TISKOVINA Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik 150 SIT 22. MAJ / VELIKI TRAVEN 2002, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VII, [TEVILKA 5 (67) PROGRAM PRIREDITEV OB OB^INSKEM PRAZNIKU: SOBOTA, 25. maja 2002 Ob 16. uri - slavnostna seja ob~inskega sveta, ob 17. uri - otvoritev likovne in kulinari~ne razstave v O[ Destrnik, ob 18. uri – osrednja prireditev ob praznovanju ob~inskega praznika in podelitev ob~inskih priznanj v ve~namenski dvorani pri O[ Destrnik ob 20. uri - avdicija za ptujski festival. Po avdiciji bomo pogostili nastopajo~e in ob~ane pred gasilskim domom. NEDELJA, 26. maja 2002 Ob 8.30 uri - sre~anje ob~anov starej{ih od 65. let - v O[ Destrnik, ob 10. uri - slavnostna sveta ma{a v cerkvi sv. Urbana, ob 11. uri - po ma{i to~enje `upanovega vina, Ob 15. uri - otvoritev Hamer{akove (Kumrove kapele) v Lo~kem Vrhu. NEDELJA, 02. junija 2002 Ob 10. uri - kolesarjenje po Srednje slovenjegori{ki vinsko-turisti~ni cesti (VTC 13) – izpred Turisti~nega doma Destrnik, Ob 14. uri - otvoritev asfalta v Jir{ovcih. @upan Ob~ine Destrnik Franc Puk{i~ Ob praznovanju 4. ob~inskega praznika ~estitamo vsem ob~ankam in ob~anom in `elimo, da ta postane praznik nas vseh. @upan Franc Puk{i~, ob~inski svet in ob~inska uprava ^ e s t i t k a m s e p r i d r u ` u j e m o t u d i v u re d n i { t v u O b ~ a n a ! OBISK KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PRI SLOVENSKIH IZSELJENCIH V BRAZILIJI, ARGENTINI IN URUGVAJU @IVLJENJE IN DELO SLOVENCEV PO SVETU Delegacijo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu smo sestavljali: predsednik Franc Puk{i~ (SDS), podpredsednik Jo`e Av{i~ (LDS), ~lani: Jo`ef Kavti~nik (LDS), Samo Bevk (ZLSD), Bogdan Barovi~ (SNS) in predsednik Skupine prijateljstva z Argentino dr. Jo`e Bernik (NSi). Iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je obiska udele`il dr. Zvone @igon (samo v Argentini). Delegacijo sta v ~asu obiska v Argentini spremljala veleposlanik Republike Slovenije mag. Bojan Grobov{ek in prva sekretarka gospa Anita Pipan. Obisk pri politi~nih institucijah in Gospodarski zbornici Argentine Sprejem v Kongresu pri predsedniku Predstavni{kega zbora Eduardu O. Camanu, sprejem pri predsedniku Senatnega doma Odbora za zunanjo politiko dr. Marcelu L. Ariasu, sprejem na Ministrstvu za zunanje zadeve pri namestniku ministra in politi~nem direktorju MZZ podsekretarju Rogeliom Pfirterjem, sprejem pri za~asnem predsedniku Senatnega doma in predsedniku Komisije za zunanje zadeve dr. Eduardu Menemu, sprejem pri predsedniku Gospodarske zbornice Republike Argentine dr. Jorgu Di Fioriu, sprejem v Dr`avnem muzeju migrantov, ki ga vodi prof. Jorge Ochoa. Na vseh obiskih pri pred- stavnikih zgoraj na{tetih politi~nih institucij smo spregovorili o predstavitvi Slovenije na zunanjepoliti~nem podro~ju glede vstopa v Evropsko unijo in zvezo NATO. Poudarili smo, da je Slovenija pripravljena pomagati Argentini po svojih najbolj{ih mo~eh, ponudili konkretno pomo~ pri vstopu Argentine v EU preko slovenske Luke Koper in sodelovanje preko Slovensko latinoameri{ke trgovske zbornice. Predstavniki politi~nih institucij so spregovorili o povezovanju v zdru`enje Mercosur. Spregovorili smo o mo`nostih odprtja argentinskega veleposlani{tva v Sloveniji. Argentina je izrazila pripravljenost in poudarila, da to ostaja v njihovih na~rtih. Pogovarjali smo se tudi o pomembnih Slovencih, ki so uspeli na podro~ju kulture, gospodarstva in arhitekture, tako kot pokojni Viktor Sul~i~, ki je med drugim zgradil tudi nogometni stadion Boca Juniors. Izrazili smo hvale`nost argentinskim oblastem, ki so `e dvakrat v zgodovini prisko~ile na pomo~, in sicer slovenskim izseljencem pred desetletji (pred in po drugi svetovni vojni) in v devetdesetih letih, ko je bila Argentina ena izmed prvih treh dr`av Latinske Amerike, ki je priznala samostojno slovensko dr`avo. V vseh uradnih pogovorih je bilo izra`eno, da bo slovenska skupnost naredila vse, kar je v njeni mo~i, za izhod Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina @ampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no. Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365. Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/752-09-00 Telefaks: 02/752-09-02 E po{ta: casopis.obcan@siol.net ^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e 2 iz argentinske krize. Argentinska stran je predstavila ekonomsko politi~ni polo`aj v dr`avi, ki je resni~no zaskrbljujo~, in izredno pozitivno sprejela dejstvo, da je obisk slovenske delegacije potekal prav v ~asu hude gospodarske krize. Spregovorili smo o `elji po ~imprej{nji obravnavi sporazuma o socialni varnosti v argentinskem parlamentu ter o obojestranskem interesu o pripravi sporazuma za promocijo in za{~ito investicij. V zunanjepoliti~nem odboru je stekla beseda o ~lovekovih pravicah na Kubi. Argentinski parlament se je zavzel za nevtralno stali{~e do resolucije. Spregovorili pa so tudi o predlogu ustanovitve komisije Rusije, ZDA in Evropske unije v zvezi z Blji`njevzhodno krizo. Izpostavljena je bila pobuda za ponovno oblikovanje Skupine prijateljstva s Slovenijo v argentinskem parlamentu. Na teh pogovorih smo tudi izrazili pozdrave predsednika Dr`avnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja ter najpomembnej{e argentinske predstavnike oblasti povabili na obisk v slovenski parlament. Obisk v Braziliji V ~etrtek, 4. aprila 2002, je delegacija obiskala Zvezo Slovencev Brazilije v Sao Paulu in ~astnega konzula Janeza Hlebanjo. V pogovorih so izrazili `eljo po ve~jem gospodarskem in kulturnem sodelovanju s Slovenijo ter `eljo o u~iteljici slovenskega jezika, ki so jo pred leti `e imeli. ^lani Zveze Slovencev Brazilije nimajo svojih prostorov, vendar se trikrat letno sre~ajo pri ~astnem konzulu. Obiskali smo 25. mednarodni bienale sodobne umetnosti Ikonografija Metropol, na katerem je sodelovala tudi Slovenija. Po ocenah `ivi v Braziliji med 3.000 in 6.000 Slovencev, ki so se preselili iz ekonomskih vzrokov konec 19. in v za~etku 20. stoletja. Pred drugo svetovno vojno je v Braziliji `ivelo do 20.000 Slovencev. Veliko se jih je vrnilo v Slovenijo, drugi so asimilirali. Za Slovence je zna~ilno, da so dobro situirani, visoko izobra`eni, politi~no pa ne preve~ aktivni. Zanima jih predvsem gospodarsko in kulturno sodelovanje (zanimanje za u~enje slovenskega jezika) ter mo`nosti, da sodelujejo na volitvah v Sloveniji. Obisk v Argentini Najve~ ~asa je komisija namenila obisku v Argentini, saj tu `ivi najve~je {tevilo slovenskih izseljencev. ^lani delegacije so se sre~ali s Slovenci v Buenos Airesu, Rosariu, Mendozi, Barilochah, San Justu in Bernalu. Sre~anja lahko razdelimo na obisk slovenske skupnosti tako imenovane povojne (politi~ne) emigracije in predvojne (ekonomske) emigracije. Prvi dan obiska v Argentini se je delegacija sre~ala z Medorganizacijskim svetom Zedinjene Slovenije, ki kot krovna organizacija zdru`uje veliko {tevilo slovenskih ustanov. Na pogovor so bili povabljeni tudi predstavniki predvojne (ekonomske) emigracije. V ospredju pogovorov med delegacijo in medorganizacijskim svetom je bila socialna problematika in dogovor o politi~nih odnosih z argentinskimi oblastmi. Slovenska stran je predstavila pogoje in na~ine vra~anja Slovencev v Republiko Slovenijo v skladu z Resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu in veljavno slovensko zakonodajo. Medorganizacijski svet Zedinjene Slovenije kot krovna organizacija zdru`uje veliko {tevilo slovenskih ustanov. Dru{tvo je bilo ustanovljeno 25. januarja 1948 pod imenom Dru{tvo Slovencev, dru`ilo pa je slovenske politi~ne begunce. Leta 1959 se je preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo, ki organizira kulturno `ivljenje slovenske skupnosti, od pevskih zborov in odrskih predstav do likovnih razstav in razli~nih proslav. Emigracija predstavlja pomemben del naroda, skoraj dvajset odstotkov. Pomeni kapital in hkrati investicijo. Emigracija lahko dopolnjuje diplomatske stike. V slovenski skupnosti po ocenah `ivi med 30.000 do 35.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev. Prvi so s slovenskega etni~nega ozemlja v sedemde- Ob~an - 22. maj 2002 Na pogovoru s predsednikom argentinskega parlamenta Eduardom O. Camanom setih letih pri{li v Argentino, b) Obiski pri povojni (polinajve~ se jih je preselilo med ti~ni) emigraciji prvo in drugo svetovno vojno s Obiskali smo Slovenski dom San Primorske in iz Prekmurja. Martin, Slovensko hi{o Najmo~nej{a slovenska skup(osnovno{olski in srednje{olski nost v Argentini (okoli 6.000 te~aj), Slovenski dom Mendoza, na{ih rojakov) je skupnost Slovensko planinsko dru{tvo povojnih beguncev, ki so se Barilo~e (Te~aj Jakoba Alja`a in med leti 1947 in 1949 ter 1954 in ABC te~aj), Slovensko zaveti{~e 1955 preselili v svojo novo Ro`manov dom in Na{ dom, domovino, predvsem v Buenos kjer je zaklju~no prireditev Aires, Mendozo in Barilo~e. Za pripravila Zveza slovenskih slovensko politi~no emigracijo mater in `ena. je zna~ilno, da je pri{la v strnjeni Povojna emigracija je posebno skupini, z zelo velikim {tevilom pozornost namenila ohranjanju izobra`encev in duhovnikov iz slovenskega jezika in kulture, begunskih tabori{~ v Avstriji in ter s tem utrjevanju narodne Italiji, z `e izoblikovanim zavesti in slovenstva. Danes osnutkom {olskega in obiskuje razli~ne nivoje dru`benega podsistema. slovenskega jezika preko 500 a) Obiski pri predvojni otrok slovenske generacije. (ekonomski) migraciji Veliko te~ajnikov je iz me{anih Obiskali smo Slovensko podzakonov. Celotni izobra`evalni porno dru{tvo Triglav v Buenos program izvaja preko 100 u~itelAiresu, Slovensko dru{tvo jev iz slovenske skupnosti `e Triglav v Rosariu, Prekmursko desetletja, njihovo delo nadaljupodporno slovensko dru{tvo jejo `e njihovi potomci. Bernal. V dru{tvih v glavnem ne Pomembno je poudariti, da so govorijo ve~ slovenskega jezika, ustanove zgradili ali kupili s svotreba pa je poudariti, da se kljub jimi prostovoljnimi prispevki, in temu {e vedno ~utijo Slovenci. da ves izobra`evalni proces @elja po u~enju sloven{~ine in poteka ob sobotah. Kulturno in iskanju slovenskih korenin je dru{tveno `ivljenje je ob soboponovno prisotna pri tretji getah in nedeljah brez neraciji. Na obiskih je bilo kakr{negakoli pla~ila. Povojna predvideno sre~anje s te~ajniki emigracija, ki je pri{la v in u~itelji, vendar ni bilo, ker Argentino, je bila v glavnem izote~ajev ve~ ni. Posebej je treba bra`ena, s seboj pa je imela tudi poudariti, da je dru{tvo Triglav v veliko duhov{~ine, kar se pozna Rosariu izredno aktivno in na izobra`evalnem in kulturnem enkrat letno, ob dnevu delovanju. Ob obisku v dr`avnosti, dviguje zastavo ter Slovenskem zaveti{~u sodeluje na prireditvi, ki jo Ro`manov dom, kjer skrbijo za obi{~e milijon ljudi. Vodstva ostarele in obubo`ane sonaroddru{tev si ponovno prizadevajo, njake, je bila izra`ena `elja po predvsem skupaj s sodelovapomo~i. njem slovenske skupnosti, Obisk v Urugvaju, v vzpostaviti te~aje slovenskega Montevideu jezika. Pozitivna ugotovitev je To je bil prvi obisk predbila predvsem po osamosvojitvi, stavnikov Republike Slovenije v da so predvojna dru{tva za~ela Urugvaju. Tu `ivi `e ~etrta genmedsebojno sodelovati s eracija Slovencev, ki ima svoja slovensko skupnostjo. sre~anja v zelo urejenem klubu Prvem slovenskem prek- Ob~an - 22. maj 2002 murskem dru{tvu. Imajo najmlaj{ega izseljenca, iz leta 1999, ki je za~el tudi s pou~evanjem slovenskega jezika. Ugotovili smo, da je treba izdelati publikacije v {pansko - slovenskem jeziku, ki bodo namenjene izobra`evanju in promociji Republike Slovenije na kulturnem, gospodarskem in turisti~nem podro~ju, predlagati Vladi Republike Slovenije zni`anje stro{kov za pridobitev potnega lista in pridobitev dr`avljanstva, spremeniti 13. ~len Zakona dr`avljanstvu, predlagati Vladi Republike Slovenije oziroma Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da v celoti poravna letalsko karto za vsakega drugega ali tretjega dijaka v eni (isti) dru`ini ob obisku te~aja slovenskega jezika v Sloveniji, vsem u~iteljem, ki pou~ujejo slovenski jezik, mese~no zagotovi 10.000 tolarjev za materialne stro{ke (podlaga je v Resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu), predlagati, da nameni 200.000 tolarjev kot enkratno pomo~ za Slovensko zaveti{~e »Ro`manov dom« v San Justu, opozoriti Vlado Republike Slovenije naj skupaj s Komisijo za odnose s Slovence v zamejstvu in po svetu, z vso odgovornostjo pristopi k pripravi zakona v skladu s 5. ~lenom Ustave Republike Slovenije. [est~lanska delegacija Komisije Dr`avnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v ~asu od 4. do 17. aprila 2002 na 14dnevni delovni obisk k Slovencem v Brazilijo, Argentino in Urugvaj, od{la brez ustrezne strokovne pomo~i, ~eprav prvi odstavek 127. ~lena Poslovnika Dr`avnega zbora Republike Slovenije dolo~a, da ima delovno telo predsednika, praviloma enega podpredsednika in sekretarja. Vodstvo Dr`avnega zbora opozarjam, da ~lani delegacije nismo imeli zagotovljenih vseh pogojev, da bi se lahko v celoti osredoto~ili na opravljanje svojega dela, saj smo bili prisiljeni prevzeti naloge sekretarja komisije, ki je zadol`en za opravljanje strokovnega dela. Franc Puk{i~, predsednik ZDRAVILNA ZELI[^A Na{e babice so jih znale ceniti, pa tudi mi, ko so nas njeni zvarki re{ili pred ob~asnimi te`avami. Zdraviti in ohraniti zdravje so znali neko~ na prijetnej{i na~in. V sredo, 9. maja, smo se v prostorih turisti~nega doma zbrali “radovedne`i”, ki smo `eleli izvedeti kaj ve~ o zdravilnih zeli{~ih. Ga. Irena Leni~ iz Zgornje Korene nam je z veseljem povedala veliko uporabnih stvari o zeli{~ih, vrtnarjenju … Zeli{~a nabira na svojem vrtu ali kmetiji, ki obsega 3 hektarje in je priznana za ekolo{ko kmetijo. Zdravilne rastline lahko uporabimo kot dodatek jedem, z njimi pripravljamo razli~ne ~aje, uporabljamo jih lahko za kozmeti~ne namene, v doma~i lekarni, za barvila, lahko si pripravimo tudi domiseln aran`ma. Nabiralec in gojitelj mora poznati rastline od korenine do cveta, saj je pomembno, kdaj jih nabiramo, da dose`emo najve~ji zdravilni u~inek. Cvetove nabiramo v son~nem vremenu. Pomembno je tudi, kako jih su{imo, saj morajo obdr`ati barvo, ki jo imajo v naravi. S tem dose`emo tudi pravo kvaliteto in u~inkovitost zdravilnih rastlin. Su{imo jih v zra~nem in temnem prostoru, ne izpostavljajmo jih soncu. Ko so suhe, jih shranimo v kozarce (v temen prostor ali jih pokrijemo), kartonske {katle in vre~e (pri teh pa pazimo, da jih hranimo v suhem in zra~nem prostoru). Tinkture pripravimo z medicinskim alkoholom ali doma~im `ganjem. ^etrtino steklenice napolnimo z zeli{~em in dopolnimo z oljem, alkoholom ali `ganjem. Vsaka rastlina skriva v sebi posebnost. Bezeg je spo{tljiva rastlina, saj je uporabna cela rastlina. Ognji~ u~inkuje podobno kot arnika; ~isti kri in celi rane. Pridru`ite se nam jeseni, ko se bomo spet sestali, kaj skuhali ali celo spekli. Tekst in foto: Nata{a `i`ek Pogled na skrbno shranjena zdravilna zeli{~a 3 V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE »NOBENO VE^ER NEGA MIRA, PA NE VEN ZAKE TO« OBISKI MRTVIH Moj dedek je hoda okrog igrat. Ve~ jih je blo. Tan so se dr`ali, ker je bilo vredi: meso je blo, piti je bilo. Eden, ki je imel kitaro, je stalno sitnaril, gremo dale, gremo dale. Tu nemremo ni~ zaslu`it. Tiho bodi, ma{ jesti pa piti. Seveda oni pa je stalno sitnaril. Dedeka pa je jeza prjela, pa mu je kitaro na glavi zlomil. Potem pa mu je blo dolg~as samemu okrog hoditi, pa mu je kupil kitaro nazaj. Bil pa je dedek taki zazivalni ~lovek. ^e drugega ni mogel, je motko postava v klanec in gda so ljudje hodili mimo in ~e se jo je kdo dotaknil motke, tisti jih je dobu. Tak da so se ljudje izogibali tega. Pa ga je nekdo vstrelil z lovsko pu{ko. Seveda, te so pa doma otroci spali. Pono~i je pri{o domov dedek in je naredil lu~, prav dvignil cilinder gor in pri`gal, s sebo je imel tri kolege, so kartali pono~i opolno~i in igrali do ene ure, pospravli, vgasnali in {li. Ni{e pa mojemu o~etu tega ni verjel, ker je samo on videl, ni{e drugi. Ve~krat ve~er je pri{a dedek domu, da so kartali. Tü, ke je sosed bija, te pa sta bila po Nem~iji. Ona je bila zlo fejst `enska. On je bija zlo priden ~lovek, je meja po dve, tri ljubice. Ona ga je po telefoni tan gori klicala, pa se ji ne zglasa, pa je ~uvala otroka, ki je spo. Pa je ona hitro {la k jemi, tan, kak je dela. In ga je dobila z drugi. Pa je {la domu, napisala h~erki pa sini poslovilno pismo, pa je pojela tablete za srce in je umrla. Samomor je naredla. Pol pa sta ble tü dojle jegovi sestri. Pa kak sta one v posteli spale, pa je pri{la, pa se dr`ala zadi za postelo za {pato, pa ji je gledala. Pa sta se obedve zbüdle, pa sta jo obedve vidle. Ni pa pregu~ala, niti ena. Pa se je spistila, pa je rekla: »Le sladko spita dale naprej.« Pa je odi{la, pa sta vidle, ke so se dveri odprle pa zaprle. Drügi den sta obedve sen pri{le, pa tü ravno sedele tak kak mi, pa fse povedale, pa obe sta se jokale. Je rekla: »Zakaj sen jas ne mela mo~i, ke bi fstanala, pa jo prjela.« Ja obe sta jo vidle, obe sta jo ~üle. Ona si je iskala pomo~. In ona je naredla samomor zavoljo svojega mo`a. Tu pomo~i ni na{la, samo neje je blo ve~. Tü dojli je bila ena Barba, pa sta ji sestre pravle, pa je {la k `upniki, pa je bila me{a za dva, tri dni, pa {e pol je enkrat pla~ala me{o. No, pol pa je bija mir. Tu dojli, za Nem~ijo pa mi ne vemo. ^e je glih okoli svojega mo`a kaj hodila, on je ne vun poveda, ker je bil kriv jene smrti. Moja gospodija je vmrla, pokopana bila in na ~etrto ve~er se spravima spat, gazda je {e `iveja, pa je pri{la. Jas pa sen mela notri v ki{ti, pod postelo cote. In je tisto ki{to vun potegnula, dekl dol vzela, sen samo ~üla, ke je tak potackala, ka je nazaj prnesla, ka je vzela, nazaj notri porinula, fertik. Ni~ nisen mogla re~i, tak, tü na prsih so mi le`ali. Van re~en, nisi moga dü{ka dati, nisi moga glasa 4 dati! Vjütro stanen, pa pravin: »O~a, matika so nocoj domu pri{li.« »Niti ne ne pravi, na prsih so mi le`ali, ke sen ne meja glasa.« Na jih so tüdi pri{li. So rekli: »Nisen moga se genati, nisen moga glasa dati.« Ve~krat so `e prej rekli, da do pri{li stepat pokojnega, ki se nista glih preve~ razumela. Meni so nazaj prnesli, ka so vzeli, oni, ki so svoji sestri fse lifrali, oni, ki so {nops stra{no radi pili. Strah me je blo, ko mi je na prsih le`ala. Te, gda so vmirali, so mi na rokah umirali. Van re~en, kaka te`a je to! Neverjetno, kak je ~lovik te`ek, jas sen mislila, ke de me vküp strla. K meni so pri{li zato, ker so se tak oddol`ili, ke so meni vzeli. Nigdar ve~ se niso vrnili, samo na ~etrto ve~er. Me{o smo pla~ali za pokojno. Na{edva sta v Lo~kem Vrhi küpla Frankovo. Gi se je dosti greha godilo, pa so tisti lidje vmrli brez spovedi, ki so se ne spovedali. Pol pa je totin otrok nedu`en vmrja, {tiri leta in pu star, in to je nobeno ve~er ne blo mira. Pa vjutro ob {tirih. To je ve~er, mi s sestri~no sma spali v {tübli, v sobi pa Nanika in Bolfenk, pa smo meli vrate odprte. Pa pono~i ~üjemo, kak so se vrata zvüna{ja odprle, pa zaprle, pa tak trdno je en hoda, je pri{a do postele, gi sta onija spala, me tisto ~üjema, ke te ze je, te pa k nama ta v {tübel! Te pa od naji fort, pa skos hi{o naze, pa je Bolfenk vstana, vzeja batrijo, vse zaklejeno, nider nikog. To se je godilo fsako ve~er, ke je potle hoda Bolfenk k `upniki, Lorberg so bli {e tü, ~e bi pri{li blagoslovit hi{o, je reka: »Nobeno ve~er nega mira, pa ne ven, zake to.« Pa je reka `upnik, zato, ke je mali otrok vmrja. V toti hi{i se je negda slabo `ivelo, slabe misli, po nepo{tenen in ne ble so lidje spovedani in ze si od totega otroka pomo~i i{~ejo. Ni{e pa nikoli ni nikol do za tote lidi eni me{o. Te pa so mu rekli, ke bi moga za me{e pla~ati. Pa se je kar na tretji den me{a slü`la. Smo hodili fsi k me{i, za fse tiste dü{e, kere so ble od tote hi{e. Pol pa je bija mir. Tü je bila ena `enska, ke je pret bila pri hrami. Una je pravla, ke je vidla tisto `ensko, ke je vmrla, ke jo je tü f kühji skos okno gledala, ji je pre pravla: »Le pojdi, le pojdi Kata.« Pa je rekla, da je natur vidla tisto Kato mrtvo. To je te neki cahn ali ke, jas sen ne vidla. To je vidla po Katini smrti. Pr eni hi{i je ve~er pri{lo domu, pa je po hi{i hodilo, pa hi je doma~e strah bilo, groza. Pa neso vedli, ke je bilo, te pa je ena na kora{ naredla, pa je rekla: »Jas pa mo se prepri~a, ke je moglo biti to.« Te pa je {la gor na pe~ in je~akala, ke de se zgodilo. Pa je tüdi pre ~üla, kak je pri{lo po hi{i, te pa je pitala, kej `eli. Ne ven, je te mogla vedeti, ke je virt pri{a. Ne ven ze te tisto, kak je bilo; na mizi je krüh mela. Un je te joj do krüh, pa je una rekla, boklune. Un pa je reka: »Ze si me re{la, niti enega boklune nisen meja, ti si mi ga ze podarla.« Potle pa je pre ve~ ne pri{a, pa je bija mir. Zato pa so rekli negda boklune, ke je to neke vredno bilo. LEDINSKA IMENA Rodovlek se imenüvle po nekih lideh, so pravli moj stric, ki so bli zlo narodni, zelo rodni. Mi mamo Brezofco tü dojli. Zato se tak imenüvle, ker je negda samo brezje raslo tü dojli. Tu gor naselje (od Bra~kovega Stanka iz Destrnika do [alamunovih), tisti hrib se imenüvle Frajo{ak. Tisto so negda moj dedek povedali, tu je bila ena `enska, ki je vmrla `e pred sedemdeseti leti in je vmrla, stara prek osemdeset let, ona je pravla, da se toti hrib imenuje Frajo{ak. Po ten: negda so mladi fantje slu`li vojsko po sedem let. Zaj pa je enok pa~, kak je tisti blo, to ne bi mogla re~ti, da so pri{li vojaki od … in ~e je on zbe`a, na primer od nas pa gor na tisti hrib, je bija prosti. Po tisten se je hrib imenuva Frajo{ak. Nem{ka beseda fraj. ^e je pobegna od svoje doma~ije na tisti breg, tan so ga ne meli ve~ pravice prijeti pa v vojsko gnati. V Svetincih {e stoji eno znamenje, to pa so pravli od mojega mo`a babica, da je bila tu gra{ina negda. Bila je gra{ina, ker gori so Zasadi, od tistega, ki je meja grof svojo naselje Zasade, ki se je nekaj zasajalo. Tak so babica pravli. Tü doli v gradi je bilo nekda sveti{~e, gda {e ne blo cerkve gori. Lidje so hodili ta k me{i in tisti stol stranski, ke je zde v cerkvi, je iz totega grada. Zato so se imenovali tü dojli toti kraj Svetinci, ker je blo to sveti{~e v gradi. Zasadi se imenüvle, ki so lidje zasadli gorice al ke so pa~ meli; novo kulturo, ne pa lesove, kak so bli pret. Lo~ki Vrh se umenuje po Lo~i~i. Fsaka ves je bila mo~na, pa si je ustanovla tak en vrh, ki so si tü vinograde delali, pa lidje so se naseljevali. Pri fsaki kmetiji je bilo po pet, {est lüdi in fsi so ne mogli doma ostati. Fsaki pa je doma od svojih star{ev po 50 arov zemle. Ostalo pa je ostalo tistemi, keri je doma osta. Zato so pri{li siromaki pol te. Ovi je doma meja po 10, 15 ha, ovi pa samo 50 arov. Pripovedovali: Alojzija Novak, Maribor (prej Ivanjkovci) Jo`ef Puk{i~, Lo~ki Vrh Pepek in Lojzika Zor~i~, Lo~ki Vrh Fran~ek Bol~evi~, Zasadi Micka Lozin{ek, Destrnik Milika Kuhar, Mestni Vrh Marija Murko, Levanjci Zapisala in zbrala: Jelka P{ajd Ob~an - 22. maj 2002 FOLKLORA OTRO[KA IN MLADINSKA SKUPINA enkrat prav lepo prosimo, da nam pomagate s svojimi prispevki za obleke, klobuke, brezrokavnike …, mi pa bomo pridno vadili in Vam pokazali, da znamo plesati. Va{e dobrodelne prispevke lahko naka`ete na @R Kulturnega dru{tva Destrnik 52400-67812482 s pripisom Za otro{ko in mladinsko folklorno slupino. Za finan~no pomo~ se Vam lepo zahvaljujemo. Plesalci in mentor skupine. Marko Puk{i~ Foto: arhiv dru{tva Otro{ka folklorna skupina Spo{tovani ljubitelji folklore! Videli ste, da smo se mladi zbrali, da bi poskusili ohraniti stare plese in obi~aje. Pokazali smo se vam na majskih igrah, ~e nas takrat niste videli, imate mo`nost, da si nas ogledate na ob~inskem prazniku. O sami folklorni skupini je bilo povedanega bolj malo, zato bi nas rad predstavil. Delujemo komaj dober mesec. Skupino sestavljata dve skupini otroci in mladinci. V otro{ki skupini je 30 otrok, v mladinski pa nas je 20. Skupini bosta ohranjali {tajerske in tudi druge plese od drugod po Sloveniji. Zato vas ob tej prilo`nosti {e Foto: arhiv dru{tva Mladinska folklorna skupina ZA OBOGATITEV VA[IH JEDILNIKOV SLOVENSKE NARODNE JEDI S starimi, izvirnimi doma~imi jedmi sku{amo danes po`iviti in izbolj{ati splo{no pa tudi gostinsko prehrano. Nekatere na{e narodne jedi segajo dale~ v preteklost, druge pa so mlaj{e. Juhe so npr. mlaj{e jedi, mesne jedi pa so starej{e, oziroma sodijo v preteklost v glavnem med prazni~ne jedi. Med na{e priznane specialitete sodijo koline. Predvsem so to kranjske klobase, doma~e salame, krvavice, jetrnice, meso iz tünke, pr{ut …Med zelo stare jedi sodijo ka{e in ka{nate jedi, snedle, `ganci, polenta, krapci, trganci … Izvirne in tudi prehrambeno pravilne in sodobne so naslednje jedi: ri~et s prekajenim mesom, bujta repa, kislo zelje, ajdovi `ganci, gobova juha z ajdovimi `ganci, bujta repa s kolinami, kislo zelje s fi`olom, bogra~, goveji gola` in {e bi lahko na{tevali. V prvem delu o slovenskih narodnih jedeh bi vam rad okvirno in ob{irneje predstavil [tajersko. Ta je znana po zelo dobrih gospodinjah, ki so znale v~asih zelo dobro pripraviti okusno in predvsem izvirno kosilo. V tem delu bom navedel nekaj izvirnih receptov, ki sem jih zbral pred nekaj leti kot srednje{olec v gostinski {oli. PROSENA KA[A Vzamemo 0,75 l prosene ka{e, 1,5 l mleka, malo cimeta in damo kuhat v kru{no pe~. Med kuhanjem ka{e ne smemo me{ati. Zraven lahko ponudimo kompot iz suhih sliv. ^e nimamo kru{ne pe~i, lahko proseno ka{o kuhamo v pe~ici {tedilnika. potrebi, 2 dag kvasa. Nadev: 70 dag skute, 3 jajca, 12 dag ma{~obe ali olja,10 dag rozin, 2 dcl kisle smetane, vanili. Preliv: 2 dcl smetane, 2 jajci. Moko presejemo, naredimo jamico, vanjo ubijemo jajca, solimo, dodamo kvas in zamesimo testo, podobno rezan~evemu. POSTNA REPA 1 kg naribane in o~i{~ene repe solimo, prilijemo vodo, dodamo 2 pesti prosene ka{e in kuhamo v lon~eni ali v emajlirani posodi. Ko je repa kuhana, dodamo 5 dl sladke smetane, ki ji prime{amo {e 1 `lico moke. To naj prevre. K repi ponudimo kuhan krompir, klobaso, krvavice … KUHAN KROMPIR Krompir olupimo in ga nare`emo na 0,5 cm debele kolobarje. Skuhamo ga v slanem kropu. Odcejenega ponudimo k mesu. Zabelimo ga lahko z omako, ki se KME^KI KROMPIRJEVI KRAPCI Skuhamo 2 kg krompirja, ga olupimo in potla~imo. Dodamo 1 kg ostre moke, zamesimo, malo solimo in naredimo majhne hleb~ke. Razvaljamo jih precej na tanko. Pripravimo 1 kg skute, ki jo solimo, in 1 l sladke smetane. Na razvaljano testo razma`emo skuto, prelijemo s smetano ter damo takoj v vro~o kru{no pe~, kjer pe~emo 15 minut. Prijazno vabljen-a, da se odzove{ povabilu na slikanje na svilo. Kro`ek oz. delavnice bodo v turisti~nem domu v Destrniku v soboto, 8. junija 2002, ob 20. uri. Okvirna cena: mala rutica 45 x 45 okrog 310,00 SIT, srednja rutica 55 x 55 okrog 350,00 SIT, velika ruta 90 x 90 720,00 SIT, {al 720,00 SIT, kravata 650,00 SIT, barve in konture stanejo od 500,00 do 600,00 SIT. Ceno bomo dolo~ili glede na to, kak{ne rutice boste `eleli pobarvati oz. jih boste naro~ili. Vsak bo moral prispevati {e okrog 500,00 SIT za barve. Zaradi nabave materiala se je treba prijaviti najkasneje do 31. maja 2002 (in poravnati stro{ke)! Prijavite se lahko pri Tanji Puk{i~, Vintarovci 43/c (med tednom) in Jolandi Zelenko, Gomilci 8 (med vikendom). Dodatne informacije lahko dobite na tel. {t. 031 220-026 (Tanja) in 031 336-165 (Jolanda) v popoldanskem ~asu. Z `eljo, da se nam bo{ pridru`il-a te lepo pozdravljamo. HALO[KA GIBANICA Testo: 30 dag moke, 3 jajca, sol po Ob~an - 22. maj 2002 je nabrala pri pe~enju mesa. SVINJSKA PE^ENKA IZ PE^I Meso za~inimo (rebra ali riba), polo`imo v peka~ in prelijemo z vro~o ma{~obo. Peka~ polo`imo v kru{no pe~, ki jo zakurimo kot za kruh. Med pe~enjem meso enkrat obrnemo in po potrebi polijemo z ma{~obo, ki se je nabrala med pe~enjem. V kru{ni pe~i pe~eno meso je so~no in okusnej{e kot pe~eno v pe~ici, ki zahteva posebno spretnost pri uravnavanju temperature. Pripravil: Ivan Flaj{man SLIKANJE NA SVILO Tanja, Jolanda in Sabina 5 LJUDSKA PESEM ALI JIM ZNAMO PRISLUHNITI ? Ljudske pevke delujejo v okviru Turisti~nega dru{tva Destrnik. Januarja so praznovale drugo obletnico delovanja in {e vedno pojejo v isti sestavi. Na vajah se dobivajo enkrat na teden, v~asih pa tudi dva do trikrat. Petje sprejemajo kot nekak{no poslanstvo. Pojejo pesmi, ki so jih pele doma, ob pomembnih opravilih ali za zabavo. To so: V klo{ter pojdem nun’ca bom, Kaj pa dela{ {o{tar~ek, Ro`e na vrtu je plela, Sno~kaj sem po po{ti zvedel, Ko bi jaz vedela, Preozke so stezice, Imam konji~ka bistrega, Moj fanti~ je prijezdil, Prav lepa je Urbanska fara … Nekajkrat sem bila pri~a, moram re~i neprimernim, kritikam ob njihovem petju. Mnogi jih primerjajo z Destrni{kim oktetom, s ~imer delajo krivico obojim, saj se njihovo petje zelo razlikuje. To me je vzpodbudilo, da na{im bralcem in hkrati sebi nekoliko pribli`am pomen ter na~in izra`anja ljudske glasbe oziroma ljudske pesmi. Dr. Zmaga Kumer o njej pravi: Vedno znova se nam razodeva kot umetnina, ~e se ji le znamo prav pribli`ati, ~e ji znamo prisluhniti brez predsodkov, brez puhoglave domi{ljavosti, marve~ preprosto in dobrohotno, tako kot prisluhnemo pti~jemu petju ali se sklonimo nad cvet poljske ro`e. Niti prvo niti drugo ni ni~ posebnega, vendar naredi `ivljenje prenekaterikrat lep{e in la`je. Eno od morda najbolj vznemirljivih vpra{anj ~loveka je najbr` tudi: kdo smo, kak{ni smo, zakaj smo taki? Glasbeno 6 narodopisje – etnomuzikologija – na podlagi sistemati~nega raziskovalnega dela in predvsem s svojimi dognanji, lahko ve~krat daje zadovoljive odgovore na taka in podobna vpra{anja. S svojimi ugotovitvami uspe{no dopolnjuje kulturno zgodovino in podobo neke etni~ne skupine. Omogo~a nam tudi bolj{e spoznavanje samega sebe, lastne kulturne dedi{~ine v naj{ir{em pomenu besede, omogo~a tudi bolj{e spoznavanje sosednjih ali drugih etni~nih skupin. V Sloveniji se je zanimanje za ljudsko glasbo pove~alo zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Vse do takrat pa so zapisi in omembe ljudske glasbe bolj ali manj prilo`nostni. Ljudska glasba je nedvomno posebna kulturna vrednota, zna~ilna za skupino ljudi, za posamezno etni~no skupino in je morda poleg jezika najbolj izrazito sredstvo za pojasnitev in opredelitev narodnostne identitete. V njej se zrcalijo posebnosti, pa tudi nekatere prvine, ki so splo{no ~love{ke. Ljudska glasba ni neka nespremenljiva stalnica, njena mo~ je tudi v tem, da se spreminja, prilagaja in oblikuje po lastnih, nepisanih zakonitostih, ~e so nam v{e~ ali ne, tako v vsebinskem, oblikovnem in funkcionalnem pogledu, seveda v soodvisnosti od pogojev v ~asu njenega porajanja in preoblikovanja. Ljudska glasba ne more obstajati in `iveti brez svojih nosilcev, to je ljudi, ki `ivijo v konkretnem ~asu in okolju. Ljudska glasba je tudi nelo~ljivo povezana s ~lovekovo usodo in `ivljenjem in je bistvena sestavina skoraj vseh {eg in navad. Ob glasbi ~lovek spro{~a najrazli~nej{a ~ustva ob veselju, `alosti in delu. Pesem slovenske de`ele – pesem na{ega pode`elja, stoletno izro~ilo, ki je prehajalo iz roda v rod, od pevke do pevke, pesem vsakdanjosti in prazni~nih dni, tista, ki je te{ila jok otroka v zibelki, se razlegala iz grl va{kih fantov in se ogla{ala ob vzno`ju mrtva{kega odra, ta na{a pesem, “ki se smeje naglas, zato da bi zatajila ihtenje” (Cankar, Moje `ivljenje). “Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse, ~esar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, ~ista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske du{e in slovenske zemlje.” (Cankar, Podobe iz sanj, Nedelja). Trdo`ivo je vztrajala vsemu nasprotovanju navkljub, vedno znova nastajala, se spreminjala, zamirala, pa ne umrla, marve~ `ivi {e danes in bo upajmo – `ivela tudi v prihodnosti. Slovenska ljudska pesem niso samo starine iz dna stoletij, ohranjene v spominu rednih pevk, pod te`o let upognjenih babic, slovenska ljudska pesem je tudi navadna fantovska, vesela ali `alostna, je tudi drobna otro{ka iz{tevanka za igre, je tudi pro{nja za de` ali zagovor zoper ujme. Nikoli se pevci po glasovih ne porazdelijo vnaprej, vsakdo pritakne pa~ tisti glas, ki se mu v danem trenutku zdi najprimernej{i (seveda ustrezno glasovnemu obsegu). Ena poglavitnih zna~ilnosti slovenske ljudske pesmi je ve~glasno petje. To ljudsko ve~glasje pa se v na~inu razporeditve glasov, v ritmu in na~inu petja razlikuje od umetnega zborovskega ve~glasja, ki je na Slovenskem tudi zelo razvito. Ljudskega ve~glasnega petja se ne u~imo v {olah, pevskih zborih in podobno, pa se vendar skoraj nikoli ne zgodi, da bi v ve~ji dru`bi spontano prepevali v en glas. Na{a ljudska pesem je del na{e zemlje, na{ega `ivljenja, del slovenske kulturne dedi{~ine, del na{e kulturne sedanjosti in prihodnosti. ^e jo cenimo, to ni romanti~no zanesenja{tvo, marve~ ljubezen, ki jo rodi spo{tovanje do kulturne vrednote, sestavnega dela temelja, na katerem gradimo svoj dana{nji svet in jutri{njega, pa ~eprav se zdi, da ni tako. V~asih se ka`e, kot da danes ni ve~ pravega smisla za ljudsko pesem, da zanjo ni prostora v sodobnem svetu, polnem nemira, mrzli~nega pehanja in hrupa. Pa se vendar {e najdejo ljudje, ki jim postane toplo pri srcu, kadar zasli{ijo ubrano fantovsko petje ali resnobno pripovedno pesem. Katere so zna~ilnosti ljudskega na~ina petja? Ljudsko petje je praviloma petje glasbeno ne{olanih pevk in pevcev, ki pojo ob najrazli~nej{ih prilo`nostih. Res je, da je v spremenjenem na~inu `ivljenja takih prilo`nosti pravzaprav manj. So pa {e vedno (in bodo ostale, ~eprav v spremenjeni obliki) posebno zunaj ve~jih mestnih naselij. Naj jih nekaj na{tejem: svatba, konec skupnih del in opravil (npr. li~kanje koruze, koline, “likof”); prilo`nosti za petje so tudi dru`inski prazniki, godovi, prijateljska sre~anja itd.. Tako petje je praviloma glasno in navadno tisti, ki najbolje zna besedilo ali ki ima mo~nej{o pevsko `ilico, za~ne peti, drugi se mu pridru`ijo. Skupine, ki nastopajo na raznih sre~anjih, prireditvah po vaseh, doma v doma~em kraju, vse te skupine sicer ~rpajo iz ljudskega izro~ila bolj ali manj avtenti~nega, bolj ali manj uspe{no, ampak namen tega glasbenega izvajanja je popolnoma druga~en kot v ljudski glasbi – v ljudski glasbi je bilo tako, da se je to prena{alo iz roda v rod, da so peli zaradi svojega veselja, kadar so se dobili skupaj zaradi kraj{anja ~asa, pesem je bila namenjena samemu sebi, ko so peli, so tudi ob tem u`ivali itn..Tudi skupine, ki danes nastajajo, se dru`ijo zaradi nekega veselja, le to njihovo petje ima druga~en namen: pojejo na sre~anjih, ni ve~ tistega, da pojejo zaradi sebe Ob~an - 22. maj 2002 ampak za publiko. Peti zaradi svojega veselja. Potrebno je poiskati nekak dober kompromis, predstaviti tako, da se lahko predstavi na odru: da si obrnjen proti publiki, da stoji{ na odru tako, da vsi glasovi gredo v dvorano, izbirati pesmi, ki so ljudske, ne zborovske priredbe ljudskih ali novej{ih narodnozabavnih ali popevkarskih, ohraniti na~in izvajanja, na~in petja ve~glasno petje, eden poje naprej, potem se drugi priklju~ijo, glasno petje, dolo~ena improvizacija, spro{~enost, ne ~isto podrejanje zborovskemu na~inu petja in zborovskemu ve~glasju. Za pevce je to ena velika odgovornost, zato ker predstavljajo neko ljudsko kulturo in se tudi drugi zgledujejo po tak{nih pevcih. ^e ljudsko pesem izvaja{ tak{no kot je, je nekaj zelo lepega in zelo vrednega. Vendar jo je na odru velikokrat tudi te`ko izvajati v njeni preprostosti in avtenti~ni podobi, saj poslu{alci s pevci neposredno ne sodelujejo pri petju in tako ne soustvarjajo ljudske pesmi, kar je ena od njenih zna~ilnosti. Zato je pomembno, da izvajalci, kadar predstavljajo ljudsko pesem na odru, pripravijo poslu{alce vsaj do aktivnega poslu{anja medsebojnega notranjega sodelovanja. Kdo bo predstavljal ljudsko pesem, ~e ne tak{ni pevci, ki to {e znajo, ne da bi se zgledovali po zborih, ohranijo naj ~imve~ pristnega- kje se bomo pa u~ili mi mlaj{i, ~e ne od njih. Ne moremo je primerjati z umetno glasbo, klasi~no glasbo, ki ima ene ~isto svoje zakonitosti, in ne moremo ne ene ne druge ocenjevati z istimi merili. POJTE ZA DU[O, POJTE ZASE IN NE ZA PUBLIKO! Tekst in foto: Nata{a @i`ek Viri: Julijan Strajnar: Ro`marin dr. Zmaga Kumer: Pesem slovenske de`ele Zapis po pogovoru z g. Dragom Kunejem VAR^EVANJE KAMEN NA KAMEN PALA^A, TOLAR NA TOLAR … Ljudje lahko svoje prihranke oplemenitijo na razli~ne na~ine, toda le malo jih pozna vse mo`nosti var~evanja, ki jih ponuja slovenski finan~ni trg. Sode~ po opravljenih raziskavah o var~evalnih navadah slovenskih gospodinjstev, lahko ugotovimo, da ve~ina gospodinjstev var~uje v bankah, ne glede na to, da so nezadovoljna z obrestovanjem ban~nih vlog. Seveda obstajajo tudi drugi na~ini za donosno nalo`bo te`ko privar~evanih prihrankov. Tako lahko neposredno vlagamo v delnice in obveznice preko borzno-posredni{ke hi{e ali pa se odlo~imo za var~evanje v vzajemnih skladih. Glavno vpra{anje pri izbiri na~ina var~evanja je, kako dolgo bomo var~evali ter kolik{ni sta stopnja tveganja in donosnosti. Dol`ina var~evanja je predvsem pomembna zaradi dav~nega vidika. Obresti, ki jih prina{ajo vezave denarnih sredstev v banki, niso obdav~ene. So pa obdav~eni kapitalski dobi~ki in donosi (v obliki dividend in obresti), ki jih prina{ajo delnice, obveznice, kuponi vzajemnih skladov ipd., ~e navedene vrednostne papirje prodamo pred potekom treh let od datuma nakupa. Velja poudariti, da je v parlamentarni razpravi sprememba Zakona o dohodnini, s katero naj bi ta rok treh let skraj{ali na eno leto. Sprememba zakona je v drugem branju v dr`avnem zboru. ^e ima var~evanje v bankah z dav~nega vidika prednost pred ostalima oblikama var~evanj, pa je vlaganje v delnice in obveznice ter vzajemne sklade praviloma donosnej{e, vendar tudi bolj tvegano, saj donosi niso zajam~eni. Neposredno vlaganje v delnice in obveznice preko borzno-posredni{kih hi{ priporo~amo predvsem tistim, ki spremljajo dogajanja na borznem trgu in `elijo sami odlo~ati o vrednostnih papirjih, ki jih `elijo imeti. Za vse tiste, ki pa se iz tak{nega ali druga~nega razloga ne `elijo ukvarjati s tem, je najprimernej{a oblika var~evanje v vzajemnih skladih. Vzajemni sklad je sklad, ki zbira prihranke prebivalstva. Te Ob~an - 22. maj 2002 prihranke nato vlo`i v razli~ne vrednostne papirje, s katerimi nato upravlja z namenom, da pove~ajo vrednost vlo`enih sredstev. In v tem se razlikuje od banke, ki zbrana sredstva posodijo naprej po vi{ji obrestni meri, kot jo dobi var~evalec. Prednost var~evanja v vzajemnih skladih je predvsem v tem, da upravljavci vzajemnega sklada nenehno spremljajo podatke o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v ugodnem trenutku kupili ali prodali pravi vrednostni papir. Vzajemni sklad zdru`uje premo`enje vlagateljev, kar pomeni, da je celotno premo`enje last njegovih vlagateljev. Razdeljeno je na enake dele, ki jih imenujemo to~ke vzajemnega sklada oziroma enote premo`enja. Vlagatelj lahko posamezne to~ke vzajemnega sklada kadarkoli kupi ali proda in tako v sklad vstopi oziroma izstopi. To pomeni, da je var~evanje v vzajemnih skladih brez obveznosti. V Sloveniji imamo trenutno 18 vzajemnih skladov. Ti se med seboj razlikujejo predvsem po politiki vlaganja v vrednostne papirje. Konzervativnej{i vlagajo zbrana sredstva predvsem v obveznice, katerih donos jam~i izdajatelj. Tako je njihov donos razmeroma enakomeren, vendar dolgoro~no manj{i kot v me{anih ali celo ~istih delni{kih skladih. Zaradi ve~je varnosti je koristno svoje prihranke razpr{iti in jih tako zaupati v upravljanje ve~im vzajemnim skladom. S tem se izognemo neugodnim posledicam ob morebitnih slab{ih donosih zaradi neuspe{nega dela upravljavcev. In {e nekaj gre poudariti: prej{nji donosi nikakor niso zagotovilo za rezultate v prihodnosti, ampak sta jamstvi trdnost in uspe{nost podjetij, katerih solastnik postanete z nakupom enot vzajemnega sklada, oziroma trdnost in zanesljivost izdajateljev obveznic, ki so jih izdali. Osnovno pravilo, ki ga moramo poznati pri var~evanju v vzajemnih skladih, je pravilo dolgoro~nosti vlaganja, kar pomeni, da vlagamo na dalj{e obdobje (najmanj tri leta). Priporo~ljiva doba za delni{ke vzajemne sklade v razvitem zahodnem svetu je od 5 do 7 let ali dlje. Torej je smiselno vlagati v sklade tista sredstva, ki jih dlje ~asa ne boste potrebovali. ^e imate namen v vzajemnem skladu na kratek rok dobro zaslu`iti, vam bo nalo`bo v vzajemni sklad vsak strokovnjak odsvetoval. Donosi slovenskih vzajemnih skladov so se v zadnjih petih letih gibali med 13 in 25 %. In s kak{nimi stro{ki moramo ra~unati? Stro{ke lahko razdelimo na enkratne (vstopna in izstopna provizija) in letne (upravljavska provizija). Slovenska zakonodaja omejuje vstopno in izstopno provizijo na tri odstotke - tolik{na je pri vseh vzajemnih skladih razen pri treh ve~inoma obvezni{kih skladih. Upravljavska provizija se obra~unava vsako leto sproti, vsak delovni dan. Na{a zakonodaja jo omejuje na najve~ dva odstotka na leto. Prav toliko si obra~una ve~ina upravljavcev donosnej{ih slovenskih skladov. Zaradi mno`i~nosti in pogostosti vlaganja so se v tujini razvili zelo hitri in preprosti na~ini pristopa k vzajemnim skladom. Temu ve~inoma sledijo tudi slovenske dru`be za upravljanje, saj jih ve~ina omogo~a pristop k vzajemnemu skladu (podpis pristopne izjave, s ~imer potrjujete, da se strinjate s pogoji poslovanja, ki so zapisani v prospektu) in vpla~ilo kapitala prek vpisnih mest, agentov, po po{ti ali s pristopno izjavo, ki je objavljena na spletnih straneh upravljavcev. Vpla~ilo kapitala vedno opravite v banki ali na drugih javnih mestih, ki so za to primerno ozna~ena. Vlagatelj lahko v ~asopisju dnevno spremlja vrednost enote premo`enja ter si tako kadarkoli izra~una vrednost svoje nalo`be v vzajemnem skladu. V vzajemnih skladih je zelo dobro poskrbljeno tudi za varnost prihrankov, saj morajo poslovati po strogi zakonodaji, nad njihovim poslovanjem pa bdijo tako Agencija za trg vrednostnih papirjev kot tudi neodvisni revizorji. Renata ^u~ek 7 OZ KULTURNEGA DRU[TVA DESTRNIK PRIDOBILI MLADE FOLKLORISTE Kulturno dru{tvo Destrnik ima za seboj `e veliko let delovanja, saj je staro okrog 60 let. V okviru dru{tva trenutno delujeta dve sekciji: Destrni{ki oktet pod vodstvom ge. Marije Stöger in Folklorna skupina Destrnik pod vodstvom gd~. Jelke P{ajd. V dru{tvo je v~lanjenih 70 ~lanov. V soboto, 13. 4. 2002, so priredili redni letni ob~ni zbor. Z dvema pesmima nas je v prijeten ve~er popeljal Destrni{ki oktet. Ob~ni zbor je odprl predsednik dru{tva g. Milan [teger. Pozdravil je vse ~lane in prisotne, {e posebej goste (predsednika Zveze kulturnih dru{tev Ptuj g. Franca La~na, predstavnika ob~ine Destrnik g. Branka [irca, predsednika PGD Destrnik g. Marjana Zelenika, predsednika PGD Desenci g. Antona @ampa, predstavnike dru{tev RK, upokojencev, lovske dru`ine in turisti~nega dru{tva). Izvolili so organe ob~nega zbora, kateremu je predsedoval g. Feliks Majeri~. Sledilo je poro~ilo predsednika dru{tva o delovanju dru{tva v preteklem letu. Sekciji v dru{tvu sta obiskali razli~ne prireditve, sre~anja in revije. Izpolnili so zadane na~rte. Uspelo jim je izpeljati Zimski ve~er s Folklorno skupino Destrnik in gosti ter pevski ve~er Pozimi pa ro`ice ne cveto Destrni{kega okteta in gostov. Dru{tvo se financira v glavnem iz sredstev, ki jih dobijo od ob~ine, kar pa ne zadostuje, saj so stro{ki vi{ji. @elijo si ustanoviti {e kak{no sekcijo npr. dramsko. Poro~ilo Folklorne skupine je podala mentorica gd~. Jelka P{ajd. Folklorna skupina deluje `e 18 let. Jelka je tretja mentorica, imajo sedem plesnih parov in dva muzikanta. Skupina prireja tradicionalni letno prireditev, skrbijo za predstavljanje slovenskogori{kih plesov in iger, pri petju jim pomagajo ljudske pevke. Navezali so stike z Belokranjsko skupino Draga To{a. V marcu so nastopili v Stuttgartu. Oktet je priredil zimski ve~er Pozimi pa ro`ice ne cveto. Obiskujejo razli~ne revije, prireditve, koncerte, obletnice, zapeli so tudi podoknice soprogam vseh ~lanov. Za~ela je delovati tudi mlada folklorna skupina pod vodstvom Marka Puk{i~a. Mladi plesalci so razdeljeni v dve skupini. Mlado obiskujejo otroci od male {ole do petega razreda, v njej okrog 35 otrok, starej{o pa otroci od petega razreda navzgor, {teje okrog 25 otrok. Zaenkrat imajo vaje v telovadnici-mladi in v gasilskem domu-starej{i. Pojavlja se problem prostorov Kulturnega dru{tva, saj ni na razpolago primernega prostora za njihovo nemoteno delovanje, problem je tudi evidentiranje ~lanov. Program dela za teko~e leto je enak kot lanski. Sabina @ampa ZDRAVNI[KI NASVET SAMOZDRAVLJENJE Bole~ine v hrbtenici Pik strupene `u`elke Bole~inam v kri`u se lahko pridru`ijo {e pove~ana napetost mi{ic ob hrbtenici in bole~ine, ki se lahko {irijo v spodnji okon~ini. Po~ivajte v polo`aju, ki Vam najbolj zmanj{a bole~ino. Lezite na posteljo, skr~ite noge v kolkih in kolenih. Vzemite zdravilo proti bole~inam. Vstanite samo zaradi osebne higiene in prehrane. Po~ivajte tako dolgo, dokler se bole~ina ne pomiri. Po treh dneh pa le obi{~ite ali pokli~ite svojega zdravnika. Kdaj k de`urnemu zdravniku: - ~e se pojavijo motnje odvajanja vode, zaprtje ali uhajanje brez ob~utka, - ~e se pojavijo motnje odvajanja blata in vetrov, zaprtje ali uhajanje brez ob~utka, - ~e se pojavijo mravljinci med nogami, okrog spolovila in zadnji~ne odprtine, v obliki jahalnih hla~, - ~e je bole~ina nastala zaradi po{kodbe. Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku: - velja enako kot za obisk pri de`urnem zdravniku, - ~e imate ob tem {e povi{ano telesno temperaturo, - ~e se bole~ina ne pomiri v treh dneh. Odstranite `elo, na pi~eno mesto dajte led ali hladne obkladke. ^e gre za pik v usta ali ~e se pojavi du{enje, si dajte na usta in vrat hladne obkladke ter li`ite led ali sladoled. Rde~ina, bole~ina in oteklina na pi~enem mestu so del normalne reakcije in lahko trajajo nekaj dni. ^e ste alergi~ni na pik te `u`elke, vzemite zdravila proti alergiji. Kdaj k de`urnemu zdravniku: - ~e ste alergi~ni na pik te `u`elke, - ~e gre za pik v ustni votlini ali na ustnici, - ~e se pojavi otekanje ust in `rela, - ~e se pojavi du{enje, - ~e se pojavi stiskanje v grlu, - ~e se pojavi vrtoglavica zaradi padca krvnega pritiska, - ~e se pojavi koprivnica po ko`i telesa, - ~e ste ob predhodnem piku potrebovali injekcije ali zdravila v tabletah. Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku: - velja enako kot za obisk pri de`urnem zdravniku, - ~e imate huj{e reakcije na pike `u`elk, naj Vam da zdravila, ki jih boste lahko vzeli ob morebitnem naslednjem piku. Klop ali del klopa v ko`i Odstranite ga s pinceto ali s prsti. ^e je glava ostala v ko`i, obi{~ite svojega zdravnika. Manj{a rde~ina prve tri dni po piku ali vbodu `u`elke je normalna reakcija in {e ni znak resnej{e bolezni. Kdaj k de`urnemu zdravniku: - obisk pri de`urnem zdravniku ni potreben. Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku: - ~e je ostala glava ali del klopa v ko`i, - ~e se pojavi rde~ina na mestu vboda, ki se {iri in traja ve~ kot tri dni. 8 Izpu{~aji na ko`i Na prizadeto ko`o dajte hladne obkladke. Zdravila ponavadi niso potrebna. Izpu{~aje lahko spremljajo srbenje in rahla bole~ina in ne zahtevajo obiska pri de`urnem zdravniku. Otroci, ki so oboleli za to boleznijo, so najbolj ku`ni za okolico nekaj dni pred pojavom izpu{~aja, tako da je prenos na druge otroke te`ko prepre~iti. Kako prepre~iti prenos bolezni na druge ljudi: Ve~ina teh bolezni se prena{a s kapljicami, z rokami in s priborom. Zato morate skrbeti za redno osebno higieno, v druge ljudi ne kihajte in ne ka{ljajte. Kdaj k de`urnemu zdravniku: - ~e se pojavi koprivnica celega telesa, - ~e izpu{~aj prizadene oko. Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku: - velja enako kot za obisk pri de`urnem zdravniku, - ~e izpu{~aj ne izgine v treh dneh, - ~e izpu{~aj spremlja povi{ana telesna temperatura. Manj{e udarnine in zvini Po~ivajte, na po{kodovano mesto dajajte obkladke z mrzlo vodo ali ledom. Vzemite zdravila proti bole~inam. Zapomnite si: I - C - E I - pomeni led (ice). Zviti sklep takoj oblo`ite z ledom, da zmanj{ate otekanje in bole~ino. Sila, ki je povzro~ila zvin, povzro~i bolj ali manj obse`no po{kodbo mehkih delov v sklepu in ob njem. C - pomeni pritisk (compression). Zviti sklep povijte z elasti~nim povojem, da je negiben, vendar ne pretesno, da ni oviran pretok krvi. E - pomeni dvig (elevation). Po{kodovani ud dvignite. Kdaj k de`urnemu zdravniku: - v primeru la`jih po{kodb obisk pri de`urnem zdravniku ni potreben. Kdaj k Va{emu osebnemu zdravniku: - ~e trajata bole~ina in oteklina ve~ kot tri dni. Pripravil Franc [UTA, dr.med. Povzeto in prirejeno po Zdravni{ki zbornici Slovenije in britanskem zdru`enju splo{nih zdravnikov. Ob~an - 22. maj 2002 KNJIGE GLASBE – KNJIGE PESMI V aprilu je potekalo medob~insko tekmovanje v knji`nem kvizu. Tudi letos sta knji`ni kviz pripravili Liljana Klemen~i~ in Melita Zmazek, vi{ji knji`ni~arki iz Knji`nice Ivana Potr~a Ptuj. Leto{nja tema je bila glasba in poezija. U~enci so se seznanili s strokovno literaturo in z leposlovjem. Prebrati so morali dolo~ene knjige na to temo. Na{o {olo so zastopale ena ekipa predmetne stopnje in ekipe z razredne stopnje iz {ol Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci. Ekipo predmetne stopnje so sestavljale u~enke Natalija Hauptman, Ajda Bo`i~ in Mateja Kuhar, ekipo razredne stopnje iz Destrnika pa Valentina Burina, Laura Arnu{ in Anja Jan`ekovi~. Obe ekipi je pripravljala knji`ni~arka Lilijana Pisar. Iz {ole Trnovska vas so se tekmovanja udele`ili Rok Murko, Anja Golob, Martina Potr~ in Doroteja Dvor{ak, pod mentorstvom Hilde Bedra~, {olo Vitomarci pa so zastopali Leonida Vr{i~, Daniel Zorec in Jana ^eh pod mentorstvom u~iteljice Milene Zagor{ek. KROS V torek, 23. aprila 2002, je O[ Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci priredilo {portni dan v krosu. Udele`ili so se ga u~enci in u~enke vseh razredov – od prvega do osmega. Kljub slab{emu vremenu so u~enci in u~enke uspe{no pritekli v cilj in prvi trije v vsaki kategoriji so si pritekli medalje. Ta kros je bil tudi kvalifikacija za medob~insko prvenstvo v krosu, ki je bilo naslednji dan v Mo{kanjcih, na katerem so sodelovali trije u~enci in u~enke iz 5., 6., 7. in 8. razreda. [olo so uspe{no zastopali: 5.razred – u~enci: Sandi Ornik, 6. mesto, Bojan Magu{a in Damir To{; - u~enke: Jasna Pintari~, 12. mesto in Aleksandra Hrga; 6.razred – u~enci: Tadej Irgl, 2 mesto, Ale{ Po`egar in Dejan Arnu{; - u~enke: Renata Veber, 19. mesto, Sonja Puk{i~ in Andreja Ile{i~; 7.razred – u~enci: Bo{tjan Po`egar, 3. mesto, Sa{o Kramberger in Andrej Fric; - u~enke: Svetlana Markovi~, 12. mesto in Maja Belec; 8.razred – u~enci: Bo{tjan Sever, 12. mesto; - u~enke: Metka Belec, 24. mesto, Mojca Pongra~i~ in Sonja Brun~i~. ^ESTITAMO! U~enci vseh ekip so pokazali zelo veliko znanja s podro~ja glasbe in poezije, prepoznavali so glasbene odlomke znanih skladateljev in glasbila. Ekipa predmetne stopnje iz Destrnika se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje, ki je potekalo po valovih Radia Ptuj in se pomerila z ekipama osnovnih {ol iz Maj{perka in Zavr~a. Osvojile so prvo mesto. Tudi ekipa razredne stopnje iz Destrnika se je uvrstila v tekmovanje, ki je potekalo na Radiu Ptuj. Pomerila se je z ekipama iz osnovnih {ol Olga Megli~ Ptuj in Videm. Na{a ekipa je zasedla tretje mesto. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter mentorjem iskreno ~estitam za pokazano znanje. V po~astitev aprilskih knji`nih praznikov pa ni potekal le knji`ni kviz, ampak smo na {olo povabili tudi mladinsko pisateljico in re`iserko Janjo Vidmar. Pogovor z njo so vodile Ajda, Mateja in Kaja. Sre~anje je bilo namenjeno u~encem predmetne stopnje, katerim so namenjene tudi njene knjige. Na vpra{anja je Janja odgovarjala na prijazen, zanimiv na~in in s kan~kom humorja. U~enci so se ob tem zabavali in izvedeli veliko novega. Za u~ence razredne stopnje pripravljamo junija obisk lutkovne skupine iz Prage. Le ta bo potekal ob zaklju~ku bralne zna~ke. U~encem `elim veliko bralnih u`itkov ob dru`enju s kvalitetno leposlovno in pou~no literaturo. Knji`ni~arka Lilijana Pisar OŠ Destrnik Tadej Irgl je prejel medaljo za 2. mesto LIKOVNA KOLONIJA V soboto, 13. aprila, smo v {oli Destrnik gostili dvajset likovnih umetnikov, ki so se tokrat udele`ili `e 23. likovne kolonije. Ker je bila sobota de`evna, so umetniki svoja tiho`itja ustvarjali kar v u~ilnici tehni~ne vzgoje. Nekatero si stojala postavili na hodniku {ole in ujeti pogled skozi {olsko okno slikali na platno. Za u~ence je bilo to dogajanje zelo zanimivo. Ob~udovali so umetnike ob njihovem delu, tem pa je ob~udovanje godilo. Likovniki de`ja niso pri~akovali, saj se je obetala son~na sobota. Zato smo jim pomagali in iz u~ilnice sloven{~ine odnesli vse okrasne predmete, ki so jih neko~ uporabljali v ~rnih kuhinjah. [e dobro, da je u~iteljici sloven{~ine Bojani Kolenko kulturna dedi{~ina zelo pri srcu. Mira Anderli~ OŠ Destrnik OŠ Destrnik Ob~an - 22. maj 2002 Gospod Pungartnik pri ustvarjanju 9 STRAN ZA NAJMLAJ[E LETI, LETI … … ~ebela! In ~mrlj, pa metulj, pikapolonica, muha …Pravzaprav so postali travniki in drevesa velika letali{~a, odkar so se oblekli v zelena ogrinjala in si nadeli cvetne ven~ke. @u`elke kot mali helikopterji in letala pristajajo in vzletajo na njih. O, ko bi se dalo poleteti za njimi! ^udovito bi se bilo dvigniti nad hi{e, drevesa, se loviti s pticami tik pod oblaki in si od zgoraj ogledati svet! Pa nam, `al, niso zrasla ne krila in ne perutni~ke. A `elja po letenju je bila v ljudeh `e od nekdaj mo~na in izmislili so si letala. Nekateri ste `e leteli z letalom, drugi {e boste, ~e si le `elite. Mogo~e bo kdo izmed vas postal celo pilot! Do takrat pa lahko pilotirate papirnata letala, oziroma spu{~ate padala, ki jih boste izdelali. arni{ko sponko. Na zadnji stranici kril zare`emo majhna zakrilca. ^e jih obrnemo navzgor, se bo letalo dvigovalo. ^e obrnemo samo levega, bo zavijalo levo in obratno. ^e letalo samo od sebe zavija, ga s premikanjem zakrilc popravimo, da bo letelo naravnost. zve`emo, pritrdimo nanje kroglico ali ko{~ek kovine, skratka nekak{no ute`. Padalo zlo`imo in ga vr`emo v zrak. HELIKOPTER PADALO PAPIRNATO LETALO, KI GA LAHKO KRMILIMO Potrebujemo pravokotni list papirja. Zgubamo ga kot ka`e skica. Trup letala zlepimo ali spnemo s spenjalnikom ali pis- Izdelamo ga iz plasti~ne nakupovalne vre~ke. Iz nje izre`emo kvadrat, ga prepognemo na pol in {e na pol.Ta mali kvadrat nato prepognemo po diagonali in trikotniku, ki ga dobimo, odre`emo en vogal (glej skico). Dobili smo osmerokotnik. Na vsakega izmed osmih vogalov z lepilnim trakom prilepimo enako dolgo (npr. 40 cm) vrvico. Ko vrvice Naredimo ga iz nekoliko tr{ega papirja kot je pisarni{ki. Izre`emo trak, dolg 25 in {irok 5 centimetrov. Na trak preri{emo vzorec z risbe. Kjer je narisana prekinjena ~rta, prepognemo, po debelej{i ~rti pa zare`emo s {karjami. Eno polovico propelerja prepognemo naprej, drugo nazaj in na{ lete~i predmet je narejen. Spustimo ga z balkona, z okna, ali pa mo~no vr`emo v zrak in videli bomo, kako bo letel. Pripravila: Majda Kun~nik 4. OB^NI ZBOR GASILSKE ZVEZE DESTRNIK @ELJA PO SKUPNEM LOKALNEM ^ASOPISU V Gasilsko zvezo Destrnik, katere predsednik je g. Janez Irgl, sodita dve PGD Destrnik in PGD Desenci. V petek, 19. aprila 2002, je v prostorih gasilskega doma Desenci potekal 4.redni ob~ni zbor Gasilske zveze Destrnik. Predsednik je pozdravil vse prisotne, goste (g. [tefana Vidovi~a, g. Franca Simeonova, g. Franca Puk{i~a, g. Branka Zelenka, g. Draga Murka, g. Branka [irca in g. Karla Ver{i~a) in predstavnike gasilskih zvez Dornava, Lenart, Trnovska vas - Vitomarci, Maj{perk, Jur{inci, Ptuj, Gori{nica in Videm. V malo bolj uraden del ve~era nas je s pesmijo popeljal destrni{ki oktet. Izvolili so organe 10 ob~nega zbora, nakar so sledila poro~ila. Prvo je podal predsednik GZ Destrnik: seznanil nas je z delovanjem GZ v preteklem letu. Zveza je imela obilico dela, prirejajo in obiskujejo razli~na tekmovanja (mladi, ~lani in veterani), razstave, razli~ne te~aje in strokovna usposabljanja, delajo z u~enci osnovne {ole in uspe{no sodelujejo z drugimi gasilskimi zvezami. Gostje so pohvalili delo GZ Destrnik, njihovo zavzetost, skrb za delo z mladimi, finan~no stanje in delovanje v akcijah. Prav tako so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem med gasilskimi zvezami. Izra`ena je bila `elja o skupnem lokalnem ~asopisu. Na ob~nem zboru so sprejeli program dela GZ Destrnik za leto 2002. Podelili so odlikovanja in napredovanja, ki so jih prejeli Sre~ko Puk{i~, Tamara Urbanija, Marija Zelenik, Janez Horvat in Otmar Simoni~. Po uradnem delu je sledila pogostitev in prijetno medsebojno dru`enje. Tekst in foto: Sabina @ampa Ob~an - 22. maj 2002 USPE[NA TEKMOVANJA MLADI RAZISKOVALCI Na vseslovenskem tekmovanju v znanju materin{~ine, ki je bilo sredi marca v Mariboru, je u~enka 8. b razreda Mirjana Rodo{ek dosegla srebrno Cankarjevo priznanje. ^ESTITAMO ! Mladi raziskovalci Nina Murko, Ale{ Flaj{man in Mirjana Rodo{ek, u~enci 8. razreda O[ Destrnik, so se v petek, 24. aprila2002, udele`ili 10. regijskega sre~anja mladih raziskovalcev. Predstavili so raziskovalno nalogo z naslovom Mrtva reka, kam hiti{? in osvojili srebrno priznanje. Namen raziskave je bil: s pomo~jo literature in drugih virov prou~iti onesna`enost voda (podtalnice in teko~e vode), podrobneje prou~iti vodni ekosistem in indikatorje (rastlinske in `ivalske) onesna`enosti voda, spoznati vire onesna`evanja podtalnice in teko~ih voda, spoznati na~ine ~i{~enja odpadnih voda, predvsem naravne ~istilne naprave, opraviti analizo vode (pitne in teko~e) v doma~em kraju, opraviti popis biolo{kih, kemijskih in fizikalnih lastnosti potoka Rogoznica od izvira do izliva, ugotoviti (s pomo~jo ankete), kako z odpadnimi vodami ravnajo ob~ani ob~ine Destrnik, primerjati analizo vode potoka Rogoznica z analizo vode reke Drave ali drugega potoka. Ugotovitve so naslednje: V Sloveniji predstavljajo velik problem glede onesna`evanja manj{a naselja, kjer bi bila izgradnja kanalizacijskega omre`ja predraga. Tako prebivalci odpadne vode zadr`ujejo v greznicah, iz katerih pa odplake neo~i{~eno odtekajo v okolje in podtalnico. Kljub temu, da v zadnjem ~asu i{~emo predvsem re{itve glede odpadnih voda v ve~jih mestih i industrijskih obratih, odpadne vode v manj{ih naseljih predstavljajo vedno ve~ji problem, ki ga ne moremo kar tako zanemariti, saj se je izkazalo, da onesna`evanje na pode`elju prispeva kar 2/3 k celotnemu onesna`evanju voda. Na podro~ju ob~ine Destrnik ima kar 60% gospodinjstev preto~ne greznice s ponikalnicami ali pa so odtoki speljani do odto~nih ali stoje~ih voda. Odpadno vodo in gnojnico iz greznic praznijo (~istijo) najve~krat sami. Odpeljejo jo na njive ali travnike, ~eprav se jih ve~ina (kar 90%) zaveda, da s tem onesna`ujejo in ogro`ajo podtalnico. Skozi ob~ino Destrnik te~e tudi potok Rogoznica. Potok se formira v obmo~ju @ikarc v Slovenskih goricah in se v naselju Budina izliva v drena`ni jarek, pod jezom v Markovcih pa v reko Dravo. Analize vzor~ne vode so pokazale, da je potok Rogoznica onesna`en v spodnjem delu toka, skozi naselji Rogoznica in Budina. Voda v tem predelu ni primerna za kopanje in bi jo razvrstili v 3. kakovostni razred. O[ Destrnik SPOMLADANSKI KROS V torek je bil kros. Pri {oli smo se zbrali, potem pa smo {li v gozd. Vsi smo se preoblekli v kratke majice, nato pa deset minut ~akali. Potem je deset minut minilo in smo za~eli te~i. Na krosu sem bil sedmi. Potem smo {li na malico, nato pa v telovadnico. Tam smo skakali in plesali. Potem pa smo {li domov. Bo{tjan To{, 2.b VZGOJNO – IZOBRA@EVALNO DELO OB SOBOTAH V leto{njem {olskem letu je {olski koledar narekoval dve “delovni” soboti: 5. januarja in 13. aprila. ^eprav so u~enci veseli, ko prazniki “padejo” tako, da so lahko kak{en dan ve~ doma, pa jih pouk v soboto “zelo `alosti” zato se u~itelji na na{ih {olah {e posebej potrudijo, da je pouk v soboto obogaten z druga~nimi, bolj spro{~enimi oblikami dela. Nekaj u~iteljic z razredne stopnje se je odlo~ilo, da bodo skupaj z u~enci pripravile bogatej{o dopoldansko malico, druge so u~ence peljale v ra~unalni{ko u~ilnico, kjer so se u~enci u~ili ob ra~unalni{kih programih. U~iteljica prvega razreda 8- letke je v {olo povabila mlaj{e brate in sestre svojih u~encev. Skupaj z `e “velikimi” brati in sestrami so mal~ki u`ivali ob {olskem delu v ~isto pravi {oli. Ob odhodu domov so nekateri kar jokali, saj so `eleli ostati v {oli. Pouk v soboto je tudi idealna prilo`nost, da na {oli uresni~ujemo tisti t.i. skriti kurikulum. In ravno ta daje vsaki {oli poseben pe~at. Predstavljamo samo nekaj utrinkov, saj je vse skoraj nemogo~e prikazati. Sobotni utrinki: U~enci in u~enke 8.a in b razreda so v okviru te~aja prve pomo~i in dru`bene samoza{~ite osvajali vsebine: obve{~anje prebivalstva in po`ari – predaval je predsednik GZ Destrnik g. Janez Irgl. U~enci so opravili tudi vajo na terenu (Gasilski dom Destrnik), pre`ivetje v naravi in nalezljive bolezni – predavala je u~iteljica Jasmina Caf, prakti~ne vaje so u~enci opravili v biolo{ki u~ilnici, orientacija v naravi. S pomo~jo kompasov je u~ence v neposredni bli`ini {ole “orientiral” u~itelj Gorazd Voglar. U~enci in u~enke 3.a in b razreda so ob pomo~i u~iteljice Sonje Le{nik in Andreje An`el v u~ilnici gospodinjske prakse pripravljali oblo`ene kruhke in sadno mleko. Nato so si v razredu lepo prazni~no pogrnili mize in neizmerno u`ivali v pojedini. Ker so ve~ino dela opravili sami, so bili na pojedino zelo ponosni in povedali so, da {e nikoli niso jedli ~esa tako dobrega. Tudi u~enke in u~enci sedmih razredov 8-letke so na “delovno soboto” poslu{ali vsebine prve pomo~i, vendar samo tiste, ki jih {e niso predelali v C[OD. Tako so u~enci dopolnili svoje znanje {e iz tem: nalezljive bolezni, prva pomo~ pri po{kodbah, nastalih zaradi razli~nih vzrokov, samopomo~ in medsebojna pomo~. Ga. Filipi~ je bila nad u~enci in u~enkami navdu{ena. Presenetila jo je odprtost, aktivno sodelovanje in dobrovoljnost na{ih sedmo{olcev. OŠ Destrnik Kako je hi{a stra{no prazna, odkar tebe, ljuba `ena in mama v njej ve~ ni, prej bila je tako prijazna, zdaj oto`na, tuja se nam zdi. ZAHVALA ob bole~i izgubi drage `ene, mame in babice MARIJE KRAMBERGER iz Trnovskega Vrha 51 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k ve~nemu po~itku, darovali cvetje, sve~e svete ma{e, nam pisno in ustno izrazili so`alje in nam v bole~ih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo se g. `upniku za opravljen poslovilni obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Jan~i~. @alujo~i: mo` Janko in h~ere z dru`inami Mira Anderli~ Ob~an - 22. maj 2002 11 TURISTI^NO DRU[TVO DESTRNIK PONOVNO SMO ZAVIHALI ROKAVE Foto: arhiv dru{tva Blagoslov konjev Kon~no se je od nas poslovila zima in pomlad je `e potrkala na na{a vrata. Pri~elo se je toplej{e vreme, tudi dnevi so malo dalj{i. Kakor ve~ino ljudi je tudi nas “turiste”enkratno vreme zvabilo na plan. Ne mislite, da smo zimo izkoristili za po~itek. Nasprotno. Zima je bil namre~ idealen ~as, da smo se ob{irno pogovarjali, zbirali razli~ne ideje, razpravljali o {tevilnih prireditvah in praznovanjih, ki jih je treba organizirati in uspe{no izpeljati, ter o deli, ki nas v tem letu {e ~aka. Tako smo pred kratkim ponovno zavihali rokave ter se lotili dela. Najprej bi `elela omeniti predavanja, ki jih organizira TD Destrnik, in sicer z razli~nimi temami (urejanje okolja, zeli{~a …). V aprilu smo izpeljali prvo tak{no predavanje, ki je bilo izredno lepo obiskano in v za~etku tega meseca `e drugo tak{no predavanje, na temo zdravilna zeli{~a. Konec aprila smo v okviru majskih iger na Destrniku organizirali blagoslov konjev, ki se ga je udele`ilo okrog 35 konjev. Na `alost smo imeli prej{nji dan nekaj smole z vremenom, saj nam le – to v soboto ni bilo preve~ naklonjeno in tako smo zaradi de`ja morali odpovedati tradicionalno kolesarjenje po Destrniku. Ker pa se “turisti” ne damo tako hitro, smo kolesarjenje prestavili v malo toplej{i mesec (tudi manj de`uje takrat!!!) in sicer bo potekalo 2. junija 2002. Vsi, ki radi sedete na kolo, ste prisr~no vabljeni. Pozor: najstarej{e kolo bo nagrajeno! Lotili smo se tudi dela v domu in sicer smo v turisti~nem domu pred kratkim dokon~ali gradnjo pisarne, ki bo delovala kot turisti~ni informativni center. Kmalu bomo razpisali nate~aj za spominek TD Destrnik, ki bi naj prikazoval zna~ilnosti na{ega kraja, seveda bomo najbolj{e predloge tudi nagradili. Eden ve~jih projektov, ki se jih `elimo lotiti, je tudi postavitev kme~ke tr`nice pred domom. Na njej bi naj prodajali izklju~no doma~e izdelke, pripravljene na kmetijah z obmo~ja Destrnika. Tukaj lahko gospodinje poka`ejo svoje sposobnosti in seveda svoje, doma~e “specialitete ter z njimi tudi nekaj zaslu`ijo. Seveda je najprej treba urediti prostor okoli doma, pri ~emer nam bo na pomo~ prisko~ila tudi ob~ina. Predlog “turistov” je, da bi ob domu postavili “kme~ke brajde”, ki bi prostoru dale poseben ~ar. Tako bi dom uredili na izviren in zanimiv na~in. V jeseni bi lahko nato izpeljali novo prireditev in sicer trgatev. V planu imamo {e malo ve~ji projekt in sicer postavitev vini~arije. Ob domu stoji namre~ zelo stara, izvirna kme~ka hi{a, ki sta jo lastnika, Stanko in Elizabeta Bac pred kratkim podarila TD Destrnik, seveda z namenom, da hi{o prestavimo na drugo lokacijo in jo preuredimo. V zgornjem prostoru bi radi postavili ~rno kuhinjo in razstavni prostor, spodaj pa bi zgradili vinoteko, ki bi jo napolnili vinogradniki iz na{ih krajev. V avgustu je na programu tradicionalni “kme~ki praznik”, ki ga `elimo tudi letos popestriti s povorko, pri kateri naj bi ponovno sodelovali vozovi, ki bi prikazovali delo in obi~aje na kmetijah. Izkoristiti `elim to prilo`nost in pohvaliti vse udele`ence lanske povorke ter jih tudi letos povabiti k sodelovanju. Kot vidite, nam idej in projektov ne manjka, manjka le va{a dobra volja in udele`ba. Za “turiste” bo to leto ponovno zelo delovno in naporno, vendar se bomo posku{ali potruditi in zadovoljiti `elje in pri~akovanja, ki jih imajo ljudje do TD Destrnik. Veliko je {e treba postoriti, zato pa nehajmo govoriti, raje kaj naredimo! Predsednica TD Destrnik Danica Pernat OO SDS DESTRNIK 8. MAJSKE IGRE Ob~inski odbor SDS je to leto `e osmi~ zapored organiziral majske igre, na katerih so se predstavniki vasi pomerili v vle~enju vrvi, pogumnej{i so plezali na majsko drevo, v vle~enju vrvi pa so se pomerili tudi svetniki ob~inskih svetov ob~in Destrnik in Kidri~evo. Med tekmovalci je vladal mo~an tekmovalni duh, ki ga je spremljalo obilo zabave in smeha. Dosegli so naslednje rezultate: VLE^ENJE VRVI – VASI 1. mesto: Jane`ovski Vrh 2. mesto: Drstelja 3. mesto: Gomilci 4. mesto: Lo~ki Vrh, Doli~, Jir{ovci 5. mesto: Strmec, Destrnik, Jane`ovci, Svetinci, Levanjci PLEZANJE NA MAJSKO DREVO 1. mesto: Marjan Cizerl, Jane`ovski Vrh 2. mesto: Klemen Brumen, Ptuj 3. mesto: Jo`ek Puk{i~, Gomilci 4. mesto: Damjan @uran, Drstelja RDE^A NIT – OB^INSKI SVETNIKI 1. mesto: OS Destrnik 2. mesto: OS Kidri~evo Glavni namen prireditve je, zbiranje denarnih sredstev za dobrodelne namene. Komu bodo namenili sredstva leto{nje prireditve, {e ni znano. Nata{a @i`ek 12 Ob~an - 22. maj 2002