GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. »lovenaks dnevnik < f Zcdiiyenih drfavmh | m m m Veti« u vus leto ... $3.50 Za pol let*......$2.00 The largest Slovenian Daily J in tbfjHLJmtoc^tatet | Issued every day except Sundays [ and Legal Holidays.-:-] ! 50,000 Readers > rtLEFOH PISARITE: 4687 CORTLANDT. Satered as Bocond-Class Mati«, 8aptsubsr SI, 1908» at the Poet Offioa at Haw York, H. Y- ante the Act of Oongnm of March S, 1878. TELEFON PISARNE: 4687 CORTULN0T, NO 6P — fcTlSV. 69. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 23, 1917. — PETEK, 23. MARCA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV Amerika in vojna. -o--J lztberlina poročajo, da bo že tekom enega! ali dveh dni zavladalo med nem&ko vla do in vlado združenih držav, vojno stanje. — predsednik wilson bo najbrže dobil pravico, porabiti vso oboroženo silo i združenih držav za obrambo ameriških i pravic. — ameriška vlada je pripravlje i na pomagati, da bo nemcu a premagana. | -o- Washington, D. C., 2*2. marca. — Iz Berlina prihajaj porodilo, da nemška vlada pričakuje, da bo zavladalo | vojno stanj«* z Združenimi dr/a vami v teku 48 ur. Zato sn | pripravljajo Združeno državo za slučaj vojne z vso na-j jdico. Oh na na nje Nemčije je sumljivo in vse kaže, da niti ne misli čakati na zasedanje kongresa 2. aprila. Nemčija dela vso tako, kakor da želi vojno z Združenimi državami in išče prilike. »Splošno se misli, da pomeni sklicanje izvanrodne^a zasedanja kongresa samo ono: da misli predsednik Wilson samo obvestiti kongres, da obstoji vojno stanje z Nem čijo žo od 17. marca, katerega dne je nemški podmorski čoln potopil ameriške ladjo 44Vigilancia*\ "City of Memphis" in "Illinois". Ako so to domnevanje uresniči, potem bo kongres so j glasno zahteval, da so oficiolno razglasi vojno stanje in so bo naročilo predsedniku Wilsonu, da porabi vso oboroženo silo Združenih držav za obrambo ameriškili pravic. Kongres mh bo takoj dovolil 500 mifjonov dolarjev, da izvrši in izj>olni željo kongresa. Taka odredba kongresa bi bila samo tehnična napoved vojne, ki bi se pa dejansko pričela v trenutku, ko bi oborožen ameriški parnik potopil kak nemški podmorski čoln. Morebiti smatra Nemčija za napoved vojne tudi obo-roženje trgovskih in potniških parnikov, kajti le na ta način se mora razlagati nemška trditev, da pričakuje nemška; vlada napoved vojne v teku 48 ur. 1K> zasedanja kongresa bo v Washington« zelo živahno, toda vlada bo jvu-sem mimo nadaljevala z vojnimi pripravami. Iz vsega se razvidi, da je ameriška vlada pripravijo-j na po svojih močeh pomagati, da bo Nemčija premagana j v svetovnem boju. Ljudstvo se za to zelo zanima, toda ni j raiburjeno. Vsakdo ve, da pomeni sklicanje kongresa napoved vojne, toda norvoznosti ni zaradi tega nobene. — Ako gremo v boj, — jr rekel nek upliven uradnik,] potom bo to boj na nož. S tem je hotel reči, da bodo Združene države storile vse. da lw» Nemčija premagana; to je tista Nemčija, ki jo ! hlepela po svetovnem gospodstvu. Svet, kateremu je ho-1 tola vladati, jo 1k» premagal: ves svet je proti njej. Iz pisem in brzojav, ki prihajajo dan na dan v Belo; hišo, so razvidi, da je ljudstvo za to, da gredo Združeno j države v bo j proti Nemčiji, ki si želi spora in vojne z Zdr. j državami. Predsednik Wilson bo ]>ojasnil kongresu, da ne stre-j me Zfiružene države za tem, da bi se zapletle v vojno, toda razmero so nanesle, da so Združeno države primorane, da kaznujejo nemško militaristioko samovlado, ki je prizadela ameriški trgovini že toliko škode in je ogrožala n-meriško interese ves čas sedanjo svetovne vojne. Predsednikovi svetovalci so prepričani, da Združene države ne bodo posegle v vojno samo na pol, temveč hod d porabilo silo proti sili. Da jo teinn ros tako, so lahko razvidi iz vojnih predpriprav, ki se vrse z bliskovito naglico in z vso popolnostjo. Največja važnost sc> j>olaga na ameriško bojno mornarico, ki bo morala izvršiti poglavitni del obrambnega dela. Mornariški tajnik in njegovi uradniki so dan in noč na delu. Vendar pa delajo vse tajno, da nikdo ne ve, kako Ln koliko je že mobilizirana mornarica. Zlasti atiantiško mornarico zagrinja največja tajnost. Armada na suhem se pripravlja mnogo počasneje. Posegla bo v boj samo tedaj, ako bo neobhodno potrebno in če se bo izkazalo, da' mornarica še ne moro izvršiti obrambnega dela. Senator Chamberlain, predsednik vojnega odbora, bo v prihodnjem zasedanju kongresa zahteval, da se armada zviša na pol miljona mož. Kakor brezobzirno ravna nemška vlada, se razvidi iz poročila ameriškega ixxikonzula Keogh v Amsterdamu na Nizozemskem. Konzul ^namreč poroča, da je nemški podmorski čoln v Severnem morju potopil norveški parnik **I>aviger*\ ki je vosil ječmen iz New Yorka v Rotterdam. Parnik je bil nevtralen in potopljen v nevtralnem morju, ki je daleč proe od nemške blokadne zone. Ječmen je bil določen za nizozemsko vlado. • Kakor M1 razvidi iz vsega, vojna žal i bog ne bo prizanesla niti Združenim državam. Skoro ves svet je že zapleten v to nesrečno vojno, po-sledftja država. ki bo posegla v ta boj, bodo Združene dr- Križarka "Moewe". : Potopila je 27 ladij z 123,100 to-1 nami — Poveljnik grof DohnaJ Schlodien. I Berlin, Nemčija, 22. marca. — I Nemška pomožna križarka. ki je j ie poznana od začetka vojne po j svojih drznih dejanjih in velikih j uspehih, ae je danes v drugo vrni-| la v domače pristanišče. Preteklo ! j je ene leto in 17 dni od tedaj, ko i se je prv ikrat vrnila in pripeljala , s seboj 199 jetnikov in več kot mi-j ijon mark v zlatn. Na prvi poti je I potopila 15 ladij. , Kakor naznanja nemška admi-j I raJiieta. je na svojem drugem po- J ! t o van ju potopila ali vjela 27 ladij? iz 123.100 tonami. O jetnikih seda-[ | nje poročilo ne omenja. Poročalo' pa se je že 19. januarja, da je prišel v nemško pristanišče s po>ad- ' ko 16 mož in z 469 jetniki vjeti angleški parnik 4' Yarrowda3e'\ | katerega je vjela neka nemška po-i možna križarka. 15. januarja se je poročalo, da je priplul v pristanišče Pemambnco. japonski parnik "Hudson Maru" z 237 jetniki, ka- 1 t ere je "Moewe" vjela v južnem Atlantiku na parnikih. katedre je potem potopila. "Moewe'1 je prodrla v tej zimi dvakrat angleško blokado. Poveljuje ji kapitan grof Dohna-Schlo-dien. Na potu je bila več mescev. : *'Moewe" je vjela 22 parnikov In pet jadrnic. Med temi je 21 sovražnih parnikov. od katerih jih je 1 bilo 6 oboroženih in 5 v službi asi-I gleške admiralitete in šitiri sovraž-I ne jadrnice. | Med vjetimi parnik: je omenjen i tudi angleški parnik "Voltaire", ( o katerem se je že mnogo pisalo | toda ni «e vedelo, kje in ke je znala tako skrivati, da je ni ' nikdo opazil. i "Moewe" je imela različne pri-! prave, da je vsak čas lahko izpre-' menila svojo zunanjo obliko. Po-• uo«"i so jo rudi večkrat prebarvali. . Ko je plula skozi angleško bloka -; io. je imela na krovu tovor seua, ta ie pokrila svoje topove, razobe šeno pa je imela dansko zastavo. Ladje, katere je 14Moewe" po-j topila ali vjela, «o: Goorgie, 10,077 t ton; Mount Temple. 8790; Voltaire. 8618; Dramatist. 5421; Ncr-therby Hall, 4461; Radnorshire. 1302: Kine Oeorge, 3852; Asniew res, 3103; Minich, 2890; Namtea, 2679; Ottega, 8075; Samara. 6007 ; Hammershus, 3931; Snowdown Grange, 4662 ; Newport Land ; Miohsnethiel; Nouant: Semple, St, Giorgio, Nesser, St. Sa«el. Gailiv. Vjeta parnika: St. Theodore, 4992 in Yarrow dal. 4652 ton. Največ j? parnik je bil Cieorgic; vozil je 1200 konj. veliko množino i i vinske ki a je, 98 2-isoč bušljev pšešniee, 10 tisoč sodoV olja za mazanje in 430 zabojev -pušk. — King George je vozil 40 tisoč bu-fijev pšenice in smodnika v vrednosti nad miljon dolarjev. Zopet poioljen ameriški parnik. Washington. D. C., 22. marca. Noooj m je poročalo državnemu departmantu, da je bil potopljen ameriški parnik "Hemldton". ki je vozil olje. Življenje je izgubilo 20 mornarjev. - Oensralkonsul Weber umrL ® Paee, T«x., 22. marca. — Nemški generahili konzul v Joa-rezu, Maks Wefcer, je danefe nmri v neki belei Jo mesta, ki je bilo določeno za' novo obrambno črto. Zdaj se naha t jajo za utrjeno črto. katero so utrjevali več mescev in katero bode? branili z vso .silo. tako da bodo boji ob tej erti naj^jutf jsi v tej voj-< ni. — Včeraj so se vršili med Fran ' eozi in Nemci zelo \-roči boji pred St. Quentinom, ki je eno močnih utrdb Hindenburgve črte. ki pelje od Cambrai skozi Quentin, La Fe-re in L.aon v gozd pri Courev. Ko so prišle pm francoske čete do prekopa pri St. Quentinu so se Nemci postavili v bran, rprizo-1 rili več protinapadov, toda Francozi so obdržali svoje postojanke, ob prekonu. Vroči boji so ^e tudi vršili bii-j zu La Fere, ki je druga največja | utrdba nove bojne črte in leži 15 ■ milj južuo od St, Quentina. Teh i bojev s*- je vdeležila konjenica, pehota in lahko topništvo. Hoji ni-1 *>o imeli za nobeno stranko nika-I kih uspehov. Ravno tako i>oročaj*i Angleži.{ da so se Nemci postavili v brani med Arras in St. QueHinom. An-, gleži so zasedli Vermand in Roi-' sel, nekaj milj severozapadno od' St. Quentina. { Oddelki nemških čet so se zelc l*rabro in junaško branili m-vd Pe-1 ronne in St. Qnetinom iiavzlic na « ši premoči. Slednjič so se v redv umaknili. francoski \~ojaški izvedenci pri-; snavajo, si jeni pri slamnikarski obrti! | ▼ nedeljo, dna S6. -marca popoi-BW1 vmmi ■ Boji z Rusi. Nemci so eb Berezini dosegli neka i urpehov. — Boji v Humani ji so se obnovili. Petrograd, Rusija. 22. marca.,' V okrožju Lida. ob reki IiereziniJ pri va.si Zabrezina iu Potašniia so i >o hudem bombardiranju Nmaci na^koeli naše postojanke in s.> jih za vzeli. Pri Potašniei smo jih s protinapadom pregnali, na ostalih krajih i »a so obdrzaii zasedeno ozemlje. S.^vrrozapaJno od Brod>ja v' OaVitiji so nas Nemci tudi hale ru artilerijskem streljanju na-ladli pri Baldtiru. Po vročem bo-u so se Nemci morali umakniti v ■svoje postojanke. Nek vjet n?mški častnik je izja-; /il, da so Nemci mislili, da bodo najnovejši dogodki v Rusiji o=la-: bili rusko vojaško silo. Rumunsko bojišče: V okraju FVolehani so Nemei ni •eli 7. artilerijskim strel>anjem; rtidi zrakoplovi kaze.io veliko aeril-nost. Berlin, Nem-čija. 22. nvarea. — iilizit Here7,ine so Nemci pri Lidi, pnxlrii do druge vrste ruskih za-kopov na fronti 4 kilometrov. Po-■ušili so utrdbt* in so se vrnili z i25 jetniki, dvema topoma in šc-itimi strojnimi puškami. V Rumi.mi.il so boji zooet oživeli. Laško in macod. bojišče. Avstrijski napadi niso bili uspeš-ni. — Nemci drže višine severno od Bitolja. — Ob jesonh. Rim, Italija. 22. marca. — Avstrijske-napade v torek zvečer na podnožju Monte Sief in Monte 'roee smo odbili. Slal>o vreme je omejilo ar-tHerijsko boje. Naše opazovalne; čete so imele nekaj bojev s so\-raž-nikom. Vsi ti l>oji so bili ugodni m nas. Berlin, Nemčija. 22. marca. — Višine, katere smo 20. marca zavzeli severno od Bitolja, so bil*4 danes pod hudim francoskim o-znjeru. Vsi napadi pa so se izjalovili. Ravno tako Francozi niso imeli uspeha v napadih med jezeri Boji v Mezopotamiji. Petrograd, Rusija, 22. marca. — V okolišu Pjevan in Bagdada se nadaljnje zasledovanje Turkov. — Na ostali fronti se vrše boji med manjšimi oddelki. ' Nemški diplomati iz ttr^jgfrit Washington, D. C., 22. marca. — Kitajska vlada bo poslala nemške larne uradnike skozi Združene dr-isovksžv.^ etao shr shr ea eit zave. ki so že obljubile varno spremstvo skozi deželo. Pričakuje se, da bodo zavezniki jamčili za varno spremstvo po morju. Kitajska bo najbrže sledila Ameriki v vojno. Cesar V konferenci z HoHwe*om * in Hindenburgom. London, Anglija, 22. marca — Nemški državni kancler Beth-mann-Hoihreg je danes odše4 v nemški glavni stani kjer se bo posvetoval z nemškim eesarjefcn in Hindenburgom. Posvetovali se bodo »o zunanji politiki. __ Pojasnilo. . Po pismih, ki nam prihajajo daa s za dnem od rojakov,, posnemamo da vlada med »fa« sani- j nanje, na kak način bi bilo mogoč* si preskrbeti in aefotoviti avstrij ske krone, namrsS sedaj, ^r jim je esna la nizka, in prodno m povepejo zopet do olaro veljava Lahko rečemo, da jo ni slovso ske naaetbine ▼ Ameriki, kjer bi ea safssno na razpravljalo o Um. vainsm vprašanja. Vei pojamdl v tej mderi dtje ! IZ RtJSIJE. -O- ameriška vuuta je pripoznala rusko pro vtzoricno vlado. — ameriški poslanik francis in ruski zunanji minister mil ju kov. — nemško časopisje poroča, da je dala anglija povod ruski revoluciji. -nova ruska vlada je baje samo na videz demokratična. RUSKA VLADA PRIPOZNANA. Washington. 1). t/.. 21. marca Iz oficielneira vira se ie doznalo ia so Združene države že fonnel-no pripoznak rusko provizoricno viado kot "d<* facto" vlado. Toza devno izjavo ie baje podal ameri ški po^lajirk Franfi-i v Petrogra iu. Zdru/one države še nočejo de fin'rti-,-no priznati ruske vlade. keT ~e boj*». da h', dosnela na krmili ^e\jalisfiona *tra.nka. ter strmo slavila sedanjo vlado. Ameriški poslanik Francis j* skoraj vsak dan v ruskem zuna ujem mmistrstvu. Petrog.ad, Rus-ija. ±2. m&rea. — \1ada Zflniženih držav j^ prvr pripoznala novo rusko vlado. K( je dobil ameriški poslanik R. Frai ois potrebna informacije iii in štrukoije i/, državnega deparimen a v Wasiiingtonn. je takoj ob [skal ruskn^a zunanjega ministra Mil ju kova. Danes popoldne je odšel ameri ški pc^lanik v spremstvu lnomari-dcega in vojaškega atašeja v pa •a.^o Mannski, kjer zboruje mini vtrski svet t«*r navzočim povedal da so Združene države p rip oznak novo rusko vlado. Ministrom je želel v imenu Zdr Jržav veliko sre*"*e. iTornariški in vojaški tajnik sta !)ila v uniformi, poslanik in njegovi tajniki so bili pa v navadni o bleki. - V svojem govoru j«1 rekel poslanik med drugim tudi sl^d«.'*e: Po inštrukcijah. ki sem jih d<> bil otl vlade Združenih držav, bom kot ameriški poslanik posloval po rom ruskega ministrstva med "Zdr državami in Rusijo. Prepričan sem. da bodo orej pripoznala dežela. k.ii« re deale zelo spoštujemo. Waahington, D. C.. 22. marca, v' državnem departmentu je bilo Lane« naznanjeno, da so Zdni/ene Iržavf v vseh ozirih pripoznale ■usko orovizorieno vlado KAJ PRAVUO NEMCI» Berlin, Nemčija, 22. man a. 'z raznih bzojavk in privatnih po-•oeil je razvidno, da je angleška lada zanetila rusko re% olucLjo. Iz stih virov se tudi poroC*a. da je me} pri osnovanju nove rusk** vla-!e pr^ejžnjo beeedo_ au»letiki miri Ls t rs k i predsednik Llovd George. Znano ie. da so se v Londonu ko )ar dni pred rusko revolucijo zelo >ali. da bi po revoluciji pustili Rusi zaveznike na cedilu. Angleška .lada je *rorila vse kai- je mogla, vida je storila vse kar je mogla, amo da je preprečila to katastrofo. — Nadalje se tudi čuje. da so pri-ila iz Londona navodila, kako naj se sestavi provizoricno vlado. Angleški in francoski poslanik v Petrogradu sta takoj pripoznala novo vlado. Da bi Auglija še bolj privezala ruski naroe reforme v Rusiji izvrše šele po vojni. To je: ljudstvo nnj pride šele po vojni do svojih pravic. Nova ruska vlada ni tako demokratična kot bi kdo mslsliL Nova vlada je samo na videz demokratična. v resmiei je pa ravno tako imperialistična kot je bila prejšnja. Najboljši dokaz za to je izjava zunanjega ministra, da Rusija ne bo prej popustfla. dokler ne osvoji Dardanel. Poljska "armada". Amsterdam, Nizozemsko. 21. marca. — Nemško časopisje je dobilo poroeiio. da se je na Poljskem že začela velika in splošno naborna kampanja. Za rekrutacijo je semnajst glavnih uradov, 74 okrajih in nad 400 lokalnih uradov. Poljski državni svet je izdal pro-kJamocijo, v kateri poziva Poljake, na j vstopajo v armado Stavka v tovarni za zrakoplove. Buffalo, N. Y„ 22. marca. — Včeraj je zastavkalo tukaj 200 u-sluibeneev Cnrtis Aeroplan Co. — Ljudje, ki so zastavkali. so bili večinoma vsi zaposleni v oddelku za kovinske dele. Tovarna ima zelo veliko naročil za mornarico in vlado. St raj kar j i so prepričani, da iim bo družba morala zvišati plačo. — GLAS NARODA.. 23. MARCA '17 "O LAS NARODA" ,» (Skmnlu Diflj.) Oiiid ud pobMtd by tU* ILO V I H I O PUBLI8 EIHO O O M P A H T corporation.) _ ntANI WAKHKB. President_LOITI8 BENEDIK, Trcaanrer J fta<-* of »ualneos of Clkr corporation and addmnes of above officer* - _«tiaa.it »t..___New York City, j Telefon 4t-S7 Cortlandt K : j I ImH Vojna, -o--< 2. aprila k«' bo začelo posebno zasedanje kongresa. Sprva je bilo določeno, da se bo sestal kongres 16.' aprila, toda predsedniku Wilsonu se zdi, da bi bilo to prepozno. Dežela st* pripravlja na vojno z Nemčijo. Mornarica je pripravljena in tudi vojaštvo je že na svojem mestu. • Na suhem in na vodi. To že precej pomeni. Nikdo naj ne prepričuje samega sebe, da ni situacija f dovolj resna in da iz cele stvari ne bo ničesar. 1 Nekateri namreč še vedno mislijo, da hočejo Združe- A ne države Nemčijo oplašiti. da so bile s tem namenom pre- [ kiujene diplomatične zveze z Nemčijo in da je zato zapoved;) 1 predsednik oborožiti ameriške parnike, ki so ?ia- r men jeni v Evropo. Toda temu ni tako! — Združene države se hočejo res 1 zaplesti v vojno z Nemčijo. One ne bodo branile samo svoje obali, ampak bodo -tudi napadale, če Ik> potreba. "i zdaj se nekateri precej bavijo z idejo, da bi sc -poslalo v Kvro|K> poseben ekspedicijski zbor. Če bo ta zbor resnično odposlan, oziroma, če se bo pridružil zavez niknm ali če bo operiral na svojo roko, zaenkrat še ni določeno. Pri pivdvreranji kabinetni seji so bili vsi člani kabineta za to, naj se skliče takoj kongres. ; (jotovo bi šli še dalje, če bi razni sklepi ne spadali v področje kongresa. • . Amerika s<* je pripravila. Pripravlja s<* vsestransko in hitro. Iz zanesljivega vi ■ ra je* dos|K?lo poročilo, da je že izdelala popolen program za nabavo armade, ki Ikj štela 3.000.000 mož. l*rejkoin<»goče naj se rekrutira petstotisoč mladeni če v v starosti od 19 do 23 let. Kakorhitro jih bo zbranih zadostno število, se jih b< pričelo vežbati. Ti možje bodo zaeno z miličarji in zveznimi vojak* tvorili močno armado, ki se bo lahko zoperstavila take mogočnemu sovražniku kot so Nemci. Vlada ima za vojaške svrhe dovolj denarja. Ako br na primer kaj zmanjkalo, bo dovolil novi kongres. Taka je torej situacija in — nič drugačna. Vojna napoved pomeni resnično vojno, ne pa kake vojaško igro. BMI Jv Obenem pomeni pa tudi podaljšanje onih strahovito sti in grozodejstev, vsled katerih je Evropa že cisto se strada na in opustošena. % Pomeni pa tudi neizmerno trpljenje večine prebival stva, pomeni smrt neštetih mladih in naj krepke jšil. ljudi. Nevarnost vojne je postala tako velika, da je ni mo goče več odstraniti. Zanesemo se pa še vedno na predsednika "Wilsona kajti on nas je že v marsikateri stiski prijetno razočaral , Počakajmo do drugega aprila. In do tega časa naj še vedno tli v nas iskrica upanja da bo predsednik Wilson vse tako odločil, da bo Združe tlim državam in ameriškemu narodu v korist, ne pa v — škodo. —k. Izgnanci se vračajo i« Sibirije. London, Anglija, 22. marca. — Neko poročilo iz Pe-trosrrada pravi, da so priili iz Sibirije prvi iz-jrnane;. V Chiti so jih sprejeli z vojaško godbo. Med izgnanci, ki so se vrnili, je bila tudi Marija Spiridonova. katero so nosili na rokah po mestnih ulicah. Marija Spiridonova je hči ru-sketra generala. 1906 je vstretila po> ci iskega iefa Luehenowski ja. Obeojena ie bila na smrt. kazen pa ji ie bl'a spremenjena na dvajsetletno ievo. Ko je bila v ječi. sta jo dva policaja strašno mučila. — Ena j* t ur sta jo suvala in gonila po celici; izruv&la sta ji lase m jo Igala z gorečimi cigaretami. Oba-dva m učitelja sta bjla pozneje u-j morjeaa * m -s. * Prosta voinja za izgnance. Petrograd, Rusija. 22. marca. — Ministrski svet je sklenil, da bodo izgnanci imeli prosto vožnjo po ruskih železnicah. Zunanjemu ministru je bilo tudi naročeno, da p"aea vse vozne stroške onim. ki se hočejo vrniti iz tujih držav v Rusijo. Zarota na Kubi Havana, Kuba. 22. marca. — Policija ie priala na sled zaroti, kako rešiti Gomeza iz ieče. V kruhu, katerega je prinesla neka žena za Gomeza. je policija našla icos papirja, ki le pojasnil vso zaroto. Tudi ao bili izdelani načrti ta nadaljevanje vstaje. Vsled te-ra je bilo aretiranih več vodite jev vstaiev. ... .t Oaksville, N. Y j Na voč pismenih vprašanj ho-i ifm tu popisati, kako izliajamo 1a farmi. Farmar sem že dve leti Prej sem bil 20 let premolar, Mo ram reči, da sem vedno bolj zadovoljen; privadil sem se že popol-ma in farmasrski pridelki so ved no dražji. Zadnja letina se je prav dobro obnesla; bilo jo vsega obilo v tem okraju.. (KI povsodi se je poročalo, da ni obrodil krompir. Tukaj >a je obrodil prav dobro; samo "armarji ga niso mnogo s idili. [ er se bolj pečajo z živinorejo in mlekarstvom. Pretekle jeseni smo prodajali krompir še v zemlji I ušel j. sedaj pa po $2 in še l raz je. Zdaj se je wtamovila organiza-*:ja za mleko; s tem smo veliko 'a boljšem. Prej smo dobili zi •deko 95č za sto funtov, zdaj pa ie najnižja eena $2. Tukaj je zelo obljudena dežela *n okoli je mnogo velikih me*«t Farme so vse stare in lepo obde-'f»ne. Z njimi kupčojejo kot v sta-~em kraju s kravami. Vsakdo ima a prodaj kako farmo. K:dar j<» iroda. kupi z« pet drugo, samo da ak gre* profitira. ♦ Naši predniki, t. j. začetniki eh farm. so bili zelo pridnih rok er so farme tako lepo uredili, ''ostavili so lej>a poslopja in na adili veliko sadnih vrtov, ki prav 'obro rodijo skoro vsako leto. I.e "al. da se za sadno drevje mnogo *e brigajo. Pustijo jra in jra ne "intijo. kal pa drevju zelo škodn-i :e. Ne r«Kli poteui več tako dobro, j ■*e hitreje postara in se posuši. | Na farna je prav dobro in pri , :etno življenje. Imamo tudi zdrav; -rak in ne trpimo pomanjkanja.! ^amo da ima človek pridne r«jke ' !a farmo obdeluje. Delo na tukajšnjih farmah jc 'ruiraeno kot pa v starem .kraju. pukaj se v«e dela s stroji. Del< rT*e mnogo hitreje od cok in bolj 'lahka. Slovenski farmarji naj bi s-oogosto oglašali po naših časopi-■ih in bi poroeali o svojem na >redku. da bi novi farmarji dobili več poguma. Pozdrav! Pavel Pušljar. » Greensburgr, Pa. Po dolgotrajni bole ni je tukaj imil priljubljeni in zelo spe^tova i rojak Josip Novak dne 19. suš-■a. Po poklicu je bil krojač. Poročevalec. • Coketon, w. Va. Rad bi apo2?orid rojake iirom \merike, da se varujejo, da se s katerim tako ne zgodi, kakor s<* je z menoj. Dne 12. februarja sem se naprtil iz Thomasa. \V. Va., v Spring-deld, IU-Ko sem dospel v Toledo Ihio, sem na postaji čakal r.a Inijfi vlak, pa se mi priklati ei; lepoznan potepuh hrvatske na-odnosti ter me vabi in nagovar-a. da bi šel ž njim malo v mesto, riekel mi jc, da bo šel tudi on na lak, da se on tudi tja pelje ko: inz. Jaz se nnu branim, da r' £rem, pa me toliko' časa vabi. d em šel ž njim. Pred menoj je se ?n mož, katerega nisem videl n. postaji Ko pridemo malo proč on —— ' • C. HARDING, G0VERNER PANAMSKEGA PREKOPA. Dopisi. mesta, sta me z zvijaeo osleparila ^Ko i»ie nista mogrla timgače, je|-eden. ki je šel pred menoj, spu- ! stil $10 ii3 tla z namenom, da jih; jaz poberem; jaz pa jih nisem hotel pobrati. Potem jih pobere oni 1 ki me je dobil na postaji, ter mi 1 prigovarja, da ga naj ne izdam. P [ee je on pobral desetak. Kar se 1 pokaže izza vogala dotični lopov, kateri je spustil desetak na tTa. Kakor hitro pride do mene. me, strogo opozori na svoj izgubljeni' dttiar. Pravi, da sem jaz nase I in! pobral ter mi pripoveduje, da je, izgubil jf510 v kanadskem denarju in desetak. Poten pa .7-ahteVa, <»d mene. da mu pokažem svojo i lenarnieo in denar. Jaz se dolgo izgovarjam, da nimam ničesar Jiienrovt ra. Ker pa še vedno trdi, da i nam jaz njegov denar, mu iz-rrčim svojo denarnico v pregled ^ denamiiei sem imel svoj denar. Mislil s<':!i, dr. imam poštenjaka '»»•ed p;i >em «e jako pr^mo- : til. Potem mi pj'egledujeta in j^re-1 vata moje denarje ter me še ' nadlegujeta, ni lo4i ni mogoče dobiti več home-!; jstenda, ker je žo vse pobrano.! Pretočeno leto je bilo odprto za' vpisovanje in ob tej priliki se> vzeli vse. Teh par vrstic naj služi v pojasnilo vsem onim, kateri sol me prosili za pojasnilo v tem ozi-1. ru. Kar se tiče drugih vprašanj. 1 'x>m pisal drugič več. Naj mi o- ■ proste rojaki, da jim na tem metu odgovarjam, vsem ni bilo mogoče pisati hkrati, ker kod farmar imam časa za to na razpolago. Pozdrav vsem rojakom in roja- " in j am, posebno pa onim, ki sli-tjerna ime "peetor7?. Tony Rirtič. < 1 Maratonski vstaši. i < ______ Makedonska zgodovina zadnjih dve desetletij je pisana s krvjo. To je zarodovhia neprestanih bojev in uporov, strašilih bojev i jetnikov, ki se borijo 11a življenje i in smrt. V te j zgodovini so živeli i očetje, v njej živijo sinovi, v njej j bodo matere vzeajaile svoje otroke. Zgoklovina osvobodilnih, bojev je bila najboljša učiteljica vseh: učila jih je samo eno Jcivljensko I nalogo — osvoboditev domovine, i Videli so. kako so se elmgi bal- i kanski naroeli osvobodili izpod j 1 turškega jarma: Čutili pa so ob-1 ! enem, da se le oni sami še ne morejo veseliti življenja in *elfka nj.h ljubezen do elomovi-j ne. ker jo je podžljral ofrenj brid-kesti. razočaranj in bolečin! Leta 1805. se je Evropa zopet, začela zanimati za Makedonijo. —! Takrat je izbruhnila prva make-Jdonska vstaja, prva v dolgi vrsta vstaj. Vodil jo je vojvoda Kitau-čev ki je leta in leta neumorno orarauiziral in oboroževal bolarar-ske čete. I Toda ni imel sreče — padel je 1 v boju tudi sam. Tako prva vstaja 111 imela us- > j i»eha, kakor ga tudi prihodnje ' i niso imele; kajti Makedonci niso j bili nikdar eeiini jied seboj. Če bi bili vzdignili vsi rmeii-k-rat ka-, k(»r en mož. moK* bi se jim bi-jlo posrečilo otresti se turškega • Jjarma. Toda nikdar ni vstalo vse .; ljudstvo, vselej so se vzdignile le t i posamezne stranke. Tri stranke eetašev mo- ramo ločiti v Makedoniji, ki pa i 11!so bile zvezane med seboj, am-. 1 pak so se celo z orožjem borile — druga zoper drugo. Prva stranka je sandanistov. — pristašev Sandanskega, ki je bil ^i prej re — ietnJšniee v Dubni-1 ei. Ta ie zastopal načelo, 'da se mora Makeelouija osvoboditi xa-, ma iz sel>e, brez tuje pomoči. Bil .! ie brezobziren, grozovit, toda ener , gieen mož. ki je imel jasne cilie v nred seboi. Njegova najzvestejša tovariša sta bCa Paniea in Čerma-nciev, ]>reje re Boi^rariie. Sarafov x ie b'l boljravski naelrw>ročnik in . najbolj nadarjen izmed vseh četo-. J vodij. Bil je izvrsten organizator. - dober vojskovodja in izboren diplomat. r. Kot zastopnik bolgarskega komi- - teja je obiskal Dunaj, Bero lin. Loudon in Rim in povsod prepri- - čeval vplivne osebe o žalostnem in L' neznosnem položaju kristjanov v Mac doni ji. B.l ie celo v Vatikanu. " In najuglednejši evropski časo-" pisi so pisali dolge članke o pogo- - v or i h s Sarafovoin. Znamenit je bil tudi radi tega. ker je bil eden 3 izmeel prvih Bolgarov, ki so se - zavzemali za skupen nastop Sr- - bo v in Bolgarov. Kakor Bolgari, tako so namreč tudi Srbi v Makedoniji in Stari ^ j Srbiji organizirali svoje čete zo-" per Turke; deloma pa tudi zoper 1 bolgarske četaše. ki so večkrat ! neusmiljeno pritiskali na srbske 1 prebivalce. Prvo tako srbsko Četo je oborožil in organiziral vojvo-1 i da Aleksič L 1903. j Sarafovu so se pridružili Da-vSdov, Gruev. nekdanii pomorski častnik Saev, dalie Peter Tošev. i Cakalarov, ki je bil prej uradnik , pri statističnem uradu, gimnazij-^! ski profesor Garbanov, Lazarov in : Krist Matov, ki je po smrti Laza-i n>va stopil na čeSo makedonskega •ribanja. 1 I11 vsi fi izobraženi možje so se postavili na čelo čet, ali v gore in ! se borili za svobodo, j Ko se ie začela vojska, je La-1 j žarov bo«en ležal v Sofi ji. V žalo- - sti in obupu, da ne bo mogel s svojimi tovariši iti v boj zoper i I kletega Turc'na. je sam končal t svoje žiWienie. V testamentu se ie v ginljivih besedah poslovil od i i tovarišev, ki so tako srečni, da -.se morejo boriti za svobodo domo-vine. ij Kako velika in občudovanja > vredna je bila nieeora ljubezen i j do m srečne domovine! 5 Sarafov je vprizxyril veliko v- - stafo L 1903. Tedai je bilo nflspro- tie med nfmi in sasidan&ti 2e - toliko, da se aflednii niso hoteli ~ udetešiti boja. Zato je biU tddi - A'sa vstaja zastonj. r Sarafovei so se borili kakor le- Vsak Bolttr Še -danes s ponosom - moje im MlSh junakov. — Padli m ta domos^ Ma padli L. 1900. se je ustanovila tretja družba eetašev ali komitadžijev (od besede komite — odbor eetašev), ki so se imenovali vrho^-i-«ti. Vodil jih je pesnik Mihajtov-ski. Pridružilo se 11111 je mnogo višjih častnikov, kake»r: general: Cončev, polko\*nik .Tankov. Ni-1 kolev in drugi. To Četo je podpirala Bolgarija in jo zalagala z j denarjem in orožjem, doider ji niso velevlasti prepovedale. Vrhovisti so \-prizorili 1. 1902. -v-štajo. ki so jo pa Turki hKtrova-;, dušili. ibatTsosšaklbikčl-o:- eta To sta bili dve največji vsta-j i ji. Sledilo je še mnogo bojev in j vstaj, ki pa niso bile tolŽkega po-jmena. Medtem i>a se jc vedno [ i bolj večal razdor med stranka-ink In leta J097. ^e je zgo sprli J med seboj, in Paniea je ustrelil ! oba. To je pač najbolj žalostim do-: crodek v makedonski zgodovini. I ln prišlo je leto 190*. Mlado-! turki so prišli na krmilo. Turčija je dobila ustavo: rudi Makvdoni-* ji se je obetala boljša bodočnost.: Sandanski je sklenil /. Mladotur-ki mir in se podal v Seres. Make-' j done i so se za »ilo pomirili in čakali. Toda čakali so zaman. Tur-, čija tudi topot ni izpolnila obljub. :i--^— 1 Novice iz Chicaga. ; k i — Policaj Thomas Gibson je bil . vsled tatvine in ker je prejeana! ukradenei blago, odkazan krimi-. nalnemu sodišču. Seznanil se je 7 . dvema klerkoma v nekem "MaiT Order House", ki sta kradla re-. volverje ter jih dajala policaju, i kijih je dober kup prodajal. Sku-, pieek so si potem Inatovsko deli-j , li. dokler itiso enega klerka z»ss-. čili, ki je nato vse priznal. I — Sest najemnikov iz hiše5 št . 8;!0 Orleans -St. se je preselilo, ker , se boje. ela bo liiša pre-j ali .pozne , je pognana /. dinamitom v zi'aK. Lastnik bišt^. C. Cardinal, je dobii pistno, da naj plača ' črni roki" ?rl(XK) in mafija je določila zadnji termin, sicer pojde vse v zrak. Ker najemniki vedo, da policija proti "Črni roki" :ie more ničesar storiti, so se raje izselili. Cardinal pa sedaj niti zastonj lie more do *>iti koga v stanovanje, 'i — Ilarrv Smith je vjei — d as i 1 nerad — re\olverjcvo k«"og!o \ J zobe. Napadla sta ga dva roparja, ki sta nastavila na njega revol- • vetje in pregledr.la njegove žepe Smith je dvignil roko, d.i bi ro ^parja udaril, ta pa je medtem u ^ stre lil. Krogla 11111 odbila dv.i "| j zopet rekel, da je v svojem uradu ne iiiore imeti, ker liočc postati . "daven zdravnik. Ko je hotela, el-i . bi jo vzel zopet k sebi, ji je raču-; nal $15 mesečno za hrano. Nnpo-sleel jo je vrgel iz stanovanja, fz masčevanja ga je potem n a zna ni-, la oblastim, ki sedaj zadevo preiskujejo. Žena pravi, da bi rajš<-videla, da bi mu vzeli državljan stvo m ga poslali nazaj v Rusijo,! da bi šel v zakope. — Franee Kozel se je seznani' z dvema moškima, ki sta mu rekla. da imata $4,01X3 pri sebi, pa bi si rada ogledala mesto. Obljubila sta mu $1000. ako bi jih hotel, spremljati, toda dati jima je moral v zastavo $180 v dokaz, da je pošten človek. Naenkrat pa je e j nega začela boleti glava, poslala sta, Kozla — ki je bil res pravi kozel — v lekarno .po neke praške. Ko se je Kd^l vrnil, ni bilo , o njegovih prijateljih ne duha. no sluha, še manj pa o njegovih 180, 'dolarjih. • 1 I Pojdi in mkpt ■ s zdravi Hi bolne. 330.000 bolnih je iskalo in našlo zdravila pri FalherMollingerjo, glasoritem dnhovnn-zdravniku v Pittsburgh, t*a. NJEGOV GLASOVITI ZDRAVIL?-;! ČAJ. Father .Mollingerjcv zdravilni CaJ Je sestavljen iz najboljših, cvetlic, skorij, korenin, trnov, listja, katera rastejo v vseh krajih sveta in vsako poedlno ima izvrstno Zdravilno moč- Isknstvo dolgih let je uaučilo tefja i blaženega duhovna-zdravnika, da ravn.; v prirodi rastoOe zdravilne sestojbiue najospeSneje delujejo na človečki or^.i-nizem, zato tudi nI nikdar pozabil pre-l. idsati svojim bolnikom, ki so bUl tri^ell na katerikoli bolezni, da uživajo ta čiij. Ako trpite radi bolezni v želodi n. :o dicah, eevah, mehurju, ako nimate te... . ako ne hodite mino na stran, ako slal^ prebava te, ako imate glavobol, ako ste slab, vam Ik> Father Alollinser-jev ča" gotovo ])omagal, celo v slučajih, ko so vse druga sredstva odpovedala, j. Ena velika Skntlja te^a Oaja. ki traja j (J mesecev za 1 dolar. 0 Skatelj za 5 dolarjev, pošljemo kamorkoli. Ako želite čaj preiskusiti, predno ga hočete naročiti, pošljite nam svoj as-tančen naslov in poslali vam bomo zastonj poskusu jo. Naslovite takole: Mollinger Medicine Co. 207A West Ohio St., Pittsburgh. Pa — Pred sodnikom Kerstenom so biii trije "zasebni bankirji" obsojeni vsled kršitve državnih bančnih zakonov. Dva pojdeta na tri leta v kaznilnico v ,Joli^t7 eden pa na eno leto v okrajno ječo. Tri leta sta dobila brata James in Oliver Paisley, njun oče pa eno let«;. Imeli so North Shore Savings banko na 5.M5 Broadway, pa ><» — kakor se navadno zgodi — bankrotirali. Premoženj* znaša ^o.tMMi. elolirov so pa nabi*i-»idi za $31^.000. — Kar ne bodo pobrali ljudem za premog, jim bodo pobrali za led. Vsleel silnega mraza je bila letos dobra **letina*" za led. Vendar nam pa ze sedaj naij>oveeluje- tla ga bodo podražili, to pa /at<». ker je dražji gasolin, dražja kurjava in dražje delo. — Cene zelenja vam so zadnje 1 dni tako poskočile, da so se celo trgov« i teum čudili; kot v^r«»k navajajo slalK> vreme v "Floridi". V tamo.šnj« vrtnarskem pasu je uničil baje letošnji silni mraz vec zelenjavo. in v Chicagi smo to najprvi «>l>čutili. Zeleni poper, ki so ga prej prodajali "crate*' za veija sedaj $11. Tueli zelje je bilo v F5o-ridi uničeno; » lini. ki se je |»eč:il ž njim, je imel škode vsled mra-y.a In slabo vreme, pra . vijo, v Floridi se vedno traja. — Wvstbrook. podnačeinik či-. ka.ške jx»1 ieije. sprejema že poročila, koliko ži\:} >e nahaja pe» pe>-sameanih precuiktih in kaka je cena. Natančno poročilo .ie tiobil is prvega precinkta; živil se na haja tu za >112,773.01. .Množine in cene so nasleduge: Ovčje meso: lO.Mi funtov. 2oc funt. Telečj«- meso: G.:t22 fur tov. 28^ funt. iloka: fitii :{06 funtov, Cr funt. Krompir: 107.005 funtov, ftmt. Surovo maslo: 12,lSfi funtov, funt. Ja^ea-. :»4.Siir> zaOojev. tv^r tu- cat. Sir: f»,776 funtov, 30r funt. Sladkor; SI.624 funtov. S« funt. Zelenjave; 18,625 funtov, 15^ funt. Kii: 40.171 funtov, 10^ funt. Elevator j i so še vsi prenapolnjeni. dasi so zadnje tlni dale železnice na razpolago več vozov. — Odvetnik Sherwin, ki zastopa in • zagovarja"' H. Ktuga. trgovca s premogom, ki je obtožen, da je goljufal pri vagi, je hotel na porotnike vplivati s svojo **zveedo". Pri vsaki priložnejsti je odgrnil suknjo, ela se je videla zvezda. Bivši policijski načelnik ,je razdeiil med s\oje prijatelje več takih zvezd in tudi Sherwin je deljil eno. Državni pravdnik jc pa prosil sodnika, da bi zagovorniku zvezdo odvzel. Sodnik je poklical policijskega seržanta. ki je poklical odvetnika na hodnik in mu zvezdo odvzel. Porotnike je potem sodnik pustil domov ter .sklieal druge, ki so o Shenvinovi zvezdi ni ničesar vedeli. GLA& VAgODX- MAftOA 'It - Iz boigarsko-srbske zgodovine. V črnih fcorah", starem zave- t Lieu srbske neodvisnosti, je po tfnal Štefan Vojslav Bizantince inizaj dol na jug. Bolgari so okli-eali 1. 1040. za carja Petra Dele-ana, \Tiuka Samuelovega. A ie ni prijel pravi čae». Deleaua so oslepili domači mogotci, koncem leta 1041. je prenehala bolgarska vstaja, samo v nedostopnih gorah črnogorskih je hranil hrabri Štefan prostost nahoda in neodvis-tioat svojo. Poseli ho v boj tudi mongokiki Pečenegi .In K um an i, pomagali so Bolgarom, upor je sledil uporu, najst rašnejni oo .uur-ti Munuelu. p<> I. 11*>. V Srbiji vidimo ie «to let preje kralja Mihaela. okoli l. 1120. pa nastopi žu-(pan «z Raie, Troi, začetnik vin-dar&ke hi&e Mmiustije) slavnih j Nemanjieev. Sin njegov, Štefani. Neznanja. (llGo—1105), je oavo ! bodil Srbijo bizantinske nadvlade) in tzdruitil va*» pokrijine razve« Ho*ne v svoji roki kot dedno dr žavo. CV*ar v (Carigradu, Izak II. Anifcloz, se je hotel poročiti 9 hčerjo ogrskega kralja Bela III. Treba je bilo denarja, dali naj bi ga Bolgari, reveži, ki sami niso imeli fvtfe^ar. Izbruhnila je gori; omenjena vstaja, stra£nej£a nogo' katera druga prej. Na čelu upor-i nikov »ta bila brat* Peter in Ivan Azen, pomagali bo Srbi. V cerkvi sv. Demetrija v Trnovem je priseglo ljudstvo v splošnem navdušenju boj Bizantiacem, Petra so okiicali za carja Bolga-(rov in Grkov (1. Ihs6). Obenem m hc osvobodili verskega vpliva f art grajskega, imenovali so samostojnega nadškofa h sedežem v Trnovem, lzpoeetka % staj a ni imela uspeh«, a hrabra bolgarska roka *e je kmalu zopet privadila! Huknnju orožja. Petrov brat Ivan si jf spletal vene« zmag, za glavno mefeto novega earstva je d (Joči! Trnovo. Pftra je umoril bolgprski ple-meruhiik Ivamko, tudi Ivana sc umorili, sledil veliki sovražnik Orkov, Joaniaa ali K.tlojao. kakor! ga navadno imenuj«jo, najmlajši! rudo vi m* Azenidkiv. Deset let je, vladal. 1197—1207, /godo\-ina an: j« nadela imr ltoniajoktonois, mo-•-iU-.- Romejeev ali Bizantineev. Ze to ime ga znači. Bil je voj«ko-vodj«. m politik, povsod velik. — Takrat *o vladal« na S>rbskem ža-IfMitrt«* razmer**. Htefcn I. se je od-j poredni \ (adaaju. stopil je v sa-j mottfan Studenieo, ki ga je bil po-j zidal sam. imenovali so pa "me-j nih Simeo«" Dve leti pozneje. 1J97., je na goro Atos, sezidal) si je bil tam drugi samostan, Hi-i landar, tu je tudi umrl. Ni r^u--ti.il h starim "lovanskuu grehom, a neslogo, zapustil je vlado naj-•tan jšrmn *urui Nteianu II. (1159 —1224), mlajiemu sinu, Vuku. pa dal staro Zeto, t rno Goro. Vuk se je takoj dvignil proti bratn, Stefan m» je oiirnil na pa-j peža Inoeencijn lil., naj mu po-j maL-a. Znano je, tla je to eden' največjih papežev; poslužil se je prilike, poslal je Ste tanu krono in j ta *e je imenoval odslej naprej:! ** kralj Srbske, Duklje, Travunije, Dalnruunje m Hlnma**. Ogrski kralj Emerih *e je vmešal v do-j ma 'e srbske boje in zasedel večji. del Siibije. a so ga kmalu prečna- j 4i_ Ker so bili Bolgari na strani) Štefan«, so tudi iproti njim nastopili Ogri; Kalojart je hote! v tel« I burnih časih »zagotoviti obstoji woji* dr?»ve. tr»-ha je bilo, da bi ga potrdila kaka višja oblast. O-hMtil je v Rim. ki je imel t "daj, po 4. križarski vojni, tudi v Oari-■gradn veliko besedo. Dočim pa Bald um, cesar v Bizaren, ni hote! kljub temu nič-e«ar slišati o Kalo-janu, je poslal Iimreneij v Trnovo kardmaAa Leona * kraljevim dia-! dem >m. S. novembra 1204 je bilo krotianpe, dan preje je dobil pa nadškof Vasilij naslov prrmasa (prvega predstojnika) bcflgaroke cerkve Bakluina je Kalojan kaznoval ka prejšnjo neprijaznost, potolkel je njegovo vojsko cesarja pa ujel. uajbrie so ga umorili. Ni pa drž«! Kalojan obljub, ki jib je da! eiti. ravnotako tudi «e stefan Nemanja. kajti dobil js leta 1222 krono tudi iz l^-avnea , Kalojatna je umoril Kuinan Manastras najbrž na prigovarjanje eariee saiue. Ta se je poročila z Boriksn: njegova vlada je bila slaba, premagal ga je sin Kaloja-nov. Ivan, ujel ga je in dat oslepil Ta Ivan A*»n II. (12t8— 1241) je eden največjih bolgarskih «srov. Mislil je celo na Cari-grad, ni se mu posrečilo, a osvojil j« Od rtu, Makedonijo in Albanijo **a de Drsča. Zrn njegove vlade J« trgovina, pro- met je rastel, odprt je meje države, sklepal kupe i j ske pogodbe, zlasti z Dubrovničani. Trnovo je bilo tedaj med najlepšimi mesti. Bolgarsko cerkev so priznali v Carigradu za sannostojno, a Ivan je apo&oval tudi drugo prepričanje in pustil spozuavaice raznih ver čisto pri miru. Poleg Sameona je on najiznamenitejši bolgarski ear, bil je vladar Balkana. Teda-rryi Nemanjiči niso mogli meriti i njim. Kakor je propadlo prvo bolgarsko earstvo kmaJu po smrti svojega največjega zastopnika, Simeo-ua. tako tudi drugo, earstvo Aze-nidov, po smrti Ivana. Z Mihaelom Azenom je izumrla slavna vladarska rodbina, 1. 1257., Bol-| garij a je bila zopet brea gospo-jdarja. Sledili so dociači boji. prepiri. konec jim napravi leta 12S0. i Jurij Terterij, začetnik dinastije Terteridov; kumanskega j>okole nja je bil. Največ vpliva nanj je imel kan (glavar) Tatarov, No-tg»j. Izumrli so Terteridi 1 1323. {Izvolili so tedaj -bolgarski vojvo-i de za earja Mihaela Sišmana. /a-j na poglavarja mesta Bdin ali Vidin. Z njim začne vladati zadnji ' bolgarska dinasrtija. Že se je ho-i tel polastiti Carigrada, tu se je moral obrniti proti Srbom. C ">t al i smo napis v kapelici samostana Studenica, v srbskem svetišču. Jeklena volja, vstraj-nost, bregab/inioKt diči tedanjega Nemanjiča, Štefana Uroša II. Mi-lutina (1281—1^20). Hotel jei združiti kraljestvo srbsko s ce-; sarstvom bizantinskim, velika; ideja, a opustiti jo je moral, U-pr j la se je tej nameri duhovščina in j uprlo se je tudi ljmdstvo, Središče balkanske politike je bila tedaci Srbija. Kor je pa tudi dinastija; Sismanidov stremila po prvenstvu, je moralo priti do resnega sj>ora. Štefan lTro« III. Dečatiski (1320—riSU se je bojeval najpr vo z ogrskim kraljem Karolotui Iiol>ertom, kr je izi*očil Bojsoio rodbini Kotromancvič. takoj potem: pa se je obrnil proti Bolgarom. 28. junija 1330 sta se udarila n;i-nprotmika pri Velbuždu (3>>aist«n-dil, na poti iz Srbije v Bolgarijo) i Bolgari niso bili katr nič i>riprav-Ijenl. poraz je bil velik, car Mihael je padel. Vendar je dovolil V-roš Bolgarotm novega carja, sina: Mihaelovega, .Si&mana IT., ki pa' f^veda ni bil nič drugega kakor) oav>dje v rokah Uroševih. Tako je postala Srbija prva dr žava na Balkanu, moč Bolgarije je biia zlomljena. Sišmanu II. je! sledil takoj prihodnjega leta Ivan Aleksander (1331—1365), nadet si je slavno ime Azen. V prijateljstvu je živel s Srbi, kjer je vladal tedaj največji srbski vladar, .Štefan Ihišan Silni (1331--1355). Hotel je združiti ves Balkan in ustanoviti Veliko Srbijo. Albanija mu j« bila pokoma, bol-garaki car je poslušal njegova povelja, oholi Bizantinci so ga klicali na pomoč Videli smo že, da se je dal leta 1346. kronati v j Skoplju za "carja Srbov. Grkov, Bolgarov in Albancev'', da je ločil srbsko eerkev od bizantinskega patriarha in podelil nadškofu Joanikiju čaM patriarha. K prejšnjim pridobitvam so prišli Epir, Akarnanija in Tesali ja, pokrajine na severnem Grškem. Močna je bila Srbija tudi na znotraj, cvetela je obrt, kmetijstvo je bilo na visoki stopnji, ljudstvo premožno, zadovoljno, gradili so ceste in mostove, pozi-davali gradove in cerkve. Vsi hi storiki priznavajo, da ni država Dušanova v nobenem oziru zaostala za zapadno Evropo. Isto velja o Bolgariji. Kot krono dela svojega je izdal Dušan leta 1354. g^asoviti «voj zakonik, ki nam kaže vladarja v najlejši luči. In vse to je moralo propasti v tako kratkem času! »Srbija je bila tedaj na vrhuncu slave in moči. — Zadnjega cflja pa Dušan ni dosegel, umrl je prej na vojnem po j hodu. Cilj nuu je bil Carigrad. "Z j Dnšamoni so nesli slavo Srbije k pogrebu." Sin njegov, Štefan T'-roš V. (1355—1367 ,, je bil sicer jako dober iu pobožen, vladar pa ni bil. L. 1367. so ga umorili, on je zadnji rodovine Nemanjieev. Po smrti Aleksandra Azena jc začela razpadati Bolgarija in po smrti Uroša V. Srbija, obe ob istem času. Usoda je hotela tako, in usoda je hotela tudi, da je takrat prišel v Evropo sovražnik, bujfci kot Arabci, hujši kot Bizantinci — prišli so Turki. ■Min NAMAiKB m HA niiodi", jujvbGh mm, 3: Katedrala sv. Izaka. — 4: Zimska palača v Petrogradu. — 5: gen. M. Aleksej. — 6: gen. Brusilov Celje in okolica. — i Prosfe črtice. Sestavil A. Fckonja Ob Savinji. Vali igrnjo...- Na gornjem koncu mestnega parka nahajamo dvoje kopališč. Prvo jc odločeno za ženske, s sta-Ttieami. iz katerih lahko gredo t-u-idi na prosto v reko; drugo, a »malo dalje gori in .bolj v st*nei, je namenjeno za inožke In pripravljeno za kopanje samo v tekoči vodi Obe kopalnici sta last I Hausbauma. In tudi nasproti dolnji kopalnici, to je ob Savinje levem brega, vidimo napra\*e kopa-iliške, posebe I. Pa llosa žensko ko-,palmco s stanicami. Te savinjske kopcit so znamenita posebnost za Celje, ker so najcenejše, prijetne, pa tudi zdravilne, ki tudi uprav zato privab 11 jajo mnogo tujcev, ne baš v malo korist in zabavo mežčauom.' Voda se segreje do 20 in celo 24 j si op in j Reaumurja, iu to zraven od solnčnih žarkov tudi od toplih vrelcev, ki izvirajo uprav v strugi sami Tako je Savinja tudi O Ijanoni veselje in ponos. Ves dan se hodijo i domačini i tujci hla-j dit od poletne vročine; zvečer pa ■zlasti vidiš v reki glavo pri glavi tako. da se more reči: •'Pol Celja leži v vodi." Ce^nar. Ako si o poletna vročini ohladil si v srebropenečih valovih Savinje .soparno telo, lahko si, ako ho češ. takoj namočiš še suho grlo. Nad kopališčem za moške imaš namreč v gozdu hišo, takozvani "Waldhatjs". K. Mathesa piv nico Ne stoji tu sicer Lipica n vendar je ' hladna senčica". pa '*v senci miza kamena", in izpre-hajalec tu "v senco so skrije, ko solnce gorko po logu zašije nad bistro vodo "bistro vodo". A telesni užitek mu « tudi duševno oslaja prekrasni pogled skozi zeleno vejevje t je preko reke bli-■veee na prosto pisano polje, kjer "se šopiri cvetna livada". Nad nami in okoli nas pa solnce čez hribček gr<\ pličiee žvrgo4e. it. Vilhar. Ako ti pa, šetajočemu po mestnem parku in gori ob Savinji, bolj diši sladko vince, ki izpod počevja 'zvira", tedaj pa še pogdi nekaj minit, od pivnice naprej po kolovozu in taan najdeš " dolin "co cvetočo, v do&nei studenček. namreč takozvani 4'lepi studenček". To je neki kamenit spomenik (igimn. prof. J. O. Seidla), stoječ kraj pota. a skozi fcamen teče iz I hriba umetno naravnau vrelec čiste sftudenčnioe, torej uprav "studenček pod skalo"; ob stoiksiea pa so nameščene klopi za ugoden počitek. Torej, stucJtaeek lepi, tudi jM pri tebi poč i jenu se dobro hladim, se vode napijem. .. i khfijo. Dalnje Savinjsko prodolje. "Po sredi je dolinicri Vrnivši se k sarinjskemu mostu ter po Iraški eesti ob Savinji navzdol, pridemo skozi tesno ulico na Bregu. Dospe vsi do zadnje hiše — pa glej krasne kotline te-r divnih prizorov v nji in okoli njef Z Voglajno združena Savinja šumi pod Starim gradom naprej proti jugu: ob desnem obrežju se viečo voz:.-a cesta po polju, a na l^vi strani drdrajo dolgi železni vozovi po vzvišeni progi čez travnik za goro. Zeleni, z ličnimi hišami okrašeni holmci, vzdigujoči se više in više do gozdnatih hribov, nam sicer zapirajo daljni pogled : no tu pred nami čuj in glej. kako I na stnae gore obrez voda bije. ^ted kam'njem se nekdanjih zidov vije; in zgoraj tik oblakov je razsip. 1. Ari ie. Posebno napravo pa imamo tukaj — kopališče "Diane" Kopališče ''Diane" je last kopališke zadruge " Diane", na katere čelu so nekateri celjski po izbor Slovenci. Zgradba sama jc lična in lepa: ima 27 prostornih kabin, opravljenih takim napravam primerno. Voda Savinje pred kopališčem je globoka 2 do 4 m, pa čista kakor kristal. — No, teda»j pa le : Kdo s" upa, bodi oproda aH knez. v krnico potopiti se?... Schiller-Koseski. Nadaljujoč po eesti naprej proti Laškemu, doapemo v četrt uro do gostilne, stoječe desno nad okrajno cesto, navadno nazva-ne pri '; Grenadirju", pravo I. Je-zemiku, kateri baje "toči najboljšo vinsko kapljico". No. ker baš ''.poleti vroče jc", zato hladi nas grozdja kri. in vinček nam prav dobro st'ri. Ripšl. [ Zopet četrt ure odtod mimo ka-menoloma na desni smo v soteski ob strmi k reki napuhe eni gori Vipoti; in še kratko četrt, pa sto jimo na mestu, kjer ''ob skali aia bregu se'voda peni". To je namreč skala, moleča visoko nad Sa vinjo obrastla -s travo in grmovjem, ločena od ostalega hriba, od katerega jo je osamila cesta tu skozi presekana ter okoli nje se *ijoea. Celjski Nemci imenujejo to skalo '" -T untg fe rnsp m n g?' ter pravijo, da bi to bila savinjska — Lorelev. To bil je skok -čez skalni ro^ tja dol v Savine mokri grob! .. Aškcrc. i Od glasne dolžno se cepi mnogotero stranskih dolinic in dolov in te a dokaj ljubko podobo, re Ikel bi skv*i'o do •bogatega značaja; J planinskega. Pa tako nahajamo! Itodi marsikatero utVčno okolico i j • na tej i na oni strani Savinja , Pri omenjenem "Grenadirju" 'drži preko Savinje most za pešce. Krenemo-li tukaj na levi breg reke, lahko se vrnemo tam ob vo-| d i pod Starim gradom v mesto nafcaj, ali pa se pod železniškim' nasipom po malem ovinku napo-j. timo gori za Gradom k raz val i- j nam. Ali se pa niže pod tretjim prehodom pod železnico pri mli J nu povspnemo na nekoliko strani1 722 m visoki Pečevnik. odkoder! moremo, prekoračivši sedlo debe-' lega Tolsta 83S in nad morjem, ob1 južni rti dalje po gorskem hrbtu v kakih treh arah dospeti do cerkve Matere Božje v Svet mi. Pot po teh hribih je kaj lepa in mikavna ter samo od kraja na vrh ui tup a ta m nekoliko utrudljiva; vendar mi sedaj ne pojde-mo tja. Zakaj z vrhov, ki so zarast li z gozdnim drevjesm, nima-joo tako lahkega razgleda; sicer pa t.udi le po gorskih višavah srne nožica od kope do kope se prosto pne. Cegnar. Ako pa krenemo nasproti savinjskemu mostiču za ' Grenadir-jem" z okrajne ceste na desno po kolovozu, dospemo takoj v nizko, romantično drago, kjer se skoro nehote spominjamo narodnih bajk o vilah, škratljill in drugih gozd-Jnih duhovih. Pot gre zatem po-lagoma na vrh in zopet navzdol skozi okolico Košnico ter levo fstraueč naposled po dolu nazaj na Laško cesto pri omenjeni skali. In zopet j čudno v meni gane se srce. Tomau. Da. to je planinski svet. Arafi-teatralno se vzdigujejo gora iza goro. prerezane z uličnimi dolinami. Posamezne kmetije in hišice krasijo planoto in holmce. Ra d o strto počiva oko na zelenili livadah; bistri studenci zubore z gor, in planinsko dote bistra Savinja hiti po mnogih ovinkih svoji so-. rod niči in posest rimi sinji Savi ! veselo nasproti: | Naprej do dežele, kjor Sava i bobni, med brate, med sestre, med naše Ajtidi. Vilhar. (Dalje nrihodnjiS). ! Spijoni obeljeni. Zvezni sodnik je včeraj obsodil Alberta O. Sanderja in Chariesa N. Wunnenberga na dve leti ječe in vsak mora plačati $2500. Priznala sta, da da sty »oslala v inozemstvo špijone, da Wi poročali ncmftki vladi angleške vojne tajnosti. Me drugimi sta pedala v Anglijo George Vaux Bacon, da bi poizvedel za postaje za obrambo prati zrakoplovom in za kabel. Bacon ae ima zahvaliti samo angtatiki vladi, da je ie pri i«f.vljeoju. Angleike oblasti so ca v jets in poslale v A- mariko. i - ■ ■: i. Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN. S seboj Je prinesel ▼ Pittsburgh vse svoje Čudovite stroje In aparate, ki ae jib rabi pri zdravljenju možkih in ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval svoje uspeSne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na glavnih kilniksh T Evropi, poleg vsega tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete. PROSTO PREUSKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI Je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem urada. Doktor Sloan pravi: Predno se zamorc koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da se ga natančno preišče, ker ravnotako je potrebno zdravniku vedeti aa pravo bolezen bolnkia, kakor pa znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo, kri in želodec. Se celo rabilo se bo električne žarke, j Potem fiele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdravljivim) in I »dravnlk pove prillčno. kako dolgo je potrebno zdraviti in koliko bo stalo. | ftjigovi uradi ~ Mmm Dri7n»- 1 so ni izmed Jfe "ffij™** 1 najboljših, ggj| a n|a ln uspeh8 B Tu boste videli JuK^^jli/ 11X12 ndl 5mEJQ I čudovite stroje, ^ st v enega nsMns D potom katerih m ft? ki ga pri vsakem H večkrmt doseže jjd 4' '-'7 jfr- tHUF^t bolniku uporabi anatne uspehe, ki l a? Nič ne opusti, se jib ni doseglo j| ^ j j Jfi^tU ^ <' (j kar zamore po- po drugem načl- y~J ^gT^ffiJf • magati bolniku v nu. Čudili se bo E—Jfii*t M najkrajšem časa ste, kako vse na (A [Ml jjW Osebno zdravlje- vas učinkujejo o^flJ^C • --^J nje ln popolno ti stroji ln apa- ^^gg^gjJT- ugodnost se jam- ratl ^ a bolnikom. Akn tfc Kol ni načine brel vgpc-ha, =1- JSr , * flOOO.M kar M obupajte, tem^ei Pridite takoj, da na ta T 4r i n 7 ■ pridite in puniw prof«-ipecia&at pokaže, kaj A «oria in doktorju, da «a ra« narediti. „ nM rabi tvoje *udov te pripovedni vam bo ako m- * ranl P" prave, ki jih dobil is ■Win bi In I iT, Ako preiskavi in zdravljenja. ranih delov rreta. pri ste I« rabili vae druce ' njem bo*te nd»H priprav« za zdravljenje vaeh bolezni, ki jih ie mogoče zdraviti. Nj*eom uporaba vaakovratalh ■ priprav je poledica večletnega učenja. Vac tope brez vsakih bolečin ali »hode. ker ozdravljenje je prijetno in ni potrebno rub.ti mj«n delavnega čaaa. Doktorjev namen je. da nihče ne troti evoj teiko priahiženi denar brci uspehov, torej po kratki uporabi njegovega »te nM potu do popolnega »dravja?__ Ali imata Vaša prilika. jetra, zaprtje, rlavobol. nečkto kri. mre »peciaUata. da vne pieUče m X tarki popelji anrufet Otrpnaloat. belečinej, sbadanje noma brezplačno. Nikdar preje «e ni ie no- Sč23ao^pHhkn . --» »lja«*r Bolno tree? Knidj? Spolne belesnL ienakam afi nctkim v tem meata. Sveto*-mcdke aH lan.k.T moram, da »a takoj obttčeta. ^iESizt* Pral. Doktor Stoti y^^f^yr j___Vwypjaia ' *OS - m^ba^rniutm. ,.■■,,_ lovensko samostojno bolniško podporno društvo aa Greater New York in okolico lino postavilo priznano slovensko drnštvo v Greater New Yorku, lornje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v BEETHOVEN ALL?', 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob 8. uri zvečer. ODBOR: Predalnik: ALOJZIJ SKRABAIt. E. !Hh St . Xew Yurk Cit\. X V Podpretisednik: ALFKElJ JUDEŽ. Ten Ejvk !5 St Clair Ave.. Cleveland. Okla Zaupnik: ANT. HOCHEVAR, BFD. No. 2, box 11 Vnauj*m 1. dan prosinca vwi-ko leto vojsko k občnemu posv*-| tovanju. -lovbi* je bil tudi poli ! eijski uradnik. — 2. vojniiki pu ikar. oskrbnik artlifrije. — S. Tolmač, kak o vi diplomat v po »ni pj^arju pri abravnavah /. o-koluimi narodi: Poljaki. Molda-vani, tirki. Tatarji iti Turki. — 4. Kautarij kautar, tatarska'b?-seda. pom-tii m.-ra), nadzornik pri meri in va/i vs-jja trnovar»ia na predueatju, kjer so motali vsi tuji kupci plačati rnit*». — .7. Oskrbni!.i, ki *o pobirali brodni ; no pri Dnjepro\ ih prevozih iz nikitinakchra, koda£lu*ca in sarnar 1 iktta okm/ja. — r,. Ataman difri-ne *ole, m" it ti j v, Siei pod nad-zorotitvoin duhovna. — Končno ho bili vojubUi »tadnik, " družin-! ski »tarnam — načelniki naselbin njenih kozakov, a v vojaški kaaeeligi pi.sarji. podpisa rji, kan , celaristi, p<*ikaneelari*ti in iuno-' ko družili kozakov, Izurjenih vi « v ^ s i n.i u i 1 p*«vi. — > »»i ti eu-stniki kakor, tudi vojn liki tovariši ni*o ameli bili o/en jen i (oba boni), nobeni ž enaki ni bilo dovoljeno prebivati v ti-i m icsB9vsk»h t step nib dvo- L'ravnava* na Siči je bila popolnoma republikanska. Vsi so si bili tu enaki; noben starešina n? imel ob času miru kakih predno sti pred tovatUi. kateri so en bili zvolili. kateri so mu pa tudi mogli čast nd\zeti, \ ide^ši njegovo tft-*pOMibm*t ali ne vrednost. Ta enakost kaie tudi v vseli listi nab, kat' rc so pošiljali tujim Radarjem, > katerimi niso samo ata-inarii Obravnavali, te in ver vsi Za poruk'i. "X. N\. ..tamuji košovi nadnlk, pi-ar. asaeoti in mi artaina ni vseh kubwiov in vse tovarištvo kurenovo, nizov« vojaka zaporož ka", je bi! navadni i'^raz v zaeet ku listine. Kurenovi tovariši so jedli skupaj, kakor stari :>part.m-ei. iniajoC'i občno posestvo; ataman. pisar, kuhar (kašavar) in zakladnik *o oskrbovali v kuroinu raaliena opra\-ila njih se tika Sie j« bila pribežališče vseh u pomikov in ubeJtnikov iz okolnib tležsfl; tu jo bil vsak brez izjeme •pr^j** m^d tovariae ter zapisar v kak kui*eu, ko je »prejel pravo *lavno vero, prisegel poljsk*-rmi kralju (po«neje rukkemu earju^ z 1 fxiv>/.ki vojaki ter se podvr-? 1 dosti težki skuinji. ki bi dokazala njegovo urnost in neustra-aost (r«ziw drugega je moral plavati preko nevarnih Ddajepro-\ »u vode.pd ov j, potem so mu dal t drugo ime po njegitvib duževniV. ali telesnih laatnootih, ali pa drugih okoinoatih (£estakrat jako eiidiio, n. p r.; Nahvajko, I^aogub, Ilori itd.). ' £sporoiks vojska je imela tudi a * , kastne člane, katerim so se dajali! posebni diplomi (kakor pri malte-i <ških vitezih ^; mnogo Poljakov.1 Rusov in drugih tujeev, ki so ime-j li kake zasluge o Zaporožju ab pa so se drugače obnesli, so po-! stuli taki .lani; tako so bili; frah-leoslci inženir Beauplan. ki je bi-, val v 17. stoletju v Zaporožju, astronom (zvezdar Euler, ruski general Išakov. Potemkin, Pa niti! iu drugi. Mnogi starešine m tovariši so imeli jniselme mlade gojence pri sebi, takoimenovane molodibe (novince . Tukaj je treba opomniti dcfflUnovanja nekaterih poljskih historikov (zgodovinarjev^. 1 i zasluži, akopr&m se ne da do krzati, vendar nekoliko <»zira.. Oni namreč mislijo, da se je osnovalo zap«trožko bratstvo, ki "-e je tudi samo imenovalo vitežtvo (ly-earstvo) v početku jfi. stoletja po pn ih ko/iiških vodjih, največ ro jen ill P(rlja|?ih. po izgledu zanad nih vitežkih redov. Tlilo je namreč zavezano z obljubo tovarištva »ivietatis), vere (reiigiouis) po-! i;o;>"ine, seveda le ob času vojne (ob«,s]ientiae >. brezženstva (easti-tatis^ ; njih poklie je bil — boj proti iH vereean; razum tega so častili Zaporožei zlasti Marijo, ka-! kor zapadni vit«-žki redovi. Širne step«- za«porožke so bile na redko obljudene; jk> nekoliko pradavnih cestah 'šljacih'' scj jezdili k ipci in eumaci rhlapci) z. Krima v ( krajino; iz Pereko-pa je peljal riiurarsta šljah v Liv-no in Tulo: tukaj je bil tudi šljah * * t njo bratje", ki so bili tukaj vsled pripovedke od Tatarov po hiti. t>j vse polje samarsko jc očrnelo. v jasnih požarih pogorelo; /goreli niso le ob potoku Samarki ob reki Soltauki trije drobni trgov!.. trije zel«ni grobovi; rat o niso ti zgoreli, ker so ondi trije bratje rojenj kot gol obje sivi postrebljeni iu pi>b»ti prw'ivali. Tako poje o njih prekrasna narodna duma. Po stopi so se klatili kozaki in} divji Tatari ter se pobijali in ropali vse vprek; pa kozaki, imajo-'■i boljše orožje m vojtnitke pri-; prave, so dokaj prekosili Tatarc.; F)a bi prej izvedeli o kakem ta-1 tarskem napadu, imeli so na me-, jah posebne stražnice — redute. i kjer je bilo nekoliko kozakov na.! ''beketn" i straži); pri vsaki re-j tluti so bili visoki drogovi s smol-1 natiyii sodi — figure. Kadar jej pretila nevarnost, bili «o takoj za-žzani ter orQžju štirinafj^t eerkev, i izmed katerih je bila glavna v Si-|či, posvečena Mariji (Pokrov) in en samarski samostan. Cerkvam in »duhoATiam so dajali Zapo vplivu bojnih trum husit-skih.,ki so se klatile po ko^ieanih .domačih bojih (namreč na Češkem) po vsem svetu, bojevaje se pogosto tudi v l*oljski in Litvi, ni dokaj verjetna, ako se ozremo na vojniško napravo kozaško, kakor nam jo popisuje samovidec Beau-plan (iz sedemnajstega stoletja). Kakor brž se je razglasilo po Siči, da nastane* vojna, so oživeli leni tovariši; košovi ataman, ptiklo-nivši se prej globoko vsem tovarišem. je dvignil ponosno glavo. j>ostal je neobmejen diktator celega koša. ki je bil oilslej »lržan v največjem redu. Vsi kuretii so bili ral^deljeni v polke (vsak 1000 mož), katere so vodili pohodni polkovniki, in vsak polk v deset >totnij pod stotniki. Vojska je bila sestavljena iz pehote, konji-štva in topničarstva. Peš kozaki so šli boj obklopeni s starohu-j sitsko ograjo iz vozov (velikoru-ski guljaj). l-azstavljeno na štiri vogle. Če je prihrul kak sovražni vriše, pre\Tnili so voze ter po zdravili neprijatelje z močnim streljanjem; zapazivši pa ugodno priliko, planili so na nje izza vo ; zoxe ograje, podpirani z obilnim konjištvom. A kdo se je mogel I j vstavljati besnemu naskoku hra-| brih tovarišev, deročih z gromo-vitim krikom: "Ejba, ha, ha. hitra, ha, siči (sekaj), koli (kolji\ riž (reži) vraga!" nad bwurman-1 ske Tatare in Turke, ali pa nad pasje sinove Ljahe (Poljske) in Moskale. liojili vojska je obstaja-! la večjidel iz jezdnih polkov. —! S to uredbo so dosegli, četudi soj bili jio številu mnogo slabši, veli-! ke zmage, kakor naši stari bratje1 liusiti (tako imenovani po češkem i cerkvenem reformatorju Janu1 Husu, ki je bil kot puntar proti katoliški eerkvi obsojen in na grmadi sežgan). (Kcnec prihodnjič V Nemiri v Berlinu. London, Anglija, 22. marca. — I Reuterjevi brzojavni agenturi sd i sporočili iz Amsterdama, da so na-. stali vsled pomanjkanja ziyil v ■ Berlinu resni nemiri, i V Berlin je dospelo veliko vojakov, ki imajo nalogo napraviti miir. Baje se vrše slične demonstracije in nemiri tudi po drugih nemških mestih. __a | POZOR &TATELJI! HIPN0TIZEM Cena knjigi je s poštnino 35c. SLOVENSKA KNJIGARNA P. a Bms lili. Maw tat, K. 1. Sirom Amerike Austin, Minn. — Nočnega telegrafista v East Grand Forks, E. Broeck-a, so zaprli radi tatvine; pri njem so našli ključe, s katerimi je lahko vsak kovČeg.in vsako torbo odprl. Obtožen je, da je pokradel iz ratznih kovčegov, dokler je bil y službi, stvari v vrednosti par sto dolarjev. Pri njem st» našli razne stvari: robce, ure, čevlje, knjige, namizne prte. ženske spodnje obleke itd. , Tatvine je takoj priznal in bil obsojen na zapor, ki ne sme presegati 5 let. Poslali so ga v poboljševalnieo v St. Cloud, Minn. — Čuden dogodek poročajo iz township a Lansing. V borni ko-čici je umrl 79 let stari J. Acker. Kdaj je umrl, ni znano, moralo pa je biti Že nekaj dni pred tem ko je to pripovedoval njegov 40 let stari sin. ki ni prav pri razumu. Sosedje so. ko so prišli v ko-čico. ki meri 12X14 čevljih, našli ležati truplo na tleh, obrnjeno k peči; ena stran telesa je bila joko opečena, oziroma je zgorela. Brž kone je pa gorel, ko je bil že mrtev. Tudi noge je imel opečene; to se mu je pripetilo že pred nekoliko dne, ko je vtaknil* noge v pee in zaspal. Hibbing, Minn. — Proteste, da bi s^ naše države vmešale v evropsko vojno, so poslali iz glavne-ga. stana T. W. organizacije predsedniku Wilsonu. Socialist Leo Luicki iz Duh rt ha ie rekel: "Ako ne bodo hoteli rudarji kopati rude, gospodujoči razredi ne bodo imeli ynunieije. da bi streljali naše brate." St. Paul, Minn. — Zdravniki v mestni bolnišnici upajo, da ohranilo lOletno Julijo Hostelcovo pri življenju. Povozila jo je lokomotiva. S tovarišico je pobirala ob p?*o-gi premog; družina živi v največji revščini. Ravno je napolnila vrečico, ko je hotela iti preko proge, pri čemur se je njena nogrr eataknila med tračnice na križi-nn, da je ni mogla takoj izvleči Istočasno je pa prišel prazen »troj in jo povozil. Odrejati so ji morali desno nogo. Ko jc našla policija 351etnega •T. Mikala mrtvega na verandi, se ie mislilo na umor. Lastnico hiše in šest mož. ki so tam stanovali, so zaprli. Koroner je pa po preiskavi izjavil, da je vzrok smrti akuten alkoholizem in krvavenje pljuč. Nato «o bili vsi izpuščeni iz znpora. Ely, Minn. — Družini Louis f'enta je umrl 7mesečni sinček Naše sožalje. — Družina John Omprsa je dobila krepkega sinčka. Detroit, Mich. — 5 .gasileev j« bilo ubitih in trije težko ranjeni — eden iz teh bo bržkone umi' — pri požaru, ki je izbruhnil v dveh petnadstropnih trgovinah v sredi trgovskega okrožja, na Woodward Ave. Nekako 30 minut, ko je pričelo goreti, se je sesul goreči les irv jeklo od treh nadstropij ter zakopal ubite in ranjence. Dva ga-sil-ca pa sta padla iz lestve iz tretje ga nadstropja in na cesto. Madison, Wis. — Ako gre že vse kvišku, potem davki, kakor se samo ob sebi razume, ne smejo zaostati, kajti gospodarstvo države je tudi -dražje in na to se treba ozirati. Na drugi strani se mora pa seveda zopet reči, da jo vrednost posestev tudi večja. Vrednost vsega imetka v državi Wisconsin, ki se more obdačiti. znaša $3,426.797,220. od kojega je treba plačati j$47.423.868.42 davka. Iron River, Mich. — Državni pravdndk MeDonou^h je izjavil, da za slučaj, da postane po spomlad nih volitvah Iron River zopet "moker", ne bo dovolil več kot fi salunov. to je enega za petsto duš. Saul* St. Marie, Mich. — 40 vladnih uradnikov je ustanovilo, unijo, -da pridobi zboljšanje razmer, in so prosili A. F. of L. za carter, _ da orgamizujejo unijo vladnih uslužbencev. Pričakujejo,- da pristopi 90% uslužbencev v mestu k uniji. Milwaukee. Wis. — Star pregovor, da imajo otroci svojega angela varuha, se je zopet potrdil. Ka Holton in Chambers cesti se je igralo vež otrok. 1 let »t«ri Kune je zdrknil vsled ledu :: ... ' nasip in priletel ravno pred t>o ulični voz, ki ga je zagrabil in vlekel kakih 60 čevljev daleč. Ljud je so z grozo gledali na ia prizorJ in \sak je mislil, da bo deček pri-' Šel mrtev izpod voza. Motorman je, kakor hitro jc mogel, ustavil voz iu ljudje so potegnili dečka I izpod voza. Bil je brezzavesien '' Nesli so ga hitro k bližnjemu zdravniku, kjer je pa kmalu prišel k sebi. Razun nekoliko prask se mu ni pripetilo ničesar.. Zdrav-! nik mu je dal nanje male koščke obliža, nakar je fantek je hitro vprašal, če bo umrl. Ko mu je to zdravnik zanikal in rekel, da gr/ lahko domov, je samo še prosil: "Mama pa nikar ne povejte!" — Na Vliet in 16. cesti je zadel; avtomobil v voz poulične železnice s tako silo. da je bil avtomobil vržen proti neki hiša ter se skoro popolnoma razbil. Štiri osebo so bilo več ali inauj ranjene in sc jih prepeljali v bolnišnico. — Dasi so železnice rekle, da se položaj glede železniških tovornih vozov zboljšuje, so /endar naznanile zopet embargo za pošiljat ve žita v Chicago. Pravijo, da so je nabralo zopet preveč vozov na postajah za blago. Trgovci z žitom stoje zopet pred krizo. Manitowoc, Wis. — Nakladale. Northwestern železnice so pustili delo, kor jim železnica ni hotela zvišati plače za 45. Likovich. Calumet, Mich. In okolica: M. F. j Kobe, Martin Bade in Pavel Shaltz. Det.olt, Mich.: Jos. Glasleh. Manistique, Mich. In okoUca: Jotm Kotzlin Chisholm, Minn.; Frank Gorie, Jak. Petrtch In K. Zgonc. Pri Mhwt. is slmUca: Ivan Gonfp, Job J. Peataal, Anton PoUanec In Louts M. Peroflek. I BOLEČINE V HRBTU, t BOLEČINE NA STKANEH, i T REVMATIZEM, I OHROMELOST KOSTI« i ZBADANJE V KRIŽU, $ ZBADANJE V HRBTU, | eno vspeino zdravilo, ki se \ imenuje f REMO! { ŽLIČNO ZDRAVILO • PROTIPROTINSKO J t ? • Ena steklenica stane tn I f dolar, tri steklenice $2.80, * 7 šest stenlenic, vspešno in po- f f palno zdravljenje celo pri J • zanemarjenih slučajih, celo ^ • zdravljenje stane $5.00 s po- f 4 štnino vred. * • "Vi lahko Pišete meni z 5 t ozirom na katerokoli bolezen f • in prejeli boste najboljše po- J Z jasnilo in ostalo bo popolno • I in a tajno." ^ I NAROČILO. t Z Tem potom naročam.... k I steklenic REMO PROTI- 4 PROTINSKO ŽLIČNO Z f ZDRAVILO in priložim S m $—. in----centov. A f Naslov..................i E velet b, Minn.: Loui< Govie ln Jurij Kotz«». Gilbert. Minn, in okolica: L. Ve-*-!, llibbiug, Minn.: Ivan Pou5e. Kitzville. Minn, in okolira: J.^ Adamleh. MrKinley, Minn, in okolica: Fr. Boj«\ New Dulutii, Minn.: John Je/ina. Sartell, Minn, in okolira: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Ilrovatlch. St. Louis, Mo.: Alike Grabrian. East llelrna, Mont, in okolica: Frank Petrieh. Klein. Mont.: Gr.'gor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. L'rleh. Roundup. Mont.: Tornas Panlin Dawson. N. >lex.: ^lik.- Krlve«-. Gowauda. N. Y.: Kari Steruiia. Little Falls, N. Y.: Frank Gre«rorka in Jernvj lN-r. Barberton. <>. in okolira: Math. Kramar. Bridgeport, (».: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnik .u John Malovrh. Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakoh Ik-U'v.-, Chas. Karlinser, J. MarinClC. Frank Meh, John I'rostor In Jft!.i;b Resnlk. I »rain. 0. hi okolica: Frank Anzek*. Louis Balant in J. Kiunše. Niles, O.: Frank Kogovgek. Youngstovrn, O.: Anton KikelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin in J Misley. Allegheny. Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jaks«-Iffsemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolira: Anton Ipavee. Burdine, Pa. in okolira: JohT Dem3ar. Canonsburg, Pa.: John Kokiieb. Cecil, Pa. in okolica: Mike Hočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. V!d Rovanst-k in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In AntuO Kozoglov. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph SuUnr. Export, Pa.: Louis Supančlč in Fr. Trebets. Forest City. Pa.: Mat. Kamin. Frank Lehen in K. Z-dar. Farell, Pa.: Anton Valentinčlč. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Xorak. Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc. Luzerne. Pa. in okolica: Antoc Osoinlk. Manor. Pa. in okolica: Fr. Derailr. Moon Run, Pa.: Frank Maček In F-. Podmllšek. Pittsburgh, Pa. in okoliea: U. R Jakobich. Z. Jakshe. Klarich Mat.. I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer. Tjre, Pa' in okolira: Alois Tolar West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlllock. Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J. Kastelic. Tooele, I'tah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. T. Porenta. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich In John Tavielj. Thomas, W. Va. In okolica: A. Korenchah. Milwaukee. Wis.: Aug. Collander la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton Be. JUrUn Kos, John Rtamnfel in Heronin Scetiln. Wert Aliis, Wis.: Anton Detn3ar In Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: Frank Fortnna, A. Justin, Valentin i la rein* in VaL Stelldti. -lu«4 GLAJSN'AROIIA. 23. MARCA '17 r—— Jugoslovanska |p|p Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januwrja 1QC1 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: ftlHAEL BOVANŠKK, R. F. D- No. 1, Conemaafh. Pft. Podpr~daednik: LOUIS BALANT, Box 106, Peart Are., Lorain Ohio. ♦lanu tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn, ♦lavni blagajnik: GEO L BROZTOH. Ely, Minn. e j»reostajaIo, ker ni bil ' rat'.vajen ter je zelo trezno in 1 zmerno živel Ttžko bi se dalo v • njegovem stanu dobili človeka, ki • bi bil tako posten, kakor on, in : ki bi obenem tudi tako skromno o sebi mislil, in to je vselej zna- ' nienje nenavadno lepega srca: zakuj ni je večje zasluge, kakor j ee obouduje kdo na drugih, kar miu ima, pa ne ve. da ima. * Stari.se mu je pobrala kužna ! bolezen, ki je razsajala ua Španskem leta 1854.; sirota je ostal sam in zapuščen na svetu. Kmalu potem ga jc dobil v roke očetov bratranec, stri«' Parra; ta človek ' je bil hud pijanec, surov divjak ' Otrok mora pri njem nepre- * Ntano delati in za vse trpljenje inu je vrgel surovina zve ear ko- ' Seek kruha, ki »ca ubogi deček ni- ' koli ni okusil, da ga ne bi bil prej omočil s sobami. Tako je bila be- 1 da edina učiteljica te uboge si- 1 rote. Dasi ga je vse zaničevalo, .ic vendar pokazal, kako plemenita je njegova duaa, ki se pri vsem ' hudim.Bi pokvarila, ampak je u-; mela povžiti tisto grenkobo, ki jo znajo drugače svetniki tako prenesti, da jim srea ne razjedaj grenak «rd. Ker mu pa ni nikoli nihče % najmanjšo i>esedieo izka-eal ljubezni ali tolažbe, je pola-goma postal sam zase in zakrit, iu to je varovalo plemenita in lepa J čustva "njegovega srca. tako ko j kor varuje trnje rožno e vetje.:J Kadar je bil na samem, je rad ' prepeval pesem, ki jo je njegovi 1 okorni pevski umetnosti vdihnila zapuščenoKt: i Ne očeta, ne matere nimam, ] ni kdo se ne spomni name, če »topim pa tja na*gnopišče. ie muhe od mene beže! In ker cnoba vsom pregreham « vrata odpira, je neprestano pijan- 1 čaval in j« ubogo hčer, ki je slu-j. žila vsakdanji kruh s pranjem mj» šivanjem, v povračilo /.a njen trud neusmiljeno strah o val. Dražilo ga je. da misli hči vzeti Janeza Nevoljo. poštenega delavca, ki je dobil svoj žalostni priimek od bede, v kateri j«* preživel otroška leta. Ta popolna osamljenost je vtis-; nilanjegovcttnu značaju dve zna j čilni lastnosti. PrViČ je silno hre-| penel .po človeku, ki t/i ga ljubil; zakaj nikoli ni naše! srea, ki bi sel z ujegovim skladalo, nikdar ne! oči. ki bi se jokale, kadar so jo-j kale njegove. Dalje ni bil on prav nič poučen o verskih naukih, ki; jih drugače otrokom vcepijo ka-' toliike matere. Njegovo od nara-i ve dobro srce ,ie Boga slutilo; a: njegov razum, neizobražen in o-| slepljen od nevednosti, ga ni ve j zal ž Njim. .Uarijanina ljubezen je pomiri j la njegovo ijubcani žoj-uo srce;' njegov um pa ni postal deležen j verskih resnic. Kadar se jo sponi*j nil. kaj je kot otrok pretrpel; koj je čutil kaj sedaj trpi, in ko jc' mislil, kaj ga >e čaka v prihod-! njosti, tedaj se je vprašal, kakšna; je pravičnost onega Boga, ki jc slišal imenovati dobrega hi u-j smiljencga. in čutil je v svojem M tu, iia mu ugaša tista Iskrica j vere. ki je človeku prirojena j Vendar je bila pri njem nevednost tega kriva, d očim je pri ve-] liki večini temu kriv napuh. Ta lopa duša je bila skrita pod ono robato skorjo, ki je lastna! ljudem najrevnejših stanov. Ka-I kor tovariši njegove vrste, je bil' tudi on okornega, neotesanega' vedenja in prepojen z onimi kri-i vini i nauki, ki so jih sejali tiste Case na Španskem revolucignarci da izpodkopljejo oltar in prestol, ti so mu tudi zaprli pot do vsega pouka ter do vseh .zapovedi in svetov, ki imajo z vero kaj posla. Gospod Anton, domači kaplan, v čigar hiši je Marijana šivala in prale, je rekel o njem tako-le: "Janez* — Izvrstna zver!" Ki-uto nasprotovanje, s katerim »e je upiral Martin Lenuh možitvi svoje hčere, ni bilo samo praiz-na mutha; oo jc bil sebičen, star j razuzdanec, ki se ja bal, da preide v tuje roke tista kokoš, ki mu je nesla zlata jajca in pasla> njegove razvade. Stari prekanje j nee bi bil najraje videl,* da bi o-stalo dekle pri njem samsko, ali pa vzelo kakega človeka njegovega stanu, ki bi prmesel v hišo nekaj blagostanja, katerega si je želel ne za svojo hčer, ampak sam zase. Pravzaprav pa ti načrti Martina Lenuha niso bile prazne sanje. Salamankin »tričnik Pepe I.opez, ki so moi sosedje rekli Lopezinek kakor so rekli njegovemu očetu Lopezin, se je kazal Marijani prijaznega, in stric Martin ni pogrešal pri njem nobene izmed tistih Lastnosti, ki si jih je želel pri svo jam zetu. Njegov oče je dobil svoj pri- imek tako-le. Ob neki priliki sta bila oba poklicana pred sodnika zaradi pričevanja; oče, ki je hotel veljati za izobraženega, sc je predstavil sodniku s temi bes-e-dami: "Gospod sodnik1 naj izvoli, vprašati, kar hoče, tjakaj sam! evangelij vam ne pove bolj pol pravici, kakor gospod Lopez ini I sin." *'To tudi pričakujem, gospod iLopeam"'. mu odgovori sodi-ik. ki je bil šaljivec. V časih narišejo majhne podrobnosti značaj kakega človeka ve-j ; liko boljše, kakor pa najbolj na-' jtaneno in rtaj-bolj vestno opisova-j i »je. Tabla, ki je kraljevala nad j vbodom v delavnico strica Lope-! Izina. je jasno vazodeva-la vso o;ni-i ko l^tra novodobnega naslednika svetnikov Krišpina in Knšpi.iia-: na. Na dveh lesenih stebrih se je j dvigala ta čudovita umetnina, naj vrlju pa ju pihal debel ajijjel na gromko t: obenio; a zastonj se je potil debelolieni orjak, da bi spravil iz te trobente, slabeče kre i post iu junaštvo, kakšen glas naj j čast v 1 j a rs t v u. I Na drugi taoii naii prvo sta bi-> la narisana dva otroka, v katerih j bi oni učenjaki, ki trdijo, da je' i človek iz opiee, labKo našli dolgo; ; zaze'jeni primer za prehod iz opi- v človeka ; držala sta pozlačen I trak. jia katerem so visele črke s ; sledečim napisom: Josip Lopez: ' čevljarski umetnik. ! To je bila živa ilika Lopezino-vega značaja. Mož je bil pravi primer novodobnega človeka, ki j«1 j rojen kot vinar, pa bi rad vel jal} za groš; ko ga je pa izkušnja iz-j učila, da čez vinar nikoli ne pride, je pa hotel, da naredi ta skok vsaj njegov sin. in ko ga je mislil vzgojiti za duhovnika, namesto | {da bi ga izučil za čevljarja. T.o-pezin še ni bil tiste vrste ljudi, ki so bili vzgojeni ali rojeni v oni brezbožni gonji, katera je pri-i pravljala revolucijo leta 1S6S ISil jc veren, in čojirav ni spoštoval1 v duhovniku vzvišene časti nje-, govega stanu, je videl v njen. vsaj človeka, i;i v družbi več ve I lja kakor on; iu zadovoljno je premišljal v svojih častilakoiunih jsanjch, da je od ministra litovske ga oblačila pa Jo papeževe krone , odprta pot in da je to pot žc mar-1 * ikiio prehodi!. Razen tega p?i s« izmed vsr'li vitjih služb še najcenejše pride do cerkvene; in zato je bila ta služba št? edina, ki je bila sina .dosegljiva v njegovih i razmerah: zakaj eotmli je shajal lirez posebnih težav, revvii je bil Lvendarle. Poslal ga jc torej v šo-j le; odtedaj pa je šlo s fantom ve-•dno navzdol. Zala povzdignila nad tovariše in je bila vsled tega ;zanj usodna, ker sta se mu od tistega' časa razrastli v srcu nečimernost in ošabnoist. ki sta imeli v njem s*voje korenine žc od rojstva. Pr^/i; s-ad. ki sta ga rodili ti dve rastlini. je bil silno grenak za gospoda Lopeziua. S trudom si jc oče toliko od ust pritrgal, da je mogel kupiti sinu eelo obleko iti pa kapico iz črnega • žameta. Fant jo je oblekel prvič j na veliki četrtek in ravno staj imela iti z očetoui v cerkev. Ko i pa jc ta ves srečen ogledoval sina tako prazničnega in ga je mati. ki je bila takrai še živa. lju-beznjivo gledala, je deček črne-1 ren opazil, da ima oče za prarnič ; no obleko zakrpano suknjo in ponosen klobuk ter je dejal: ' Jaz ne greni z očetom!" ' Otrok moj", vzklikne mati. prestrašena, ' kaj praviš."' ' Da ne grem z očetom." ' Pa zakaj ne?'* ' Ker je preslabo oblečen.'' Lopezina je zabolelo v srce. Brez besede je odšel iz sobe; zakaj neJivaležnost je nož, ki rani1 sree, v sinovih rokah pa je ta nož še strupen. Ta sin, zaradi katerc-| ga je nosil ponosen klobuk in za-! krpano suknjo, ta sin mu je plačeval njegovo skrb s tem, da se ga je sramoval pred ljudmi! Takrat ga je obšla pametna mi-j sel, da bi vnnil sina čevljarstvu J pri katerem bi bil fant morp.l| sploh vedno ostati Pa ravno ko bi imelo priti do tega, ga je sin znova ipremotil s svojo Čudovito učenostjo. Ker je, kakor jc mati ponosno pripovedovala, sin že po. latinsko govoril, kakor duhoven pri maši. Taki uspehi Lopezinkove bi-j stroumnosti so očeta osupnili • počasi je pozaibil na prejšnjo nevoljo in j« začel verjeti, da ima ta studenec modrosti prav, Če te sramuje njega/ «bo§«»a in nefe- ^kg^L VABILO SEDMO LETNO maškarado katero priredi' Millinery & Ladies Straw Hat Workers Union postaje 24,42,43 & 45 v soboto, dne 31. marca 1917 v HARLEM RIVER CASINO, 127th St. & 2nd 'Ave. Vstopnina 25c. za osebo. Godba: 8chiller*8 Union Double Band. Dobitki za. najboljše maske so: Prvi dobitek.............................$100.00 drugi dobitek............................ 50.00 in poleg tega več raznih manjših dobitkov. Odbor za cenjenje mask: - % Max Zuckermann, glavni tajnik, Max Zalitzky, namestnik gl. tajnika. Izidor Weinberg, tajnik postaje štev. 24, Orgrnuisatorji: Nathan Spector, N. Sehreiber, N. Schulman in Jos. Ferencaak. Marija "Kompare in še dve drugi članici postaic S iter. • —---- ---- — -- Naročite žganje in vino za bližajoče se praznike od dobro znane tvrdke - BREMAN & OSGOOD 1112 Fullertoo Street, Pittsburgh, Pa. Pišite po cenik, naroeilni Hst ln za-lepke. Pazite na nag veliki oglas v četrtkovi Številki tega lista. obra/enega čevljarja; od srea je : želel svojemu sinu ne več samo | bi ret a. ampak celo skofovske mi-i tre in se je se naprej pehal in i trudil, da bi ž imenoval: oboževanje samega sebe. i * i REŠIMO SLOVENSKI NAHOD LAKOTE! ||g|j||: jMoje Sporočilo DR. J. RUSSElxT^I^E^SVOJE nu LABORATORY M U bomo^todii SJSr mmT^iS™^VaS?^^ c , . , . ... mo zdravje, moč m krepost! ixKlnne danes m pišite mi iasen list, poročoioč kakor čuiite ki*e Va« ,'n t r v - da funte slabo, in jaz V^m bodem, z valjem, dal vse 4 ^c^ ^ % SiReRjU' gaii smofe^t^Sl^^^xftS1^ V-Hk0 VeIik° kt' ^ in Z 2en i zdravnik* pcrr.a- 31110 Ilsocama Wpedft mož in 4en>k. Morete nu pisan popolnoma zaupno, kar je vse dobivanje ^.upno.' OD CEQA VELIKO SLOVENCEV TRPI J'1.2 s™1 Slovencev trpi r ' nadlogah želoca in neprebave. Nt k. teri ; olin - /eloeo ^SrXS—^ - sasa Jaz sem izpisal jasnom. pripetem slovesom izvrstnu medidnskn ktT^igu ob ir.z!ičnim be k ,tim in nadl • te lx>lczni, našim popolnim, bninun m v spesnim metodama. Nc mam. ako sie bili pri drugim zdravnikima in oni -o vzcli Vaš u. nar. n d. Vam ni^ nič pomae di Ne re'-<. ^ ^te ^ na mene, oziroma V aše b te, Jaz Vam bom dal mneje oh Vaio« na.flo^ in. "ko SLl^™ morete biti zdrav. Vse nasveti m informacije so popolnoma brezplačne. Ako ni i,il:e k rt'C SrSJSlS ^m d0b^tmk- Vtn1' tIa ^ P^ -i« Vri; rn prenteljima. ^.pim^la PIŠITE MI LIST knjigu." T>OPliltC Viiž° S,mpt0^e- 2h bolt-*zcn' in mi Pojite, rudi, la kupon, da Vam morem posl.ni. zastonj moju DR. PRICE—S. 600, 9 So. Clinton Str.. Chica^o. III. Dmgi tloktor Price. Prilagam phmo in popisujem nadloge svoje 111 bi mi u-iialo «1-- r>i nv , _ nevoljah. poSjite mi. tudi. enu brez plač nuknjigu. Ui m! ugajalo. nu s\etu;c e oziroma mojih Jaz se ne obvezujem plačati "kakšne stroška, niti se obvežujem kupiti medicine, ali sr p- zdraviti IME ULICA IN ŠTEVILKA ali R. F. D. M ESTO............................................................n d v a v a i PRAVA DRUŽINSKA POTREBA. H. H. von Schlick, slavnoznam j naravni zdravnik in tovarnar Bol garskega Krvnega Čaja, kateri j. s stoinstotisoč bolnimi v stalni zve zi in dobiva od onih, katerim j-Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav je, cele kupe zahvalnih pisein, je naš rojak, Ivan Setllak. 95 Pro speet St., Newark, N. J. pisal sledeče pismo: "Blagovolite mi takoj poslati še eno škatljo Bolgarskega Krvnega t aja. ker je ta pri meni prava hišna potreba: ako ga nimam v hiši, takoj prično otroci bolehati*'. Eno veliko škatijo Bolgarskrg-Krvnega Čaja, ki traja 5 mesce-, za en dolar. 6 škatelj za 5 dolarje* posije kamorkoli Marvel Products Company. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA Opomba: Ako hoeete pošiljate zavarovati, pošljite 10c. več. Zglašenje tujcev. Augusta, Me.. 22. marea. — Državna postavodaja je danes sprejela predlogo, ixj kateri se morajo v 24. urah zsrlasiti vsi podaniki onih držav, s katerimi se nahajajo Združene države v vojni. Hoteli morajo poročati o vsakem takem gostu, kelaj je prišel ali do-šel._ Napravite Elektriko V svoji hiši —^ii^ži SVETLA STALNA LUČ ZA PRIMERNO CENO Določite, kje bi potrebovali luč in pokličite Edison-ovega moža, da proračuna za napravo. Oglasite se v eni spodaj navedenih pisarn. The New York Edison Company At Yov.r Svrvica CchctiJ OScCJ: b mg PI«- (jj) Stren * Craocta OZcc U.U* lor lbs C&ovcnisncs oi ibe Poote V4 "«i.h5«ht i iti t gu. t,^, ' {. T 124 Stre« 27 K ISth Sw U 1 Uc^ i 362 E M9* SbM AJ Cbow Swat Opca vot.l St|id«i«b( N-jil Esier«eacr Ci^j FmrrHut 3900 ——- —_ • POl'CXE KNJIGE: ; \hnov nem^koangleskl tolmač, vezan —.so t • '-erkvena zgtxicvln« —.70 j ■ 'o I jede 1st vo —.50 j '•<|M»lnl uaak o čebelarstvu, vezan $l.OO • .'ostrežljz botntkom —.20 -adjereja v pogovoriti —j 'lov.-angleJki in aagl.-idov. slovar —j »lov.-uDgleški ln angl.-slov. slovar JI.S0' 1 rt na In trtoreja —.40 j Uma iiriiMirvja —.50 'umi kmetovalec —.50 ••liki sioven>ko-MDgleškl tolmae $2.f»0 ZABAVNE IN RAZNE DRL'»JE KNJIGE: i»«ili z orožjem —.00 ; iultad. |>ri|n»vedke, 1. In 2. zvezek (»o —«0 , ' j*l»an. UMI herll _,2o Va različnih [«»tib —,l»o I v*«»jna na Balkanu, IS. zvez. $1 S5 1 '.irodovina c. in k. |ieiš{>olka .^t. 17 s slikano —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima UudolCa (Tra-•jiMlija v Me.verlinjrn* —.T.l Pegam in Ijinih^rmr —.35 < Sheriork Holmes: V rak vi kraj lM»ail»e —15 1 • *»irni n»k»Tniol. »11 nnStnfli xmimknb ^ t OPOMBA: Naročilom Je priložiti r Slaboumen aretiran v Georgevem stanovanju. London, Anjrlija. 21. inarea. — Danes popoldne je priše v Lloyd peorjrevo stanovanje nek mož. kateremu se je vielelo, da jc slaboumen. Le s težavo so ira nadvlada-li in aretirali. CENIK KNJIG katere una v *ak>g "SLOVEINIC PUBLISHING CO. >2 COR'LANDT ST. NSW YORK N. V ! Zaklad kui<čevah-a s sužnji —.15 Kua »sama kap!ja Črnila —.15 j«;rub v svetilniku —.15 i<;«»s|.a g kaiiarskim hriljantom —.15 ! I^ondonski iKNiarejalel denarja —.15 1 Kako so v je! i Jarka razparava —.15 I Plemič IJAZ<; LEDNICE: J Newyorske s cvetlicami, liumo-rlstične, Inižlčne, novoletne in velikonočne k«>mad po _.O.T f- ducat po _.25 1 Album uiesta New Vorka s krasnimi slikami, mali —35 i * ZEMLJEVIDI: /^Iružciiib «lržav mali _.10 i veliki _25 \vrepis pirv>am. — Počakaj mJadenič. — je rekel bro preračunali in mene j določili, da naj vse izvršim. Ne, ne f«nt -- je odvrnil. — Monš se — Zelo se motijš. — To sin dve zelo važni stvari. Jaz srtn se zamislil. On je s t oprl k meni. polo/il mi je obe Pt>ki na glavo in začel govoriti : , — Moj ljubi mladenič! — Blagoslavljam tebe In tvojo usodo [ Bodimo vMn«> tako dobrega srea kot si bil ti dane«. ... Ljubimi vedno lepoto v vseh njerfh različnih oblikah.... Svojega srovora ni mogel končati. — Nekoliko se je sklonSl in > zajokal. ; f4 HtB M | In pripoznati moram, da je Alo tudi meni na .kik. Klednjič sem fra objel in pra poljubil. Knez Serjoša Petrovič Soko4«ki me j* povabil v lepo kočijo in me odvedel v svoj« stanovanje«. Imel je krasno srnovanje. Tako lepo je biio v njegovi hist, da me je bilo skoraj sram. ker sem bil tako slabo oblečen. — Pomislite — sem rekel, ker nisem mogel ■drugega povedali ■— jaz ukoru j ceio noe nisem nič spal. — Celo noč sem prečtd ob ne ki samomorilki. — Kaj pravite? — se je začudil. a-Iz >»em mu povedal vse, kar sem doživel prejšnjo noč. Povedal >re-m mu tudi vsebino pisma, k£ sra je pifala samomoril ka svoji materi. Zdelo se mi jo. du se on niekaj ne zanima za celo zadevo. - bvolmjevM.! si' ne lx>ni z vami — sem rekel s-lednjie. — kei lusem i niti iričeaar drugega poveriti. Tako* Tako* — je rekel in me ni pogledal. Kaj pa pravzaprav milite o meni? — Pa me že vsaj ne- smatrate za strahopetnega? — S«v«-la ne — je odvrnil ime-z 'in se nasmehnil. — Toda t£ Fmi*h je bil silno re^en. — Jaz prav dobro poznam Versilova — je nadaijevaJ. — Jaz pa razumem. kar storil, je storil iz. Kvo.jega osebnega pričanja. — Da, tako je — sem pripoannjl. — Nok človek, ki se piše Vašim, je rekel. fla Ke je samo za&*xannega <*tpovedal vsej svoji dedčča-ni, ker hoče zadobiti malo več uoliva pri soljudeh. — Toda jaz prav dobra v«u, da nji etoril tega zastran lju
  • . — Smešno iz raznih ozirov. — Največ zaartraa legji, ker se jaz imenujem l>ol poroki. ne pa Ve-rsi-lor. — Prosim va» pa, da govorite resuk-o. Več vam s km a j ne morem povedati kot sem vam že povedal. — ■ - Meni, se ni dovolj jasno. ; — Vi vendar ne čutite v sebi krvi svojega očera, — Sieer se pa niti ne smete dvoboje vat i. ko*r še niste r*>lnoletm. Ko sva se tako pogovarjala. je vstopil služabnic in hotel nekaj povedati. Knez je takoj pristopil k njemu in ga poMišno ^-prašal. kdo je. i Služabnik je tako tiho odgovoril, da nisem jaz niti besedice t slišal. • i Zatem je zopet pristopil k meni rekoč « . — Oprostite mi za trenutek, prosim vas. • • j Zatem je odšel. Jaz s«m se začel sprehajati po sobi. — Premifijeva^ sem o vselit mogočih stvareh. i — (t se mi res ne posmehuje — sem mislil — mora biti zelo od-1 kritosrčen. • Hodfl sem po fiohi in opazovai slike, viseče po stenah Slednjič sem se tudi teara naveličaj. Minuta, ki jo je b3 omenil knez, se je precej d vratmi vodeči-1 na v sprejemno sobo, govori* r nekrm čiovAosn. • i StopU sem v »prejemnico 'ji zaprl iTata za seboj ' Km ni bfl ničesar opssil. i bi i^w^^Sa^m 4**^'TMSiM 0 *** V*Am*9nL — ' Išče se 150 izkušenih premogarjev :a novo unijsko Atla^ jreč majno Ijlizti Mtišhursti. Pa. Premog je G čevljev iM>k. Dela se vsaki dan in rabi se električne svetilke. Plaea po toni. Mi »otrehujemo samo oženjene ljudi, ka-•>rl hi Imeli boar>lurje. Imamo r>0 n<» ili li.i 2a oženjene ljudi. Oni. ki hmVjo meti Uelo na Atlas majni. naj pišejo ili pa pridejo na: Mate SretUčič, t ?»rk BulMing:. Cor. SmJthffeld St. t Mh A v p., Pittsburgh, Pa. Listnica uredništva.. M- B., Bridgeport, Conn. — /druž. države imajo 101,151.000 >rebivaleoiv : tmed temi so tudi ne državljani, katerih je nad 33 iui-jonov. Brazilija inia miljeuov. V rge-nt inija 7,121.822, liolivija \267.025, Peru nad 1 miljone, Cuba 2,:18.°,.000 Ln Kanads 7 mi-jonov 200 tisoč 641. V. M., McMechen, W Va. — Mšhe na: Auskunfts-Rureau v o m loten Kreuze. Bern Switzerland, s'nvedite vse podatke: kje je na-adnje služil, kje je bil vjet itd. Seveda pisjiti morate nemški. P. P., Milbum, N. Y. - Dotič o pobilo smo posneli po angle-■kih listrh. Nataah^nejšega o Te!ii ie vemo. PišiTe na naslov: Mini-i itrv of Agrienlture. Ottruva. {'a-j \ada. J. Dr., Spring Valley, Ili — O em so pisali angleški li^ri. # Y.i-ikn a ne vemo. L. SI, Jerome, Ariz. — \*ajtež :a kovina je p' ttiiia. -— Kaka je •azlika med š. .'Lno avstrijske in vmeriske železnice, nam ni ina-j \o. — Vsako četrto leto je pr>-' it opno leto. Zadnje je bilo 1016. \ko je na koneu 0. i>otem odpade prestopno leto; tedaj ne bo pi-i-! lodnj*^ prestopno leto 1920. tem-4e-le 1924. želim izvedeti za svojega prijatelja ANTONA MIKLAVŽ, doma m Velikih Vodenic pri Kostanjevici ua Dolenjskem. Do mnevam, tla je v Cleveland^, Ohio, ali okolieL Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da am ga nazuani, ali pa' naj sc sam javi na naslov: Fr.l F'.irai. 1026 Main St.. La Salle ! Ill <23-26-> Lščem svojega prijatelja ANTONA BRwVC. TJred dvema letoma se je nahajal v Arrow, Pa., in zdaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joe Celin. Box 25, Widen, W. Va._ (22-24—3) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA BOŽIČ iz Dvore, fara Sv. Duh pri Kr-• škem. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Iselinu, Pa. Pro sim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Tony Tomažin. Box 98, Wen-del, \V. Va. (22-34—3) Rada bi izvedela za svojega moža FRANKA BUBAČ, podomaee Lozar iz Učakovce, fara Vinica. Zdaj se nahaja nekje v okolici Pittsburgha. Prosim oenje-nc rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali nJfe se pa sam javi, ker je zanj zelo velike važnosti. — Mary Bubač, 354 — 48. St., Pitts-burgh, Pa._((21-23—31 HARMONIKE ~ .^■siiifs' ter aiTli Niti pozdravil ga nisem ko sem odšel iz sobe. — On je šel za j [menoj rn še nekaj govoril, toda jaz ga ntsem poslušal. Ko sem stonil na eeato. sem obrnil na levo ixi šel naprej, ne-da bi veem šl«, da sem čisto zatopljena. T* Tako! -- Zatopljena sč: ^ — Da. hitro sem šla. — Skoraj tekla, samo da sem t-? dohitela. — Liza, saj -d bila vendar ti ona. katero sem videl. Kje? Pri kn^.ru. — Pri knezu SokoJskem. — Ne. to nisem bi-la jaz. — Ne. mene nisi vadel. Jaz sem umolknil. — Tudi on« je molčala. -- Tako n prijatelja FRANK . VRHOV EC. Pred enim letom in pol sva bila skupaj v .Monon-gah, W. Va. Prosim cenjene rojake, i*-e kdo ve za naslov katerega izmed teh, da ga mi naznani, ali r.aj.se pa sama oglasita. — Frank Dolenc, Box fi;',:'., j Sykesville, Pa. '21-23—3) I Dr. KOLER, €38 Pob Atc., PittsWrgV Pa. EOr. wnlir f* salMaraitt alo-* enaki Uiwult. Spacl Jail ■ i v Ftttllnirfhu SI Ima lUetno pnkao ▼ «dr*T-U«a]u tajnih mo tki h bo Lasni. Slflll« ali M.-•trupUenJ« kj vi sdravf ■ cl&aoTl-el Sr. prof Erttd Cm Imat« mozolj« ali nthurtk« po to-i tam, ▼ (rlo-lcpaSonJo la«, bo ločina v , kosteh, pridi t« In Izetatll vam So kri. I N« Cakajta. ker ta bolezen aa nelaaa. Izgubo aamena nenaravnim potom. sSravIm v par dn«h, kapavao all trl-per ln tudi vao droge posledice, ki oa-•tanejo radi izrabUlvanJa samec« seb«. Cuaeoje eevl. Id t odi lz mehurja oa-dravlm t kratkem Caau. Hydrocelo aH kilo ozdravim v M arah In slccr bras I operacija. Bolezni maharja. ki povzroOJo boU-Tln« ▼ kriku ln hrbta "a včasih tudi prt zpoSčanJn vodo. ozdravim o roto- Kline, sreoco, skroris in flruae Kožne bolsznl, ki naatajejo valed nefiate krvi ■■Stavim v kratkem Casn te m potroh- KAJBOLJA TRGOVINA OPOJ ! MIH PLJAO V aimnrr | Naročite vsa pijače pri nas po i poiti. Ekspres vam jih prinese v hiio._ Bd. rž. Whiskey.. $2. $2.00 $300 Baliri. Whiskey.. |2. $2.50 $3.00 Bom (rdsČ)......$2. $2.50 $8.00 01n aH Majavae. $2. $2.60 $3.001 Kimal............$2. $2JS0 $3.00 Aaiaatto.........$2. $2JW $3.00! Boaotyjo.........$2. $2.60 $3.00i Vinski špirit.....$3 $3.60 $440 Vina sli kitla.......... $l. $1.60 $2.00 Pišite po natančni cenik whiskeys, vina. okrepčajočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih za $5.00 ali vee vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, za lep k e, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno a naročilom. Denar poiljito po poitt aU v prt C. F. ZARUBA & GO. StB THIED IVUUl t . " ' t ■ ;• Ur i ■ Z ROKAMI. Ne Fcrnjle onim a»' ' glasom, ki pravijo, da se z razno v ret- j nlm nuanjos sli obtiii umore pre- --_ gnati renuliieni iz telesa. REVMATIZEM STAMJJE ¥ BRVI. ta Uiei Jklollinger, jami dnhovea-/.•lrzrulk. kateri je preko 40 let zdravU uii le diiaevnc, ampak tudi telesne bc-ic-zni Človeštva iu sicer t največjim aspeLom iu kateremu se je moglo zahvaliti na sto in sto tisoče bolnih, katerim se je zdravje [»ovrnilo. Preiskusii .ie v več kot v lu.000 slučajev rerma-cizma, da je La bolezen notranja in zato je na temelju svoje skušnje sestavil tri zdravila, katera so tisoče in tisoče revmatičnih od te bolezni oprostila, pa gotovo bodo tudi vas v kratkem Oasu osvobodila. Ta tri zdravila bodo izčistilu va5u Uri. odstranila revmatlzem povzročajoče kisline iz vašega telesa, povrnila zopet krepost in žilavost ter odstranila bolečine in zbadanja. Oena vseh treh zdravil, katera sc mora skupaj rabiti je $3.00 In pvwlj^-fuo jih.vam takoj, ko dobimo j^>t»-cbr.o svoto. Zahtevajte številk«- eno Va slovite: Mollinger Medicine Co. -07A West Ohio St^ Pittsburgh, l'a Pripomba: Ako želite pošiljatev zavarovano, pošljite 10c. več. POZOR, FABMERJI! Dva mlada ianta bi rada dobila delo na farmah. Zmožna sta za vsako delo. Kdor ve za tako delo, naj se oplasi v listn ali pn naj pi^e na - K rank IMovich, K 45 St.. Cleveland. «»hio. ;21-23—S) PrT DALMATINSKI-CAL1F0RNUSKI VINARSKI ZADRUGI 140 Uberty St.. New York, N. Y. Kupujejo že dalles vsi oni, ki oznajo dobro naravno kapljico; VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domaoo kapljico; VSI, ki so ozdraveli in potrebu -jejo moči; VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja. VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi z ponaredbami; VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje zdravje; VSI oni, ki še niste poskusili našega blaga pišite še danes na: DALMAT1NSK0-CALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty St., New York, N. Y. Sod od 52 galon samo $26.00. OGLAS. ^^ Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA ti najboljžaga grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. £15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14., 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin j evec 4^2 gal. $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem 8. JACKŠB. Box 161 St. Helena, Cat. POZOR ROJAKI »HSSaSSSSS isi7 lABOBVllM S DR. ROSENTHAL, I SPECIALIST, ^ I 6*2 PEXN AVE., PITTSBURGH, PENNA. I L»r. Rosenthal. SpeoluliKt že čez 'JO let. Ako imate % * V tajno bolezni, syphilis, cankar. kat>arico. izgubo ' I semena, bolno kri. nervozn««t. želodee. leilire, ma- X K Kill ji. rermatizeiu ln ilruge bolezni, uprašajte xa nasvet S Dr. Koseuthnla iu iK.vedal vam l>o Ce ste ozdravlji\i. > i POSEBNA PONUDBA sarao za kratek čas '1 dolarja ua teden. Ako I niste zadovoljni z mojo postrežbo vrnem 2 dolarja. I Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi lz Evrope, a Indije. Kitajske, Južne Amerike in vseh dmgih krajev sveta. On želi Z zdraviti le svoje bolnike. | Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. K ustanovljen v Pittsburghu Cez 20 let. K Uradne urt?: tedensko od 9. zjutraj do 5. pop. Ob četrtkih in sobotah P od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. ■ Govori se Slovensko. Ne zdravi po poštL Jzrežiie in obdriiie to objavo. j Qr. L Q R E N Z, S | Jas aem edini hrvaiko govore- U | čl iiieelallst moAklb bo)e«ul v 9 | P1tt«t.nrichn, Pa. 9 I i J Uradne are: dnevno od S do- H j poldne do 8. ure »večer. V pet- D | kih od D. dopoldne do 2. popoldne, d I Nedelo od 10. dop. do 2. popol. M I Specialist ato&kih belezaL 5 | DR. LORENZ. ? '«44 Peno A ve. U. narfst. na ulice. J Irmm m ■■ mi «» inruipinnnr.^.^.. 2 Rojaki! Potrebujemo še nekaj rojakov xa n;£elbino v dolini trdega lesa V WISCONSIN U. Naš namen je napraviti svoj