboj proti starejši tekmici izgubila 2:3. Eva, Katja in Marsel so na koncu osvojili 16. do 32. mesto, Jernej je bil 33.-40. V skupini so svoje nastope med posamezniki končali Sašo Ma-lovič (Ptuj), Iva Unger, Nika Belaj, Ema Šmigoc in Ina Unger (vse Cirkovce).
V konkurenci dvojic sta Marsel Šegula in Rok Trtnik (Ptuj/ Vesna) osvojila zelo dobro 9. do 16. mesto. Enak uspeh sta dosegli mešani dvojici Šegu-la/Krajnc (Ptuj) in Andrašek/ Tomanič Butkovska (Ilirija/ Cirkovce). Vsi so v močni konkurenci dosegli po dve zmagi.
Najuspešnejša ekipa DP je bila NTK Hrastnik. Darko Jor-gič in Tamara Pavčnik (oba Hrastnik) sta slavila med posamezniki, skupaj sta zmagala v mešanih dvojicah, med dvojicami pa je Tamara skupaj z Gajo Paradiž (Muta) osvojila še svoj tretji naslov. Edini naslov so Hrastničani prepustili tekmecem med fantovskimi dvojicami, slavila sta Tilen Cvetko in Peter Hribar (Muta/Krka).
JM
Tenis m TK Terme Ptuj
Nastopi po vsej Evropi
Pretekli teden, med 15. in 21. aprilom, so mlade igralke TK Terme Ptuj nastopale na treh mladinskih ITF-turnirjih po vsej Evropi.
Nina Potočnik je nastopila v Franciji, na turnirju 2. kategorije (Open d'Istres Ouest Provence), kjer je bila 8. nosilka. V 1. krogu je ugnala Italijanko Jasmine Paolini, v 2. pa jo je izločila Rusinja Vasilisa Apo-nasenko. Ana Oparenovič je igrala na turnirju istega ranga na Slovaškem (The 35th Prof-stav Slovakia cup 2013) in se z dvema zmagama prebila do 3. kroga. Tam jo je z rezultatom 5:7, 6:0, 4:6 ugnala Madžarka Bianka Bekefi. Tamara Zidan-
Tamara Zidanšek (Terme Ptuj)
šek je nastopala v Mostarju (Mostar Open 2013), kjer je bil turnir 4. ranga. Tamara je kot 2. nosilka dvakrat slavila in se prebila v četrtfinale, kjer pa je morala dvoboj zaradi bolezni predati. Iz istega razloga je morala odpovedati tudi polfinalni dvoboj v konkurenci dvojic, kjer sta bili s Slovakinjo Tama-ro Kupkovo 1. nosilki.
Finalni turnir RR U-12
Na igriščih TK Branik Maribor so potekali finalni turnirji serije Round Robin. Na A turnirju sta pri dečkih nastopila Blaž Vidovič in Jure Glodež. Slednji je nastope končal v kvalifikacijah, prvi pa v 2. krogu glavnega turnirja (izločil ga je 2. nosilec, Jan Kupčič - ŽTK MB). Na B-turnirju sta nastopila Aleksander Gaiser in Teo Benkovič, oba sta izpadla v 1. krogu.
Pri dekletih se je Taja Lon-čarič preko kvalifikacij uvrstila v glavni A-turnir, kjer je v 1. krogu tesno izgubila proti Kaji Kraner (5:7, 3:6). Na B-turnirju je nastopila Nika Strašek, ki je v četrtfinalu z rezultatom 6:7(3), 6:2, 5:7 izgubila proti 1. nosilki, Lini Božičnik (Maja).
JM
Kolesarstvo m KK PP
Med mlajšimi mladinci trojna zmaga
Pisali smo že o sobotnem uspehu mladih ptujskih kolesarjev v Medvodah, dan zatem pa so perutninarji tekmovali pri naših južnih sosedih. Na tradicionalni dirki, VN Stubič-kih toplic, so ponovno več kot dostojno zastopali barve kluba. Poleg stopničk gre v prvi vrsti omeniti kar trojno zmagoslavje kolesarjev ptujskega kluba v kategoriji mlajših mladincev, kar je sijajna popotnica pred nadaljevanjem sezone, kjer se bodo dirke vrstile druga za drugo.
Na dirki so nastopili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, dirka pa je bila krožna. Tako so starejši mladinci morali premagati 36 km oz. 18 krogov, med kolesarji Perutnine Ptuj pa se je najbolj izkazal Alen Plajn-šek, ki je bil drugi, peto mesto je osvojil Matic Širec. Največ zanimanja so Ptujčani na Hrvaškem prav gotovo poželi v kategoriji mlajših mladincev, kjer so konkurenco povsem dekla-sirali in na 30 km dolgi progi osvojili trojno zmago. Slavil je
Nejc Rogina pred Timom Roškarjem in Lukom Kram-bergerjem. Uspeh je s 5. mestom dopolnil Aleš Korpar.
V kategorijah dečkov sta selekciji A in B vozili skupaj, startalo pa je 34 tekmovalcev. Tekmovalci so morali opraviti z 20 km dolgo progo, z izjemno vožnjo pa se je med kolesarji Perutnine Ptuj najbolj izkazal Nace Malovič, ki je stopil na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru v kategoriji dečkov B, skupno pa je bil odličen 11. Sicer pa se je v začetku dirkalo bolj taktično, v sedmem krogu je nato sledil pobeg dveh hrvaških kolesarjev. Ostali fantje so odločali o končnem tretjem mestu v skupinskem sprintu, v katerem je bil Blaž Furjan 2. - skupno torej 4. Omeniti je še treba Marka Hozjana, ki mu je bila to sploh druga dirka v karieri in je zasedel odlično 5. mesto v kategoriji dečkov B. Med dečki A je nastopila močno oslabljena ekipa Perutnine Ptuj, Žan Zemljak je osvojil 10. mesto.
tp
Nogomet • Treningi za igralce U-14 (l. 1998 in 1999)
Komisija nogomet za vse (Grassroots) organizira treninge za igralce letnik 1998 in 1999. Vabljeni igralci, ki ne nastopajo v 1. SNL - vzhod. Treningi bodo potekali ob naslednjih terminih - 8. 5., 22. 5., 5. 6., in 19. 6. - ob 16.00 na igrišču športnega parka v Podvincih. Klubi in trenerji lahko pošljejo svoje igralce na treninge, ki predstavljajo dodatno vadbo v okviru Nogometnega centra MNZ Ptuj. Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-14 NZS, vodila jih bosta trenerja PRO, profesorja športne vzgoje Gorazd Černila in Drago Prelog. S seboj je treba prinesti vso potrebno opremo za trening: majico, hlačke, nogavice, dokolenke, nogometne čevlje (naravna trava), ščitnike in brisačo. Na treninge so vabljeni tudi trenerji, ki vadijo z omenjeno kategorijo.
Foto: CG
petek • 26. aprila 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Boks • DP v Ljubljani
Le ena zmaga za BK Ring
V športni dvorani Edvarda Peperka v Ljubljani so se na državnem prvenstvu zbrali najboljši slovenski boksarji in boksarske. Kljub številčno nekoliko skromnejši udeležbi kot pretekla leta je bil prikazan boks na zavidljivem nivoju.
Goriškova presenetila Božičkovo
Na tekmovanju je imel Boks klub Ring iz Ptuja ponovno zelo mlado in številčno zasedbo - v ring je stopilo šest tekmovalcev in dve tekmovalki. Anja Jabločnik in Monika Božičko sta imeli na poti do zlate medalje (pre)visoki oviri, saj sta nastopili z veliko bolj izkušenima nasprotnicama. Jabločnikova se je v kategoriji do 54 kg udarila s trenutno najboljšo slovensko boksarsko Matejo Rajterič (DBŠ Combat Academy), ki je bila prepričljivo boljša tekmica. Kljub porazu je mlada Ptujčanka nastopila hrabro in je nekajkrat presenetila favoritinjo. Monika Božičko je bila v kategoriji do 51 kg proti Nini Gorišek (TKD Gepard) tiha favoritinja, vendar je bivša dobra tekmovalka v kikboksu tokrat presenetila in je na koncu zmagala z enoglasno sodniško odločitvijo.
Škrjanec presegel težo 56 kg
Medtem ko so v BK Ring pri ženskah največ pričakovali od Božičkove, so pri moških od Blaža Škrjanca. Ta je presegel težo za nastop v svoji kategoriji do 56 kg, zato je nastopil v kategoriji do 60 kg. V uvodnem dvoboju je naletel na kasnejšega državnega prvaka Gregorja
Debeljaka (BK Ljubljana). V izredno izenačenem dvoboju so odločale malenkosti, ki so jih sodniki tokrat pripisali Debeljaku. V kategoriji do 64 kg je mladi Ptujčan Marcel Gojkošek naletel na Jerneja Gajška (KBV Sande Team), ki je bil premočan in je zasluženo slavil. Kar dva borca je trener Ivan Pučko poslal v ogenj v velterski kategoriji do 69 kg. Žreb je tekmece pomešal na čuden način, saj je že v četr-tfinalu Nejc Nedeljko izgubil z Ervinom Brulcem, ki je kasneje v polfinalu premagal še Aleša Kujavca.
Do edine zmage Makovec
Edino zmago je za ptujski klub dosegel v kategoriji do 75 kg Marko Makovec, ki je v uvodnem nastopu bil z 2:1 boljši od Gala Šmita (BK Tivoli). V polfinalu se je »Maki« sešel s starim znancem, Aljažem Venkom (BK Slovenska Bistrica), ki je sicer zmagal s 3:0, vendar je bil dvoboj sila izenačen. Še bolj izenačen obračun je bil v kategoriji do 81 kg, kjer je bil ptujski up Denis Lazar ves čas enakovreden tekmec Maticu Samasturju (BK Slovenska Bistrica), ki je bil na koncu boljši le za eno točko.
Skupna ocena je, da je članom BK Ring v posameznih dvobojih do zmag zmanjkalo tudi malo sreče. Tako so tokrat osvojili skupno šest medalj, izmed katerih sta dve srebrni in štiri bronaste. Po dolgem času so ostali na članskem državnem prvenstvu brez zlate medalje in prav to dejstvo jih bo prav gotovo gnalo naprej, da bodo v prihodnje še bolj zavzeto vadili za nove uspehe.
David Breznik
Bovling • Podjetniška liga
Drugega in osmega ločita dve točki
Letošnja spomladanska liga še naprej prinaša presenečenja: tokrat so največje pripravili igralci ekipe Elektro Maribor, ki so visoko ugnali Tames. Podoben je bil tudi razplet na dvoboju Gostišče Iršič - Talum, v katerem so prvi tokrat ubrali drugačno taktiko. Medtem ko so v prejšnjih dveh krogih imeli najboljši ekipni rezultat in so doživeli poraza, je bilo tokrat obratno. S tem so še povečali gnečo v boju za 2. mesto, na katero lahko realno računa kar 8 ekip. V derbiju sta se pomerili vodilni ekipi lige, Saška bar in MP Ptuj, prvi pa so po odličnem začetku (4:0) popustili in na koncu zabeležili minimalno zmago. V derbiju spodnjega dela lestvice so dekleta Boxmark teama resno »pretila« Ra-diu-Tedniku ...
Ekipno je odličen izid dosegel Elektro Maribor (2819), ob tem so se kar trije njihovi člani uvrstili med najboljšo deseterico kroga. Na vrhu je prvič letos pristal Igor Gaber (MO Ptuj).
Rezultati 8. kroga: Tames - Elektro Maribor 1:7, Gostišče Iršič -Talum 6:2, VGP Drava - SKEI Ptuj 6:2, Mestna občina Ptuj - DaMoSS 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team 6:2, Saška bar - MP Ptuj, d. o. o. 5:3.
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Igor Gaber (MO Ptuj) 774, 2. Jože Vaupotlč (VGP Drava) 766, 3. Alex Vi-dovlč (Elektro Maribor) 765, 4. Stanko Jus (Talum) 729, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 727, 6. Jože Roškar (Elektro Maribor) 726, 7. Franc Terbuc (Elektro Maribor) 725, 8. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 723, 9. Gregor Miložič (Saška bar) 716, 10. Robert Kurež (Saška bar) 706.
1.	SASKA BAR
2.	MP PTUJ
3.	DAMOSS
4.	VGP DRAVA
5.	TALUM
8	2680	49	175,0
8	2561	37	162,8
8	2263	37	156,3
8	2711	36	163,9
8	2689	36	163,7
6.	GOSTISCE IRSIC 8	2560	35	164,0
7.	ELEKTRO MARIBOR 8	2819	35	159,2
8.	MESTNA OBČ. PTUJ 8	2521	35	159,0
9.	TAMES	8	2476	31	161,3
10.	RADIO-TEDNIK 8	2458	29	161,2
11.	SKEI PTUJ 8	2513	19	146,4
12.	BOXMARK TEAM 8	2258	5	136,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 198,8, 2. Gregor Miložič 186,3, 3. Tadej Starčič 181, 4. Robert Kurež (vsi Saška bar) 180,4, 5. Branko Kelenc 179,6, 6. Jože Vaupotič (oba VGP Drava) 179,5, 7. Zvonko Cerček (MP Ptuj) 177,2, 8. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 176,8, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 176,6, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,7.
Pari naslednjega kroga (ponedeljek, 29. 4.): ob 17.30: Boxmark Team - Tames, Elektro Maribor - Gostišče Iršič; ob 20.00: SKEI Ptuj - MP Ptuj, d. o. o., VGP Drava -DaMoSS, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj, Talum - Mestna občina Ptuj.
JM
Jadranje • Jadro Rance 2013
V Laser Radialu vrh rezerviran za Ptujčane
V	koledarju Jadralne zveze Slovenije je postala v zadnjih letih regata na umetnem jezeru reke Drave stalnica. Letošnja z letnico 2013 je bila slabše zastopana, saj je jadralo le 18 tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopili v razredu Laser Radial in Optimist. Predvsem je bila manjša udeležba pri »optimistih«, saj regata ni bila kriterijska. Organizatorji, BD Ranca, si bodo prizadevali, da ta razred dobi nazaj oznako kri-terijske regate, saj se je bodo le tako udeležili vsi najboljši mladi jadralci s Primorske. Tako je bil od klubov z Obale tokrat zraven le Jadralni klub Burja Izola, ki je imel med Optimisti močno zasedbo.
V	skupnem vrstnem redu je bil najboljši Taš Kolman (JK Burja Izola), pri kadetih Erik Rodica (JK Burja Izola) in pri kadetinjah Marina Vrščaj (WSC Črnomelj). Glede na seštevek točk v razredu Optimist je prehodni pokal Jadro Rance 2013 osvojil JK Burja Izola. V tem ra-
\
Foto: Črtomir Goznik
Jure Medved, Uroš Judež in Vid Lah (vsi BD Ranca Ptuj)
zredu je bil iz BD Ranca Sašo	jadralci v razredu Laser Radial,
Gabrovec sedmi in Adrijan	v katerem ima ptujsko društvo
Gabrovec enajsti.	tri zares zelo nadarjene tekmo-
Veliko boljši so bili domači	valce: Uroša Judeža, Jureta
Dobri nastopi v Splitu in Izoli
V novo tekmovalno sezono sta člana BD Ranca Ptuj Vid Lah in Jure Medved stopila na močni mednarodni regati v Splitu. V razredu Laser Radial sta že na tem uvodnem tekmovanju jadrala zelo dobro, saj je bil Vid Lah odličen četrti, medtem ko je bil Jure Medved šesti. Omenjenima se je pred kratkim na 26. Spring cupu v Izoli pridružil še Uroš Judež. Na tem tekmovanju so sodelovali jadralci in jadralke iz Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžar-
ske, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Judež je jadral v razredu Laser Standard in je bil na koncu v izjemni mednarodni konkurenci uvrščen na zelo dobro 3. mesto. Še bolje pa je šlo mladima Ptujčanoma, Juretu Medvedu in Vidu Lahu, v razredu Laser Radial. Medved je bil s serijo odličnih rezultatov po posameznih plovih na koncu prvi, Lah pa drugi. Rezultati iz Splita in Izole nazorno kažejo, da imajo v BD Ranca Ptuj tri izredno nadarjene mlade jadralce, ki se bodo letos udeležili tudi nekaterih velikih mednarodnih tekmovanj.
Šport mladih • Košarka
Olgici malo zmanjkalo do finala
Na OŠ Olge Meglič na področju košarke zelo dobro dela trener Dušan Lubaj, ki se s svojimi igralci in igralkami zelo visoko uvršča tudi na nivoju celotne Slovenije. Tokrat so fantje od 5. do 7. razreda nastopali v tekmovanju Pionirski festival, ki je spadal pod okrilje Košarkaške zveze Slovenije. V njem je na vseh nivojih sodelovalo okrog 300 slovenskih osnovnih šol.
Košarkarji iz Olgice so najprej zmagali na medobčinskem prvenstvu v Majšperku, nato so bili drugi na področnem prvenstvu na Ptuju, enako mesto so zasedli tudi v četrtfinalu v Mariboru. Polfinale tekmovanja je organizirala OŠ Olga Meglič.
Ekipa OS Olge Meglič je osvojila 8. do 12. mesto v Sloveniji.
Šport mladih • logarja
Na Zogarijah zmagala OŠ Mladika
Medveda in Vida Laha. Ti so krojili razplet tokratne vetrovno zelo mirne regate, na katerem so jadralci zaradi prešibkih vetrovnih razmer opravili le štiri plove. V njih se je najbolje znašel najstarejši član ptujske ekipe Uroš Judež (1., 1., 3., 2.), za njim sta se zvrstila Jure Medved in Vid Lah na 2. in 3. mestu. Lah je zelo blizu uvrstitvi v slovensko mladinsko reprezentanco v razredu Laser Radial. Šesti je bil še en član BD Ranca Ptuj Samuel Plečko.
David Breznik
Rezultati: Oš Olga Meglič - Oš Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 75:31, OŠ Olga Meglič - OŠ Šoštanj 40:45, OŠ Šoštanj - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 67:58.
Vrstni red: 1. OŠ Šoštanj, 2. OŠ Olga Meglič, 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica.
Šoštanjčani so se uvrstili v veliki finale tekmovanja, fantje iz OŠ Olge Meglič pa so osvojili končno 8. do 12. mesto v Sloveniji, kar je prav gotovo velik uspeh.
DB
OS Olga Meglič: Blaž Pola-nec Jaki Kovačič, Jan Koprivc, Aljaž Kovačič, Jernej Šilak, Miha Magdič, Tahir Zekiri, Vid Derviši, Blaž Kovačič, Niko Šmi-goc, Vid Kozel, Žiga Arnuš, Tilen Kopitar. Trener: Dušan Lubaj.
Media šport, Zavod za šport Ptuj in Mestna občina Ptuj so pred Mestno hišo na Ptuju organizirali Žogarije. Te so v zadnjih letih prerasle naše meje, saj se dogajajo v osmih evropskih državah. V zadnjih letih se redno dogajajo tudi na Ptuju.
Tokrat je bila udeležba nekoliko manjša, saj so tekmovale OŠ Destrnik, Breg, Mladika in Olge Meglič. Otroci prve triade, v starosti od osmega do desetega leta, so se pomerili v nogometu, spretnostnih igrah, kvizu, ustvarjalnih delavnicah in plesnih nastopih. Vse igre so v prvi vrsti potekale v prijetnem vzdušju in v športnem duhu. Čeprav rezultat ni bil prvotnega pomena, so organizatorji sproti seštevali točke, v seštevku pa je bil vrstni red naslednji: 1. OŠ Mladika, 2. OŠ Olga Meglič, 3. OŠ Destrnik, 4. OŠ Breg.
DB
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 26. aprila 2013
Šport mladih • NŠ Poli Drava Ptuj
Ptujski nogometaši igrali v Franciji
Na velikem mednarodnem turnirju v Saint Cyr sur Loire-ju v Franciji (to je pobrateno s Ptujem) je lansko leto malo presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo zmagala ekipa NŠ Poli Drava Ptuj. Ptujska ekipa se je letos odpravila branit ta naslov ...
Letos je nastopilo 24 ekip, ki so bile razporejene v šest skupin. V skupini, kjer je igrala Drava s kombinirano ekipo generacij U - 10 in U - 11 (vodila sta jo trenerja Drago Prelog in Mitja Trop), so igrale še ekipe iz Nemčije in Švice. V skupinskem delu so Ptujčani igrali tudi proti kasnejšim zmagovalcem turnirja, ekipi Tours, sicer pa so dosegli po eno zmago, poraz in neodločen rezultat. Zaradi nesrečnega razpleta so osvojili 3.
Ptujski nogometaši in trenerji pred Eifflovim stolpom v Parizu
Nogomet • NK Cirkulane
Cirkulane na dobri poti za napredovanje
11. Poli maraton
Poli maraton je tudi kulinarično doživetje
Kot ¡e že znano, letos 11. Poli maraton drugače kot prejšnja leta začela svojo pot kar na Ptuju. Iz starega mestnega jedra se bomo kolesarji pognali na več različnih rekreativnih prog, po vrnitvi na cilj pa nas čaka pravo gurmansko doživetje - piščančja pojedina.
Organizatorji 11. Poli maratona tudi tokrat obljubljajo najboljše kolesarsko doživetje za vse generacije rekreativcev ali vseh, ki jih druži ljubezen do gibanja v naravi skupaj z več tisoč somišljeniki. Kaj pa je skupnega vsem? Po poganjanju pedalov na katerikoli izmed ponujenih prog v različnih dolžinah, lahko vsi skupaj na koncu v osrednjem šotoru posežejo po izvrstnih piščančjih dobrotah Perutnine Ptuj. Tako kot vsako leto bodo tudi 15. junija po zaključenem kolesarjenju slastno zadišali na različne načine pripravljeni piščanci, ki se jim bo krasno prilegla klasična priloga v obliki zeljnate ali krompirjeve solate. Tudi tokrat se bo vsak udeleženec lahko okrepčal po sistemu all you can eat (kolikor lahko poješ), kar pomeni, da ne bo nihče odšel lačen. Piščance bodo pripravljali sveže kar na lokaciji v mobilnih kuhinjah, za vse pa se bo našel prostor ob dobro obloženih ! mizah. Tudi žlahtna kapljica bo primerno ohlajena g namenjena osvežitvi vročih kolesarjev, saj bo uradni j vinar 11. Poli maratona Ptujska klet, ki se ponaša I z najvišjimi odlikovanji za kakovost svojih polnitev : Pullus.
Torej ... Poli maraton ni le dobra rekreacija oziroma uvertura v kolesarsko intenzivno poletje. Je tudi kulinarično doživetje, ki ga bo letos v mestnem jedru Ptuja še več kot po navadi. V novem ambientu bomo z novimi maksimalno pozitivnimi izkušnjami ustvarjali dolgoletne spomine. Deset dosedanjih Poli maratonov je namreč do zdaj prepričalo že tisoče rekreativnih kolesarjev. Druži nas odlična družba, kolesarjenje skozi idilično pokrajino, zabava za vse generacije, vrhunska organizacija, bogat zabavni program za vse generacije, nagrade za udeležence in celostna ponudbe s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter slastno pogostitvijo na cilju. Več informacij najdete na www.poli maraton.si. Komaj vas že čakamo.
(PR)
mesto v skupini, kar je pomenilo, da so v drugem delu tekmovanja igrali za uvrstitev od 13. do 24. mesta. S stopnjevanjem forme in dobrimi igrami so na koncu igralci NŠ Poli Drava Ptuj v drugem delu dosegli prvo mesto, kar je bilo dovolj za končno 13. mesto. Mladi ptujski nogometaši so na turnirju v Saint Cyru skupno odigrali enajst tekem, izmed katerih so jih osem zmagali, dve izgubili in enkrat igrali neodločeno.
Na slovesni podelitvi so vsi nastopajoči dobili praktične nagrade v obliki dresov. Ob nogometnem turnirju bo otrokom, spremljevalcem in staršem ostal v nepozabnem spominu tudi obisk Pariza, kjer so si ogledali Eifflov stolp. Na poti domov so se ustavili tudi v Mun-chnu, kjer so si ogledali Alianz Areno. V Franciji so Ptujčani spali pri družinah vrstnikov iz domačega kluba, s katerimi so navezali prijateljske vezi.
David Breznik
Nogometaši Cirkulan so na dobri poti, da osvojijo naslov prvaka v 2. ligi MNZ Ptuj. So na 1. mestu in imajo 6 točk prednosti pred Leskovcem, ostali konkurenti zaostajajo še več. Naloge so si v klubu dobro in ambiciozno postavili. O tem smo se pogovarjali z Rajkom Klajderičem, predsednikom kluba.
Ste bili zadovoljni z jesenskim delom?
»Seveda smo zadovoljni, saj je članska ekipa v 2. ligi MNZ Ptuj osvojila vse možne točke. Nekaj slabši točkovni izkupiček imamo pri mlajših selekcijah, vendar je volja in odnos do igre in nogometa po moji oceni zelo dober in pozitiven. Pozabiti pa ne smemo veteranov, ki se po osvojenih točkah nahajamo v zgornji polovici lestvice.«
Ali so s postavljeno tribuno končani infrastrukturni načrti?
»V celoti seveda ne. V boljših časih se nadejamo, da bomo uredili pomožno igrišče, boljšo športno signalizacijo (semafor), dokončati želimo investicijo v namakalno napravo, postaviti še kak reflektor tudi za večerne treninge, vgraditi robnike med nogometno in atletsko površino, preplastiti atletsko stezo in še kaj bi se našlo. Pri vseh teh investicijah si nadejamo seveda tudi pomoč občine Cirkulane. V ŠD Cir-kulane trenutno tekmuje pet selekcij in treniranje na enem naravnem igrišču je po moji oceni preveč. Res je, da imamo tudi malo nogometno igrišče z umetno travo, ki nam ob slabem vremenu in tudi pozimi pride še kako prav. Moram tudi povedati, da so priprave vseh selekcij potekale, oziroma še potekajo tudi v novi športni dvorani.«
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Z Ptuj
V sredo so bila odigrana četrtfinalna pokalna srečanja na področju MNZ Ptuj. Edino presenečenje je pripravila ptujska NŠ Drava, ki je v Slovenski Bistrici premagala domačega tretjeligaša.
Rezultati: AHA EMMI Bistrica - NŠ Drava Ptuj 1:3, Boč - Carrera Optyl Ormož 0:3, Skorba - 1 A avto Gerečja vas 0:6, Rogoznica - Zavrč 0:12.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Gorica - Olimpija; SOBOTA ob 17.30: Aluminij - Domžale; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje -Celje, Maribor - Mura; NEDELJA ob 16.30 Triglav - Luka Koper
2.	SNL
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šampion - Zavrč, Garmin Šenčur - Dravinja, Krško - Krka, Kalcer Radomlje - Bela krajina; NEDELJA ob 16.30: Šmartno 1928 - Roltek Dob
3.	SNL VZHOD
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zreče - AHA EMMI Bistrica, Avto Rajh Ljutomer - Šmarje pri Jelšah, Čarda Martjanci - Kovinar Štore, Malečnik - Tromejnik G Sukič; NEDELJA ob 10.30: Rakičan -Odranci; NEDELJA ob 16.30: Agroservis Beltinci - Farmtech Veržej, Grad - Koroška Dravograd
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče - Boč, Hajdina -Podvinci Betonarna Kuhar, Carrera Optyl Ormož - Stojnci; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - NŠ Drava
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Apače, Skorba
-	Podvinci DS Galun, Majšperk - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Videm; NEDELJA ob 17.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Markovci
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Slovenja vas, Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Cirkulane, Podlehnik - Ma-kole, Zgornja Polskava - Leskovec; NEDELJA 17.00: Grajena - Haj-doše
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35: PARI 14. KROGA - PETEK ob17.30: Polskava - Hajdina, Videm - Skorba, Dornava - Apače, Grajena - Pohorje Oplotni-ca, Cirkulane - Bukovci
VETERANI 40: PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.30: Lovrenc - Leskovec, Tržec - Pragersko, Zgornja Polskava - Ormož, Markovci -Podvinci, Podlehnik - Gorišnica
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
23. KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
23.	KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 14.30)
Rokomet • 1. A SRL, Liga za obstanek
6. KROG: Krško - Jeruzalem Ormož (petek ob 19.30)
I.	A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
24.	KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Naklo Peko Tržič (petek ob 19.00 v dvorani OŠ Ljudski vrt)
Mali nogomet • Poletna liga ŠD As
PARI 1. KROGA - PETEK 20.30: KTED Korantov demon - UŠR Vi-šnjica, 21.05: Mix team - ŠD AS, 21.40: Joe Fernandez - ŠD AS Evroavto, 22.15; KMN Majolka - KMN Draženci, 22.50 FC Optimisti
-	ŠD Majski Vrh
3.	TRADICIONALNI PRVOMAJSKI TURNIR NA TRAVI
V sredo, 1. maja, Športni park Gabrnik organizira 3. tradicionalni prvomajski nogometni turnir na travi, ki je eden največjih v severovzhodni Sloveniji (lani je nastopalo 24 ekip). Turnir se prične ob
II.00.	Prijavnina za ekipe znaša 40 evrov, priporočljiva je uporaba kopačk. Prijave se zbirajo na dan turnirja od 10.30 do 11.00 ob igrišču v Gabrniku. Prve tri ekipe bodo prejele pokal, razdelile si bodo tudi vso zbrano prijavnino: 1. mesto - 50 % od prijavnine, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %.
Za dobro hrano, pijačo in glasbo bo poskrbljeno, razvedrili se boste lahko tudi ob igranju odbojke na mivki. Dodatne informacije: Darjan Čeh - 041 942 954 ali na email: daceh7@gmail.com
Kasaštvo • V Ljutomeru odpirajo sezono
Dolga in zasnežena zima ter nezadostno število prijavljenih kasačev je bil zadosten razlog, da se letošnja sezona kasaški dirk na slovenskih hipodromih ni pričela na velikonočni ponedeljek. Zato pa se bodo kasači prvič letos na ljutomerski stezi pomerili to nedeljo. Organizatorji pripravljajo pet preizkušenj, v katerih bo nastopilo 41 kasačev. V ospredju bo dirka za pokal občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki v teh dneh praznuje občinski praznik. V tej se bo v konkurenci slovenskih kasačev z zaslužkom do 10 tisoč evrov pomerilo dvanajst tekmovalnih konj - po štirje iz KK Ljutomer in KK Ljubljana, trije iz KK Komenda ter po en iz KK Šentjernej in KK Lenart. Pričetek dirk bo ob 14.30.
Šah • Ekipna šahovska liga Ptuj 2013
Jutrišnji praznik, dan upora proti okupatorju, bodo ptujski šahisti praznovali »delovno«. V prostorih Ring bara na Ptuju bodo s pričet-kom ob 14. uri odigrali štiri kola zadnjega, sedmega kroga ekipne šahovske lige za leto 2013. Po zaključku tekmovanja se bodo šahisti preselili v prostore Šahovskega društva Ptuj na Dravski 18, kjer bodo nadaljevali z družabnim srečanjem.
Pari sedmega kroga: Šahovski funkcionarji - Žetale, Poker Stars -Talum, Ring bar - Juniorji Ptuj, Sivi panterji - ŠD Destrnik.
DK, JM, NŠ, SR
petek • 26. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • 22. Državno prvenstvo Cerknica 2013
Zlatko Kostanjevec in Majda Raušl z bronastim odličjem
Minuli konec tedna je v Cerknici potekalo 22. Državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za vse starostne kategorije. Tekmovanje bi lahko poimenovali kar prvenstvo rekordov, saj je bilo izjemno v več pogledih. Rekordna je bila udeležba, saj je bilo na tekmovanje prijavljenih več kot 800 strelcev iz 67 strelskih društev. Rekordni so bili dosežki, saj je bilo postavljenih 8 državnih rekordov, od tega trije ekipni in pet finalnih posamičnih zaradi spremenjenih pravil svetovne zveze ISSF. Z rekordnim številom nastopajočih na DP se lahko pohvalijo tudi naša okoliška društva iz Ptuja, Ormoža, Jur-šincev, Miklavža in Kidričevega, saj so vknjižila 81 nastopov v šestih starostnih kategorijah članov, mladincev, kadetov, pionirjev, mlajših pionirjev in cicibanov. Nenazadnje pa je bil rekorden tudi njihov izkupiček osvojenih odličij. Najuspešnejši so bili Ptujčani, ki so osvojili tri posamična in dve ekipni odličji, sledili so jim strelci iz Juršincev in Kovinarja iz Ormoža s posamično in ekipno medaljo ter strelci iz Miklavža z ekipnim odličjem. Med člani
in mladinci pa so Spodnjepo-dravski strelci dosegli kar 10 uvrstitev v sklepno finalno tekmovanje, od tega osem z zračno pištolo in dve s puško.
Velika finalna presenečenja
Sklepna finalna tekmovanja najboljše osmerice so prinesla številna presenečenja, saj se po spremenjenih pravilih, ki so stopila v veljavo 1. 1. 2013, kvalifikacijski dosežki ne prenašajo v finale, vsi finalisti pa začnejo iz enakega, ničelnega izhodišča. Novost je tudi ta, da se je povečalo število strelov v finalu, prej 10, zdaj 20, že po osmem strelu pa se izločajo najslabši finalisti. V najelitnejši, članski kategoriji s pištolo sta si bronasti odličji priborila Ptujčana Majda Raušl s 370 krogi, sicer vodilna po kvalifikacijah, in njen partner Zlatko Kostanjevec, ki je presenetil že v kvalifikacijah s 7. rezultatom s 562 krogi in še bolj v finalu, kjer je bil še boljši in je dosegel svojo najboljšo uvrstitev na DP do zdaj. Raušlova je morala premoč priznati mladi Sevničanki Mojci Kolman
Nogomet • Mlajše selekcije
1. SNL
REZULTATI 22. KROGA: Olimpi-ja - Aluminij 3:0, Krka - Domžale 0:1, Maribor - Celje 2:1, NOIGA Triglav - Bravo Publikum 3:2, Gummi Miral Jarenina - Rudar Velenje 2:1, HIT Gorica - Jadran Dekani 3:1, IB Interblock - Koper 1:1, Šampion -Mura 05 1:3
1.	KOPER 22 16 2 4 80:20 50
2.	HIT GORICA 22 16 1 5 70:23 49
3.	MARIBOR 22 15 4 3 58:29 49
4.	DOMŽALE 22 14 3 5 50:26 45
5.	OLIMPIJA 22 12 6 4 39:24 42
6.	KRKA 22 10 1 11 35:44 31
7.	MURA 05 22 10 0 12 31:51 30
8.	NOGA TRIGLAV 22 9 1 12 37:37 28
9.	IB INTERBLOCK 22 7 6 9 45:42 27
10.	ALUMINIJ 22 7 6 9 36:43 27
11.	JAD. DEKANI 22 7 4 11 29:48 25
12.	B. PUBLIKUM 22 7 3 12 30:42 24
13.	RUDAR VEL. 22 6 3 13 28:42 21
14.	ŠAMPION 22 6 2 14 28:46 20
15.	CELJE 22 6 2 14 28:47 20
16.	JARENINA 22 5 2 15 21:81 17 OLIMPIJA - ALUMINIJ 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Klančar (50.), 2:0
Kapun (56.), 3:0 Muslimovič (78.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Kajtna, Dvoršak - Špehar, Vrbanec, Pla-ninšek (Gerečnik), Vindiš, Ahec, Podbrežnik, Rogina (Gale), Cafuta, Brence. Trener: Bojan Špehonja.
14.	JAD. DEKANI 22 5 6 11 21:39 21
15.	N. F. JARENINA 22 3 0 19 17:72 9
16.	MURA 05 21 2 1 18 8:66 7 OLIMPIJA - ALUMINIJ 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Ajkič (8.), 1:1 Pin-
tarič (13.)
ALUMNIJ: Janžekovič, Muhare-mi, Zorec, Bela, Lončarič, Knez, Sto-pajnik, Petrovič, Novak, Brodnjak (Krajnc), Pintarič (Hreljič). Trener: Tomislav Grbavac.
LIGA U-14
1. SKL
REZULTATI 22. KROGA: Olimpi-ja - Aluminij 1:1, Krka - Domžale 0:2, Maribor - Celje 4:0, NOGA Triglav - Publikum Celje 0:5, Nissan Ferk Jarenina - Rudar Velenje 2:3, HIT Gorica - Jadran Dekani 4:0, IB Interblock - Koper 0:1, Šampion -Mura 05 3:0
1. DOMŽALE	22 17	3	2	60:17	54
2. KOPER	22 16	4	2	47:14	52
3. B. PUBLIKUM	22 14	1	7	38:24	43
4. HIT GORICA	22 14	0	8	55:24	42
5. MARIBOR	21 12	4	5	43:15	40
6. IB INTERBLOCK 22 12		3	7	52:32	39
7. NOGA TRIGLAV	22 10	6	6	36:32	36
8. CELJE	22 8	5	9	37:33	29
9. OLIMPIJA	22 8	4	10	31:32	28
10. ALUMINIJ	22 7	6	9	31:32	27
11. RUDAR VEL.	22 7	4	11	25:35	25
12. KRKA	22 8	0	14	26:47	24
13. ŠAMPION	22 6	5	11	24:38	23
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij
-	Kovinar Tezno 5:2, NŠ Poli Drava
-	Pobrežje 2:1, Celje - Železničar 14:0, Žalec - NŠ R. Koren Dravograd 0:4, Nissan Ferk Jarenina
-	Farmtech Veržej 0:2, Ljutomer -Maribor 0:9, Rudar Velenje - Mura 05 0:1, Krško - Šampion 3:1
1.	MARIBOR 23 20 2 1 156:10 62
2.	ALUMINIJ 23 19 4 0 109:17 61
3.	MURA 05 23 16 1 6 70:16 49
4.	CELJE 23 15 3 5 102:31 48
5.	KRŠKO 22 15 3 4 75:29 48
6.	RUDAR VELENJE 23 13 2 8 79:26 41
7.	ŠAMPION 23 12 3 8 68:46 39
8.	NŠ POLI DRAVA 23 11 3 9 44:43 36
9.	FARM. VERŽEJ 23 10 3 10 31:38 33
10.	POBREŽJE 23 9 2 12 38:41 29
11.	DRAVOGRAD 23 9 2 12 38:41 29
12.	N. F. JARENINA 22 5 4 13 27:39 19
13.	ŽALEC 23 4 1 18 27:86 13
14.	KOV. TEZNO 23 3 4 16 17:100 13
15.	LJUTOMER 23 2 1 29 20:171 7
16.	ŽELEZNIČAR 23 0 2 21 9:164 2
ALUMINIJ - KOVINAR TEZNO
5:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Bohak (28.), 1:1 Jagarinec (39.), 2:1 Panikvar (46.), 3:1 Panikvar (51.), 4:1 Milič (62.), 4:2 Vnuk (69.), 5:2 Kaisesberger (71.)
ALUMINIJ: Plajnšek, Pšajd, Bračič (Jesenek), Munda, Saboti, Kaisesberger, T. Elšnik (J. Elšnik), Bohak (Perger), Krivec, Hliš (Milič), Panikvar. Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA - POBREŽJE 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Irgl (6.), 1:1 Kova-čič (21.), 2:1 Zemljarič (49.)
NŠ POLI DRAVA: Pivko, Ekart, Brumen, Zemljarič, Baranšič, Pi-hler, Šoštarič (Majcen), Kramber-ger, Vajda, Irgl, Furjan.
Danilo Klajnšek
Foto: Simeon Gönc
Ptujčana Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec sta se na DP v Cerknici veselila bronastih posamičnih odličij v najmočnejši kategoriji članov in članic.
(mladinska državna prvakinja Kidričevo 2011) ter Ireni Pre-zelj iz Železnikov, ki je osvojila 2. mesto. Kolmanova je s finalnim dosežkom 195,2 kroga postavila tudi nov državni rekord. Med finaliste se je prebila tudi druga Ptujčanka Mateja Leva-nič, ki nastopa za Kovinar iz Ormoža, s 361 krogi v kvalifikacijah je na koncu osvojila 7. mesto. V ekipni razvrstitvi so zmagale strelke iz Železnikov s 1085 krogi, Ptujčanke so bile s 1044 krogi četrte (lani 2. s 1082 krogi). Med člani s pištolo je zmagal klubski sotekmo-valec Kolmanove in reprezen-tant, Sevničan Blaž Kunšek. V kvalifikacijah vodilni strelec s 569 krogi, lanskoletni državni prvak Aleksander Ciglarič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, v finalu ni pokazal kvalifikacijske natančnosti ter se je uvrstil na 7. mesto. Med finaliste pa se je s 563 krogi uvrstil tudi Kovinarjev strelec Kevin Venta ter v neposrednem obračunu s Kostanjevcem za stopničke potegnil krajši konec in osvojil 4. mesto, kar je njegova najvišja uvrstitev na DP. Tik za najboljšimi finalisti sta, zaradi slabšega izkupička notranjih desetic, izven finala ostala Juršinčan Mirko Moleh in Simon Si-monič na 9. in 10. mestu, večkratni državni prvak Boštjan Simonič pa je s 561 krogi osvojil 11. mesto. V ekipni razvrstitvi so se novega naslova državnih prvakov veselili strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža s 1692 krogi, 2. Dušana Poženela Rečica 1682, 3. Marok Sevnica 1676, 4. Ptuj 1670 krogov (22. in 24. Potočnik ter Šimenko, 554), 12. Juršinci 1634, 19. Kovinar Ormož 1562, 20. Tovarne sladkorja Ormož 1519 krogov.
z zmenim or<
Foto: Simeon Gonc
Rok Tomažič, Kovinar Ormož, je svoji posamični lovoriki državnega prvaka med mlajšimi pionirji iz leta 2011(Kidričevo) dodal še posamični naslov državnega prvaka med pionirji z najboljšim rezultatom dneva s 185 krogi.
Jan Šumak med finalisti članov s puško na 7. mestu
V najmočnejši članski konkurenci s puško si je finalni nastop s 587 krogi v kvalifikacijah izboril ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je bil v izenačenih finalnih obračunih znova boljši od Rajmonda Debevca (590), ki je osvojil 6. mesto. Niz štirih zaporednih naslovov državnega prvaka Željka Moičevica (590) je prekinil Grega Potočnik z najboljšim dosežkom v kvalifikacijah s 595 krogi in novim finalnim državnim rekordom z 206,3 kroga. Drugi je bil Moi-čevic, tretji Markoja. Tadej Horvat, SD T SO, se je s 583 krogi uvrstil na 14. mesto, najboljši Kidričan pa je bil Uroš Mohorko s 567 krogi na 47. mestu. Ekipni naslov državnih prvakov so si priborili strelci Štefana Kovača Turnišče s 1751 krogi pred Grosupljem 1749 in Olimpijo 1749, 10. Kovinar Ormož 1718, 12. TSO 1707 krogov.
Živa Dvoršak je bila premagana
Med članicami s puško pa je prišlo do največjega presenečenja dneva, saj je bronasto strelko iz EP na Danskem, Živo Dvoršak (399), ugnala klubska sotekmovalka Nina Juvan (392) za vsega 0,1 kroga! Dvor-šakova je po finalu povedala, da je doživela razpad sistema, kot ga še ni izkusila, njen dosežek 201,0 pa zagotovo ni bil na ravni tretje najboljše strelke v Evropi. Kovinarjevi mladinki
Foto: Simeon Gönc
Juršinski mladinci s pištolo so bili znova nepremagljivi v ekipni konkurenci, posamičnega naslova državnega prvaka, z novim državnim rekordom, pa se je veselil Gregor Vesenjak
Melanie Habjanič in Petra Vernik sta se preizkusili v najmočnejši konkurenci članic in po kvalifikacijah s 386 in 384 krogi osvojili 10. in 11. mesto, Habjaničeva pa je izven finala ostala šele na račun manjšega števila notranjih desetic. Najvišje uvrščena strelka TSO je bila Barbara Muhič s 374 krogi na 20. mestu. V ekipni razvrstitvi je naslov pričakovano slavila Olimpija s 1173 krogi, odlično drugo mesto pa so osvojile strelke Kovinarja, ki so dosegle 1149 krogov (16. Urška Kuharič 379), 6. strelke TSO s 1102 krogi.
Juršinčan Gregor Vesenjak presenetil in postal prvak
Med mladinci s pištolo je veliko presenečenje pripravil juršinski strelec Gregor Ve-senjak, ki je v kvalifikacijah s 536 krogi osvojil 7. mesto. V finalu je pokazal izjemno streljanje za mladinca in z rezultatom 195,2 kroga postavil nov državni rekord ter za dobra dva kroga presegel tudi finalni rezultat najboljšega med člani Blaža Kunška! Izjemno streljanje v finalu in velika nagrada tudi za številne gledalce, ki so resnično uživali. Favorita pred prvenstvom, Kamničan Rožle Repič in Ptujčan Sašo Stojak, sta osvojila 3. in 5. mesto. Jur-šinčan Ivan Druzovič se je v finalu povzpel vse do 4. mesta. David Kekec (523) in Rok Repič (516) sta osvojila 9. in 12. mesto, Ptujčana Aljoša Ha-bjanič in Uroš Kosanjč pa sta s 514 in 499 krogi pristala na 14. in 15. mestu, 16. Gregor Polajnko, Kovinar Ormož 493.
Med mladinci s puško se je med finaliste, z dosežkom 577 krogov, kvalificiral tudi Kidričan Aleš Pernat, kadetski državni prvak iz Portoroža 2012, in s slabšim streljanjem v finalu osvojil končno 7. mesto. Zmagal je Tadej Žalik z novim finalnim državnim rekordom z 202,2 kroga. Med mladinkami je z rekordnim finalnim dosežkom slavila tudi Postojnčanka Živa Muhič z 201,9 kroga.
Ptujčan Tadej Širec postal kadetski državni prvak
V kadetski konkurenci s pištolo je za veliko veselje v ptujski ekipi poskrbel Tadej Širec,
ki je v močni konkurenci dosegel svoj najboljši rezultat v sezoni in s 364 krogi slavil naslov državnega prvaka. V ekipni razvrstitvi so Ptujčani dosegli 1006 krogov ter osvojili naslov ekipnih podprvakov. K ekipnemu uspehu sta veliko doprinesla tudi Vid Sušek in Valentin Luževič, ki sta streljala nadpovprečno uspešno glede na njuno povprečje v sezoni ter s 322 in 320 krogi osvojila 15. in 19. mesto. Zmagali so Dom-žalčani z majhno prednostjo 6 krogov.
Med kadeti s puško je naslov državnega prvaka Alešu Perna-tu prevzel Konjičan Jakob Pe-telinek s 381 krogi, Kovinarje-va strelca Žan Tomažič in Matjaž Pleh pa sta s 365 in 359 krogi osvojila 19. in 26. mesto.
Ormožan Rok Tomažič postal še državni prvak med pionirji
V konkurenci pionirjev s serijsko zračno puško je odličen nastop pokazal ormoški strelec Kovinarja Rok Tomažič, ki se je z najboljšim dosežkom med vsemi strelci s serijsko puško, s 185 krogi, zavihtel na vrh in postal novi državni prvak. Njegov brat Žan Tomažič je na lanskem DP v Portorožu osvojil 3. mesto, tradicija osvajanja družinskih odličij iz DP v družini Tomažič pa se tako nadaljuje že iz leta 2011, ko je Rok Tomažič osvojil posamični naslov tudi med mlajšimi pionirji. Med strelci Tovarne sladkorja Ormož se je najvišje, na 16. mesto s 174 krogi, uvrstil Aljaž Čučko, med Kidri-čani je bil najvišje Domen Ši-rovnik s 172 krogi na 26. mestu ter med strelci iz Miklavža pri Ormožu Žan Bogša s 171 krogi.
Med mlajšimi pionirji Kidričan Jan Sagadin 11.
Med mlajšimi pionirji je slavil Patrik Jakopiček iz Ruš s
181 krogi. Zelo dobro je nastopal tudi Kidričan Jan Sagadin in se s 177 krogi uvrstil na 11. mesto, svoje najboljše rezultate v sezoni pa so pokazali tudi Aljaž Meško, TSO, 15. s 175 krogi, Ptujčan Nik Volgemut na 28. mestu s 171 krogi, Kidri-čan Ivo Cicmanovič Zimet s 169 krogi na 36. mestu, Žan Habjanič, Miklavž, s 167 krogi na 48. mestu ter Gal Rob, Kovinar, s 164 krogi na 55. mestu.
V	najštevilčnejši (24) ekipni razvrstitvi so bili strelci iz Miklavža uvrščeni na 14. mesto, zmagali so Konjičani s 529 krogi in izenačili ekipni državni rekord.
Med cicibani s serijsko puško, kjer je tekmovalo kar 86 strelcev, je zmagal Konjičan Leon Sadek s 185 krogi, Ptuj-čani Marsel Krajnc, Leo Be-lšak, Maj Zorec, Niki Niklas Jagarinec ter Primož Habja-nič so dosegli 153, 145, 142 in 139 krogov ter se uvrstili na 53., 66., 70., 73. in 74. mesto, Domen Težak iz Miklavža pa je s 146 krogi osvojil 64. mesto.
V	ekipni razvrstitvi so Ptujčani osvojili 16. mesto s 434 krogi, zmagala je ekipa Impola iz Slovenske Bistrice z izenačenim ekipnim državnim rekordom s 527 krogi.
Simeon Gonc
16 Štajerski
Nasveti
petek • 26. aprila 2013
Kuharski nasveti
Sparglji/beluši
Foto: Črtomir Goznik
Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas, in če posadimo to trajnico na svoj vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste.
Vsaj do pred desetimi leti smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših, tako kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belu-šev vpliva tudi njihova svežost. Tako naj bodo poganjki belu-šev čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani, in do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave.
Sveže beluše lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embaliramo in zamrznemo.
Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino belušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj
navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo.
Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Na-joriginalnejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s staljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete.
V Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in
gnajtjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepreženimi drobti-nami, jih pripravimo v solati skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo pretlačeno in kremno beluševo juho, okusen je belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugim pečenim vrstam mesa.
Preden damo beluše kuhat, jih operemo, razvrstimo po dolžini ter jih povežemo v snope na spodnjem delu belušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, tako da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi.
Zraven juh in že omenjenih jedi pa si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhan narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peteršiljem, muškatnim oreškom in po želji rahlo popramo. Visok ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do 3/4 visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi, in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem.
Pripravimo pa si lahko tudi zapečene beluše. Pripravimo jih tako, da zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve in zali-jemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu be-šamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake,trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v pomaščen pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220 °C pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Alergije - zdravstvena problematika, ki ji ni videti konca
Pomlad je končno prišla med nas in zraven prinesla tako kot vsako leto izbruh najrazličnejših alergijskih stanj pri naših kosmatincih. Precej vprašanj razočaranih lastnikov malih hišnih ljubljenčkov se je nabralo z enako tematiko in problematiko.
Živali kihajo, kašljajo, imajo izcedek iz oči, nahod, praskajo se po glavi, očeh, po telesu, otresajo z ušesi, se ližejo po tačkah in še bi lahko našteval. To vse se dogaja izključno živalim, ki so alergiki in lastniki so pogosto razočarani in nejevoljni, saj se enaka problematika pri njihovih ljubljenčkih ponavlja iz leta v leto ali celo iz meseca v mesec. V tem pomladnem času so manifestacije alergičnih reakcij najizrazitejše, saj v naravi kar mrgoli najrazličnejših alergenov. Narava se intenzivno prebuja, cvetijo najrazličnejše trave in drevesa in zrak je poln cvetnega prahu. Atopija se imenuje vrsta alergije, ki je v tem letnem času najpogostejša. Ato-pija pomeni vrsto alergične reakcije, kjer pride alergen v telo preko vdihanega zraka v pljuča in tako se reakcija začne. Najhuje je, kadar je več različnih vzrokov za alergično reakcijo, vdihanemu alergenu se pridružijo še bolhe, ki pikajo žival po telesu in po možnosti še nepravilna oziroma neprimerna prehrana, ki že sama po sebi pov-
zroča srbež na koži živali. Vsa vprašanja lastnikov omenjenih živali imajo skupni imenovalec in to je, ali je možno živali dokončno pozdraviti.
Alergije zdravimo najpogosteje simptomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome oziroma posledice, ki jih alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokado alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Prav tako je treba pozdraviti škodo, ki je nastala na koži živali zaradi intenzivnega praskanja. Najbolje in najlažje
bi preprečili alergijo, če bi poznali njen vzrok. Prav tu pa se težave začnejo, saj vzroka ni enostavno ugotoviti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi, ki so bolj ali manj zanesljivi in pogosto zelo težko izvedljivi. Še najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo kri živali in nato na podlagi ugotovljenih protiteles v krvi v visoko specializiranih laboratorijih v Evropi ugotavljajo vzrok alergije pri naši živali. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi, na kaj je naš ljubljenček alergičen, se lahko izdela tudi serum, ki ga desenzibilizira, kar pomeni, da se le-ta več ne odzove z alergijo na določen alergen, ki mu je prej grenil življenje in prav tako njegovemu lastniku. Slabost omenjene metode je še vedno relativno visoka cena, ki je okoli 300 do 500 EUR. Vendar je samo alergološko testiranje lahko zanesljiv odgovor na vprašanja lastnikov živali, le tako lahko trajno, oziroma za dolgo časovno obdobje preprečimo nezaželeno alergijo pri našem ljubljenčku. Ko poznamo vzrok, se mu lahko izognemo, če pa to ni mogoče, žival s posebej za njo narejenim serumom desenzibiliziramo, tako da se alergija ne ponavlja več.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Prehrana in gnojenje vinske trte
jÉL
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GÍWDARSKJ ZAVOD PTUJ
Osnovni cilj gnojenja vinske trte je zagotoviti optimalni pridelek grozdja z zaželeno kakovostno stopnjo grozdja. Mnogokrat opažamo, da vinogradniki gnojijo »na pamet«, kar ima za posledico enostransko gnojenje z nekaterimi elementi, v mnogih primerih pa prekomerno založenost tal s hranilnimi snovmi. Po podatkih analiz tal, opravljenih na KGZ Ptuj (2.300 analiz), smo ugotovili, da je 57 % vinogradov pregnojenih. Optimalno razmerje hranil pa ima samo 6,7 % vseh analiz tal. Zaradi pretiranega gnojenja je trta slabše odporna proti boleznim, osipanje grozdičev je večje (manjši pridelek), slabša pa je tudi kakovost grozdja in vina. Seveda manjši bo pridelek tudi pri slabše gnojenih vinogradih s siromašnimi tlemi.
Veliko o prehrani vinske trte nam pokaže tudi bujnost trte in opazovanje listne mase (kloroze inp.) v predhodnem letu. V letošnjem letu smo pri rezi opazili mnoge nasade v slabši kondiciji, kar je lahko tudi posledica suše v letih 2011 in 2012, kar pa ne pomeni, da gre za pomanjkanje hranil v tleh. Opozoriti velja, da je v letošnji zimi padlo nadpovprečno padavin (400 do 450 mm/m2), kar se bo vsekakor odražalo v povečani bujnosti v letošnjem letu in aktivaciji hranil v tleh. Velika količina padavin v zimskem času je vplivala tudi na zbitost tal in v nasadih z močnejšimi kolotečinami je zračnost problematična. Zato pri teh nasadih priporočamo v letošnjem letu po trgatvi rahljanje tal. Pri terasnih sistemih pa bi bilo smiselno ta ukrep izvesti še sedaj. Zelo smeli ukrep je vsako leto drugo vrsto obdelati z roto brano. Ukrep izvedemo takoj po trgatvi ali pa zgodaj spomladi.
Prehrana in gnojenje vinske trte sta v tesni povezavi tudi z ukrepi negovanja tal. V vinogradih, kjer tla vsako leto obdelamo, je gnojenje z organskimi gnojili nujno, v vinogradih, kjer so tla ozelenela (trajna ledina), pa, če je vsebnost organske mase nad 2 %, to ni potrebno in gnojimo samo z mineralnimi gnojili. Prehrana oz. sprejem hranilnih snovi je v veliki meri odvisen od fizikalno-kemičnih lastnosti tal (struktura tal, tekstura, vsebnost humusa v tleh, pH-vrednost, zračnost v tleh) ter od sorte, podlage in klime oz.vremena.
Osnova gnojenja vinske trte je vsekakor vračanje hranil v tla, ki jih je vinska trta odvzela s pridelki. Preglednica 1: Odvzem hranil s pridelki v kg
	N	P O r 2 5	K2O
40 t jabolk	25	12	60
10 t grozdja	28	8	28
10 t grozdja + 3 t rožja	48	15	53
10 t grozdja + 3 t rožja + 8 t listja	82	22	82
4 t mrve - negnojeno	65	15	75
8 t mrve - gnojeno	150	50	150
50 t sladkorne pese + listje z glavami	220	90	380
10 t koruze zrnje + koruznica	220	100	250
Analiza tal
Pomembnost analize tal je v tem, da vinogradnik dobi podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh. Za vsako vrsto tal dobimo podatek, katerih hranil primanjkuje, katera so v presežkih in katera so na željeni stopnji (stopnja C). Pri tej stopnji govorimo o vzdrževalnem gnojenju. Vsebnost hranil ne pade bistveno pod stopnjo C in pomembno ne naraste nad to stopnjo.
Pri jemanju vzorcev zemlje za analizo tal je pomembno, da dobimo čim bolj reprezentativen vzorec. Vzorec zemlje vzamemo na vsaj 20 mestih. Če so tla v vinogradu po matični osnovi različna ali pa zaradi nepravilnega rigolanja, moramo vzeti vzorce posebej.
Analize tal v vinogradu opravimo vsake 4 leta. Gnojenje z organskimi gnojili
Mineralna gnojila lahko popolnoma nadomestimo z organskimi gnojili. Zlasti v letošnjem letu opažamo, da nasadi, ki se gnojijo izključno z organskimi gnojili, kažejo bistveno boljšo strukturo tal, ni zbitosti. Opozoriti velja le, da uporabljajmo kakovostna organska gnojila. Pazimo tudi da ne pretiravamo s količinami, saj lahko prekomerne količine povzročijo bujnost nasada in posledično nižjo kakovost grozdja. Tudi pri uporabi domačega hlevskega gnoja, tropin, moramo paziti, da uporabljajmo kakovostne, dozorele komposte. Kakovosten kompost spoznamo po prijetnem vonju (po zemlji), tekstura mora biti podobna zemlji in načeloma morajo biti stari vsaj dve leti, da so zaključeni vsi procesi humifikacije.
Uravnovešenost prehrane z gnojenjem vinske trte se še zlasti odraža v stresnih situacijah vinske trte, kot so toča, suša, ekstremne padavine ... V nasadih, kjer so izvedeni strokovni agrotehnični ukrepi in kjer je dobra založenost tal s humusom, je bistveno manj težav.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Mulčenje trave v vrsti, brez uporabe herbicidov
Slika: AR
petek • 26. aprila 2013
Nasveti
Štajerski	17
Zdravstveni nasvet
Nekontrolirano uhajanje vode (incontinentio urinae)
Inkontinenca urina oz. nekontrolirano uhajanje vode, se dogaja v vseh življenjskih obdobjih. Celoten proces zadrževanja in izpuščanja vode je precej kompleksen, ki pa je lahko zaradi raznih vzrokov moten na različnih mestih, rezultat tega pa je nekontrolirano uhajanje vode, ki lahko nastopi nepričakovano in naglo ali pa se razvija postopoma in postane trajno.
Naglo uhajanje vode je pogosto povezano z vnetjem mehurja. Drugi vzroki so lahko prekomerno uživanje alkohola, zaužitje večjih količin kofeina, uporaba posameznih zdravil, prav tako pa tudi stanja, ki vplivajo na mehur in sečevod, kot na primer atrofični vagini-tis oz. stanje sluznice nožnice pri starejših ženskah zaradi manjka ženskih spolnih hormonov.
Trajna inkontinenca nastane zaradi sprememb v mož-
ganih, mehurju, sečevodu in tudi pri spremembah na živčnih nitkah, ki prihajajo iz ali do mehurja. Te spremembe so pogostejše pri starejših ženskah v menopavzi.
Poznamo različne oblike inkontinence glede na simptome:
□	urgentna inkontinenca
□	stresna inkontinenca
□	inkontinenca zaradi prepolnega mehurja
□	kompletna inkontinenca
□	psihogena inkontinenca
□	mešana inkontinenca
Urgentna inkontinenca,
nastane zaradi prekomernega krčenja sečnega mehurja ali nevroloških sprememb, ki so posledica različnih živčnih bolezni. Izražena je močna potreba po odvajanju vode, ki ji sledi nekontrolirano uhajanje. Pri ženskah je zelo pogosta v kombinaciji s stresno urinsko inkontinenco.
Stresna inkontinenca je
nenadzorovano uhajanje vode ob kihanju, kašljanju, smejanju, dvigovanju bremen ali izvajanju gibov, s katerimi povečamo pritisk v trebušni votlini. Je najpogostejša oblika uhajanja vode pri ženskah. Vzrok za to vrsto inkontinence je slabost mišice zapiralke sečnega mehurja. Nastane zaradi poškodb, nastalih med porodom, prekomerne telesne teže, težjih fizičnih del, lahko je tudi dedna ali pa je povzročena z manjšo količino hormona estrogena v menopavzi.
Inkontinenca zaradi prepolnega mehurja je nekontrolirano odvajanja majhne količine vode iz polnega mehurja. Prepoln mehur postane neobčutljiv zaradi trajnega zadrževanja vode.
Kompletna inkontinen-ca je neprestano uhajanje vode, ker mišica zapiralka ne
zapira mehurja. Pri ženskah se pogosto pojavi kot posledica poškodb, nastalih med porodom. Pri moških pa po operaciji prostate.
Psihogena inkontinenca je inkontinenca, ki ima v ozadju psihične težave.
Mešana oblika inkonti-nence je pogosto kombinacija več tipov inkontinence. Pri ženskah sta to pogosto stresna in urgentna.
Diagnoza se postavi po izčrpni anamnezi, laboratorijskem pregledu vode in ginekološkem pregledu, pri katerem ugotovimo stanje sluznice nožnice. Hkrati preverimo uhajanje vode ob ka-šljanju, kihanju, napenjanju in smejanju. Opravi se lahko tudi meritev rezidualnega urina oz. urina, ki ostane v mehurju po odvajanju vode. Občasno so potrebne urodinamske preiskave oz. meritve tlaka mehurja v različnih obdobjih polnjenja le-tega.
Zdravljenje poteka glede na vrsto inkontinence. Za uspešno zdravljenje so večkrat zadostni že enostavni postopki, kot je redno odvajanje vode, izogibanje jedem in pijačam, ki pospešujejo odvajanje vode, kot so npr. kofein, pravi čaj, ga-
Duševno zdravje
Empatija
Renato zanima, kaj pomeni izraz empatija, ki ga je že večkrat slišala.
Sposobnost vživeti se v nekoga drugega, doživljati čustvo, ki ga doživlja on (postaviti se v njegovo kožo in doživeti čustvo, ki ga on izkuša), imenujemo empatija.
Sposobnost empatije moramo ločevati od sposobnosti simpatije (simpatija pomeni čustvovati z nekom, čutiti isto kot on, ne pa poskusiti njegovo čustvo). Sposobnost vživlja-nja v drugega je zelo pomembna za razvoj globljih in zadovoljivih medsebojnih odnosov kot tudi za nudenje učinkovite pomoči komu, ki je v stiski (razne metode svetovanja in terapevtske pomoči se v veliki meri naslanjajo na svetovalčevo empatijo).
Bistvo empatije je čustveno vživljanje in intelektualno razumevanje, torej združitev čustvenega odziva, ki ga posameznik zaznava v kaki osebi, z abstraktno idejo o tem, kako ta oseba doživlja neko situacijo.
mag. Bojan Šinko
zirane pijače, čokolada, razna zdravila. Priporočljive so Ke-glove vaje oz. vaje za krepitev mišic medeničnega dna, ki jih je treba izvajati večkrat dnevno in predvsem redno. Če omenjena terapija ne pomaga, se lahko predpišejo zdravila za nadzorovano odvajanje vode.
Pri težjih oblikah inkonti-nence pride v poštev opera-
tivni poseg, ki je danes manj invaziven in bistveno bolj uspešen kot v preteklosti. Prav tako so se razvile nove metode zdravljenja z laserjem in poskusi zdravljenja z matičnimi celicami.
Pri psihogenih oblikah uhajanja vode pride v poštev psihoterapija.
Lara Lukman, dr. med.
Zdravstveni nasvet
Poškodba ahilove tetive pri tekačih
Tek spada med najbolj priljubljene rekreativne športne aktivnosti tako pri mladih kot starejših povsod po svetu. Število rekreativnih tekačev se iz dneva v dan povečuje. Povečuje pa se tudi število poškodb, povezanih s tekom. Vsako leto naj bi tako s tekom povezano poškodbo utrpelo kar 35-45 % tekačev. Najpogostejša, nemalokrat pa tudi usodna za nadaljevanje tekaške kariere pa je ravno poškodba ahilove tetive, ki znaša kar 17 odstotkov vseh tekaških poškodb. Ker je tek tako priljubljen šport in ker so dnevi vse toplejši, narava pa kar kliče k sebi, je dobro, da vemo, kako do poškodbe ahilove tetive lahko pride, kako se poškodbi izogniti in kako ukrepati, če si jo vendarle poškodujemo.
Ahilova tetiva je največja in najmočnejša tetiva v človeškem telesu. Dolga je okoli 15 cm. Obdana je z zelo tanko in dobro prekrvljeno ovojnico. Povezuje mišice meč na zadnji strani goleni s petnico. Je glavna tetiva, ki omogoča dvigovanje na prste.
Poškodbe ahilove tetive so lahko akutnega ali kroničnega značaja. Kronične so po navadi posledica neprimernega zdravljenja akutnih poškodb in so za zdravljenje velikokrat (pre) trd oreh. Do akutne poškodbe tetive največkrat pride, kadar je obremenjena nad fiziološko mejo. Takrat nastanejo številne mikropoškodbe, posledica le-teh pa je vnetje ovojnice, same tetive ali obojega. Pred ponovno obremenitvijo se mora tetiva obnoviti, če se ne, lahko pride do oslabitve in v skrajnem primeru do njenega
pretrganja. Treba je poudariti, da mikropoškodbe nastajajo tudi med obremenitvami znotraj fizioloških mej, zato je pomemben čas za počitek, med katerim se poškodbe zacelijo. Če časa za celjenje ni dovolj, se mikropoškodbe kopičijo in privedejo do vnetja.
Dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do poškodbe tetive, je več. Med najpogostejše gotovo spada prevelika količina treningov v prekratkem časovnem obdobju. Nasploh je izjemno pomembno, da povečanje aktivnosti vadbe ni nenadno, temveč postopno.
Na obremenitev tetive in sklepov vpliva tudi trdota tekalne površine. Obremenitve so bistveno manjše na mehkejši površini, zato je pomembno, da se na trdnejšo površino prilagaja postopoma. S treningi po gozdnih poteh nikakor nismo pripravljeni na maraton po asfaltni podlagi. Poškodba lahko nastane tudi pri nenadni uvedbi treninga teka navkreber ali navzdol. Pri teku navkreber je kita preobremenjena med odrivanjem prstov od podlage (posebej v kombinaciji z obutvijo s trdim, nefleksibilnim podplatom). Pri teku navzdol pa se prenese na kito velika sila ob udarcu stopala na podlago.
Pred tekom se je treba dobro ogreti. To še posebej velja, kadar poteka vadba v hladnem vremenu. Neogrete mišice so namreč eden pomembnejših vzrokov za bolečo tetivo. Izredno pomembno pa je tudi raztezanje po obremenitvi. Mišice so zakrčene, zato jih moramo po teku sprostiti in raztezati, saj to pripomore k hitrejši in
učinkovitejši obnovi.
Posebej med rekreativci je pomembna pravilna tehnika teka. Nepravilna tehnika je vzrok številnim poškodbam. Kadar so prisotne tudi poškodbe na spodnjih okončinah (poškodba kolena, zvin gležnja, žulj), se lahko zgodi, da pravilno tehniko teka nevede spremenimo. Zato je treba pred pričetkom intenzivnih treningov poškodbe pozdraviti.
Tudi neprimerna tekaška obutev je lahko vzrok poškodb. Tekaške copate naj bi menjali po vsakih 500-650 pretečenih kilometrih. Ni pa zgolj obraba tista, ki dela težave. Prav tako pomembna je tudi sama izbira tekaške obutve. Ta mora biti primerno trda in oblikovana za tip tekačevega stopala.
Med dejavniki tveganja je treba omeniti še preutrujenost. Športniki bi se morali zavedati, da je počitek sestavni del treninga. S tem je povezana tudi prehrana, ki mora zadostiti povečanim energijskim potrebam športnikov in njihovim utrujenim mišicam.
Bolečino v ahilovi tetivi je treba obravnavati skrajno resno in narediti vse, da se jo čim prej odpravi in da se več ne ponovi. Proces zdravljenja kronične poškodbe tetive je namreč praviloma dolgotrajen, nemalokrat pa tudi neuspešen.
Pri akutno poškodovani tetivi je prisotna pekoča bolečina. Običajno se pojavi na začetku in na koncu treninga, vmes je nekoliko blažja in znosna. Tetiva je otečena in občutljiva na dotik (največkrat 2-6 cm nad narastiščem na petnico). Ob
Foto: Črtomir Goznik
Poškodba ahilove tetive spada med najpogostejše poškodbe pri tekačih.
premikanju lahko čutimo škripanje. Pogosto je zjutraj prisotna tudi jutranja bolečina in okorelost tetive, ki se zmanjša po nekaj minutah hoje. Aktivnost bolečino poslabša, počitek jo umiri. Kadar je tetiva kronično poškodovana, lahko zatipamo nekakšne vozle, ki so značilni za že nastale degenerativne spremembe.
Ob pravočasnem in pravilnem ukrepanju akutno nastale poškodbe tetive je zdravljenje praviloma uspešno. Zdravljenje kronične poškodbe ahilove tetive pa je pogosto dolgotrajno in včasih tudi neuspešno. Vsekakor je najboljša terapija preprečevanje poškodbe. Da bi preprečili nastanek akutne poškodbe, je najbolje, da se izogibamo prej naštetim dejavnikom tveganja. Če pa do poškodbe vendarle pride, moramo vzeti stanje skrajno resno, saj se akutno stanje kaj lahko spremeni v kronično.
Prvi ukrep v primeru akutne poškodbe je začasno zmanjšanje obremenitve tetive. Tetivo sicer lahko obremenjujemo,
vendar le do praga bolečine. Po lažji aktivnosti je dobro tetivo hladiti z obkladki. Izvajanje razteznih vaj za mišice meč in ahilovo tetivo pred tekom in po njem naj bo nežno in naj ne povzroča bolečin. Priporočeno je tudi kratkotrajno (7- 10-dnevno) jemanje nesteroidnih antirevmatikov in podpora ter razbremenitev kite z dvigom pete (s petnimi vložki jo dvignemo za 1-2 cm) ali povoji oziroma opornico. Kadar to ne zadostuje, se priporoča začasna opustitev teka. Z naštetimi ukrepi se težave po dveh tednih praviloma umirijo in tekaško obremenitev lahko pričnemo postopno povečevati.
V primeru kronično poškodovane in boleče tetive je tudi priporočljiva blažja obremenitev tetive, saj se s tem stimulira regeneracija in remo-delacija kolagena v tetivi. Zelo priporočljive so ekscentrične vaje za obremenjevanje mišic meč. Vaje se izvede tako, da se z obema nogama stoji na stopnički na sprednjem delu stopala (na prstih), nato pa se
nepoškodovano nogo dvigne in vso težo prenese na poškodovano nogo. Potem se počasi spusti, dokler peta ni pod nivojem prstov. V tem položaju se ponovno opre na zdravo nogo in se dvigne na prste. Ko se mišice dovolj okrepijo, se vaje izvajajo z dodatno obremenitvijo (z utežmi). Priporoča se, da se vaja izvaja dvakrat dnevno, na primer šest serij po 15 ponovitev.
Pri zdravljenju kronično poškodovane tetive so se izkazale tudi opornica za ahilovo tetivo; proloterapija (prehramb-na terapija tetiv in vezi), kjer se v mehka tkiva injicirajo neškodljive vzdražljive snovi, kot je na primer dekstroza, kar pospeši tvorbo novega vezivnega tkiva in s tem zdravljenje; ultrazvočna shockwave terapija, ki s povzročanjem mikro-poškodb z visokointenzivnim ultrazvokom sproži vnetje in s tem naraven proces celjenja. Kadar nobena od opisanih terapij ne da zadovoljivih rezultatov, je smiselno razmisliti tudi o operativnem posegu.
Barbara Frank, dr. med.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 26. aprila 2013
Slo glasbene novice
Glasbena skupina Elvis Jackson je že od začetka leta zelo dejavna. Na Viktorjih so predstavili novo skladbo s prihajajočega albuma, člani skupine pa se tudi individualno lotevajo določenih projektov. Bobnar skupine Marko Soršak -Soki praznuje letos 20-letnico svoje glasbene kariere. Skozi celo leto bo pripravil več posebnih bobnarskih dogodkov, začel pa je že v soboto, 20. aprila, v celjskem BAM Guitar Centru. Zadal si je cilj zbrati rekordno število bobnarjev in z njimi posneti skupinsko fotografijo, kar mu je tudi uspelo, saj toliko bobnarjev različnih generacij na enem mestu pri nas v Sloveniji še ni bilo. Zbrala se je bobnarska smetana Slovenije, prišlo je namreč več kot 60 bobnarjev. Srečanja so se udeležili tudi člani vidnejših slovenskih zasedb: Boštjan Meglič (Siddharta), Aleš Uranjek (Cover Lover), Igor Orač - Mali (Mi2), Roman Ratej, ki kilometrino v glavnem nabira pri znanih izvajalcih v tujini, Boštjan Vajs (Victory), Robert Fritsch (Don Mentony band), Danilo Karba (ex. Čudežna polja), Jure Doles (San Di Ego), Damir Pavlič (Bohem)...
•k-k-k
Rock Partyzani predstavljajo videospot za pomladno uspešnico Moj lubi. Glavno vlogo v simpatičnem, barvitem in sproščenem video izdelku je prevzela pevka skupine Anja Baš, za režijo spota pa je poskrbel Dejan Babosek -Babo. Rock Partyzani so videospot snemali v prvih toplih pomladnih dneh v Ljubljani. Tudi tokrat so privabili mnogo zanimanja mimoidočih, sami pa pravijo, da so se na snemanju zelo dobro počutili in se neizmerno zabavali. Skladba Moj lubi je nekoliko drugačna od tistih, ki smo jih vajeni iz tabora Rock Partyzanov. Pesem zaznamujejo sproščeno besedilo, umirjena in mladostna melodija ter nežen vokal pevke Anje.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. EVA BOTO - PLUS IN MINUS
a. papéP&MajAkeuo - slutnja
T.
S. FL
iJUTRANJA ROSA LIN - OGLEDALCE POVEJ 6. NEISHA - SLAB DAN 5. BIG FOOD MAMA - NOR SUGURNO NE 4. REBEKA DREMELJ - ŽENA POROČENA 3. MARTINA ŠRAJ - LE BODI TU 2. NUDE - NAVIJALA SLOVENIJA 1. ROCK PARTYZANI - MOJ LU
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Letošnji Orto Fest se zaključuje
Orto bar je letos že 14. leto zapored pripravil edini mesečni klubski festival v Sloveniji -Orto Fest. Ta je ponovno ponudil pester koncertni program in nastope tako uveljavljenih kot prebijajočih se kakovostnih slovenskih glasbenih kolektivov.
Skupno je bilo v aprilu v Ortu odigranih več kot 30 koncertov. Vsako leto aprila je Ljubljana tako bogatejša za glasbeni dogodek, ki spodbuja delovanje klubske scene in bogati kulturni utrip prestolnice. Do ideje za Orto Fest je po besedah programskega vodje Andreja Ciuhe prišlo leta 1999, ko je ekipa dobila zamisel o izboru celoletnega koncertnega dela z dodanimi presežki. Tako se je začelo in na festival so povabili zanimive goste iz tujine ter izbrali kakovostne domače predstavnike. Z leti se je festival, ki je na začetku trajal okoli deset dni, spontano in postopno daljšal. Skladno s tem se je ekipa trudila sestaviti čim bolj raznolik program, cilj festivala je bil predstaviti žanrsko raznolike in seveda tudi kakovostne skupine. In tega se Orto drži tudi danes. »Festival je namenjen tudi temu, da bi ljudje	Foto: arhiv izvajalke prišli na koncert, čeprav ne Na Orto Festu bo danes nastopila Bilbi.
poznajo skupine, saj vedo, da je izbor dober in da nastopajo le tisti, ki imajo kaj pokazati.«
Na letošnjem 14. Orto Festu se je predstavila vrsta glasbenih izvajalcev, med katerimi je bila večina slovenskih. V ponedeljek, 1. aprila, so festival odprli rokerji iz skupin Niet in Via Ofenziva. V nadaljevanju vsak dan v aprilu (z izjemo nedelj) pa so se predstavili: Avven, Balladero, Da Phenomena, Zaklonišče prepeva, General Woo, Greg Rekus, Migre Le Tigre, From The Tracks, Alice Blue, Morrons, Werefox, Noctiferia, Siddharta, Hamo & Tribute2Love, Mi2, Los Explosivos, Kill Kenny, Evil Eve, Gonoba, Heavenix in Neomi. V tem tednu so v ponedeljek nastopili Gogs, T-Set in Ghet & Nemir, v torek so se predstavili legendarni Avtomobili, v sredo Društvo mrtvih pesnikov in v četrtek Shutdown. Danes bo z bendom nastopila pevka Bilbi, jutri pa se festival Orto Fest zaključuje v rock maniri, in sicer z nastopi skupin Mit, Hellcats in Stone Orange.
Orto bar velja že od same ustanovitve za zbirališče ljubiteljev rock glasbe in prizorišče, kjer so se zbirali in rojevali mladi kakovostni bendi.
MZ
Filmski kotiček
Pozaba
Režiser Joseph Kosinski je pred nekaj leti uspel prepričati studio Disney, da je posnel nadaljevanje filma Tron iz leta 1981. Spomnimo se, gre za enega prvih filmov z računalniško grafiko, ki je takrat obetala povsem nove dimenzije filma in predvsem zgodb. Do danes vemo, da je računalniška grafika le orodje za boljše pripovedovanje povsem klasično zasnovanih zgodb. Vseeno je Joseph s Tronom 2 dokazal, da
Oblivion
Igrajo: Tom Cruise, Morgan Freeman, Andrea Riseborough, Olga Kurylenko, Nikolaj Coster-Waldau, Zoe Bell, Melissa Leo, James Rawlings Režija: Joseph Kosinski Scenarij: Joseph Kosinski, Karl Gajdusek, Michael Arndt po stripu Josepha Kosinskega in Arvida Nelsona
Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 126 minut Leto: 2013 Država: ZDA
je toliko dober vizualni režiser, da mu odpustimo vsebinsko šibkost njegovih filmov.
Film Pozaba zgolj utrjeje njegovo pozicijo izjemno vizualnega režiserja, ki pa se na vsebinskem nivoju sicer trudi, a mu manjka dometa, da bi ustvaril resnično mojstrovino. Svet v Pozabi je sicer dizajni-ran do zadnjega kotička, a je kljub svojemu skrajnemu mini-maliznu (gre pravzaprav za puščavo) izjemno dodelan svet z bogato teksturo, kjer gledalec brez težav začuti izmišljeno geografsko resničnost. Vrhunec dizajna so najbrž sonde, kjer so iz navadnih krogel z nekaj potezami uspeli ustvariti tako srhljive robote, kakršnih nismo videli že od Terminatorja (1984) naprej.
Zgodba deluje kot ZF-črtica iz zlate dobe znanstvene fantastike, ki je dosledno in dokaj kompaktno razširjena v roman in nato uspešno prenešena v film. Čeprav film vsebinsko in vizualno mestoma seveda črpa iz drugih (marsikdo bi rekel boljših) filmov, mu iz te enolončnice vseeno uspe sestaviti verodostojen, lastni svet, poln
vizualne in narativne freudo-vske simbolike, ki se sicer čisto simpatično sklada v okvir zgodbe, vendar za njo žal ni kakšnega globljega pomena.
Scenaristično se film zdi poln lukenj, a ob premisleku se izkaže, da največje luknje sploh niso luknje, le film si ne vzame časa, da bi gledalca podcenjeval z eksplicitnimi pojasnili. Žal pa je vseeno ostalo precej logičnih lukenj na mikronivoju, kar je najbolj razvidno pri napadu sond na oporišče upornikov. Sonde se občasno obnašajo kot hladna ubijalska inteligenca in ne kot programirani ubijalski stroji.
Lepo prikazan svet in zgodba, ki se odvija v njem, je obilno podložena s krasno glasbo. Kljub njeni podobnosti s Kosinskijevim prvim filmom, kjer sta jo skladala Daft Pank,
sta bila tokrat zanjo odgovorna M83. Vse to je odlično zaokroženo v popolno minutažo, ki kljub svojima dvema debelima urama ni niti za sekundo predolga, hkrati pa tudi ne prekratka.
Čeprav film ne podaja teh-tnejših misli o stanju človeštva in je pravzaprav hermetično zaprta zgodba, pa vseeno premeteno prikazuje nekaj temeljnih motivov svetovne kulture, recimo žensko kot zapeljivko, ki moškega počasi uničuje, in obratno, kot odrešiteljico, ki njegovo življenje osmisli. Dokler je ne sreča, ima moški vedno svoj kraj, svoj kotiček, bodisi pravi ali samo v mislih, kamor se zavleče, ko hoče biti sam. Tam ni prostora niti za njegovo žensko, razen če ni tista prava.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Začetek maja obljublja veliko svežine in harmonije. Zadeve se bodo odvijale na delovnem mestu v vašo korist. Pravzaprav boste imeli možnost, da boste orali ledino. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji in pogovori prinašajo čarobnost. V ljubezni ne bo vse po vaše.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Izpolnila se vam bo srčna želja. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste določeno preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. Umetniške dejavnosti bodo v ospredju in kreativno bo v ljubezni. Finančno se ne boste smeli pritoževati in vaš dan bo sreda.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Odličen teden je pred vami. Obarvani boste v vode ljubezni, harmonije in romantike. Jasno je, da boste v vsem uživali in se predajali čudovitim občutkom. Partnerjeva podpora in namigi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite bolj previdni
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Vaše misli bodo prijetne in harmonične. Dobro vam bo služila tudi intuicija. Odkrivali boste določene poglede skozi svet sanj in razrešili neko dilemo iz preteklosti. Čeprav boste iskali bližnjice, jih ne bo. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji. Konec tedna sledi romantično doživetje.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Zdelo se bo, da boste s svojim mislimi ustvarjali prijetne stvari. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na de-
odkritji. Odkrito se boste pogovarjali o svojih bremenih in kreativno ustvarjali. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim.
H DEVICA f& (23.8. - 22.9.)
Imeli boste polne roke obveznosti. Toda obdobje bo v osnovi namenjeno sprostitvi. Odzovite se klicu narave in bodite prožni. Spremenili boste stil življenja in ugotovili, kaj vas veseli. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in težko bo, če ne bo po vaše. Blesteli boste v službi.
petek • 26. aprila 2013
Za kratek čas
Štajerski	19
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARDEN = angleški dramatik (John, 1930-), BEROS = hrvaški teniški igralec (Ivan, 1979-), KOMIT = makedonski upornik, SAMOJEJA = ljudsko ime za zlatico, SARONG = indonezijsko ovojno krilo, TOLMINA = odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda, požiralnik, TRESA = okrasni trak.
■je|eq 'seueue 'jeiaoe 'efapo 'eu||e>i
'eojzaM '^azL® 'p 'leujiuni! 'op 'e^ueiuo^jeu '|o^eu 'uuo| 'sojag 'o|||e>| J '|wew 'joiendiuo^ 'ue^ 'jeAoieu 'sjp '|§j| ea3 'isojjsed 'aous enns 'jejeuui 'jesaj 'nnpe 'esai} 'soiues :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A3JJS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 27. april:
5.00 PRAZNIČNO SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Sport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 28. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 29. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVI-
CE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Sport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val. TOREK, 30. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI
DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 1. maj:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in
17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Praznični popoldanski program: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 2. maj:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT.. 14.15 Melodija dneva. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 OR-
FEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). PETEK, 3. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič, vsako soboto med 12. in 13. uro. Ponovitev v sredo ob 21.uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Razmišljali boste o tem, kaj boste spremenili. Sanje o potovanju in svobodi bodo ostale samo sanje. Bolje bo, da boste naredili pri sebi analizo in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Ni vse zlato, kar se sveti.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Sledili boste svoji resnici. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje in ne boste odstopali od svojih namigov. Zavedati se boste morali, da se morate na delovnem mestu sprostiti. Določen projekt se bo odvijal drugače, ampak konec dober, vse dobro. V ljubezni bo čas namenjen romantiki.
Zdelo se bo, da boste nekoliko nemirni. Kajti pred seboj boste imeli obdobje izzivov in novih idej. Pomembno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov. Sprostila vas bo tudi narava in športne aktivnosti na prostem. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Dnevi prinašajo posebne ugodnosti in priložnosti za pogovor. Resnično boste imeli tudi mnogo dela in delovnih obveznosti. Sprostili vas bodo pogovori. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in skozi to prejeli določeno ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Ljubezen vas bo dobesedno polepšala. Mesec maj prinaša določeno čarobnost in svežino. Tako boste zastavljenim nalogam kos. Vsekakor bo modro, da boste razmislili, kaj vas veseli. Ljudje vam bodo v osnovi še vedno ogledalo. V okrilju doma se boste rešili nekih bremen.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Spremljala vas bo sreča. Našli boste določen mir in pravo pot. Službeno se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Vsekakor je jasno nakazano, da boste na delovnem mestu izbrali pravilno odločitev in prejeli boste pohvalo. Ugoden čas za urejanja doma in okolice. Bodite kreativni!
20 Štajerski
Od tod in tam
petek • 26. aprila 2013
Nagradno turistično vprašanje
Na Ptujskem morju bodo letos praznovali
Priprave na 24. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij prehajajo v sklepno fazo. V večini izmed trinajstih skupin izdelkov so že izvedli ocenjevanje.
Nazadnje so na Ptuju izvedli ocenjevanje vin, ki je bilo 18. aprila, 8. in 9. maja bodo prav tako na Ptuju ocenili mlečne izdelke, dva dni pred pričetkom razstave, ki bo na ogled v prostorih minoritskega samostana
na Ptuju od 16. do 19. maja, pa bodo ocenili še največjo skupino izdelkov, izdelke iz žit. Skupaj so kmetice in kmetje v ocenjevanje letos prijavili 1154 izdelkov, največja rast je pri mlečnih in mesnih izdelkih. Na le-
tošnji razstavi ima osrednje mesto gorenjska pokrajina, znana po kakovostnih tradicionalnih krušnih izdelkih, pridelavi mesnih, mlečnih, sadnih in drugih dobrotah. Skupaj je bilo na dosedanjih razstavah po-
deljenih 12.947 priznanj, od tega 3988 bronastih, 4288 srebrnih in 4671 zlatih priznanj ter 588 znakov kakovosti.
Na Ranci Ptuj pa so včeraj predstavili delo in dosežke v letu 2012 ter načrte s podrobnejšim koledarjem dogodkov za jubilejno leto 2013, v katerem praznuje BD Ranca Ptuj okrogli jubilej. Na območju Rance naj bi v povezavi z MO Ptuj, Hajdino in Markovci v naslednjih desetih letih nastal ŠTIRC (športno-turistično-izobraževalno-rekreativni center) za vse generacije, ki bo s svojo ponudbo privlačen tako za ljubitelje vodnih kot tudi drugih vsebin za krepitev duha in telesa. Osrednji dogodek napovedujejo v septembru, ko bodo ob državnem prvenstvu v kajak sprintu predstavili tudi zgodovino Rance. V koledarju prireditev ohranjajo že dosedanje tekme na vodi, od rekreativnih bo največja zagotovo ponovno Rancarija, Ranca pa bo v poletju dodatno vabila tudi s kulturno ponudbo, dogodki na vodi, vključili pa se bodo tudi v ptujsko festivalsko dogajanje. Na njej bodo iskali navdih tudi likovniki, udeleženci festivala sodobne umetnosti Art Stays, prav
tako pa bodo gostili tudi udeležence festivala Dnevi vina in poezije. Kot je povedal Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj, bodo letošnjo sezono na ptujskem morju poskušali izpeljati po najboljših močeh, kljub škodi, ki jo je ob pomolu naredila visoka voda. Sanacijski program je izdelan, ni pa denarja zanj. V letošnjem letu bodo tako v večjem delu izpeljali vzdrževalna dela, sanacijo pa v prihodnjem letu.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora, spraševali smo, katera po vrsti bo letošnja prireditev ob vstopu Slovenije v EU, ki bo 11. maja na Mestnem trgu na Ptuju in na kateri bo letos poudarek na poznavanju mest in državnih simbolov držav, članic EU. Danes sprašujemo, koliko let bo letos staro BD Ranca Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka), ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj, BD Ranca Ptuj pa bo izžrebancu podarilo še vožnjo z ladjico Čigra po Ptujskem jezeru. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3. maja.
Foto: Črtomir Goznik
V pričakovanju 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj • Prepevalo skoraj 500 otrok
Ptuj • Simbolični orkester Bojana Cvetrežnika
Glasbeni vrtiljak mladih
Ta teden se je zavrtel 54. Glasbeni vrtiljak, območna revija pevskih zborov, na katerim se je predstavilo skoraj 500 mladih pevcev.
480 mladih pevcev od 6. razreda naprej je v torek prepevalo v prostorih OŠ Mladika na Ptuju. Prijavljenih je bilo 15 zborov, nastopilo pa jih je 14. Zaradi velikega števila prijav so tudi letos organizatorji, JSKD - OI Ptuj, revijo razdelili v dva dela. V vsakem se je predstavilo po 7 zborov, prva skupina v torek ob 15. uri, druga pa ob 18. uri.
Revijo so pričeli OPZ OŠ Podlehnik, nadaljevali pa mladinski pevski zbori naslednjih osnovnih šol: Cirkovce, Cirku-
lane-Zavrč, Olge Meglič, dr. Franje Žgeča Dornava, Pod-lehnik in končali gostitelji revije, OŠ Mladika Ptuj.
V drugem delu je kot prvi nastopil cerkveni pevski zbor Zvonček KUD Markovski zvon, predstavili pa so se še mladinski pevski zbori iz OŠ Videm pri Ptuju, Borisa Kidriča Kidričevo, Markovci, Gori-šnica, Destrnik-Trnovska vas, območno revijo pa so sklenili pevci MPZ KD Allegro.
Vsebinsko so nastopajoči tudi letos pripravili zanimiv
program, saj smo slišali ljudske skladbe v izvirnih oblikah in priredbah, umetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev, manjkalo pa ni niti zabavnih pesmi. Nastope je strokovno spremljala Danica Pirečnik, ki bo oceno nastopov podala v prihodnjih dneh. Od tega bo tudi odvisno, kateri zbori se bodo podali na regijsko tekmovanje mladinskih zborov, ki bo 18. maja v Gimnaziji Ptuj, ko bodo predvidoma kar trije koncerti.
Dženana Kmetec
Vrhunec abonmajskih koncertov
Društvo Arsana je aprilski abonmajski koncert posvetilo raznoliki evropski glasbi. Ravno tokratni dogodek, kjer so bile vse niti v rokah Bojana Cvetrežnika in njegovega Simboličnega orkestra, so številni obiskovalci v nabito polni dvorani ptujskega gradu ocenili kot vrhunec abonmajskega dogajanja.
V sklopu dogodkov, izpeljanih v koncertnem abonmaju 2012/2013, je društvo Arsana za april pripravilo prav poseben dogodek. V slavnostni dvorani ptujskega gradu je nastopil Bojan Cvetrežnik s Simboličnim orkestrom, skupaj pa so uprizorili nepozaben večer. Zaigrali so raznoliko evropsko glasbo, preko katere so podirali zgodovinske, geografske in ideološke meje,
obiskovalci pa so prisluhnili raznim zvrstem, vse od srbske romske glasbe, skandinavskih 'fidlerjev', irskih prijateljev do jazz skladateljev in klasičnih umetnikov.
„Večer je bil poln vrhuncev, kjer so izvajalci potrdili svojo virtuoznost in s svojo interpretacijo in stili navdušili občinstvo, ki je izvajalce nagradilo z bučnim aplavzom," o aprilskem koncertu pravi Mladen
Delin, predsednik društva za glasbeno umetnost Arsana, ki je prepričan, da tudi naslednji koncert ne bo nič manj kakovosten.
V sklopu tokratnega abonmaja bo namreč 17. maja na sporedu še zadnji abonmajski dogodek, nastopil bo kvintet Postrv, v izvedbi mednarodno priznanih klasičnih solistov.
Dženana Kmetec
Na območni reviji mladinskih pevskih zborov je prepevalo skoraj 500 otrok; na fotografiji pevci OŠ Videm.
Foto: Boris Voglar
Simbolični orkester Bojana Cvetrežnika je navdušil nabito polno dvorano ptujskega gradu. Mnogi so prepričani, da je bil tokratni dogodek vrhunec tokratnih abonmajskih koncertov.
Foto: CG
petek • 26. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Prireditvenik
Petek, 26. april
8:30 Lenart, Dom kulture: regijsko srečanje otroških gledaliških skupin 9:00 Markovci: 14. občinski praznik, družinska ura varne vožnje AMD 9:00 Ptuj, Terme: Dan odprtih vrat Termalnega parka - prost vstop v zunanji del
18:00 Majšperk, gostilna Dolinca Marčič: 17. redna skupščina Gasilske zveze Majšperk
18:00 Markovci, večnamenska dvorana: 14. občinski praznik, osrednja
prireditev ob občinskem prazniku 19:00 Majšperk, KPC: območno srečanje Folklornih skupin Pod lipo, JSKD 20:00 Ptuj, Terme: projekt Okusi piva, predstavitev pivovarne Bevog iz Gornje Radgone
Sobota, 27. april
9:00 Destrnik, pred turističnim domom: rekreativno kolesarjenje po vaseh občine Destrnik
9:00 Markovci: 14. občinski praznik, pohod TD Markovci; 14:00 odbojka
na mivki ŠD Zabovci; 15:00 gasilsko tekmovanje v Prvencih 9:00 Žetale, pri OŠ: 15. gozdarski praznik Žetale 2013 s tekmovanjem, prikaz delovanja in razstava gozdarske mehanizacije in peči na biomaso, razglasitev rezultatov in zabava ob 16:00 10:00 Ptuj, pred upravno zgradbo PM Ptuj-Ormož: prireditev MO Ptuj ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, Pihalni orkester Ptuj in DPD Svoboda Ptuj, ob 11.00-17.00 pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, ob 13:00 praznovanje v GD Kicar s kulturnim programom 15:00 Gerečja vas, igrišče: gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi 22:00 Ormož, grad - Unterhund: koncert Streetpunk/Oi, Šaht, Prilično prazni, G.U.B.
Nedelja, 28. april
8:00 Markovci: 14. občinski praznik, srednjeveško Markovo proščenje do 13:00; Markova nedelja z mašo ob 10:00; 14:00 balinanje v Športnem parku Prvenci 13:00 Sestrže, pri Gajštovih: pohod okoli Sestrškega jezera 15:00 Gorišnica, kulturna dvorana: gledališka igra v treh dejanjih Štiri afne in Andrejka, gledališka skupina OŠ Gorišnica, ponovitev ob 17. uri
15:00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: Akademija mgP Božanska komedija -vice s Petjem Janžekovičem
Torek, 30. april
11:00 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: športno obarvano kresovanje Kluba
ptujskih študentov, študentske igre 17:00 Grajena, Dom krajanov: praznovanje 1. maja, postavitev majskega drevesa in družabno srečanje s kresovanjem v Športnem parku Grajena ob 19:00 18:30 Ptuj, pristanišče Ranca ob Ptujskem jezeru: prvomajska prireditev,
Pihalni orkester Ptuj, skok padalcev Aerokluba Ptuj 19:15 Ptuj, pristanišče Ranca ob Ptujskem jezeru: osrednja proslava ob 1. maju s tradicionalnim kresovanjem, prvomajska zabava, prižig kresa na jezeru ob 22:00 20:00 Središče ob Dravi, na Strasu: kresovanje
Mestni kino Ptuj
Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, 28. april: 17:00 Mali veliki panda; 19:00 Hvala za Sanderland; 21:00 00:30 - Tajna operacija
Program TV Ptuj	( («. (VAJvUlA	1
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zai-grajmo in zapojmo: nastopajo narodno-zabavni ansambli: Dan in noč; Spomin; Slovenski zvoki; Potep; Ansambel Marjana Ko Petra Finka; ansambel Pogum; ansambel Kris savci Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Vit ček Ivanuša.		l
	čevarja; Ansambe tali; ansambel Za eoprodukcija Tin	
Ptuj, Majšperk• Sprejem za udeležence gasilske olimpijade
Gasilci in gasilke so naš ponos
Vodstvo Območne gasilske zveze Ptuj je v petek, 19. aprila, pripravilo svečan sprejem za ekipe članic A in B ter članov B iz PGD Hajdoše, ki so si priborile nastop na gasilski olimpijadi v Franciji.
Na svečanem sprejemu v prostorih gasilskega doma Ptuj je gasilkam in gasilcem ter njihovim mentorjem in trenerjem prvi čestital predsednik Območne gasilske zveze Marjan Meglič, ki je poudaril, da so neumorni članice in člani PGD Hajdoše v slovenskem in verjetno tudi v evropskem prostoru nekaj posebnega. Za njihov izjemni trud, tekmovalnost in neverjetno voljo, s katero se dokazujejo iz olimpiade na olimpiado, so jim čestitali tudi poveljnik OGZ Zvonko Glažar, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik ter župan občine Haj-dina Stanko Glažar, ki je ugotovil, da so Hajdoše že sedaj najuspešnejša gasilska vas v Evropi, morda pa tudi v svetu, saj se verjetno še ni pripetilo, da bi iz ene vasi na olimpijadi sodelovale kar tri ekipe gasilk in gasilcev. Tekmovalno olimpijsko odpravo PGD Hajdoše sestavljajo tri ekipe. V ekipi članic A so: Tjaša Glažar, Klavdija Paveo, Katja Furek, Nina Bedrač, Polona Glažar, Monika Vidovič, Maja Trlep, Katja Bedrač, Kaja Abraham, Ana Mlakar. Ekipo članic B sestavljajo: Marija Šimek, Hilda Bedrač, Slavica Vidovič, Metka Vidovič, Simona Zajc, Lidija Ter-bulec, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Valerija Zajšek, Marjanca Mahorič. V ekipi člani B pa so: Marjan Horvat, Janez Zumer, Janko Jerenko, Marjan Glažar, Zmagoslav Zajc, Branko Tominc, Ivo Brodnjak, Ivo Glažar, Leopold Valh in Franc Erlač. Za njihov izjemen uspeh so zaslužni tudi njihovi mentorji, nekateri so hkrati tudi tekmovalci: Branko Tominc, Ivo Brodnjak in Ivo Glažar ter kondicijski trener Franci Zupanič.
Desetina članic PGD Majšperk bo silsko olimpiado.
Foto: M. Ozmec
letos potovala na svojo prvo ga-
Postati želijo zmagovalke
Tudi na uvrstitev članic PGD Majšperk na 15. gasilsko olimpiado so ponosni v celotni občini, saj se zavedajo, da je to rezultat trdega dela in vztrajnosti. Gasilke iz Majšperka v zadnjih nekaj letih resnično pogosto zmagujejo doma in na tujem, celo na dveh zadnjih gasilskih državnih tekmovanjih, v letih 2010 in 2012, prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije v spajanju sesalnega voda pa so v tem letu osvojile v trajno last. Zenska gasilska deseterica je v povprečju mlada 25 let. Nanje je posebej ponosen Dragomir Murko, predsednik Gasilske zveze občine Majšperk, ki pravi, da je uvrstitev na XV. gasilsko olimpiado, ki bo od 14. do 21. julija v francoskem mestu Mulhous, nagrada za njihovo večletno garanje in vztrajnost. Dekleta pa pravijo, da sta ključ do uspeha predvsem zbranost in mirnost, ki so ju zmogle v odločilnih trenutkih. Posebne zasluge za uspehe majšperških gasilk pripisu-
jejo Vladu Gajserju, ki je v tamkajšnjem ženskem gasilstvu že lep čas izredno aktiven in nekakšen šef ekipe, ter Leonu Lampretu, ki je zadolžen za
kondicijsko pripravljenost mladih gasilk. Ekipo sestavlja pestra združba študentk in takih, ki so že v službah. Uspešne so predvsem zato, ker so tudi sicer dobre prijateljice, ekipa je v takšni sestavi nespremenjena že skoraj dve desetletji, vse članice so tako rekoč zrasle v domačem okolju, vse so imele status pionirk, mladink in pripravnic, njihova povprečna doba članstva v organizaciji PGD Majšperk pa je 16,5 leta. Upajo, da bodo to prepoznali tudi sponzorji, saj brez njihove pomoči ne bi šlo, kajti Francija ni na dosegu roke, poleg tega pa je treba ekipo opremiti ter urediti vso logistično podporo. Tudi v občini Majšperk so ponosni, saj je to prva ekipa, ki bo sodelovala na olimpiadi.
-OM
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika
Štajerski TEDNIK
v elektronski obliki
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
h
glas naše dežele že 65 let
www.tednik.si
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni ve-stnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) župan Občine Gorišnica objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj: plaketa občine Gorišnica in listina občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
2.	Listina občine Gorišnica se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino. Občina razpisuje naslednje število priznanj:
pod 1.) eno pod 2.) eno
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je treba poslati na naslov Občina Go-rišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 10. 5. 2013. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
Jože Kokot župan občine Gorišnica
FOTOVOLTAIKA / SONČNE ELEKTRARNE / KROVSTVO
^ ¡9	Televizija
Skupnih Internih Programov
Ivanoš Boštjan s.p. Cankarjeva ul. 14 3250 Rogaška Slatina Fax: 059 012 496 info@ivanos-gradnje.com
www.ivanos-gradnje.com
051 389 593
Ipffl
9JM
Naše podjetje se ukvarja s PREKRIVANJEM streh ter izgradnjo sončnih elektrarn FOTOVOLTAIKE na ključ.
Nudimo vam kvalitetno in hitro izvedbo razkrivanja in ponovnega pokritja z vsemi zaključki, žlebovi, slemenjaki, veternimi obrobami, letvami, zaščitno folijo in deskami.
Vršimo tudi popravilo In izdelavo ostrešij ter razna zidarska dela.

00:00 Vldeo strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Revija 0PZ Čričkov gaj v Lenartu 11:00 litrip iz Ormoža 12:00 Polka inMajolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart 19:35 Glasbene novičke z Ingrld 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Predavanje o družinskih medsebojnih odnosih
10:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart
11:30 ŠKL
12:20 Vldeo strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Pridelava zelenjave In poljedelskih kultur 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Vldeo stranll
00:00 Video strani
9:00 Pravilna vzgoja rastlin z Mlšo Pušenjak 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrld 11:00 Predavanje o alkoholu in cigaretah 13:00 Revija 0FS 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 Revija 0FS1.de! 18:30 Mesečna Kronika Iz Občine Lenart 20:00 Mesečna Kronika iz občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani 8:00 Veselo na Jožefovo - 2. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:40 Ujemi sanje 12:00 Video strani
18:00 Predavanje o alkoholu In cigaretah 20:00 Pridelava zelenjave in poljedelskih kultur 21:30 Predavanje o družinskih medsebojnih odnosih 22:30 Glasbena novičke z Ingrld 23:00 Video strani
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 26. aprila 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
O O/Hiklauž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
BMW M3 SMG COUPE AVTOUATK	2D02/2003	17490,00	USNJE, P0IRJ. SERV. KNJIGA	ZUTAKOV.
CHEVROLET LACETT11.41SV. 5 VRAT	2107	4190,00	KLNA, MEGL.4ADBAGI, 1IAST.	SREDINA KOV.
CmOBI Cl 1.0SX.3VUTA	2DI1	M90J»	T0V.GARANCUAD012/2013	RHA
CmOBI XSAIU ZJI HDI EXCLUSIVE	2002	1.990,00	KLNA,P0T.RAČ.,P0TRSERV.KNJ.	SREORNAKOV.
DAEWOO UNOS 1 .S SStVO, 4 VRATA	IS»	040,00	EL POMIK STEKH,CBTLZAKL	SV2EUNAK0V.
ñATSCUDOVANIJTDCOVnHJRGON	2000	2390,00	MOŽNOST P0VRAÍI1AD0V	DBA
HMD CM Lini	2D0f	549040	KUIIA ELPOMIK SIEHUOGLEIIAL	SREDINA KOV.
FORD FIESTA 1.4TREND, VRAT	2D«	SJ90.00	llAST,AÏÏJHJMA,t.lASTNIK	TANGO ORANGE KOV.
FORD FIESTA 12S TREND, VRAT	2009	7490,00	AVT.HNA, POTOV. RAČUNAL	SOUEEZEZEIENAKOV.
FORD FIESTA 13 VIVA, SLO	2004	130,00	ZELO LEP, KLIMA, 11AST., A1RBAG	SREORNAKOV.
FORD FIESTA 1.4 TTIEH), 5 VRAT	200)	749040	BLUETOOTH, AÏÏJONAjUJlPIAT.	MODRA-VTSION KOV.
FORD FOCUS MISVRAT	2003	219040	KUIIA, 2.IAST, DBVDLKOHni.	SREORNAKOV.
FORD FOCUS I.G KARAVAN	2007	041040	D0D4 ZIMSKE GUIE HA PUT.	SREORNAKOV.
FORD FOCUS EMST-AVTO UTA	NOVO	OD 1341040	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRHA,SREDRHA KOV.
FORD FUSION 1 J,C0W0RT, 5 VRAT	200D	049040	AVT. KURA, AUIPIAT,POT. RAČ.	T. SNA KOV.
FORD GALAXY 2.0TDCI TTliD.SlO	2010	15A9040	T SED., AVT. KUMA, ALU PUT.	SREORNAKOV.
FORDKATTTAMUMU	2010	749040	ALU PUT, MEGL, AVT. KUIIA	ÜRNMDEiA
FORD KUGA TTliDÏ.O TKI4XZ-AKCUA	NOVO	OD 1942040	PODAUŠANAGARAN.	BBA, LUNAR SKY KOV.
FORD MOHDEOI.8I,4VRATA	2001	149040	KUIIA, EL PAKET, IEGIENKE	TEMNO SIVA KOV.
HONDA ACCORD Z JI 5 VRAT	IS»	2.19040	ALU FUT, USNJE, NAVIGACIJA	{RIA
MTTSUBtSH I200 2.5D, SLO	IS»	0.70040	4X4, Vl£Č.KUUKA.ROl£AiUUJMA	ČRNAMKOV
OPEL ASTRA 1.416 V GL, 4 VRATA SLO	1999	147040	ZLASTNIK, DALJ.CEHTZAKL	HORDO RDEČAKOV
PEUGEOT COUPE REZ I.S, SLO	2010	1940040	BOŒNON, ŠP.PODV. ALU D0Dr..	ČRIA
REIIADLTCU01.2 FIDJI,SVRAT	m	530,00	IADIMD, URANA STENA	RDEČA
RENAULT MEGANE 1.5 DO PRIVIL GRAHT.	2004	349040	avt.kuma,senzomzaoe!	TEMNO SIVA KOV
RENAULT MEGANE I.B EXPRESSION. 5 VRAT	2009	049040	liASTJf S14SS ki, PARLSENL	SREORNAKOV.
RENAULT MODOS 1.S DCI, SVRAT	2D«	049040	POT. RAČ, HUMA, MEGIENKE	SV. MODRA KOV.
RENAULT SCEICI.SD	2002	3.19040	ALU PUT, KUMA, MULT1F.V0UN	SREORNAKOV.
SEATLEON HSVRAT,SLO	2003	3.79040	ABS, KIJHA, 1. LAST.	ZUTAKOV.
VW GOlf 1.S,SVRAT MJK	2004	049040	nHA,1IAST.,P0TRJ. SERV.KNJ.	SREORNAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
audia4 avant 2,0 tbi dpf business	2010	15.600,00	nävi.	kov. srebrna
bmw serua1:11gd confort	2010	11.700,00	1.iast.	kov. črna
bmw serua 3:320d umuzina	2009	13.950,00	1.last.	kov. črna
citrden c31,4 hdi c0nfdrt	2010	5.790,00	servovoian	bela
cftrden c31,4 vt1 tendance	2010	7.580,00	kuma	kov. zelena
crtroen xsara picass01,8116v	2000	1.790,00	kuma	srebrna
opel astra karavan 1.7 cdt1 enjoy	2005	4.600,00	kuma	bela
opel corsa cosm01,216v	2009	6.600,00	kuma	kov. siva
opel vectra karavan essentia 1,9 cdtt	2000	5.200,00	kuma	kov. črna
peugeut 3071.6 hdi	2005	4.150,00	panorama	bela
peugeot 407 confort pack 1,6 hdi	2009	8.580,00	kuma	kov. srebrna
renault grand scenic 1,5 dci dynamique	2011	10.450,00	1. last.	kov. rjava
renault megane grandtour 1,5 dci dynamique	2000	6.200,00	1.last.	črna
seat altea xl stylance 1,9 tdi	2000	8.880,00	1. last.	kov. črna
skoda octavia cdmr11,9 tbi elegance	2009	10.400,00	1.iast	kov. siva
volkswagen golf trendune 1,6 tbi	2010	10.880,00	5vrat	bela
volkswagen passat 1,9 tbi sp0rtune umuzina	2005	8.280,00	sl0	kov. srebrna
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Znamka Letnik			Oprema	Barva
nissan comfort almera tin01.816v	2001	3.090,00 í	klima	kov. sv. zelena
fiat multipla 1.616vsx100	1999	1.950.00c	klima	kov. zlata
seat ibiza1.9 sdisign0	2002	2.970,00 c	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 406 2.0 hdi break	1999	2.130,00«	klima	kov. modra
honda civic1.7vti avt.	2003	3.200,00«	serv.knj.	bela
peugeot 407 2.0 hdi 16v conf. avt.	2005	6.200,00«	serv.knj.	kov. črna
peugeot 2061.41 x-line	2005	3.550,00«	klima	kov. srebrna
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.900,00«	serv.knj.	kov. srebrna
mercedes-benz b180 cdi	2005	9.490,00«	klima	kov. Črna
microcar mc 1	2004	4.300,00«	alu plat.	kov. sv. modra
peugeot 3071.616v d-sign	2007	6.300,00«	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 807 2.0 hdi n avteq	2008	8.900,00«	serv.knj.	kov. t. siva
peugeot 3081.616v confort pack	2011	9.800,00«	12.000 prev.	kov. srebrna
renault expression modus 1.2 tce grand	2010	7.500,00«	serv.knj.	bela
chevrolet kalos 1.2 se	2005	2.350,00«	klima	kov. srebrna
skoda octavia 2.0tdi 4x4 c0mf.	2007	7.800,00«	serv.knj.	kov. siva
hyundai 1301.4cwt air	2010	7.990,00«	31.000 prev.	kov. črna
renault megane 1.616v ex.pack	2007	5.350,00«	avt. klima	kov. zlata
aixam 400 sl evolution	1998	2.990,00«	el stekla	kov. b0rd0
peugeot 2071.416v swtrendy	2007	6.400,00«	35.900 prev.	kov. peščena
Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
P
Petek 26.4,
8:00 Dnevnik IV Maribor ■ pen. 9:20 Kuhinjica - pen. ):5E Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pen. 0:20 Moore - pori. 0:50 Info kanal 2:00 Rep IV Orani 3:00 Info kanal 5;3S Kuhinjica 6:3: Info kanal 7:00 Povabila na kavo-pon. 7:35 Jana -Lahko se pozdravimo 3:05 Info kanal
3:30 Darfur vojna zavodo-pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 2]:2] P: jjshe oerske deske - 0. oddaja - pon. 20:45.Spot(no) -10. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 21:40 Motjscena-19.oddaja-pon. 22:00 Rop IV Gonfmoa - pon.
Sobota 27.4.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Info kanal 10:25 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:30 Zemlja in mi-17. oddaja 1:55 Info Kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Ren TV Opno!-pon. 4:20 lilo kanal 5:15 Kuhinjica-pon. 5:40 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 23.4.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Kuhirjica 0:10 Irifo kanal
1:00 cista umetnost -18. oddaja - pon.
1:25 Info kanal
13:00 Pregled tedna-pon.
3:20 Zemlja in mi -v. oddaja-pon.
4:00 Spo[t(no)-16. oddaja-pon.
4:30 Info kanal
5:15 Gostilna prFrancet-27. oddaja 5:15 Info kanal 3:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Info kanal :20 Tri - Artorski projekt BoZene Krivec-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 23:23 Povabilo na karo-pon. 20:55 Sport(no) -16. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 20. oddaja -pon. 21:50 Cista umetnost -18. oddaja - pon.
Ponedeljek J9.4, 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kubinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Info kanal 0:45 Pregled tedna-pon. 1:05 Info Kanal 15:00 Pomurski tednik 15:41 Kuhinjica 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Info kanal 13:25 Jana o zdravju-Lahko se
pozdravimo - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. Z3 23 Moioscena- 20. oddaja -pon.
J:20MO.............._,„ r„„
23:40 Sport(no)-16. oddaja-pon. 21:10 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
1:33 l;na - Lahko se pozdravimo-pon. 3:00 Ptujska kronika-non. 3:20 Cista umetnost -iS. oddaja - pon. 3:45 Pregled tedna-pon. 9:05 Info kanal 9:30 Gvatemala - dežela potresov in vulkanov - pon. 20:03 Pujska kronika -pon
mm ktifi °%fi www. petv.tv
21:20 Povabilo na Barko - pogovor sTli pom Flisarjem - pon ,« . ore «som 22:00 Ptojska kronika-pon.
PTUJSKA TELEVIZIJ A
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-1ednik.si
Usodno, poceni in kvalitetno opravljamo: '
•	vsa notranja in zunanja slikopleskarska dela
•	strokovno izvajamo toplotno-izolacijske fasadne sisteme z možnostjo sofinanciranje prek EKO sklada
[ TOP /AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M sM=1WI d 311 ! WIM I MtT I 3 MI KI
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
En
LETNIK CENA( OPR.
FORD C-MAX1.6 TDCi	2005
CiTROEN XSARA PICASS01.6 Hdl	2004
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011
BMW 520 d	2011
CiTROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTi	2007 OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2010
CHEVROLET AVE01.4	2007
ŠKODA OCTAVIA COMB11.6 Tdi	2010
VW PASSATVARIANT1,9Tdi	2008
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi	2003
RENAULT SCENIC 1.9 Dci	2005
BMW318dT0URING	2009
FORD C-MAX 1.6 TDCi	2009
OPEL VECTRA 1.9 CDTi	2006
PEUGEOT 206 CC 1.4	2001
RENAULT MEGANE 1.5 Dci	2008
Vso zalogo vozil najdete na:
5.490	AVT. KLIMA KOV. MODRA
3.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
10.490	AVT. KLIMA KOV. RDEČA
33.990	VSA OPREMA KOV. MODRA
8.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
6.490	PRVI LAST. KOV. SREBRNA
13.490	VSA OPREMA BISERNO BELA
2.990	KUMA-SLO KOV.SREBRNA
10.990	AVT. KLIMA KOV. SREBRNA
10.490	1. LAST. (SLO) KOV. MODRA
2.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
4.490	AVT. KLIMA KOV. SREBRNA
13.990	VSA OPREMA KOV. ČRNA
8.990	1.LAST. BISERNO BELA
6.990	COSMO KOV. ČRNA
2.990	KLIMA (SLO) KOV. SREBRNA
6.490	1. LAST. (SLO) KOV. SREBRNA
www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bela zalivfca s popustom najcenejši na Ptuju.
Mali oglasi
STORITVE
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
WILLIAMS »
.0 0
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo
WtëF
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
petek • 26. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
24. aprila je minilo 10 let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janez Pignar
IZ GAJEVCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate sveče in z lepo mislijo ohranjate spomine. Tvoji najdražji
Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležno misel nate.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Janez Pintarič
IZ ZAMUŠANOV 76
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za darovano sveto mašo in pogrebni obred, govornikom: gospe Petri Žiher Sok, gospodu Stanku Pignarju in gospodu Silvu Soku, Mlajšemu cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem križa, molivcem, darovalcem cvetja, sveč, za svete maše in cerkev. Hvala nosilcem praporov, gasilcem, posebej še PGD Zamušani, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste našega dragega dedka pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Justina, sin Ivan z družino ter hčerki Marta in Marija z družinama
Leta so minila, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.
SPOMIN
27. aprila mineva pet let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Marija Mar
IZ FORMINA 23
V naših mislih in srcih živiš z nami. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
V težkih trenutkih, ko nas je zapustil naš dragi
Janko Pislak
čebelar iz Apač
ste nam stali ob strani številni sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki ste se v tako velikem številu od njega še zadnjič poslovili, zato se vam zahvaljujemo za vso pomoč, podporo ter darovano cvetje in sveče. Lepa hvala vsem prisotnim duhovnikom za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, pevcem in glasbenikoma. Posebna zahvala velja številnim praporščakom čebelarskih društev in vsem čebelarjem za izkazano pozornost. Hvala tudi vsem in vsakomur za izkazano pisno ali ustno sožalje. Vsem najlepša hvala.
Žalujoči domači
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Šmigoc
IZ LJUBSTAVE 21
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujem se tudi sodelavcem Perutnine Ptuj, pakirnica razrez, za darovana sredstva, sveče in venec. Prav tako se zahvaljujemo gospodu patru Janezu in gospe Angeli za molitev v vežici, gospodu patru Jožetu za opravljen cerkveni obred, gospodu Janku Kozelu za govor, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Anica, sin Janez, hčerka Marija z možem Francem, vnukinji Petra in Albina z družino
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
ROLETARS7VO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
ŽELITE čim uspešneje končati šolsko leto? Izvajamo učno pomoč za osnovnošolske predmete in inštrukcije iz angleškega jezika za vse šole. MATEHER, D. O. O., tel. 040 571 313.
NUDIMO hitro in ugodno strojno sekanje ter žaganje drv na terenu. Tel. 041 801 814.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. T: 041 897 675.
DELO
IŠČEM delo (pomoč v gospodinjstvu, gostinstvu, računovodstvu in administraciji, klasična masažna dela ali fizično delo). Gsm 040 748 264.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM suhe hrastove deske, mo-stnice, bočno traktorsko koso BCS - dupleks, 2,30 m, hidravlični dvig kose, ajdo za seme ali mlin sorte Darja, ovce z mladiči ali brez njih. Tel. 02 764 58 21 ali 051 682 055.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 793 664.
PRODAM ječmen in koruzo v manjših količinah. Tel. 041 958 051.
KOSILNICO BCS prodam. Tel. 031 579 201, Ormož.
TRAKTOR Torpedo 4506, letnik 1989, prodam. Tel. 041 644 634.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM suhe bučnice. Tel. 777 38 31 ali 031 314 253.
PRODAJAMO nesnice, rjave, v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, Župečja vas 48 a, tel. 031 346 153.
PRODAM dve telici v devetem mesecu brejosti, možna menjava za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
PRODAM telico, brejo sedem mesecev. Tel. 031 842 677.
PRODAM 2-redno Oltovo sejalnico za koruzo. Telefon 781 01 71.
KOSILNICA, vrtna, s pogonom, izredno močna, 4,4 kW, rabljena lansko sezono! Tel. 041 613 804.
PRODAM telico za zakol. Gsm 041 715 421.
PRODAM rabljene AŽ čebelje panje ter polni 8-satni panj. Cena po dogovoru. Gsm 031 57 57 20.
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
MANJŠE trisobno stanovanje v centru Juršincev prodamo. Tel. 041 267 530.
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otork Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2, telefon 00385 98 33 61 40.
V NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno štirisobno stanovanje, delno opremljeno, lokacija Bukovci, ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122.
ODDAM stanovanje na Ptuju, 85 m2, mirnim ljudem, mirna lega, delno opremljeno. Tel. 041 948 622, vselji-vo 1. 6. 2013.
PRODAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuju, z uporabo kabelske TV, centralna kurjava in internet. GSM 041 428 673.
SV. FILIP I JAKOV, oddamo sodobno opremljene apartmaje za 2 do 6 oseb blizu plaže. Opis, cene in slike na www.sincek.de, konktakt sincek@t-online.de ali pa 0049 171 744 33 31.
ODDAM opremljeno enosobno stanovanje. Informacije na 041 958 615, Tilčka.
NA MIRNI lokaciji na Ptuju prodamo enosobno, 38m2 veliko opremljeno stanovanje, po ceni cca. 38.000 €. Gsm 070 853 313.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Renault Clio 1.2, letnik 2005, klima, prevoženih 92.000 km. Gsm 051 336 879.
Kako je prazen dom, dvorišče naše. Oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega in dobrega moža, očeta, tasta, dedka, brata in botra
Franca Vesenjaka
IZ PLACEROVCEV 1 1943-2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše, cvetje, za cerkev in misijon Pedra Opeke, in vsem, ki ste našega očeta v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, cerkvenim pevcem, gasilcem, nosilcem državnega, verskega in društvenega simbola ZUDV Dornava, OŠ dr. Ljudevita Pivka in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Branko, hčerke Darinka, Jožica in Marijica z družinami ter brata in sestri z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, svakinje, botre in tete
Justine Began
IZ MOŠKANJCEV 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala tudi gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Mir in govornikoma Branku Firbasu in Marjeti Žnidarič ter pevskemu zboru.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj. (Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Avguština Bedenika Visenjaka - Gustla
upokojenega učitelja
IZ ŽETAL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi krajanom Žetal, ki so mu v zadnjih mesecih nesebično pomagali, ter govornikom za izrečene lepe besede - g. županu Butolenu in g. Lačnu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega.
SPOMIN
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
Ivan Botolen
Z ZAGREBŠKE 108
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko ali s šopkom rož spomnite na njega!
Z žalostjo v srcu: Irena in njegovi najdražji
Foto: M. Ozmec
Predsednik društva upokojencev Valter Pliberšek (desno) je izrazil trdno prepričanje, da se jim bo skupaj z MO Ptuj do poletja uspelo izviti iz težav preteklosti.
Foto: M. Ozmec
Da so za nekaj trenutkov pozabili na težave, je poskrbel ženski pevski zbor DU Lipa, ki ga vodi Jože Dernikovič.
Ptuj • V društvu upokojencev se otepajo bremen preteklosti
Kljub krizi in težavam ostajajo optimisti
Predsednik društva upokojencev Valter Pliberšek je bil na zboru posebej vesel župana Štefana Čelana, saj so z mestno občino končno našli pot, da se izkopljejo iz težav, v katere so jih pahnili vodilni funkcionarji društva v preteklem obdobju.
Na letnem zboru članov društva upokojencev Ptuj, ki je bil v četrtek, 18. aprila, v dvorani Narodnega doma, je župan mestne občine Štefan Čelan novemu vodstvu in vsem članom društva čestital k uspešnemu delu ter izrazil svoje prepričanje, da bo leto 2013 za Društvo upokojencev Ptuj srečno, da bodo s skupnimi močmi lahko izplavali iz težav, v katerih so se znašli zadnja leta. Pri njihovih prizadevanjih je tudi osebno obljubil vso možno podporo, hkrati pa zagotovil, da se kažejo nove možnosti in rešitve, ki bodo vplivale na boljšo kakovost življenja starejše generacije v Ptuju, saj naj bi v Lackovi ulici kmalu odprli tako imenovano socialno trgovino, prostore nekdanje Murine prodajalne pa naj bi kmalu namenili likovnemu ustvarjanju starejših in razstaviščnemu prostoru.
Optimističen je bil tudi predsednik društva Valter Pliberšek, ki je poudaril, da se tudi upokojenci zavedajo, da živimo v času, ko se tudi stanje društev vse bolj nagiba v nezavidljiv položaj, saj skromna finančna sredstva, ki se nabirajo le iz članarine, zahtevajo skrajno odgovorno razpolaganje z njimi in hkrati zagotavljanje pogojev za delovanje društva, čim širše interese članstva ter razvijanje različnih oblik aktivnosti in druženja. Ob tem je poudaril: »Smo društvo, ki sledi potrebam in željam svojih članov, saj smo ob sprejemu dela in nalog predsednika ter upravnega odbora naleteli na številne težave, predvsem finančne, ki so nam jih zapustili neodgovorni vodilni funkcionarji društva v preteklem obdobju. Zato si sedanje vodstvo skupaj z odborom za gospodarjenje prizadeva sanirati težak finančni položaj društva. V prvi polovici leta 2012 je namreč prišlo do blokade transakcijskega računa društva zaradi neplačanih obveznosti podjetju
Caster dvigala, za izvedbo in montažo dvigala za invalidne osebe v objekt na Potrčevi 34, ki je last MO Ptuj, v njem pa ima prostore tudi društvo upokojencev. Ker omenjeno dvigalo še ni uporabno in ker za potrebe društva ni nujno potrebno, smo na seji komisije za gospodarjenje in članov upravnega odbora sprejeli sklep, da se poenostavljeno hišno dvigalo ponudi v odkup mestni občini. Pogovori o prodaji dvigala so v končni fazi, s pridobljenimi finančnimi sredstvi pa bomo poskušali zakrpati finančni položaj društva.«
Reševanje finančne problematike
Kljub obsežni finančni problematiki pa je po zagotovilu predsednika Valterja Pliber-ška življenje v društvu potekalo v korist zadovoljevanja širših interesov članov, uspešno pa so delovale tudi skupine na socialno-zdravstvenem ter športno rekreativnem področju, na področju kulture, ustvarjalnih dejavnosti in zborovskega petja, na področju izobraževanja ter informiranja članov, posebej so ponosni na uspehe projekta Starejši za starejše, skrbeli pa so tudi za družabna srečanja, letovanja in izletniško dejavnost.
Pri dokaj ugodnem reševanju finančne problematike,
ki je zapuščina prejšnjega vodstva, pa Društvo upokojencev Ptuj uspešno sodeluje s četrtno skupnostjo Center, s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podrav-je ter z MO Ptuj. In če jih je zaradi slabega finančnega stanja in nezaupanja v delo društva zapustilo kar precej članov, zadnje čase z veseljem ugotavljajo, da se jim je priključilo tudi precej novih članov, ki skupaj s tistimi, ki so ostali, ter novim vodstvom že čutijo, da se je nekaj spremenilo, da se obrača na bolje. Zato si bodo tudi v bodoče prizadevali za utrjevanje sodelovanja in vezi med člani, saj se zavedajo, da jih na poti do uresničitve želenih ciljev čaka še veliko dela, še naprej pa želijo sodelovati tudi pri razvoju ožjega in širšega okolja, zato bodo še naprej spodbujali različne oblike druženja ter medgeneracij-sko sodelovanje med mlajšimi in starejšimi občani.
Da je društvo pri svojih prizadevanjih za finančno sanacijo na pravi poti, je zagotovil tudi Franc Kodela, ki je na čelu odbora za gospodarjenje: »Čeprav je bil zaradi dolgov iz preteklosti, predvsem zaradi dolgov za dvigalo, društven račun vso minulo leto blokiran, lahko rečem, da so naša prizadevanja v sodelovanju z MO Ptuj vendarle rodila sadove. Kljub oteženemu
poslovanju nam je stroškovni del uspelo zmanjšati za polovico, žal pa se je kriza odrazila na prihodkovnem delu, saj so kljub drugačnim prizadevanjem društveni prihodki nižji za okoli 40 odstotkov.« Za uspešno sodelovanje in skupno iskanje poti iz težke situacije se je zahvalil MO Ptuj, predsednici Zveze društev upokojencev Slovenije Mateji Kožuh Novak ter mestnemu odboru Desus Ptuj, ki si je skupaj z njimi prizadeval za razrešitev problematike.
Sicer pa so vodje posameznih sekcij društva upokojencev Ptuj v svojih poročilih drug za drugim ugotavljali, da so bili kljub težavam precej uspešni. Živahno izletniško dejavnost in letošnje načrte na tem področju je predstavil Jože Maučec, o izredno pestrem dogajanju v likovni sekciji je govoril Franc Simonič, ki je obžaloval izgubo prostorov za likovno dejavnost ter pojasnil, da se skupaj z likovno sekcijo DPD Svoboda Ptuj trudijo, da bi dobili nove prostore za to dejavnost v nekdanji prodajalni Mura. Da je v društvu uspešna in vse bolj številna tudi kolesarska sekcija, je zatrdil predsednik Ivan Ču-ček, uspehe projekta Za boljšo kakovost življenja starejših, ki ga izvaja 15 prostovoljcev, je predstavila Nika Kostanjevec. Da so tudi upokojenci uspe-
šni na področju računalniškega opismenjevanja članov, je zatrdila Meta Puklavec, ki je izpostavila uspehe projekta Mail za babice in dedke, prek katerega je v svet računalništva vstopilo kar 50 članov. Že dobrih 16 let je uspešna tudi telovadna sekcija društva, je zatrdila Silva Gorjup, kajti okoli 25 članic, starih od 65 do 84 let, se tedensko udeležuje telesne vadbe. Izredno bogato 50-letno zborovsko dejavnost v DU Ptuj je predstavila Marija Zamuda, ki predseduje tudi sedanjemu pevskemu zboru Lipa pod taktirko Jožeta Der-nikoviča, uspehe na športnem področju, kjer deluje kar pet sekcij, pa je predstavil Mirko Jaušovec.
V imenu mestnega odbora Desus je društvu upokojencev zaželel uspešno pot Milan Krajnik, k še tesnejšemu sodelovanju pri premagovanju skupnih potreb in interesov pa je pozval tudi Franc Hojnik, predsednik Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje.
M. Ozmec
Črna kronika
Policisti v boju s prehitrimi vozniki
V času od 15. do 21. aprila so policisti na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa, t. i. »SPEED«. Poseben poudarek so namenili ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Teh so ugotovili 487, od tega 390 v naselju, kjer je problematika hitrosti največja, 46 prekoračitev hitrosti izven naselja ter 51 na avtocestah in hitri cesti. Zaradi prekoračitev hitrosti je bila 481 kršiteljem izrečena globa, 6 kršiteljev pa je bilo opozorjenih. V petek, 19. aprila, pa so policisti izvedli nadzor nad ugotavljanjem prekoračitev hitrosti z metodo več zaporednih patrulj na različnih cestnih relacijah. Pri tem smo ugotovili 44 kršitev, od tega 36 v naselju, eno izven naselja in sedem na avtocesti.
Ilegalno čez mejo
Policisti PP Podlehnik so 22. aprila ob 3.15 ustavili osebno vozilo, v katerem sta se prevažala državljana Kosova, za katera so ugotovili, da sta v okolici mejnega prehoda Gruškovje nedovoljeno vstopila v Slovenijo. Tujca sta v postopku obravnave podala vlogo za mednarodno zaščito, zaradi česar sta bila odpeljana v azilni dom.
Vlomi, tatvine
Neznani storilci so 17. aprila v času med 8.45 in 9.45 vlomili v stanovanjsko hišo v Visolah (občina Slovenska Bistrica). Iz stanovanjskih prostorov so odtujili več kosov zlatnine. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov. Dejanja so osumljeni trije moški, stari okrog 35 let, močnejše postave, ki so se s kraja odpeljali z osebnim vozilom Audi A3 črne barve. Vozilo, ki so ga uporabljali, je bilo madžarskih registrskih oznak.
A
POKLICNA OBLAČILA S SPOROČILOM
PRIVOŠČITE ZAPOSLENIM KVALITETO IN UDOBJE
D-
tieriT
ita
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, ¡nfo@zascita-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, popoldne pa bo od zahoda počasi več oblačnosti. Zvečer bo ponekod v zahodni in južni Sloveniji rahlo rosilo ali deževalo. Jugozahodni veter se bo nekoliko okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 2, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Drugod bo delno jasno in povečini suho. Pihal bo jugozahodni veter.