RUDARJEVI POPUSTI
v
Želimo, da živite varno!
Delavci slovenske policije so letos svoj stanovski praznik, 27. junij, zaznamovali z
najrazličnejšimi prireditvami. Večina aktivnosti, ki jih je Uprava za notranje zadeve
Celje pripravila ob tej priložnosti, so se odvijale v Velenju. Tu je bila tudi osrednja akademija, na kateri smo med drugim slišali tudi v naslovi zapisano sporočilo. Večjo varnost naj bi dosegli prav s partnerskimi odnosi.	■ tp
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
wiot išče, ta najde.« v NAMI!
Kazen s popustom
Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, kot se, zadeva uradno imenuje, lahko prekrškarji od 28. junija naprej, kršijo predpise s popustom. Kazen, ki bo plačana v roku, se bo prepolovila. V praksi bo to zgledalo recimo takole: Vozite se nepripeti. Kazen ta tak prekršek znaša »po običajni tarifi« 1.500 tolarjev. Če se boste odločili, da boste kazen poravnali takoj oziroma v osmih dneh po prejemu položnice, boste imeli 50 odstotni popust in prihranili 750 tolarjev. To je ena od novosti zakona, ki ga je državni zbor sprejel po hitrem postopku, v veljavi pa bo do novega zakona o prekrških, ki naj bi bil sprejet skupaj z novim zakonom o varnosti v cestnem prometu. Mnogi nad to novostjo niso najbolj navdušeni, veliko jih meni, da so kazni že tako ali tako prenizke in, da se še tem kršitelji izogibajo na najrazličnejše izvirne načine. Predlogi pri sodnikih za prekrške zaradi obilice zadev velikokrat zastarajo in mnogi se bojijo, da tudi ta novost ne bo prinesla več reda na tem področju, kar je najbrž cilj. Ob tem pa se samo po sebi poraja še eno vprašanje: kazen naj bi kršitelje »streznila«, jih silila v razmišljanje. Takšne olajšave, kot jim jih zakon zdaj ponuja, pa so prej potuha kot kaj drugega.
■ Milena Krstič - Planine
►o ^
VELEBLAGOVNICA VELENJE
številka 26
četrtek, 3. julija 1997
160 tolarjev
Proslave v vseh sredisčih
Ob dnevu državnosti so bile v Šaleški dolini proslave v občinskih središčih, na katerih so o pomemenu tega pomembnega praznika spregovorili župani.
V Velenju je bil pri Lipi nedovisnosti v središču mesta koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod dirigenstvom Marjana Stropnika. Zbrani množici je spregovoril Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, in med drugim dejal, da v vsakdanjem življenju še vedno ne znamo prisluhniti drug drugemu, da se naše notranje življenje pogostokrat spreminja v našo medsebojno nestrpnost, agresivnost, v to, da nismo pripravljeni odpustiti, ne poslušati svojega bližnjega. Tudi na cestah smo vedno bolj agresivni, v šolah ne znamo prijateljem in sošolcem pomagati,
agresivnost je pogosto prisotna tudi v družini... "Lipa, ob kateri letos proslavljamo dan državnosti, je počila. Počila je od silne rasti, kot mnogokrat pokoja od silne rasti naši medsebojni odnosi, ki jih ne znamo zgraditi do tiste meje, da bi bila ta rast enakomerna. Če želimo, da bo rast enakomerna, potem je potrebno, da v tej družbi vsakdo naredi svoje, da vsakdo odgovarja za svoje dejanje. Odvisni in odgovorni smo za to, kar bomo naredili sami. Zato je prav, da vsakdo na svojem področju, v svoji družini storiti to, da bomo v tej lepi in neodvisni Sloveniji živeli tako, kot smo si začrtali," je tudi poudaril velenjski župan Srečko Meh. Dalje na 4. strani.
■ vos
ISSN 0350-5561
9
Ob koncu tedna bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami deloma kot nevihtami.
VELENJE, 1. julija - Na
Območju Turistično-rekreaci-jskega centra jezero ob Beli dvorani je v torek dopoldne direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin uradno predal namenu novo otroško igrišče. Otroci Vrtca Velenje so pripravili program, potem pa sodobna igrala takoj preizkusili. Naložba je Premogovnik Velenje stala 14 milijonov tolarjev, igrala pa so darilo angleške firme Joy, ki proizvaja rudarske stroje. Ob stari restavraciji Jezero, ki se je morala umakniti odkopavanju premoga pod njo, je nekoč otroško igrišče že bilo. »Z novim igriščem zdaj Premogovnik vrača dolg do otrok, ki gaje imel od takrat,« je rekel dr. Žerdin ob otvoritvi.
■ mkp
Srečno, rudarji!
Otroci so igrala (darilo angleške firme Joy) takoj preizkusili.
VELENJE, 3. julij - Danes je dan rudarjev. Že vrsto let je osrednji dogodek, spremljajo pa ga mnoge prireditve, ki se začno veliko prej in trajajo še nekaj časa po prazniku, skok čez kožo. Ob 8. uri bo s Titovega trga po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru, kjer se bo ob 9. uri začel 36. skok, krenila parada uniformiranih rudarjev. Čez kožo bo skočilo 70 mladih, častni skok bo opravil predsednik države Milan Kučan, slavnostni govornik pa bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
Milan Kučan se bo kot častni predsednik organizacijskega odbora za pripravo svetovnega prvenstva radijsko vodenih modelov čolnov Naviga 97, danes udeležil tudi novinarke
Uh, kakšno igrišče!
konference in ob 13. uri odprl	mkp, foto: Stane Vovk
prizidek glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega v Velenju.
9770350556014
2 MS VAS
DOGODKI
3. julija 1997
S seje sveta občine Šoštanj
m \f
Nic posebnega - ali pa
Dan pred letošnjim dnevom državnosti so se na seji sešli člani sveta občine Šoštanj. Po mnenju nekaterih so 12 točk dnevnega reda obdelali v menda najkrajšem času doslej, čeprav je bilo na dnevnem redu, po besedah predsednika sveta Antona Skornška, odločitev glede podpisa premoženjske bilance usodna za naslednje rodove.
Sedaj bo občina lahko normalno zaživeia
Sporazum o dokončni delitvi premoženja in ureditvi premožen-jsko-pravnih razmerij med podpisnicami sporazuma občine Velenje, katerega podlaga je premoženjska bilanca na dan 31. december 94, so na seji prejšnji torek šoštanjski svetniki sprejeli. Seveda ne brez obravnave, v kateri so sicer menili, da je komisija, ki je pripravljala delitveno bilanco, svoje delo opravila korektno, da pa bi, po mnenju svetnika Marjana Vrtačnika, lahko iztržili še precej več. Med drugim je vprašal, kaj je v teh letih naredil Premogovnik za občino Šoštanj in kaj za občino Velenje. Ostali razpravljalci pa so za govorniškim odrom še največkrat omenjali slabo vzdrževanje šoštanjskega kulturnega doma in tamkajšnjega zdravstvenega doma v minulih letih. Zupan dr. Bogdan Menih je povedal, če ne bi do seje dobil zagotovila, da bo streha zdravstvenega doma popravljena z garancijo, bi to točko dnevnega reda umaknil s seje. Po besedah predsedujočega
Občinski svet Nazarje
Novo dejanje v »letu komunale«
Nazarski občinski svetniki so na redni seji prejšnji četrtek opravili novo dejanje v »letu komunale,« kot so se izrazili. Odveč je naštevati vse zaplete glede Javnega podjetja Komunala Mozirje, posebej to velja za zbiranje, odvoz in odlaganje smeti in odpadkov, vsekakor pa so se v občini Nazarje v soglasju z vsemi tremi krajevnimi skupnostmi odločili, da prekinejo nejasnosti glede ravnanja s komunalnimi odpadki.
Svetniki so v razpravi izrecno poudarili, daje občina Nazarje do zadnjega skušala pomagati in sodelovati pri naporih, da bi smeti in odpadke zbiralo in odvažalo domače podjetje, torej JP Komunala Mozirje, oziroma novo podjetje, ki naj bi ga ustanovila občina Mozirje, žal pa je mozirska občina v zadnjem času storila bore malo otipljivega pri ustanavljanju tega podjetja in glede delitvene bilance za še obstoječe javno podjetje. V zvezi s tem so odločno zavrnili govorice iz sosednjega Mozirja, daje nazars-ka občina jeziček na tehtnici glede usode sedanjega podjetja in zaposlenih, da bo torej kriva za morebitno neustanovitev novega podjetja. Poudarili so, da je občina Nazarje pred dvema letoma edina med vsemi petimi potrdila in sprejela višje cene odvoza smeti in odpadkov, česar ni storila niti matična občina, daje pokazala dovolj dobre volje za sodelovanje s pomočjo pri nakupu novega vozila za odvoz in storila še marsikaj.
Sedaj so se v Nazarjah naveličali obljub, zavlačevanja in čakanja in v četrtek sprejeli sklep, da bodo koncesijo za ravnanje s komunalnimi odpadki podelili velenjskemu podjetju PUP. Res je ponudba JP Komunala Mozirje cenovno enaka velenjski, vendar je treba upoštevati dejstvo, da je velenjsko podjetje PUP neprimerno bolje opremljeno in usposobljeno in bo za ločeno zbiranje odpadkov, ekološke otoke in ostale novosti v sistemu ravnanja z odpadki poskrbelo takoj, mozirsko podjetje pa v ponudbi poudarja, da bi bilo za takšen sistem usposobljeno v letu dni. Koncesija velenjskemu podjetju, podelili jo bodo takoj po sprejetju ustreznih občinskih aktov, pa je pomembna tudi dolgoročno v povezavi z načrtovanim regijskim odlagališčem. Odločili so se torej za boljšega ponudnika, čeprav so ob tem poudarili, da mozirsko podjetje ima program, vendar ga zaradi preteklih napak ne zmore uresničiti. Tudi očitki glede usode zaposlenih niso na mestu, pravijo v Nazarjah. Ustrezen delež delavcev, ki so usposobljeni in bi radi delali, bodo namreč radi prevzeli, pri čemer resno razmišljajo, da bi prevzeli tudi tiste delavce, ki skrbijo za vodovodni sistem, ki ga bodo najbrž sami prevzeli v upravljanje, ne bodo pa prevzemali administrativnih delavcev sedanjega JP Komunala. Nov sistem ravnanja z odpadki naj bi pričeli uvajati s 1. septembrom, v zvezi s s tem so občinski svetniki opravili prvo obravnavo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, v pripravi so še drugi potrebni akti in zgodba glede smeti in odpadkov se v občini Nazarje očitno bliža dokončnemu razpletu.
V nadaljevanju seje so obravnavali odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Nazarje. Ustanovitev zavoda je nujna pred jesenskim začetkom gradnje popolne osemletke, pa tudi zaradi priključitve vrtcev v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti k osnovni šoli. Ko bodo odlok o ustanovitvi sprejeli, bodo imenovali vršilca dolžnosti ravnatelja, obenem priključili vrtca, podružnični šoli pa bosta do konca gradnje in do zagotovitve prostorskih in kadrovskih pogojev ostali v sklopu osemletk v Gornjem Gradu, to velja za šolo v Šmartnem ob Dreti, in Mozirju, kar velja za nazarsko podružnico. Na vprašanja svetnikov je župan pojasnil, da bodo prve lopate za gradnjo popolne osemletke zasadili letošnjo jesen in jo dogradili v prihodnjem letu, v letu 1999 pa naj bi prenovili še sedanje šolsko poslopje.
Na seji so med ostalim sprejeli nov odlok o pokopališkem redu, prav tako razpis posojil za pospeševanje malega gospodarstva, sprejeli so tudi sklep o soustanoviteljstvu podjetja za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina in se seznanili z delom odbora za kmetijstvo pri občinskem svetu.
Ujp
Antona Skornška so s sprejetjem tega dokumenta svetniki opravili veliko delo, pomeni pa med drugim to, da bo občina lahko začela živeti. V Sloveniji je menda nekdaj skupno premoženje do sedaj razdelilo 8 občin.
Brez težav glede lanskega zaključnega računa
Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za lani je za govorniški oder zvabil le svetnika Rajka Zaleznika, ki je ostale svetnike seznanil s pobudo o organiziranju prevoza tudi za učence iz KS Ravne, in svetnika Milana Kopušarja, ki v predlogu ni zasledil, kako je z odplačevanjem kredita za toplovod v Topolšici in sredstvi za cesto v Ravnah. Tudi pri tej točki dnevnega reda seje so zapisali: sprejeto.
Rok: sedem dni
Že pri obravnavi osnutka odloka o koncesijah v občini so svetniki podali nekaj pobud, ostali pa imajo čas zanje sedem dni.
Prav toliko časa imajo tudi politične stranke za vložitev svojih predlogov za imenovanje predstavnikov lokalne samouprave v svet Centra za socialno delo, Vrtec Šoštanj, v sosvet državne upravne enote Velenje in za nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje. Predloge za to, kdo bo zastopal interese občine Šoštanj v teh organih, bo pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje sveta, ki bo predvidoma 15. julija.
Do začetka septembra predloge za priznanja in nagrade
Približno 400 tisoč tolarjev so v letošnjem proračunu predvideli v Šoštanju za priznanja in nagrade sveta občine. Čeprav so padali predlogi, da letos ne bi objavili razpisa za častnega občana, ampak samo za dve priznanji in dve plaketi občine Šoštanj, je ob koncu obveljal predlog župana, da komisija za priznanja in nagrade objavi razpis
po odloku in pripravi predlog, koliko in komu kakšno priznanje oziroma nagrado. Čas za to je do začetka letošnjega septembra.
Vrnili svetniški mandat Petru Radoji, razrešili predsednico nadzornega odbora
Pri obravnavi kadrovskih vprašanj velja omeniti sprejem dveh sklepov: da ni vzrokov za odvzem funkcije svetnika Marjanu Jakobu, in da se vrne svetniški mandat Petru Radoji. Slednjemu vse dotlej, dokler ne pridobijo še enega mnenja o združljivosti funkcij svetnika in poveljnika civilne zaščite. Na prejšnji seji so ga namreč, po mnenju službe za lokalno samoupravo Vlade republike Slovenije, kamor so naslovili dopis o razlagi nekaterih določb zakona o lokalni samoupravi, razrešili nezakonito. Razrešili pa na včerajšnji seji sveta so, na njen predlog, dosedanjo predsednico nadzornega odbora Milico Kovač. Ta seje odločila, za takšen korak prav tako na osnovi mnenja prej omenjene vladne službe, ki je odgovorila županu na vprašanje, kdo je občan in kdo ne. 14 dni časa so dali političnim strankam za vlaganje predlogov za novega predsednika nadzornega odbora.	v
Pobude in vprašanja svetnikov: V Šoštanju ni sob za turiste!
Svetnik Rajko Zaleznik je pri točki dnevnega reda Pobude in vprašanja svetnikov potožil nad slabo udeležbo članov sveta tudi na takšnih prireditvah, kot so otvoritve posodobljenih cest. Svetnik Marjan Vrtačnik je opozoril, da v Šoštanju nimajo sob, ki bi jih lahko oddajali turistom. Pozval je občinsko vodstvo, da pristopi k reševanju tega vprašanja z večjo mero razumevanja. Želi si tudi, da bi občina vplivala na podjetje Gost Velenje, ki upravlja z vilo Široko. Župan dr. Bogdan Menih mu je odgovoril, da je vila pod denacionalizacijo in da ima sedanji upravljalec interes za ureditev tudi sob v tem reprezentančnem objektu.
Ob koncu seje so želeli opraviti še prijetno dolžnost. Predvideli so namreč podelitev srebrnega znaka Civilne zaščite republiškega štaba, vendar prejemnika znaka Marjana Jakoba na seji ni bilo. Zato bodo to delo opravili na naslednji seji.
■ tP
Seja sveta občine Šmartno ob Paki
"Žapeljimo stvar tako, kot se spodobi!"
Za člane sveta občine Šmartno ob Paki je bil minuli petkov popoldan delaven. Na seji, v mali dvorani šmarškega kulturnega doma, so namreč obravnavali kar nekaj točk, tako in drugače povezanih z življenjem ter delom tamkajšnjih občanov.
"Žapeljimo stvari tako, kot se spodobil" Te besede je izrekel svetnik dr. Jože Robida pri obravnavi informacije o pripravi osnutka prostorskih sestavin planskih aktov občine Šmartno ob Paki. Izrekel pa jih je ob dilemi, ali naj bi bil zadnji dan javne razprave (29. junij) tudi zadnji dan za zbiranje ponudb občanov, ki bi radi na določenem koščku zemlje kaj počeli, vendar tega po sedaj obstoječih načrtih niso mogli (kar je predlagal tajnik občine Jani Kopušar), ali pa naj bi ta zadnji dan še podaljšali. Glede na to, da se je večina razpravljalcev prav tako nagibala k temu, ne »po domače, ampak čas za postavitev pravih stvari na pravo mesto", so se odločili za Robidov predlog: ponedeljek, 14. julij, je zadnji dan za oddajo ponudbe.
Kot smo slišali, so občani do sedaj podali približno 80 vlog za posege v prostor, posebna komisija ni ugodila le 1. Frančiška Kočar, strokovna moč, ki sodeluje pri pripravi prostorskih sestavin planskih dokumentov, je menila, da so najbolj vprašljive vloge za posege v prvo območje kmetijskih zemljišč. Teh je 40, gre pa za približno 10 hektajev površin. Osnutek sprememb so pripravljali na osnovi sedaj veljavnih prostorskih dokumentov, bistvene spremembe je moč opaziti le za del med Vinom in Kmetijsko zadrugo, kjer je predvidena obrtno-podjetniška cona, v središču občine, kjer je namesto blokovne grad-
nje načrtovana ureditev poslovnega središča z etažno stanovanjsko gradnjo in del, kjer naj bi potekala obvoznica. Med zastavljenimi vprašanji svetnikov velja zapisati naslednje: do kdaj je čas, da ta odlok začne veljati tudi pravno-formalno, kaj bo s staro šolo, ki je po načrtu (menda še vedno veljavnem) bila predvidena za odstranitev, z ureditvijo parkirnih prostorov v središču, kaj je s predvideno lokacijo novega igrišča v Gorenju.
Kaj bi kdo rad?
Obravnava zapisnika prejšnje seje ne bi bila deležna pozornosti, če ne bi pri pregledu sklepov svetniki spet trčili na problematiko ceste Lukner - Fajdiga v vaški skupnosti Podgora. Ocenili so namreč, da odbor za gospodarske javne službe ni opravil svojega dela, zato so še enkrat potrdili sklep, sprejet v zvezi s tem na prejšnji seji. Ta odboru nalaga, da temeljito prouči problematiko, poskuša najti najugodnejšo rešitev ter s predlogom pisno seznani svet občine. Prav tako naj odbor pridobi ustrezna strokovna mnenja in mnenja zainteresiranih krajanov. Prav bi tudi bilo, da skliče sestanek s krajani, na katerem bi razčistili, kaj bi kdo rad.
Sprejeli delitveno bilanco
Posebne razprave ob obravnavi predloga sporazuma o dokončni razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij med podpisnicami sporazuma občine Velenje, katerega podlaga je premoženska bilanca na dan 31. 12. 1994, med šmarškimi svetniki ni spodbudil. Le svetnika Franca
Korberja je zanimalo načelo vzajemnosti pri glasbeni šoli in ocena o previsokih stroških. Predsedujoči Bojan Kladnik je to točko dnevnega reda sklenil z besedami: "Ustvarili smo pogoje za to, da se sedaj ne bomo mogli več izgovarjati, kako ne moremo odločati o kakšni zadevi, ker ni naša."
Višje cene v šmarškem vrtcu
Dvig rok svetnikov za predlagano poenotenje cen v Vrtcu Šoštanj za starše otrok v šmarški enoti Maja najbrž ni razveseljiva vest. Od 1. julija dalje bodo namreč morali za varstvo in oskrbo v tem vrtcu plačati od 3 do 5% več, kot so. Do poenotenja cen v primerjavi z vrtci v Šoštanju je, po besedah ravnateljice javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj Vesne Žerjav, moralo priti, kajti en zavod dvojih cen ne prenese. Do razlik pa je prišlo zaradi kadra in nižjih potnih stroškov. Vesna Žerjav je hkrati svetnika že seznanila, da za konec avgusta predvidevajo nov dvig cen za približno 5%.
Bodo pa občani zagotovo veseli tega, da so svetniki sklenili, da ostanejo cene najemnin za grobove in mrliško vežico za letos enake lanskim. Iste kot lani so letos tudi povprečne cene stanovanjskih površin in stroškov komunalnega urejanja zemljišč.
Brez pripomb so svetniki potrdili še predlog odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere zadostuje dovoljenje za priglašena dela.
■ tp


Bolje vrabec v roki kot
Vest, ki smo jo slišali te dni, se sliši skorajda neverjetno: kdor bo naredil prekršek in bo kazen pripravljen takoj plačati, bo imel 50 % popusta! Čeprav je to skorajda neverjetno, je po drugi strani logično. Podatki namreč kažejo, da je zelo težko izterjati kazen, pa naj bi tudi pri tem veljal pregovor o vrabcu v roki in golobu na strehi. Dejstvo je, da je postopek izterjave zelo neučinkovit, mnogo kršiteljev se sploh izogne plačilu kazni. S takim kaznovanjem s popustom naj bi tako vseeno zbrali več denarja, kot če bi kršitelje ostreje kaznovali - na papirju. Verjetno pa bodo nekateri še vedno menili, da se tudi polovične kazni ne splača plačati in bodo računali, da se bodo njihove zabeležbe o kazni izgubile v kolesju birokracije.
Zadnje dni smo znova veliko govorili o policiji. Ne le zaradi njihovega praznovanja in tudi ne le zaradi "zakajenih" dijakov tacenske policijske gimnazije, nekateri so se kar precej razpisali o "celjanizaci-ji" ministrstva za notranje zadeve. Tam da je že zdaj veliko Celjanov na ključnih položajih, prišli pa naj bi še novi. Za šefa policije, za predstavnika stikov z javnostjo, morda še kdo. Seveda je vprašanje, če so na tako močno zastopanost Celjani lahko ponosni, ko pa leti na to področje zadnji čas toliko kritike. Morda ostaja tolažba, da bodo nove moči prinesle več reda in zaupanja.
Na našem ožjem območju pa je za mnoge še vedno tema številka
ena izgrajevanje nove regije. Prizadevanje teče na ravni proti Ljubljani in med šaleškimi in zgornjesavinjskimi občinami. Nekateri pravijo, da so na tem območju ta čas zamudili dobro priložnost, da bi željo po skupni regiji manifestirali na javno in jasno in ne bi bilo zapiranja med ožje plotove. Salečani pravijo, da so Zgomjesavinjčani "ozki", ker so lovsko fešto naredili le na svojem območju. Iz Gornjega Grada se je razširila le po krajih Zgornje Savinjske doline, saj so le-tam nastopali lovski pevci. Oni odgovarjajo, da se tudi Salečani pri praznovanju svojega knapovskega praznika vrtijo le na svojem dvorišču in s kakšno prireditvijo ne sežejo tudi k njim. To, da knapovsko tja nekako najbolj ne sodi, jih pri tem niti ne moti preveč.
Vse te prireditve pa so nekakšen uvod v letošnje poletje. Pravijo, da bo to poletje, pa naj sipo vremenu to ime zasluži ali ne, pestro in veselo. Če so že naši časi bolj zaskrbljujoči, naj se vsaj na raznih veselicah in podobnih prireditvah narod malo poveseli. Ne bi bilo slabo, če bi tudi vlada prispevala nekaj denarja za take priredile. Saj ob skromnem kruhu prispevajo k več igre. Ena takih veselih, a hkrati opozar-jajočih prireditev se je pričela v Rečici ob Savinji. Od lipe do pranger-ja. Razen veselja namreč lahko opozarja na to, da naša domača lipa nekako veni in da bi tudi zaradi tega lahko koga privezali na pranger.
m (k)
Zadnja predpočitniška seja sveta MO Velenje
Šolski okoliši določeni, premoženje in nagrade razdeljene
Velenjski svetniki so na zadnji predpočitiški seji sveta prejšnji torek »počistili« ves dnevni red (zadnjič prekinjene) 26. seje in v celoti tudi 27, sejo sveta. Tako so obravnavali kar 17 točk in sprejeli številne pomembne odloke in amandmaje.
Škalčani še vedno terjajo odgovore
Svetniki so najprej obravnavali predlog odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izo-braževalnih zavodov osnovnih šol v MO Velenje. V njem so določeni tudi novi šolski okoliši, ki so v preteklih mesecih dvigovali pritisk predvsem prebivalcem KS Škale - Hrastovec, o čemer smo že obširno poročali. Ker so svetniki na prejšnji seji sveta sprejeli sklep, da se pripravi čistopis odloka in se o njem ne razpravlja več, so svetniki najprej z glasovanjem zavrnili pobudo Franca Severja, da se o njem še enkrat razpravlja, saj naj bi bilo v čistopisu še nekaj napak. Tudi predlog Marka Jeraja, da bi lahko svetniki še obrazložili svoj glas, ni bil sprejet. Herman Arlič je v imenu krajanov KS Škale -Hrastovec še enkrat terjal odgovore na že pred meseci zastavljena vprašanja v zvezi z merili za oblikovanje novih šolskih okolišev in ponovil predlog, da se v Škalah organizira 6-letna OŠ, na višjo stopnjo pa naj tamkajšnji otroci hodijo na OŠ Miha Pintarja Toleda in ne na Livado. Odlok je bil sprejet s 15 glasovi ZA in 13 proti, kar pomeni, da so potrjeni tudi sporni šolski okoliši. Res pa je, da bodo ti zaradi hitro padajočega števila šoloobveznih otrok v MO Velenje veljali le (verjetno) 2 leti.
Na 27. seji je Herman Arlič pri točki pobude in vprašanja svetnikov ponovno odprl razpravo o tem vprašanju, vložil 113 podpisov krajanov in v njihovem imenu še vedno terjal odgovore, Marko Jeraj pa je vložil pobudo, da se šolski okoliš za krajane KS Skale - Hrastovec spremeni. Zato bodo verjetno svetniki o tem jeseni še govorili.
V odbore Velenjčane!
Svetniki so tokrat obravnavali kar dve točki, povezani s Stanovanjskim skladom; najprej so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev odloka o
Stanovanjskem skladu občine Velenje, na novi seji pa so obravnavali in potrdili osnutek odloka o ustanovitvi lastnega občinskega sklada.
Že pri prvi obravnavi so podali številne pripombe na sedanje delovanje upravnega in nadzornega odbora, sprejeli pa so tudi 5 amandmajev. Franca Seveija je motilo predvsem to, da so člani teh dveh organov v večini Šoštanjčani, da imajo »prioriteto pri pridobivanju novih stanovanj nogometaši Rudarja« in da svetniki še niso prejeli poročila za leto 1996. Drago Martinšek je predlagal, da župan v treh tednih imenuje nove člane upravnega in nadzornega organa Sklada, ki naj imajo stalno bivališče v MO Velenje. Franc Sever jc k temu dodal predlog, da se delo upravnih organov Sklada do imenovanja novih zamrzne. Oba predloga sta bila sprejeta, sekretar sveta Franc Ojsteršek pa je svetnikom pojasnil, da lahko člane organov s pravilno vloženimi predlogi predlagajo tudi oni, ne le župan. To je bilo namreč sporno prav za Franca Severja, ki je vložil lasten osnutek odloka, v katerem je razlika le ta, da bi člane odborov imenovali svetniki in ne župan.
Javni zavodi »pred« svetnike
Svetniki so se seznanili s poročilom o realizaciji začasnega financiranja proračuna občine za prvo tromesečje in s poslovanjem javnih podjetij in zavodov na območju občine v preteklem letu. Marsikaj v teh poročilih jih je motilo, zato je bila razprava burna. Milica Tičič pa je predlagala, da eno od naslednjih sej sveta posvetijo komunalni problematiki in komunalnemu podjetju v občini. Ker so imeli svetniki številna vprašanja tudi iz drugih področij, ki jih pokrivajo te ustanove, so na koncu sprejeli sklep, da se svetnikom predstavijo vsa javna podjetja in zavodi. Kar nekaj pripomb je bilo namreč tudi na račun delovanja KC Ivana Napotnika, Antona Lovreca pa je motil komercialno zasnovan Pikin festival, ki naj bi bil veliko finančno breme za starše otrok v Dolini ...
Znani nagrajenci
Komisija za priznanja je pripravila predlog za letošnje občinske nagrajence, svetniki pa
so ga sprejeli. Ni šlo brez razprave, kjer je bil Republikancem in tudi nekaterim pomladancem sporen predvsem predlog za podelitev naziva »častni občan« dr. Matjažu Kmeclu, »našemu rojaku, znamenitemu Slovencu, dramatiku-, publicistu, kulturniku in politiku, vseskozi prijatelju in zagovorniku velenjskih prizadevanj v slovenski kulturi in politiki«. Zadnje besede, povezane s politiko, so bile sporne za dr. Boruta Koruna, ki je menil, da v obrazložitvi nagrade ne sme biti politične komponente, ki je zanj »nekoliko sporna«. Herma Groznik je svetnikom predstavila starim Velenjčanom dobro znano Kmeclovo družino in poudarila, da je ponosna, da so živeli med in z nami. Alojz Stor-man, kije bil proti temu imenovanju, je izrazil prepričanje, da ne bi smeli podeljevati nagrad zaradi staršev in njihovih zaslug. Svetniki so predlog na koncu sprejeli in jeseni bodo podeljene naslednje nagrade: častni občan MO Velenje je dr. Matjaž Kmecl; Prostovoljno gasilsko društvo Velenje bo ob svoji 100-letnici prejelo grb MO Velenje, drugi prejemnik pa je Miha Valenci. Njegovo delo je tesno povezano z gasilskim društvom, vrsto let je bil soorganizator pustnih karnevalov, njegovo življenjsko delo pa je zagotovo Gasilski muzej, ki ga je uredil sam. Plaketo MO Velenje bosta jeseni prejela Vera Zupančič za dolgoletno organizacijsko in vzgojno delovanje na področju atletike in Ludvik Glavnik za zborovskcfvodenje in uspehe na področju zborovskega petja od leta 1953 dalje.
Nova sekretarka
Franc Ojsteršek, dolgoletni sekretar sveta, ki je to funkcijo zelo uspešno opravljal že v prejšnjih sestavih občinskih organov, odhaja v pokoj, zato so svetniki na tajnem glasovanju izbrali novo sekretarko sveta MO Velenje. Izbirali so med dvema kandidatoma; Judito Stropnik Mravljak je predlagal Drago Martinšek, dan pred sejo pa je Anton DeCosta vložil še predlog za doktorja prava Vladimirja Koruna. Svetniki so se odločili za mlado diplomirano pravnico Judito, kije takoj po izvolitvi obljubila, da bo delala korektno in v skladu z zakoni. Odmor so svetniki tokrat izko-
ristili za prisrčno slovo od Franca Ojsterška, ki so mu poklonili čudovito sliko akademskega slikarja Todiča in številne tople zahvalne besede.
Soglasno za delitev premoženja
Po več kot dveletnem delu Komisije za spremljanje premoženjske in delitvene bilance bivše občine Velenje, njenih delovnih skupin in županov vseh treh občin, so ti pripravili sporazum o delitvi premoženja, ki so ga svetniki soglasno podprli. Pripravili so ga z zelo veliko mero objektivnosti in strokovnosti. Pri tem so uporabili dva temeljna kriterija; delitev po krajevnem in glede na število prebivalcev bivše občine Velenje.
Vsak osmi Slovenec ima psa, ki »lula in kaka«!
V naši državi ima psa vsak osmi Slovenec, vsaka tretja družina, saj letno cepijo okoli 150 tisoč psov. Štirinožni, mnogim nepogrešljivi prijatelji morda v strnjenih naseljih ravno zaradi velikega števila postajajo osovraženi, za kar so v glavnem krivi lastniki, ki jih nimajo na povodcih, večji psi ne nosijo nagobčnikov, še največji problem pa je čistoča, saj vemo, da le redki pobirajo pasje iztrebke, ki so nevarni tako živalim kot ljudem, predvsem otrokom.
Svetniki so zato tokrat obravnavali osnutek odloka o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin. Izvedeli smo, da MO Velenje registra psov po javnem pozivu za prijavo ni uspelo vzpostaviti, zato so v osnutek umestili kar nekaj kazenskih določil, če lastniki psov po sprejemu doloka teh še vedno ne bi prijavili. Register potrebujejo, da bodo lahko lastnikom izstavili račun za t. i. pasjo takso, ki naj bi trenutno znašala 3000 SIT na leto. Kinološka zveza ali veterinarska postaja jim svojega spiska lastnikov psov ni dolžna izročiti, zato naj bi to uredil precej strog odlok. Do predloga odloka bo, kot kaže, na to temo še marsikaj povedanega, saj so imeli svetniki številne pripombe in predloge. Župan Srečko Meh je zato pozval vse svetnike in občinske komisije, da pomagajo pri sestavi odloka.
■ Bojana Špegel
JO	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SPOŠTOVANI UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH!
ČAS DOPUSTOV JE TU, A DENARJA ZA ZASLUŽEN ODDIH NI NIKOLI DOVOLJ, ZATO NIKAR NE OKLEVAJTE PRI IZBIRI PRAVE BANKE!
V LJUBLJANSKI BANKI SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D.
SE VAM PONUJA IZJEMNA PRILOŽNOST, DA SVOJE ŽEUE URESNIČITE Z GOTOVINSKIMI POTROŠNIŠKIMI KREDITI OD 3 MESECEV D0 3 LET P0 NAJUGODNEJŠI OBRESTNI MERI ŽE OD T + 7 %. KREDITE DOBITE TAKOJ.
KOMITENTOM BANKE ODOBRAVAMO TUDI DOLGOROČNE POTROŠNIŠKE KREDITE Z DALJŠO DOBO ODPLAČILA - DO 5 LET IN ZA VSE NAMENE.
Telefonske informacije: 063/854-251, interni 249 in 303.
Lahkotnost linča
Brezobzirnost in poniglavost, s katero seje na zadnji seji sveta občine Velenje lotil našega kolektiva in posameznikov v njem (recimo mene) g. Adolf Štorman, sledili pa so mu še nekateri, vendarle zahteva, da tudi jaz povem nekaj krepkih, saj je bilo vse skupaj še najbolj podobno linču. Neargumentirano umotvorstvo človeka, ki lahko že nekaj časa s fizičnim obračunavanjem grozi novinarjem Našega časa in prenašanje metod podzemnega delovanja v klopi osrednjega občinskega organa me samo utrjuje v prepričanju, da ima celotno dogajanje čisto svoj namen.
Gospod Štorman si namreč že nekaj časa močno prizadeva zagotoviti sredstva za delovanje VTV in pri tem seveda cilj posvečuje sredstva. Dejstvo je, da se volitve približujejo, prav tako pa je tudi dejstvo, da nam je g. Štorman pozabil plačati račune za prejšnje, nam grozil in nas psoval, zato je po svoji hajduški logiki verjetno ocenil, da je najbolje, da si še pravočasno poišče ustrezno medijsko podporo in če mu pri tem uspe zmanjšati vpliv in ugled Našega časa in radia Velenje, še toliko bolje. Pa bo šlo težko. Vsi novinarji Našega časa so večletni člani Društva novinarjev Slovenije, večina so bili sodelavci ali dopisniki osrednjih slovenskih dnevnikov. Torej dovolj usposobljeni ljudje, da smejo brez sramu povedati svoje mnenje vsaj o lokalnih temah, še posebno če se primerjajo z g. Štormanom, ki zlahka opleta z republiškimi. Predvsem pa imajo razčiščen pojem, kaj je pošteno in tudi svoj poklic opravljajo tako.
In če človek lažje razume Štormana, se težje spopade z amnezijo dr. Boruta Koruna. Gospod namreč že nekaj časa javno govori, da Naš čas dobiva dodatna sredstva za delovanje, čeprav dobro ve, da jih ne, poleg tega pa vsiljuje utopični konccpt delovanja radijske postaje (le zakaj ne televizije), takega "za mojo dušo", ki pa nima ničesar skupnega s poslušanostjo, od katere se preživljamo. Kam bi nas dodelil (v informativne ali komercialne postaje) po njemu lastnih kriterijih, pa je že nova tema. Po trenutnih in večkrat letno preverjenih republiških kriterijih pač sodimo med informativne postaje, naši komentarji, ki so zanj "brezvezni", pa so ponavadi nagrajeni na tekmovanjih lokalnih radijskih postaj.
Dr. Kralju pa je gotovo jasno, da je kdaj za objavo informacije potrebno počakati, da pa vsaka tudi ne ugleda luč sveta. To pravico nam daje zakon in zato smo si jo tudi vzeli, saj nam informacij, razen naših kupcev, nihče ne plačuje.
Vsekakor je žalostno, kako nesvetniško lahko nekateri svetniki delujejo in kako hladnokrvno se lahko sprenevedajo, ko iščejo sebi lastne cilje. Predrzno je, če se tako neargumentirano lotevajo tudi drugih občinskih tem. Zelo zlobno pa je, če v takšne igrice vpletajo konkretne ljudi.
■ Boris Zakošek
Priznanja za pomemben prispevek k razvoju
VELENJE - V novi telovadnici Šolskega centra Velenje je bila pred tednom dni priložnostna slovesnost, na kateri so podelili priznanja dijakom, delavcem in tudi drugim, ki so v preteklem letu pomembno prispevali k razvoju tega srednješolskega in višješolskega^ izobraževalnega zavoda.
Direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida je v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo, ker je takih, ki si zaslužijo pozornost ob koncu šolskega leta, vsako leto več, ne glede na to, da so utemeljitve za dobitnike vse zahtevnejše. »Izjemno veliko srno naredili na našem zavodu v minulem obdobju tako pri zagotavljanju pogojev za boljše in kakovostnejše delo kot tudi pri pouku. Pomembno je
znanje, in tega se na našem Centru še kako zavedamo. Tudi vaši lepi rezultati na tekmovanjih in drugih prireditvah so pripomogli k izgradnji tretje telovadnice, ki si jo takšno število dijakov za-služi.»
Naziv naj učenec Šolskega centra Velenje za šolsko leto 1996/97 so podelili Mitju Žerdinu, naziv zaslužni delavci Centra pa Dinki Pipuš, Miri Preložnik, Francu Cesarju in Petru Ficku.
Kulturni program so pripravili dijaki, dijakinje Poklicne in tehnišne rudarske šole ter
Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti, ki so se predstavile tudi z modno revijo.
mtp
Na UNZ Celje sklenili preiskavo o tragični nesreči v Savinjskih alpah
Zakaj je v Turški gori umrlo pet izjemnih gorskih reševalcev?
Na Upravi za notranje zadeve Celje so opravili preiskavo tragične nesreče, ki seje zgodila 10. junija v severni steni Ttirske gore v Savinjskih alpah med gorsko reševalno vajo, v kateri je poleg članov GRS sodeloval tudi helikopter Ministrstva za notranje zadeve. V nesreči je izgubilo življnje pet izjemnih gorskih reševalcev: Boris Mlekuž iz Bovca, dr. Janez Kokalj iz Kranjske Gore, Luka Karničar in Rado Markič z Jezerskega ter Mitja Brajnik iz Bleda.
Preiskava, opravljena je bila tudi simulacija poteka reševanja pred nesrečo, je pokazala, da so se sodelujoči v praktični vaji reševanja na samem sidrišču, glede na dane pogoje, primerno oziroma pravilno varovali, nesreča pa se je zgodila zaradi prepletanja varovalne vrvi in dveh trakov reševalne vreče.
Med praktično vajo je helikopter lebdel nad sidriščem, j Po jekleni pletenici vitle he-
likopterja, ki je bil okoli 15 metrov nad sidriščem, sta se spustila Luka Karničar in Rado Markič in se pripela na vrv sidrišča. Na sidrišču sta bila za dvig že pripravljena Marjan Kregar kot reševalec in dr. Mira Ažman v vlogi »ponesrečenke«. Med pripravami za dvig »ponesrečenke« v v vakumski vreči po pletenici na helikopter je prišlo do prepletanja med varovalno vrvjo dr. Janeza Kokalja (Krajnska Gora) in dvema trakovoma reševalne vakumske vreče, v kateri je bila »ponesrečenka«. Reševalna vreča je bila varovana na vrv sidrišča, kar običajno sicer ni predvideno, tega pa nihče od prisotnih na sidrišču ni opazil. Tako so nadaljevali z reševanjem in dali znak za dviganje »ponesrečenke« na helikopter.
Ko sta bila Marjan Kregar in dr. Ažmanova približno 1,5 metra od tal, je pričelo za njima dvigovati dr. Janeza Kokalja in
druge, ki so bili na sidrišču. Zaradi vpetosti vrvi v skalo sidrišča seje helikopter postavil v nepravilni položaj in se pričel obračati desno in bočno nazaj, motor je izgubil obrate in se pričel vrteti na mestu, vendar ne tako, da bi bila vrv od jek-lenice do reševalcev navpična, ampak je bila napeta poševno in tako obremenjevala helikopter. Pilot ga je z manevrom uspel zravnati, pri tem pa je iz skale sidrišča izpulilo vrvi skupaj z reševalci in vse potegnilo s skalne police. Reševalci so zanihali na vitlu, pri tem pa sta se strgala trakova reševalne vakumske vreče za katero je bil s svojo varovalno vrvjo pripet dr. Kokalj. Popustlila je vez med Kregarjem in dr. Ažmanovo ter petimi reševalci, ki so skupaj s kosom odlomljene skale okoli katere je bila napeta vrv sidrišča, zgrmeli 300 metrov globoko po skalovju.
■ Milena Krstič - Planine
ma.
Skromnost in lepi obeti ob 115-letnici
Gasilsko društvo z Rečice ob Savinji slavi letos častitljivih 115 let obstoja in delovanja. Jubilej so proslavili dokaj skromno z družabnim srečanjem v soboto zvečer, pred tem pa so v svojem prostornem domu opravili še slavnostno sejo, ki je minila brez velikega blišča, vendar s preudarno, s tehtnim razmislekom o težavah in uspehih gasilstva v ožjem in širšem okolju, predvsem pa z lepimi obeti za prihodnje delo društva.
Za uvod je predsednik društva Jože Veninšek spregovoril o vlogi in pomenu gasilstva in o trenutnih razmerah v njem, ko država veliko jemlje in bore malo daje, kot je dejal. Pri tem je posebej poudaril, da predniki niso bili nič na boljšem, a so vseeno skozi desetletja uspešno opravljali svoje plemenito poslanstvo in bili izjemno uspešni in takšni so in bodo tudi gasilci dandanes. »Naših ljudi nismo nikoli razočarali in jih tudi ne bomo,« je med ostalim poudaril predsednik.
Visok jubilej so na Rečici ob
Tajnik društva Vinko Jeraj je jedrnato orisal pretekla leta od 100-letnice društva, ko so odprli nov in prostoren dom, pa vse do danes. Omenil je vzpone in padce, uspehe in slabosti, predvsem stalno pomanjkanje sredstev in dejstvo, da gasilci znajo in zmorejo tudi pičle denarje nekajkrat oplemenititi. »Ljudje nam dajejo moč in voljo, mi pa smo in še bomo strokovno podkovani in usposobljeni varovali njih in njihovo premoženje,« je poudaril Vinko Jeraj, za 120-
Savinji proslavili skromno, pa zato toliko bolj odločno
letnico pa je napovedal novo in sodobno gasilsko vozilo.
V nadaljevanju slavnostne seje so so sosednjim društvom in posameznikom podelili društvena priznanja, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Roman Krajner je izročil državna priznanja in priznanja zveze, ob lepih čestitkah in željah pa je izrazil prepričanje, da rečički gasilci na novo vozilo gotovo ne bodo čakali celili pet let.
mjp
Gasilci Zgornje Savinjske doline
Največ Gorici in Pobrežjem
4 MS VAS
AKTUALNO
3. julija 1997


Srečanje upokojencev...
Res, za sto delavcev Premogovnika Velenje se je v času od lanskega do letošnjega rudarskega praznika izteklo aktivno delovno obdobje življenja in so se upokojili. Slovesnost ob njihovem odhodu v pokoj je bila v soboto, 28. junija, zvečer v Restavraciji Klub v Velenju.
Stisk roke, priznanje za dolgoletno delo, v spomin pa rudarska svetilka in kot zahvla, čestitka še nagovor direktorja Premogovnika dr. Franca Žer-dina. Izrekel jim je priznanje, "da ste se pred leti odločili za ve-
lenjski premogovnik in v njem vztrajali vsa ta leta. Zaposlovali ste se v letih energetske krize, ko so bile delovne razmere težke."
Dejal je tudi: "Proizvodnjo nameravamo še posodobljati, enako velja za delovne razmere, prizadevali pa si bomo tudi za boljše ekološke razmere v občini. Nadaljevali bomo s saniranjem okolice jezer. Tudi v nova delovna mesta v Šaleški dolini bomo še vlagali sredstva, saj bomo v premogovniku v prihodnjih letih zaposlili letno od 100 do 120 rudarjev, upokojilo pa se jih bo od 150 do 180. Te številke bodo
v desetih letih prinesle premogovniku za okrog 700 delavcev manjše število zaposlenih. V Velenju bo torej treba poskrbeti za nova delovna mesta.
Vabim vas, da se še kdaj oglasite v podjetju, da se še pogovorimo, da boste videli in izvedeli, kako delamo, da obudimo spomine na leta skupnega dela. Želim, da se tudi v prihodnjih letih udeležujete prireditev mdar-jem ter še dolgo zdravi in zadovoljni praznujete 3. julij - dan rudarjev."
■ Dragica Marinšek
Obudili
Meščani Šoštanja so se na predvečer praznika zbrali pri ribiški koči ob jezeru, kjer jih nagovoril njihov župan dr. Bogdan Menih.
Vmesen dež jim ni skazil dobrega razpoloženja v pred-prazničnem večeru, ki so jim ga po županovem nagovoru olepšali z nastopom mažoretke, MPZ Društva upokojencev Šoštanj, Foklorna skupina Vandrovčki iz Raven in seveda člani godbe Zarja. Zlasti mladi so z zanimanjem spremljali prikaz nekaterih kresnih običajev. Proslavo so zaokrožili taborniki, ki so prižgali ob koči
Mi radi
V občini Šmartno ob Paki s< zaznamovali letošnji dai državnosti z dvema prireditva
manjši kres, nato pa so praznovanje nadaljevali v sproščenem
Metanje venčka čez glavo
srečanju.
■ (vos)
... jubilantov jamske reševalne čete
"Vesel sem, da pravih reševalnih akcij v premogovniku nimamo, zato je zahtevna naloga, kako pripraviti reševalno vajo tako, da jo bodo mladi, neizkušeni člani čete občutili kot pravo akcijo. Zato je vloga vas, starejših, izkušenih reševalcev, da svoje znanje in izkušnje o varnosti, reševanju prenašate na mlade," je petindvajsetim jubilantom
jamske reševalne čete Premogovnika Velenje na njihovem srečanju ob dnevu rudarjev v petek, 27. junija, dejal direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin. Vodja jamske reševalne čete in tehnični direktor Premogovnika mag. Marjan Kolenc pa je dodal, da se vloga reševalne čete povečuje, saj se z uvajanjem nove tehnologije,
opreme in povečevanjem proizvodnje povečujejo tudi nevarni pojavi v jami.
Oba sta čestitala in podelila zlate, srebrne in bronaste plakete jubilantom: petim za 5 let dela v jamski reševalni četi, enajstim za 10-letno članstvo in devetim za 15 let aktivnega dela v jamski reševalni četi.
■ D/ana Janežič
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z domačim gasilskim društvom v soboto na Ljubnem ob Savinji izvedla letošnje prvenstvo pionirskih mladinskih in veteranskih desetin. Nastopilo je 33 desetin zgornjesavinjskih in zadrečkih društev, največkrat pa so se s pokali veselili predstavniki društva z Gorice ob Dreti.
Uvrstitve - pionirke: 1. Gorica ob Dreti, 2. Nova Štifta, 3. Bočna, 4. Radmirje; pionirji: 1. Pobrežje, 2. Gorica ob Dreti, 3. Bočna, 4. Luče, 5. Mozirje itd.; mladinke: 1. Gorica ob Dreti, 2. Radmirje, 3. Rečica, 4. Grušovlje, 5. Nova Štifta; mladinci: 1. Mozirje, 2. Gorica ob Dreti, 3. Radmirje, 4. Nazarje II, 5. Rečica; veteranke: 1. Pobrežje; veterani: 1. Pobrežje 2, Gorica ob Dreti, 3. Mozirje, 4. Grušovlje.	■ jp
... gasilcev premogovnikov
jezeru tradicionalno 29. srečanje gasilskih enot premogovnikov in energetikov Slovenije. Udeležilo se ga je 28 gasilskih desetih industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev, tekmovali pa so v treh preizkušnjah: člani in članice v vaji s hidrantom in štafetnem teku, veterani in veteranke pa v spretnostni vaji.
Za IGD Premogovnika Velenje so nastopile tri desetine in vse so se dobro odrezale. Med petnajstimi desetinami pri članih je njihova prva desetina osvojila prvo mesto, druga desetina je bila četrta, tretja pa peta. Pri članicah so bile najboljše gasilke iz Sečovelj, pri članih so bili drugi gasilci iz Rudnika Mežica, druga ekipa Sečovelj pa tretja. Pri veterankah je nastopila samo ekipa TE Trbovlje, pri veteranih pa je zmagala desetina
Rudnika Mežica. Mežičani bodo prihodnje leto tudi gostitelji jubilejnega 30. srečanja gasilskih enot.
■ Diana Janežič
V dvorani šmarškega kulturne ga doma so pripravili proslavo, n: kateri je osrednji govornik šmarški župan Ivan Rakun poudaril, daje to velik dan za mla do državo Slovenijo in to svojo državnost bi morali državljani spoštovati. Ob koncu govora je izrazil željo, da bi s skupnimi močmi naredili to deželo zdravo, gospodarsko močno, da bi bilo življenje v njej za vse prijetno. Proslavo so na svojstven način popestrili s
svojim koncertom pevci in pevke otroškega ter mladinskega zbora osnovne šole Šmartno ob Paki, ki ju vodi zborovodkinja Anka Jazbec.
Po proslavi pa so se mladi in tudi nekoliko manj mladi zbrali, kljub dežju, še na ročk žuru pri
letnem odru nad podjetjem Era Vino, na katerem sta nastopila domači ansambel Debeli grahki in skupina Orleki.
■ (tp)
GD Rečica ob Savinji
in energetikov
Minulo soboto je bilo na igrišču ob
Dr. Vladimir Korun:
Zaščitna zakonodaja je brez vrednosti!
»
«
Vroča tema današnjega trenutka Slovenije je gotovo sprejemanje pridružitvenega sporazuma k Evropski skupnosti, celotno javnost pa gotovo zanima dejavnost Gibanja 23. december, kije maja letos razgibalo slovensko politično prizorišče. V bistvu je odpravilo mrtvilo na tem kočljivem področju, vzbudilo je razmišljanja o tem kaj vse je treba postoriti ob ratifikaciji, da se Slovenija zaščiti pred negativnimi posledicami pridružitve.
»Vsakomur mora biti jasno, da kakršnokoli zavezovanje, bodisi posameznika ali skupine, bodisi in predvsem države, ne prinaša zgolj pozitivnih nasledkov, temveč tudi negativne. Prav pred negativnimi se je treba s trezno glavo in preudarno zavarovati dokler ni prepozno,« pravi člani upravnega odbora gibanja dr. Vladimir Korun. Gibanje 23. december so ustanovili ravno pred letom dni in registrirali kot društvo, njegov osnovni namen pa so aktivnosti v interesu zaščite nacionalne samobitnosti, suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
»Gibanje je državnemu zboru predložilo pet pobud za dovolitev zbiranja podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s pridružitvenim sporazumom, s katerim se Slovenija kot pridružena članica povezuje z Evropsko skupnostjo in njenimi članicami, o čemer je bila javnost v zadnjem času ravno zaradi aktivnosti gibanja dovolj informirana. Problem je seveda »priloga 13,« bolj znana kot španski kompromis, ki po vsebini ne pomeni nič drugega kot dvoje pisem slovenske vlade, s katerima se ta
zavezuje, da bo v dveh delih sprostila promet zemljišč za tujce. Za tiste, ki so kadarkoli živeli na ozemlju Slovenije vsaj tri leta, takoj po ratifikaciji sporazuma, za ostale državljane držav članic Evropske skupnosti pa po preteku štirih let.
Čeprav je zeleno luč za ta španski predlog dal državni zbor, poslanci tega papirja pravzaprav niti videli niso, v tej »anonimnosti« pa je naše gibanje nenehno opozarjalo, da gre za razprodajo slovenske zemlje. To je bilo geslo vseh naših pobud, vendar je vodstvo državnega zbora iskalo in vedno našlo proceduralne zaplete, navidezne in nepomembne pomanjkljivosti, zaradi katerih je potem lahko izničilo naša prizadevanja, oziroma ni ravnalo skladno z določili, ki jih veleva zakon o referendumu in ljudski iniciativi,« pravi dr. Vladimir Korun in nadaljuje: »Ne glede na to smo vendarle dosegli precejšen uspeh. Ni preveč neskromno, če trdim, da je naša aktivnost z rezervo v različnosti časa in prostora, primerljiva z aktivnostmi, ki jih je sprožila 57. številka Nove revije. Dejstvo namreč je, da so morale institucije in organi oblasti stopiti pred javnost in v bistvu začeti procedure ter korektno postopanje. Zaradi tega je vlada zahtevala od Ustavnega sodišča, da izda mnenje ali je pridružitveni sporazum skladen z . ustavo. Sodišče je 5. junija izdalo zelo obsegajoče mnenje, saj je obrazložitev napisana na 27 tipkanih straneh. Ugotovilo je ravno to, kar je gibanje vseskozi poudarjalo, namreč, da je sporazum v neskladju z ustavo, to
seveda velja za 2. odstavek 68. člena, ki absolutno prepoveduje možnost, da bi tujci kupovali zemljišča.
Gre za znano dejstvo, da je v okviru Evropske skupnosti eno
ERA
Koplas Velenje
E R A
KOPLAS
Predstavljamo vam nov zastopniški program, s katerim širimo svojo ponudbo. Gre za prodajo izdelkov iz lite plastike avstrijskih dobaviteljev Polytech, Zellmetall in Sena plast.
To so trdi liti (ekstrudirani) plastični materiali oziroma trde plastike v obliki plošč, palic in cevi s širšo možnostjo uporabe v vseh vrstah industrije (še posebej primerni so v živilski industriji pri vzdrževanju ali za izdelavo posameznih elementov). Poznani so predvsem kot elementi z višjo stopnjo žilavosti, odporni so proti trenju.
staranju in vplivom agresivnih medijev, lahko pa so namenjeni tudi visoko vrtečim se delom. Pomembna lastnost je, da so bistveno lažji od kovin, mehanske lastnosti pa so podobne oziroma celo boljše. Tudi tehnologija obdelave je podobna obdelavi lahkih kovin - aluminiju ali tudi obdelavi lesa.
Ponudbo sestavljajo:
-	poliamidi - pod trgovskim imenom Zellamid (celamid) 202 in 250, kot dodatek ponudbi imajo tudi ojačane poliamide z dodatki molibdena in oljnih kapljic,
-	polipropilen - pod trgovskim imenom Zellamid 800,
-	polioksimetilen (POM) - pod trgovskim imenom Zellamid 900 in 1100.
V svoji ponudbi smo se osredotočili na materiale, po katerih slovenski trg dejansko povprašuje in jih imamo na zalogi v skladišču Celje.
Za vse informacije pokličite ERA Koplas - g. Ivan Dimec na tel.: 063/853-280 ali 063/853-151.
njegovo vsebino »razrahljali« s posebnim ustavnim zakonom, ali ga celo izbrisali, namreč naleti na 8. člen ustave, ki opredeljuje temeljno načelo - da imajo ratificirane mednarodne pogodbe in iz njih izvirajoče obveznosti države absolutno prednost pred domačim pravom. To praktično pomeni, da kakršnakoli zaščitna zakonodaja ne more imeti nobenih pričakovanih pozitivnih posledic in da je vsako politiziranje glede tega brezpredmetno. Vsak tujec, ki bo naletel na zaščitno zakonodajo in njene omejitve, se bo na mednarodnem sodišču v Haagu skliceval na temeljno načelo naše ustave. To sodišče pa zaščitne zakonodaje ne bo upoštevalo, saj se bo sklicevalo na temeljno načelo evropske zveze o prostem pretoku kapitala oziroma, da ne more biti
nobenih omejitev za pretok.
To seveda pomeni, da smo zamudili vlak že pred dvema letoma, ko se je Drnovškova vlada še lahko soočila z nastalim položajem in vsemi posledicami, se pravočasno pripravila in ne bi sprejemala takšnih obveznosti kot je španski kompromis. Se bolje bi seveda bilo, če tega kompromisa sploh ne bi bilo in bi se Slovenija kot pogajalska stran uspela dogovoriti za določene varovalke, ki bi jih vgradila v zaščitno zakonodajo. To bi moralo biti sestavni del pridružitvenega sporazuma, ker bo ta imel absolutno prednost pred zaščitno zakonodajo, na vso nesrečo pa še te nimamo. S tem bi se položaj Slovenije bistveno izboljšal oziroma bi se približal rešitvam tistih pridruženih ali stalnih članic, ki so se tega
vprašanja lotile ob pravem času in na pravi način.
Gibanje 23. december bo še naprej vztrajalo, da se pridružitveni sporazum ne ratificira, po potrebi bo vložilo novo pobudo, vsekakor pa bo vztrajalo, da vlada na svoji pogajalski strani uspe z določenimi spremembami sporazuma, da bi imelo udejanjanje zaščitne zakonodaje pravi smisel in pomen. Mi pozorno spremljamo dogajanje in prepričani smo, da zadeva ne bo šla tako hitro, kot si nekateri zamišljajo in želijo. To bi bilo dobro za Slovenijo, saj ne bi ničesar zamudili. Konec koncev je tudi vprašanje, če nas skupnost sploh hoče na prvem vlaku, mi pa bi lahko v tem času zadeve razčistili,« je še poudaril dr. Vladimir Korun, član upravnega odbora gibanja 23. december.
mjp
dr. Vladimir Korun
temeljnih načel, ki zavezuje članice, prost pretok kapitala, kar posledično pomeni, da ne sme biti nobenih omejitev za državljane posameznih držav članic skupnosti in na drugi strani za državljane Slovenije glede prodaje in nakupa zemljišč. Povsem jasno je, da je to zelo kritično vprašanje za mlado Republiko Slovenijo, zlasti na njenih obmejnih področjih. Ob vsem tem Slovenija nima zaščitne zakonodaje, s katero bi zavarovala zemljišča posebnih kategorij in s tem državni oziroma javni interes.
Glede tega pa se je v zadnjem času pojavil nov velik problem. Vsakršno spreminjanje vsebine 2. odstavka 68. člena, da bi
Glasbeno obeležili dan samostojnosti			
inazakjh, - v oDciru Nazai]e so dan samostojnosti obeležili še v ponedeljek, 23. junija. Ob zaključku šolskega leta so svoje dosežke predstavili učenci Glasbene šole Nazaijc, mladinski pevski zbor in člani zgornjesavinjskega mladinskega pihalnega orkestra. O uspešnem šolanju in nastopih učencev ter o prazniku je spregovorila ravnateljica šole Olga Klemše, ki je dejala, da so dosežki učencev nagrada občanom ob praznični slovesnosti. Ob tem seveda ne smemo prezreti dela in številnih uspešnih nastopov mladih godbenikov, ki jih uči Franci Goljuf, še zlasti ne mladih talentov v novem glasbenem orkestru. ■ (tekst in slika: Jože Miklavc)	^P» ■HMi Ji®' jmkM /Ite^^a« v J? - .v " V- TP3L J m rW Rlsp&sS®-!. rCjj^B^^^K. - i ^JCff i **	gj	
			
BANKA CEUE V POLETJE Z UGODNO PONUDBO POTROŠNIŠKIH POSOJIL
Greste na počitnice? Potrebujete gotovino? Kupujete avto?
Banka Celje Vam za izpolnitev Vaših želja nudi ugodna posojila.
Za sanjske počitnice potrebujete samo predračun turistične agencije, v Banki Celje pa Vam nudimo namensko posojilo že od T + 7% dalje. Kratkoročna posojila so Vam na voljo za obdobje od 3 mesecev do I leta.
Najem gotovinskega posojila je veliko ugodnejši, saj Vam je na voljo posojilo že od T + 8% dalje, nižji pa so tudi stroški odobritve posojila. Gotovinska posojila lahko najamete za obdobje od 3 mesecev do 5 let.
Če ste se v teh poletnih mesecih odločili za nakup avtomobila, je nižja obrestna mera kot nalašč za Vas. Posojilo dobite že po obrestni meri T + 9,5%.
Ponudba posojil velja za komitente banke in nekomitente.
Vse podrobnejše informacije so Vam na voljo v enotah Banke Celje.
So stvari, ki j h lahko ponudi le dobra banka.
banka celje
V varnem zavetju tradicije
6 NAŠ CAS
OD TU IN TAM
3. julija 1997
Mnenja in odmevi
Praznične ulice mojega mesta
Res nam ja letošnji Medard namenil 40 nevihtnih in deževnih dni. Pa se kljub temu najdejo sončne in vedre urice, včasih dopolne in včasih popoldne.
Tako praznično jutro je bilo 25. junij, torej na naš največji državni praznik, na rojstni dan naše države. Čeprav po programu ni bilo predvidenih nobenih prireditev, me je neka notranja sila gnala na sprehod po mestu z upanjem, da se vendar kaj dogaja, da bom srečala znance, šla z njimi na kavico. Sprejele so me opustele ulice. Sprehod mimo "Lipe samostojnosti" ali pa morda promenad-ni koncert na predvečer praznika in vzpodbudni slavnostni govornik mi je dalo navdiha, da praznični utrip mesta ocenim po zunanjem videzu.
Zastava, simbol države, naroda! Vsaj na ta dan bi naj plapolale na pročeljih stanovanjskih blokov, hiš, predvsem pa na pročeljih uradov, družb, podjetij, kakorkoli se že take organizacije imenujejo. Seveda, če lastnikom država kaj pomeni, če sploh vedo, da živijo v državi, ki ima tudi svoj rojstni dan. Res naša država še ni taka, kot smo si jo predstavljali in želeli, veliko ji še manjka do popolnosti. Tudi z našim odnosom do države ji bomo pomagali "shoditi", pa čeprav samo s praznovanjem njenega rojstnega dne.
Kar žalostna podoba seje odigrala, ko sem se posvetila temu svetemu simbolu - zastavi. Zastava na občinski stavbi ni ravno vzor po svoji obledelosti, čeprav tam visi vsak dan skupno z občinsko zastavo. Posebne pozornosti prazniku občinska stavba ni namenila, saj je jambor, ki bi naj imel praznično zastavo, bil prazen. Upravna stavba Premogovnika, Ere, Kulturni dom, Knjižnica, Delavska univerza, Nama,... nikjer znamenja praznika. Nekoliko drugačno podobo so nudile nekatere ulice. Seveda vseh nisem obiskala, morda se mi je kakšna zastava tudi "izmaknila".
V soseski Lipa so bile izobešene tri zastave, na Goriški cesti 3, Koželjskega ulica ni imela nobene, Splitska ulica nobene zastave, Cesta IX nobene, Šalek stari del trga nobene, Stantetova ulica in Kardeljev trg 2 zastavi, Nakupni center nobene, Cankarjeva 2, Trg mladosti nobene, Stari trg 5 izobešenih zastav, Tomšičeva ulica 14. Praznično podobo in obliž na mojo zagrenjeno dušo pa je bila Cesta IV s 16 državnimi zastavami, eno občinsko in eno strankarsko. Čestitam stanovalcem te ulice.
Zal tudi sredstva javnega obveščanja našega kraja niso posvetila prazniku velike pozornosti.
Kolikor so moje informacije točne, se v osnovnih šolah velenjske občine dan državnosti še ne praznuje, prav tako ne v CSŠ. Zelo bi bila vesela, če temu ni tako!
Spoštovani ravnatelji, profesorji, učitelji, direktorji, zakaj tako? In kako dolgo še? Le kako naj vaši varovanci, učenci, dijaki spoštujejo državo, če jim prikrivate njen praznik? Nekoč pa ste vendarle znali pripraviti praznovanja, samo volja je potrebna.
In vendar se nekaj premika! Vse le ni tako temno, kot sem opisala zgoraj. Razveselil me je slavnostni govornik na predvečer praznika. Prvič nismo poslušali o strankarskih razprtijah, kdo komu nagaja, kdo s kom ne sodeluje, koliko cest smo prekrili z asfaltom, katere "objekte" smo obnovili, zgradili...
Slišali smo vzpodbudne besede o vrednotah, ki jih skoraj ni, pa jih moramo ponuditi mlademu rodu tako v vrtcih, šolah, med seboj, slišali smo o dobrih odnosih, o nasilju, ki nas spremlja na vsakem koraku (družina, ceste), pa seveda o državi, ki jo gradimo vsak na svoj način, ki bo takšna, kot bomo njeni državljani.
Naj zaključim praznični utrinek s Slomškovo mislijo iz prejšnjega stoletja, ki velja še danes in nam tudi ima kaj povedati: "Tožiti nad slabimi časi ljudje dobro znajo. Zdihovati, da so ljudje čedalje hujši, slišimo marsikoga. Pa vse take tožbe so prazne, dokler roke križem držimo, hudobi pa damo
prosto rasti med nami. S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe, ampak vsak naj stori po svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet."
M Milica Kovač
Pustatičnika za predsednika!
O, sveta preproščina! Gospod Pustatičnik, ki je bil še pred ne tako dolgim časom kar nekaj let vodja družbenega izobraževanja na Delavski univerzi in pomagal izobraziti	prenekaterega
pravovernega sindikalista in komunista, gospod, ki je bil sam član Zveze komunistov (če se ji je prodal za košček kruha, samo kaže na njegov značaj), si drzne v Naš čas zapisati: "Sest let je minilo od takrat, ko ti je Bog naklonil svobodo, domovina moja..." In taisti gospod si upa valiti krivdo za ameriško zavrnitev Slovenije v Natovo druščino na svojega bivšega partijskega šefa Kučana ...
Saj človeku mora iti na bruhanje!
■ V. Vrbič
Hvala za lep izlet
Kot že mnogokrat nas je Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo iz Velenja 14. junija povabilo na potovanje v Slovenske gorice. Izlet je vodil univerzitetni profesor dr. Milan Ževart, ki nam je pripovedoval med potjo zanimivosti krajev, kijih, moram priznati, premalo poznamo. Za strokovno vodstvo in dobro počutje v Slovenskih goricah pa je poskrbel profesor Marjan Toš iz Lenarta, ki je to dolžnost odlično opravil.
Za začetek smo si ogledali veličasten grad Hrastovec, kjer je v enem delu še začasni dom za manj nadarjene. V prihodnje pa bo menda ogromna graščina namenjena turizmu. Že sedaj je popolnoma srednjeveška viteška dvorana in njen predprostor ter kapelica.
Zelo malo mi je bilo znanega o zanimivem in izredno lepo urejenem mestecu Lenart in zelo smo bili presenečeni nad prijaznostjo meščanov in zlasti župana Krambergerja, ki nas je vodil k
ogledu starejšega trškega jedra z rotovžem in špitalom ter pozno-gotske cerkve svetega Lenarta, kjer pa je strokovno razlago pripravil tamkajšnji župnik. Zelo meje tudi presenetila komunalna ureditev tega mesta, saj se odpadki zbirajo tu že ločeno, kar pa je na žalost odlika le malo krajev v Sloveniji, celo naše glavno mesto Ljubljana še ni prišla do tega spoznanja.
Nato smo opravili ogled cerkve svetih Treh kraljev v Benediktu. Kako lepa je naša dežela in kako malo jo poznamo! Mislim, da bi moral vsak slovenski maturant spoznati v v malem vso našo Slovenijo. Menda še nismo pozabili, da nas bo samo kultura reševala kot narod!
Že med potjo smo opazili par štorkelj. Pri sveti Trojici pa smo na dimniku frančiškanskega samostana pa smo zagledali veliko in nadvse strokovno zloženo gnezdo. Ogledali smo si tudi samostansko knjižnico in zlasti lepo cvetje na samostanskem dvorišču.
V	Cerkvenjaku je zanimiva cerkvena zgradba, kjer pa so domačini tudi lepo obvarovali okolje in zanimivo je tudi to, da so popolnoma obnovili večje število starih vodnjakov in za to prizadevnost so bili domačini tudi odlikovani.
V	Cogetincih smo si privezali dušo z odličnim kosilom na kmečkem turizmu Firbas.
Popoldne smo si ogledali po mojem mnenju najlepšo cerkev na našem romanju - na Stari gori, kjer imajo vsi oltarji bogato, skoraj čipkasto pozlato, da smo kar strmeli. Zanimiv mežnar nam je v svojem narečju govoril o vsej tej lepoti in nazadnje nas je povabil na ogled šolskega muzeja in posebnost tega kraja, ki je mlin na veter.
Pred slovesom smo se ustavili še v vinogradniški kleti na Zavrhu, kjer stoji tudi Maistrov spomenik, z visokega razglednega stolpa ob lepem sončnem vremenu pa zagledamo tudi Blatno jezero na madžarski strani.
Najlepša hvala vsem, ki so sodelovali pri načrtovanju tega izleta.
■ Marina Videčnik, Mozirje
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
I d.d.
AVTO C lil. J1=
Kaj delati med počitnicami?
Po uspešno končanem šolskem letu, ko je vse varno spravljeno pod streho, si vsak dijak želi najprej malo odpočiti od napornega učenja, kdo drug pa še nekaj dni proslavlja lep uspeh ob kakšnem vrčku piva. To je prvi korak. V drugem koraku pa že začne razmišljati, kaj bo počel med počitnicami. Ali bi šel na morje, bi si kupil motor, tisti, ki že imajo vozniški izpit, razmišljajo o avtomobilu, glasbeniki pa si želijo nov ojačevalec ali novo kitaro. Da bi se jim uresničile želje, jim primanjkuje nekaj deset Prešernov. Zato se odločijo za počitniško delo. Tu se prične tretji korak. Vendar, kje pa naj najde delo? Nekaterim lahko starši » zrihtajo », na primer na Rudniku ali v Gorenju in še kje drugje. Drugi pa se sami pozanimajo med prijatelji, ki so že kje delali. Za delo se lahko pozanimate na Študentskem servisu ali pa na Mladinskem servisu. Tam smo povprašali, kako je z delom, kakšna dela nudijo in za katera dela se dijaki najbolj zanimajo.
Na Študentskem servisu, ki je bil ustanovljen leta 1960 v Mariboru, je trenutno včlanjenih približno 25 000 članov, aktivno delujočih pa je čez 18 000. Kdor želi opravljati počitniško delo, mora poslati prošnjo v podjetje, kjer želi delati, podjetje ga pozneje obvesti, ali je sprejet. Potem ko je sprejet, pa gre na servis in tam dvigne napotnico.
Mladinski servis je nastal leta 1984 v Velenju. Servis sodeluje že vrsto let s številnimi podjetji po celi Sloveniji, ohranjajo dobre odnose s študentskimi in mladinskimi organizacijami, saj velik del njihovih prihodkov odvajajo za njihovo delovanje in projekte. Posredujejo 100 različnih vrst dela, od enostavnih fizičnih do najzahtevnejših intelektualnih. Tudi oni imajo podružnice, v Žalcu in pa v Slovenj Gradcu. Omembe vredna je tudi brezplačna telefonska številka (080 1534), na kateri dobite odgovore na vsa vprašanja.
Največ prijav je v podjetjih, kot sta Premogovnik in Gorenje - gospodinjski aparati. Največ prostih mest pa je za strežbo. Urna postavka niha med 250 tolarjev (za enostavnejša dela, kot so telefonist, varnostnik, figurant, biljeter, pobiranje parkirnine, fotokopiranje, čiščenje, strežba) in 700 tolarjev (za zahtevnejša dela, kot so težja fizična dela, dela, ki zahtevajo določeno predizobrazbo, dela, ki zahtevajo delo študenta višjega letnika ali absolventa) ter nad 1000 tolarjev za poučevanje in inštruiranje. Dijake in študente smo vprašali, kje bodo opravljali počitniško delo. Dijaki so se odločili za delo v Premogovniku in v Gorenju - gospodinjski aparati, študentje pa so se bolj navdušili nad strežbo (»kelnerstvo«) ter inštruiranjem in poučevajem.
■ Edin Biščič
Kmetijski nasveti
Za lepši travnik se je treba potruditi
Kmet Jože Počivalšek je imel na svojem malem posestvu v Podčetrtku grenko in kislo rušo, na kateri se še konji niso hoteli pasti. S pomočjo škropljenja pa je pridelal bogato spravilo.
"Nekaj let sem opazoval, kako se po travniku razrašča plevel. Živali so se ga izogibale, po košnji pa je razpadel in spravilo je bilo skromno." Tako je začel svojo zgodbo kmet Jože Počivalšek iz Podčetrtka, ki smo ga obiskali na njegovi kmetiji. Preveriti smo želeli učinkovitost pripravkov za uničevanje plevelov pri uporabniku. "Zdaj mi je žal, da nisem prej dojel, da je
travnik preprosto treba očistiti."
Poslušal je strokovni nasvet agronomov iz Cinkarne in uporabil kemično sredstvo -pripravek Duplosan KV. V traktorsko škropilnico je nalil mešanico 2,5 1 koncentracije pripravka in 300 litrov vode na hektar. Tega opravila se je lotil lanskega septembra, ko so bili pleveli visoki do 20 cm in je bila temperatura zraka do 20 stopinj C. Ščavje se je zelo hitro sušilo in travnik je izgledal kot da ima požgane predele. Čez nekaj dni se je začelo slabo vreme, prišla je zima. Spomladi je na praznih mestih, da bi preprečil ponovno zaraščanje plevelov, dosejal
travno deteljno mešanico in uspeh prve košnje je bil presenetljiv. Košnja je bila obilna in čistal travnik lep.
"Šele po tej izkušnji sem opazil, koliko je še ščavja na naših slovenskih travnikih. Kmetje travnike leta in leta obilno polivajo z gnojevko. Zato se zelo radi razraščajo, tembolj, ker se jih živali izogibajo. Če bo slovenski kmet hotel imeti dobro mleko in zdravo meso, bo moral bolj poskrbeti za kakovost travnikov," meni Jože, zadovoljen ob pogledu na svoj travnik. Žato bi rad vplival tudi na druge kmete, da bi se prav tako lotili očiščevanja travnikov, saj bodo s tem pripomogli ne le k bolj kakovostni krmi, temveč tudi k lepšemu izgledu naše pokrajine.
■ Mira Gorenšek
3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
znamka:	letnik:	cena v SIT:
OPEL ASTRA 1.4 GL	1994	1.328.323,00
FIATTIP0 1.6 SX	1993	1.312.500.00
CITROEN AURA1.6	1991	1.151.214,00
PEUGEOT 405 GL	1990	379.319,00
PEUGEOT 205 CABRI0	1993	1.874.250,00
V0LKSVVAGEN GOLF JXD	1990	904.050,00
FIAT TIP0 1.4	1991	782.250,00
ZASTAVA YUG0 45	1990	213.675,00
IMV R-5 CAMPUS	1992	777.000,00
OPEL VECTRA 1.6	1990	998.088,00
FIAT TIP0 1.4 S	1993	964.688,00
RENAULT R-25 GTX	1990	1.407.000,00
ALFA ROMEO 155 6V	1993	1.627.920,00
VOLKSVVAGEN JETTA CL	1992	1.349.898,00
IMV R-5 CAMPUS	1989	485.100,00
LADA CARAVAN 1500	1994	630.000,00
ALFA ROMEO 33	1991	852.784,00
FIAT TIP0 1.4	1990	766.500,00
SEAT MARBELLA	1992	540.952,00
NISSAN MICRA GL	1987	399.000,00
FIAT TEMPRA 1.6 SW	1993	1.248.625,00
SEAT C0RD0BA 1.4 GLX	1994	1.240.312,00
Možna menjava staro za novo in staro za staro. Najbolj ugodni krediti na 5 let za nova in rabljena vozila. Ogled vozil: Partizanska 3 (salon FORD) INFORMACIJE: tel.: 063/851 -060, od 7. do 17. ure.
gorenje
Program Keramika Gorenje 1/ b 3327 Šmartno ob Paki telefon: 063 / 402 - 300
Akcija v industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje
*	znižanje cen keramičnim ploščicam iz izvoznega programa
*	posamezni modeli znižani do 50%
*	znižanje velja do prodaje zalog
... gorenjeKeram//(a
Dobro delo
Skupina članov SKD Velenje, odbora Šalek - Gorica, je za razliko od mnogih članov političnih strank vzela "politiko" v svoje roke. Ko so namreč po spomladanskem čiščenju ostale na obronku gozda ob "Pirglu" - peš pot med središčem Velenja in KS Gorica - gomile smeti, dračja in žal tudi kosovnih odpadkov, je bilo kot na dlani, da bo potrebno nekaj ukreniti. Po pregledu prostora in črnih odlagališč s strani urada za javne komunalne zadeve MO Velenje ter krajana dr. Ivana Kralja, so odredili nujne sanacijske ukrepe. Da bi šlo hitreje, pa so, kot kaže slika, marljivi člani SKD Velenje iz Šaleka in Gorice očistili rob gozda in komunalcem olajšali delo. Več 10 m3 odpadkov bo tako končalo na edinem pravem mestu, na odlagališču komu-
nalnih odpadkov.
Pričakovati je tudi, da akcija ni bila zaman, da bodo novi koši za smeti ob poti služili večji čistoči ter da bodo imenitni prebivalci urbanega naselja Gorica od ceste I do VI spoštovali prepoved
odlaganja odpadkov v bližini gozdov.
■ J. M.
Skupina krajanov, članov SKD Šalek - Gorica od akciji
3. julija 1997
KULTURA
MS ŽAS 7
Rečica ob Savinji
Neveste - takšne in drugačne
Na Rečici ob Savinji so konec minulega tedna pričeli prireditve ob 18. po vrsti turistični in narodopisni prireditvi Od lipe do prangerja. V prostorih osnovne šole so v nedeljo odprli razstavo, ki je letošnje presenečenje v spletu prireditev. Rečički turistični delav-d namreč vsako leto ustaljenemu sporedu svojega slavja poskrbijo za prijetno novost in letos ji je ime »bala.«
Rečičani so jo postavili v sodelovanju z Zavodom za kulturo in Galerijo Mozirje, prikazuje pa vsebino bale, ki so jo med svetovnima vojnama neveste pripeljale na ženinov dom. Vsebina bale se je seveda razlikovala glede na družbeno in premoženjsko stanje nevestinih staršev. Gruntarske hčerke so imele praviloma bolj bogato balo kot dekleta z manjših kmetij, baj-tarske neveste in dekle pa so največkrat premogle skromno balo ali je sploh niso imele.
Zanimiva je primerjava med doto in balo. Bale so bile namreč namenjene hišnim in gospodinjskim potrebam, dota pa gospodarskim potrebam kmetije. Zato so doto uradno zapisali na sodišču, bale pa običajno ne. Dota in bala sta imeli tudi statusni pomen. Bogato balo gruntarskih nevest so dan pred poroko ali po njej slovesno peljali na novi dom, revnejše neveste pa sojo večinoma prinesle kar same.
Časi in razmere po drugi svetovni vojni so odnose bistveno spremenili. Možnosti zaposlitve kmečkega in nekmečkega prebivalstva so se povečale, dvignila se je kupna moč, s tem pa so se bistveno zmanjšale statusne razlike med velikimi in malimi kmeti, nekdanjimi bajtarji in posli. »Zato so zamrle nekatere zunanje oblike izkazovanja statusne moči, mednje pa je seveda sodil tudi slovesni prevoz bale,« je v pozdravnem
nagovoru med ostalim poudarila dr. Marija Makarovič, priznana strokovnjakinja, ki prizadevnim rečičkim turističnim delavcem vedno in z veseljem pomaga pri njihovi vnemi ohranjanja in obujanja
risarskih tehnik, česarkoli pa se loti, izpelje do konca, saj površnosti in malomarnosti niti v njem, niti ju ni v njegovem delu. Je tudi eden redkih ljubiteljskih slikarjev, ki se uspešno študijsko ukvarja s
Obe razstavi sta doživetje zase
nekdanjega izročila.
Na odprtju razstave so se zbrali številni krajani in gostje, med njimi tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, za kulturno poslastico je poskrbel mladinski pevski zbor sv. Kancijana z Rečice ob Savinji, razstava pa je odprta vsak dan od 17. ure naprej.
Branko Rupnik -Šerbela
Obenem so na Rečici ob Savinji odprli razstavo slikarskih del Branka Rupnika z Ljubnega ob Savinji, njega in njegovo ustvarjalnost pa je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj. V svojem ustvarjanju se loteva zelo različnih slikarskih in
človeško figuro in portretom, nikoli pa se ne odloča za nekaj, česar ne bi zmogel. Največkrat je celo preskromen glede svojih sposobnosti in dosežkov in velika škoda je, da se ni mogel šolati v likovni smeri, in škoda je, da ga v ustvarjanju ni bolj podpiralo okolje. Očitno je, da se krivica najpogosteje dogaja tistim, ki so bolj nadarjeni in manj glasni.
»Vsakdo s čutečim srcem ob njegovih delih začuti, da jih je naredil občutljiv, razmišljajoč človek, ki kljub trdim življenskim preizkušnjam zna vedno poiskati drobne lepote in radosti. In te je vredno videti,« je posebej poudarila Terezija Bastelj.
mjp

Godbe za pokal Ormoža
Šoštanjčani prvi!
V	okviru krajevnega praznika Ormoža so Občinska zveza kulturnih organizacij, krajevna skupnost in Pihalni orkester Ormož, 21. junija organizirali 4. festival godb Slovenije v zabavnem programu.
V	lepem, sončnem in za godbenike kar precej soparnem dnevu, je pred ocenjevalno komisijo nastopilo 12 pihalnih orkestrov oziroma godb, ki so bile glede na število nastopajočih godbenikov razdeljene v tri skupine.
Pihalni orkester Zarja Šoštanj se je prvič predstavil na takšnem festivalu v skupini do 45 godbenikov. Sodeč po aplavzu in oceni strokovne komisije so od osmih nastopajočih godb zasedli 1. mesto in potrdili zaupanje, da jim ta zvrst glasbe leži.
Popoldanski del je minil v paradi vseh godb na stadionu in skupnim nastopom treh koračnic. Z uradno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznaj so zadoneli skupni zvoki številnih nastopajo-
čih in veličastno zaključili lep in prijeten dan.
V minulem tednu pa je Pihalni orkester Zarja skupaj z mažoretka-mi sodeloval ob zaključku turističnega tedna v znanem letovišču
Z gostovanja na Madžarskem
Šiofok ob Blatnem jezeru, kjer so izvedli tudi samostojni koncert.
■ KF, foto: MT
-8*1
KIH
PBjB
m
MIHI
Zgodilo se je...
3. malega srpana

Leta 1890
Konec prejšnjega stoletja so v Slovenskem gospodarju objavili tudi novico iz Šoštanja:
"(Posojilnica) V ravnateljstvu posojilnice v Šošta-nji ni več g. Fr. VVoschnagga, ki vleče sedaj "v polni sapi"' ploh za nemškutaiji. Da se izpravi tak človek iz slov. naprave, bilo je že skrajno trenotje."
Brata Franza Woschnagga Mihael in Josip Voš-njak pa sta bila v istem obdobju med vodilnimi osebnostmi slovenskega narodnega prebujanja na Slovenskem.
Leta 1953
Na rudarski praznik leta 1953 je izšla sedma številka Velenjskega rudarja. Med obilico zanimivih člankov smo za našo današnjo rubriko izbrali del članka z naslovom "Ob otvoritvi kopališča na Velenjskem jezeru":
"Umolknili so udarci krampov, kot utrujena zdelana žival počiva buldožer v garaži. Otel si je rudar znoj s čela, sto in sto hrbtov se je zravnalo od napornega dela, z zadovoljstvom zrejo oči po sveže posutem pesku, objamejo še posamezne paviljone, na katere pridne in spretne roke obešajo sveže zelenje in končno obvise na sami zgradbi hotela ob jezeru. Iz oči sije toplota in notranje zadovoljstvo. Ljudje, preizkušeni v delu pod zemljo, z žuljavimi rokami od borbe za kruh, so zadovoljni z uspehom, ki ga gledajo pred seboj. Iz divje prirode so v tako kratkem času iztrgali ta kos zapuščenega sveta in napravili prijeten prostor ob jezeru v takšni mikavnosti, da ga danes s ponosom in upravičeno nazivamo "Mali Bled"."
Kaj in kako seje dogajalo z malim Bledom, pa tako vsi veste.
Drugi članek Velenjskega rudarja, ki ga prav tako povzemamo le deloma, govori o slovenskem rudarskem prazniku:
"Slovenski rudarji smo s posredovanjem sindikalne organizacije dosegli praznik svojega stanu "Dan rudarjev" - 3. julij. Ta dan je zgodovinski dan slovenskih rudarjev. Spominja nas na revolucionarni upor zasavskih rudarjev - pričetek gladovne stavke leta 193.4. Praznik slovenskih rudarjev praznujemo letos drugič. Lansko leto smo ta praznik počastili z izletom na Mrzlico, delno pa so ga naši rudarji praznovali doma v rudarskem domu ali kje drugje. Tako je bila proslava prvega stanovskega praznika razdrobljena.
Letos skušamo to napako popraviti tako, da bomo proslavljali ta častni dan dne 4. VII. skupaj na enem mestu, kjer naj ne manjka niti enega člana kolektiva, tu se pomenimo o naših tažavah in naporih, pozabiti pa ne smemo na naše uspehe in dobrote, ki smo si jih s svojim delom pridobili. Praznujmo ta praznik častno in dostojno ob našem jezeru. Za razvedrilo pa nam bo poskrbela godba na pihala."
Da bo zgornja novica bolj objektivna, naj povemo, da so slovenski rudarji seveda že veliko pred letom 1952 praznovali svoj stanovski praznik. Praznovali so ga vsako leto 4. decembra na god njihove zavetnice sv. Barbare. Vsem premogarjem iskrene čestitke in veliki »Srečno« ob njihovem prazniku.
M Damijan Kljajič
Gornji Grad
Navdušil je Mrtvi menih
Gornjegrajski amaterski gledališčniki so za svojo letošnjo vodilno uprizoritev izbrali igro Mrtvi menih, za katero je scenarij po zgodbi Vrnitev v življenje rojaka z Rečice ob Savinji Oskarja Hudalesa napisal umetniški vodja gornjegrajski gledališčnikov Edi Mavric, kije tudi prepričljivo odigral nosilno vlogo. To zgodovinsko delo opisuje gornjegrajski benediktinski samostan, njegov blišč in bedo, vodilna nit pa je zgodba med mladim menihom in hčerko revnega podložnika.
Uprizoritev te igre je pomenila tudi prelomnico v dolgoletni ustvarjalnosti gornjegrajskega kulturnega društva in njegove gledališke skupine. Novo poglavje so namreč odprli s predstavo v čudovitem prostoru pred gornjegrajsko katedralo in s tem začeli uresničevati svoja dolgoletna snovanja in načrte, zahtevna in smela zamisel pa se je porodila in v petek uresničila Ediju Mavriču.
Množica ljudi je bila priča temu prelomnemu dogodku in bila je navdušena. Nočna predstava v zgodovinskem okolju, igralsko in tehnično še posebej zahtevna, je bila prava poslastica za dušo in srce, zato si igralci in vsi. ki sojo pomagali ustvariti zaslužijo ve-
Bil je to lep večer pred znamenito gornjegrajsko katedralo, ki so ga gornjegrajski umetniki podarili številnim ljubiteljem igralske umetnosti
liko priznanje in lepo zahvalo za čudovit kulturni dogodek. Zaželimo Ediju Mavriču, njegovim igralcem in vsem sodelavcem uspele ponovitve in nove podvige, prav tako pa izpolnitev želje, da bi ta prostor uporabile tudi profesionalne skupine.
mjp
^Itterem
t r"nirrr|
• r r*™—^lil n i;
stop
Zjutraj kava. Po možnosti še cigaret.
Tableta za boljše počutje.
Radio, da preseka tišino.
Televizija proti bojazni, da ne spadamo nikamor.
Kino, da pozabimo nase.
Poštni nabiralnik, poln vabil za nakupovanje.
Obcestni plakati, ki nas prepričujejo, da nismo
dovolj dobri, če nimamo... ne znamo...
stop
Ustavite se*
Ne zapadite v odvisnost. Sami izbirajte, komu boste prisluhnili, kaj boste gledali, čemu se boste smejali.
stop
Vsak četrtek«
Barvit, živahen, aktualen.
Klop
Ukrotite medije!
Preden se oni polastijo vas.
Skozi poletje bolj lahkotno
Poletna programska shema Radia Velenje bo v juliju in avgustu bolj lahkotnai, z veliko glasbe in kratkimi informativnimi vložki (da boste ja o vsem, o čemer morate biti, obveščeni), med najbolj resnimi in osrednjimi rubrikami ohranjamo Aktualno ob 15. uri in kratka poročila vsako uro. Kar nekaj stalnih oddaj, ki ste jih poznali v času, ko ne mislite na dopust, ampak na delo, pa bo čez poletje začasno ugasnilo. Med njimi tudi zelo priljubljen kviz Trinajstica, ki je bil v programu vsakih 14 dni ob sobotah ob 17. uri in ki se je, sodeč po zadnji predpočitniški oddaji v soboto, 28. junija, in po povprečnem številu klicev v vsaki oddaji med letom, med vami odlično prijel. To ste v soboto tudi sami povedali. Za zadnjo oddajo so se snovalci
Andrej Hofer, Irena Berzelak, Dragan Berkenjačevič in Maja Sopolšek odlično pripravili in Trinajstico tudi odlično izpeljali, še enkrat pa pokazali in dokazali, da ne znajo samo govoriti, ampak tudi peti. Postregli so z mnogimi zanimivimi statističnimi podatki, tudi tistimi, koliko nagrad so v dosedanjih Trinajsticah podelili.
So pa že prvi julijski dnevi precej razredčili redakcijo. Nekaj sodelavcev se že hladi v morju, nekateri potujejo po svetu, nekateri lezejo v hribe ... Skratka, radijce bo čez poletje srečati marsikje. Ampak ne bojte se - delo je organizirano tako, da vam bo tudi čez poletje ob poslušanju programa lahko prijetno.
■ mkp
Andrej Hofer, »oče« Trinajstice, je bil ob zadnji oddaji pred počitnicami lahko zadovoljen. Tudi zaradi odličnih sodelavcev, ki so mu pomagali: Irene Berzelak, Dragana Berkenjačeviča in Maje Sopolšek. V prvih Trinajsticah pa je bila z njim tudi Željka Brajdič.
JAMIROQUAI
Britanski funky soul izvajalec Jamiroquai je s svojim zadnjim albumom "Traveling vvithout moving"
očitno še uspešnješi, kot je bil s prejšnjimi izdajami. Že nekaj tednov je namreč na lestvicah nova uspešnica z zadnjega albuma, skladba "Alright". To je po skladbah "Cosmic Girl" in "Virtual lnsanity" že tretji single z omenjenega albuma, ki se je uvrstil v sam vrh nekaterih evropskih in seveda britanske lestvice. Ob takem tempu bi album "Traveling vvithout moving" kaj lahko presegel uspeha prvenca "Emergency On Planet Earth" in albuma "Space Cowboy".
JON BON JOVI
"Midnight In Chelsea" je naslov najnovejšega singla Jona Bon Jovia, sicer pevca znane ročk skupine Bon
Jovi. 35-letnik iz Sayrevilla v New Jerseyu je izdal nov samostojni album, za katerega pravi, da se precej razlikuje od prepoznavnih izdelkov skupine Bon Jovi, s katero je v minulih štirinajstih letih izdal veliko značilnih, kitarsko zvenečih albumov. Pri pripravi izdelka, ki nosi naslov "Destination Anywhere", mu je pomagal znani kitarist, nekdanji član dua Eurythmics, Dave Stewart, ki je v nekaj skladb uvedel zanj značilni prefinjeni občutek za pop glasbo. Hkrati z albumom je nastal tudi film, ki govori o izginotjih otrok.
BRAND NEW HEAVIES
Brand New Heavies so britansko -ameriška soul skupina, ki obstaja že skoraj celo desetletje. Njeni ustanovni člani so sošolci Jan Kinacid, Andrew Levy in Simon Bartholomevv, ki jih druži skupna ljubezen do soula in funka 70-ih let. Trenutno je v zasedbi še ameriška pevka Siedah Garett, ki je zamenjala prejšnjo glavno vokalistko N'Dea Davenport, ki se je odločila za solistično kariero. Sideah je znana po tem, da je kot soavtorica sodelovala pri albumu Michaela Jacksona "Man In The
Mirror". Kot avtorica pa se je potrdila tudi pri nastajanju zadnjega albuma skupine Brand New Heavies, ki nosi naslov "Shelter". Izpod njenega peresa prihaja tudi prvi single s tega albuma, "Sometimes", ki se je uspel uvrstiti na lestvice popularne glasbe.
BORI & THE YOUNG ONES
Bori & The Young Ones je mlada skupina, ki prihaja iz Celja in je v teh dneh javnosti predstavila svoje prve posnetke. Ti so izšli (v omejeni izdaji) na CD-ju z naslovom "Nitka", na katerem lahko poleg isotimenske, najdemo še dve drugi skladbi: "Celan" in "Vimbldon". Zanimive, poetične ročk skladbe, ki jim svo-
jevrsten pečat daje čist rockerski zvok in zelo prepoznaven, na trenutke skoraj recitirajoči, vokal, pomenijo poživitev tega rockerskega okolja. Še posebej bo verjetno odmevna skladba "Celan", ki zveni kot nekakšna himna (pravim!) prebivalcem mesta ob Savinji. Avtor vseh treh skladb je Dalibor Zupančič -Bori, ki sicer igra akustično kitaro in poje, poleg njega pa so v skupini še Boris Jug, Gorazd Tratnik, Tomaž
Črnej in Andrej Vovk.
DIEGO BARRIOS ROSS
V začetku prejšnjega meseca je pri založbi Corona izšel prvenec venezuelskega Slovenca Diega Barriosa Rossa. V Caracasu rojeni 28-letnik je v Slovenijo prišel pred tremi leti na povabilo Mladinskega gledališča, kjer je sodeloval pri predstavi Matjaža Pograjca "Mesto, kjer nisem bil". Igralec in pevec je svoj prvenec naslovil s "Como Ljubljana", na njem pa je zbral šestnajst skladb,
ki obsegajo širok repertoar latinske glasbe. Od venezuelskih tonad in joropa, bolerov in balad iz Latinske Amerike do pesmi iz Španije. Album je nastal v studiu Kit Kit pod budnim ušesom producenta Bojana Jurjeviča - Jurkija in v sodelovanju z glasbenikoma Vitalijem Osmačkom in Aljošo Kosorjem.
■ MiČ
Vurbek 97
Nagrada Radia Vlenje skladbi V srcu je Vurberk
V idiličnem kraju Vurberk na južnem delu Slovenskih goric se je 21. junija "zgodil" 6., sedaj že tradicionalni festival narodno-zabavne glasbe. Tudi ta festival je pri občinstvu požel izjemen uspeh. Že uro pred festivalom so bile improvizirane tribune grajskega obzidja nabito polne ljubiteljev te glasbene zvrsti. Organizator Turistično društvo Vurberk je uspel prireditev medijsko odlično pokriti, saj je dogajanje posnela slovenska nacionalna televizija (posnetek si lahko ogledate na TV Slovenija II3. in 6. julija) in prenašal Radio Slovenija. Na festival se je uvrstilo 15 ansamlov,
med njimi kar nekaj zvenečeih imen (Pogladič, Vigred, Rogla, Vasovalci, Cvet, Brodniki, Fraj Kinclari, Show band klobuk, Heričko, Dan in noč, Vesele Štajerke, Zarja, Klavžar, Sotošek in Štajerski baroni). Festival je že tradicionalno potekal v izjemnem razpoloženju, saj je občinstvo vzpostavilo pristen stik z nastopajočimi. Program sta v prekrasnih srednjeveških oblačilih povezovala vedno elegantna Ida Baš in šarmant-ni Janez Toplak.
Z izvedbo in nastopom so pravo osvežitev predstavljali Fraj Kinclari in Show band klobuk, ki pa so tudi pobrali več
nagrad. Potrebno je omeniti, da je nagrado za najboljše besedilo podelil Radio Velenje skladbi "V srcu je Vurberk" avtorice Metke Ravnjak Jauk v izvedbi ansambla Štajerski baroni. Pa še
to: med glasovanjem sta občinstvo do solz nasmejala naša Strašna Jožeta. Skratka, Vurberk 97 je uspel, k temu pa je pripomogel tudi Radio Velenje!
■ Jure Beričnik
LESTVICA DOMAČE GLASBE		
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek		
v tedniku Naš čas.		
Takole ste glasovali v nedeljo, 29. junija:		
1.KLAVZAR:	Polna luna	11 glasov
2.GREGA AVSENIK:	Ljubček moj, nič ne bo	10 glasov'
3.ZARJA:	Sparovni Gorenc	4 glasovi
4.CVET:	Ostrovrhar	3 glasova
5.STAJERSKI BARONI:	Spet polke valčke špilamo	2 glasova
Predlogi za nedeljo, 6. julija:		
1.BURNIK:	Kot burja se mi zdiš	
2.KOVAČI:	Ta bo prava	
3.M0NIKA IN ALENKA:	Abraham, boter modrosti	
4.R0SA:	Koroški pjebi	
5.V1GRED:	Gremo v gore	
		■ Vili Grabner
CUBISMO
MAX CLUB, 27. 6. 1997
Latinska glasba in sploh značilno ležerni način življenja, temperament in vroča južnjaška klima so vedno fascinirali severnjake (če pod severnjaki razumemo vse, kar živi nekoliko severneje od ekvatorja). Latinska kultura je bila zato vir inspiracije številnim svetovno znanim pisateljem, filmarjem, glasbenikom in drugim umetnikom, ki so iskali
in še vedno iščejo navdih v državah te kulture in zato radi potujejo v Rio, Caracas, Mexico City in nenazadnje v skoraj obvezno Havano.
Značilni ritmi latinske glasbe so v devetdesetih morda še bolj "in" kot so bili kdaj prej, čeprav vpliva salse, sambe, rumbe, bossa nove itd. na moderno svetovno pop glasbo ni mogoče zanikati v praktično nobenemu obdobju njenega razvoja. Toda tako zelo popularna kot je latinska glasba v svoji najbolj naravni obliki v zadnjem času, ni bila že dolgo. Zato ni čudno, da se kot posledica teh trendovskih gibanj pojavlja vse več skupin, ki poskušajo v svoj repertoar vključiti tudi elemente latina. Zagrebška skupina Cubismo je v tej smeri gotovo prišla najbližje pravim koreninam južnoameriške glasbene tradicije. Za razliko od svojih rojakov, skupine Ritmo Loco, ki se je usmerila v komer-cializirano inačico tovrstne glasbe, so Cubismo ostali zvesti čistim glabenim oblikam, ki svoje korenine vlečejo iz revnih slumov velikih južnoameriških predmestij.
Leta 1995 ustanovljeno skupino samih vrhunskih studijskih glasbenikov, ki jo je okrog sebe zbral odlični tolkalist Hrvoje Rupčič in ki jo povezuje ljubezen do tradicionalne latinske, pa tudi afro (črnci so v Južno Ameriko ja prišli iz Afrike) glasbe, smo minuli petek imeli priložnost slišati in videti tudi v Velenju. To je bil že njihov drugi nastop v velenjskem klubu MAX, kjer so prvič nastopili v okviru mini festivala "Lagano, lagano..." sredi maja letos. Tokrat so prvič nastopili sami in v treh izletih na oder (plus dodatek) pokazali vso mojstrstvo svojega glasbenega znanja. Med skladbami, ki so jih Cubismo izvedli v petek zvečer, je bilo moč slišati tako tradicionalne skladbe, kot skladbe velikih mojstrov, kot je npr. Tito Puente, pa vse do njihovih avtorskih skladb. Vsem je bila skupna neverjetna energija, izražena v čvrstih ritmih, ki so jih proizvajali kar trije tolkalisti (bobni, konge, ostalo) in basist ter odličnih aranžmajih trobentača Josipa Graha in ostalih članov skupine (pozavna, klavir, vokal). Čeprav bi moral v zasebi nastopati tudi kitarist, njegove odsotnosti razen pri izvedbi Puentejevega hita "Oye como va", skorajda ni bilo čutiti.
Za Cubismo pravijo, da s svojim temperamentnim nastopom hitro pridobivajo simpatije in naklonjenost predvsem pri publiki nekoliko zahtevnejšega glasbenega okusa. Morda je bil to razlog, da se je v petek v Maxu (žal) zbralo le maloštevilno občinstvo. Tistim, ki so tam bili, pa gotovo ni bilo žal.
m MiČ
OBČINA ŠMARTNO OB PAKI
obvešča vse občane, da je zadnji rok oddajo predlogov za spremembe in riopo! dolgoročnih prostorskih planov občine Šmartno ob Paki podaljšan do 14. 7. 199«
Obrazce za predloge dobite na občinski upravi, kamor jih izpolnjene do določen i ru?
3. julija 1997
PORTRET, INTERVJU
NAŠ VAS 9
Ob 10-letnici delovanja KRS, d.d., Velenje
Cilj: večnamenska raba omrežja
Včeraj je bila na velenjskem gradu slovesnost, s katero so zaznamovali 10- letnico Kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Ob tej priložnosti smo zastavili nekaj vprašanj članu uprave družbe Slavku Koreniču. Kateri so najpomembnejši mejniki v razvoju in kakšen je pomen velenjske KRS v slovenskem prostoru.
Slavko Korenič:" Prvi mejnik je odločitev občanov, soinvestitorjev in njihovih zastopnikov, predsednikov gradbenih odborov, da sistem, ki so ga sami sfinancirali, postane njihova lastnina in ustanovitev delniške družbe. Drugi mejnik predstavlja prilagoditev družbe novo nastali zakonodaji v samostojni državi, postavitev njenih organov in sprejem dolgoročne strategije razvoja do leta 2000. V njej je zapisano, da je ta sistem namenjen prenosu slike in tona vsem njegovim graditeljem, in da ta služi tudi za večnamensko uporabo. Prizadevamo si, da bi postal večinformacijski sistem na področju mesta Velenje, v povezavi z ostalimi pa tudi sestavni del slovenskega tovrstnega sistema. Naš sistem sodi v slovenskem merilu med večje, je eden od štirih, ki so organizirani kot delniška družba. Ocenjujemo, da smo med boljšimi, kar nenazadnje potrjuje tudi njegova vloga v združenju. Z obnovo omrežja na 862 MHz sistem, ki bo omogočal večnamensko rabo, bomo sodili v sam vrh v Sloveniji, glede tehnologije pa tudi v sam vrh v Evropi.«
Prihodnost? Kakšne načrte imate glede te pri KRS, d.d. Velenje?
Slavko Korenič: "Pred 4 leti sprejeto strategijo do leta 2000 smo letos dopolnili, saj razvojni trendi v svetu, ki jim poskušamo tudi mi slediti, postavljajo v ospredje večnamenskost takih omrežij. V strategiji smo opredelili usmeritev našega sistema v dve smeri: prva je zadovoljevanje osnovnega interesa uporabnikov, ki so sistem zgradili (to je, da imajo čim bolj kakovostno sliko in ton, čim bolj pestro izbiro programov), nato delitev programskega paketa v osnovni paket, ki ga bomo zagotavljali vsem, dodatni paket, ki ga bomo zagotavljali le tistim, ki ga bodo dodatno plačali in plačljivi paket, ki bo namenjen samo individualnim plačnikom. Usmeritev na razvojnem področju predvideva uporabo sistema tudi za ostale namene, povezavo z os-
talimi sistemi v Sloveniji, in sicer v okviru projekta, ki ga razvija novo ustanovljeno podjetje Slovenski kabel, katerega soustanovitelj smo tudi mi. Omenim pa naj še usmeritev, da bomo poskušali bližnjim sistemom ponuditi naš programski paket. Tako imamo sedaj v upravljanju že takšen paket v Šoštanju, v Podčetrtku v Atomskih toplicah, dogovarjamo se še z drugimi sistemi." Morda še nekaj številk o velikosti sistema. Slavko Korenič: "Pred 10 leti je bilo na omrežje priključenih prvih 340 stanovalcev zaselka Šmartno, danes 8440 stanovanjskih enot, kar pomeni skoraj 99% vseh stanovanjskih enot v mestu Velenje. Na omrežje so priključena tudi primestna naselja Škale, Šem-bric, Paka, dela potekajo v Bevčah in Lipju. Za zdaj ostaja nepokrit v sedanji občini Velenje le Šentilj, ki ga bomo poskušali reševati z morebitno plinifikacijo tega področja. Naš programski paket vključuje 12 radijskih in 32 satelitskih programov. Prejšnji teden smo začeli uvajati nočni program, ki ga bodo lahko sprejemali tisti, ki ga bodo posebej plačali. Naša usmeritev na programskem področju sega tudi do digitalnega paketa. Ta bo individualno plačljiv, preko njega bo mogoče sprejemati tudi do 150 TV programov."
Čeprav praznovanje jubileja ni najprimernejši trenutek za pogovor tudi o težavah, pa vendarle. So in katere?
Slavko Korenič: "Seveda nismo brez njih, vendar nas te pri uresničevanju naših ciljev ne smejo ovirati. Moramo jih preprečevati. Največja težava je tehnološka zastarelost našega sistema. Izgradnja sistema je bila po posameznih področjih različna, pestra, kakovost izvedenih del slaba, kar nam povzroča še dodatne težave. Prav tako ugotavljamo slabo kakovost hišnih instalacij na pretežnem delu centralnih predelov mesta Velenja in jih bomo morali v naslednjih letih v celoti obnoviti. Težave predstavljajo tudi nekateri neplačniki, čeprav cena 550 SIT na mesec ni visoka. Da bo mera polna, »poskrbijo« še nekateri nerazumni posamezniki, ki posegajo v naše naprave brez dovoljenj. Skratka, težav je kar nekaj, vendar jih za zdaj obvladujemo. Upam, da jih bomo tudi v prihodnje tako, da naši uporabniki in gledalci tega ne bodo čutili.«
Utp
Lovska družina Gornji Grad
Zelena bratovščina je pošteno slavila
2A1EŠČANSK* PORTRETI (4
no EDAMf* TCDrtlhi
DR. FRANC ŽERDIN
HHl
1
Ko bi mali Francek 29.maja 1949. leta vedel, v kakšno gnečo se bo ta dan rodil, bogve, če ne bi materi Evfemiji za kakšen teden še podaljšal nosečnosti. V dveh izbah iz blata narejene in s slamo krite hiše v Žižkih so nanj poleg očeta Alberta namreč že čakali bratje Joško, Tunč, Albert in sestre Cilka, Fema, Marička ter Anica. A hiša se je do zadnjega kotička napolnila šele, ko so za Francekom luč sveta ugledali še Milica, Olga in Marjan. Vseh enajst bratov in sester še danes živi raztepenih po Sloveniji - in če njihovim družinam dodamo še ostalo sorodstvo po očetovi strani, pridemo do številke 306 Žerdinov... Ni kaj, plodna je prekmurska ravnica. Ni si težko predstavljati, da so Žerdini tolkli revščino, saj je njihova kmetija merila le dva in pol hektarja. Oče je sicer znal skladati hiše iz blata, znal je tudi kaj narediti iz lesa - a s tem zaslužiti ni mogel prida. Starejši otroci so pazili na mlajše, v pomoč pa so bili tudi na njivi. Mesa zlepa niso videli, redke koline so v glavnem pojedli obiski. In otroci ne bi bili otroci, če ne bi kdaj skozi dno zaklenjenega lesenega čebra prišli do mesnih dobrot... Franček je prvi dve leti osnovne šole obiskoval v Žižkih, preostalih šest pa v bližnjih Črenšovcih. V tem okolju so se že krepko čutile socialne razlike, nekateri niso imeli nič, drugi veliko. Ob nekem medsebojnem obdarovanju otrok za novo leto je Franček sošolki podaril napolitanke in fantovsko ogledalce. Darilo ni bilo dovolj bogato in deklica mu ga je vrnila. To je bolelo. Zaradi takšnih izkušenj se Franc Žerdin osnovne šole ne spominja rad. Tik pred koncem osnovne šole so iz Velenja tovariši prišli fante vabiti v rudarsko šolo. Nudili so res lepe pogoje in Franček bi se z veseljem odločil, pa ga starši v nevarni poklic niso pustili. Tako je šel v gradbeno tehnično šolo v Maribor. Imel je sicer štipendijo Rudnika Zagorje, ki pa je zadoščala v glavnem le za sobico. Jedel je enkrat na dan, prav smejalo se mu je, če je bilo to makaronovo meso. In ker ni mogel vedno sproti plačevati sobe, ga je gospodinja marsikatero noč pustila prečuti kar na stopnicah. Ko je Rudnik Zagorje zašel v krizo, je izgubil še tisto borno štipendijo.
Čeprav je v Mariboru končal dva letnika, mu je bilo vsega zadosti, odšel je v Velenje in se tako leta 1965 vpisal v drugi letnik rudarske tehnične šole. V Velenju se je revnemu Prekmurcu odprl nov svet: imel je brezplačno stanovanje v internatu /nekdanji Farmin ob gimnaziji/, imel je dovolj okusne hrane, imel je mesečno nagrado. Lahko si je kupoval obleko, lahko je šel v kino... Opravil je celo izpit za kopača, saj je lahko tako z delom v jami ob sobotah in nedeljah dodatno zaslužil.
Pa tudi sicer je bila šola kvalitetna, drag je spomin na profesorje Pavliho, Vračka, Lednika, Tanciga... Posebej pomembna /česar danes v srednjih šolah skoraj ni/ pa je bila povezava s prakso. Redno so odhajali na delo v jamo, se navadili na težke pogoje in delo, predvsem pa so si fantje razvijali občutek za delo v skupini, odgovornost do kameradov in občutek za pomoč v stiski... Francijevo velenjsko srednješolsko obdobje je bilo bogato. Bil je dve leti predsednik mladine, aktiven med mladimi komunisti, sodeloval je kot urednik pri časopisu Mladi rudar, v katerega je tudi pisal novele in črtice, delal je v Mladinskem klubu, udarniško gradil ceste na Paški Kozjak in v Kavče... Dijaki rudarske šole so že takrat bili v primerjavi z gimnazijaci kar nekako podcenjeni, ravnatelj gimnazije Bojan Glavač jim je recimo celo prepovedal hoditi mimo gimnazije, da se ne bi slučajno za njimi ozirale gimnazijke...
Posebno doživetje za devetnajstletnega Franca je bil obisk pri predsedniku Titu v Beogradu. Bil je namreč izbran v desetčlansko slovensko delegacijo, ki je šla predsedniku voščit za rojstni dan. Bil je prvikrat v Beogradu, prvikrat je spal v hotelu, vozili so ga z mercedesi, globoko je doživljal proslavo na štadionu, Tita so obiskali na Dedinju, mize s hrano so bile neskončno dolge, pogovarjali in slikali so se z maršalom. Titova smrt je Franca močno prizadela, še posebej zato, ker je
bil Tito zanj simbol socialne države, ki je tudi revnemu Prekmurcu omogočila, da se s pridnostjo dokoplje do spodobnega življenja. Če bi bil sistem manj naklonjen nižjim slojem, tudi ostali Žerdinovi otroci verjetno ne bi uspeli. Še posebej po očetovi smrti petinšestdesetega leta. Najstarejši sestri je pomagal doštudirati stric, sestra je pomagala mlajši, ta bratu ... Solidarnost je bila med otroki tako razvita, da so celo ustanovili sklad, v katerega so vsi, ki so že bili pri kruhu, vlagali del dohodkov, dajali pa so tistim, ki so se še šolali ali zašli v škripce... Več kot polovica otrok iz "blatne" hiše je končala visoko šolo /življenje številne Žerdinove družine je letos v knjigi Stara hiža slikovito opisala sestra Cilka Dimec Žerdin/.
Zadnji letnik tehnične šole je leta 1970 končal z odliko in vpisal študij rudarstva. V letniku sta bila le dva - on in Velenjčan Oprešnikov Bujč, s katerim sta spočetka tudi stanovala skupaj. Bujč je bil bolj radožive, svobodnjaške narave in je skušal spreobrniti tudi sicer resnega, zardevajočega Franca, a ta se ni dal. Ob rednem študiju se je družil s šaleškimi študenti, posebej rad pa je zahajal med svoje, prekmurske študente. Med študijem je dosti hodil na prakso v Velenje, pa v Nemčijo in celo na Poljsko.
V začetku tretjega letnika je Franc v velenjski Nami spoznal Ljubljančanko, študentko medicine Sreševo Mar-janco, ki je prišla na obisk k svoji teti Katki... Marjanca ga je omrežila, na sebe pa ga je dokončno priklenila s tem, da mu odtlej občasno speče odlične kremšnite. Te ima Franc rad, čeprav trdi, da se v življenju nikoli ne bo do sitega najedel tistega, česar v otroštvu ni imel - klobas in mesa...
Diplomirani inženir rudarstva je postal leta 1976 in kmalu nato odšel v vojsko v Ljubljano, kjer mu ni bilo hudo, saj je imel ob sebi Marjanco, zadolžitve pa čisto prijetne, med drugim si je šel turističnega vodiča po Sloveniji za vojake.
Leta 1978 je v velenjskem rudniku začel triletno pripravništvo. Nadvse prijetno, glavni na svetu se je počutil kot inženir, saj o tem nekoč še sanjati ni upal. A ob spoznanju, koliko znanja in prakse mu še manjka, se je hitro streznil. Potem ko je" opravil strokovni izpit, je postal nadzornik v Jami Pesje. S kameradi se je dobro ujel. Sprejeli so ga za svojega, tako da so ga po šihtu s sabo jemali na pivo - in če si po nekaj tednih ne bi rekel, da tako ne bo šlo, bi ga danes verjetno lahko pogosto videvali poslanjati se po velenjskih šankih ...
Potem je postal poslovodja, poleti 1980 Vodja tozda in tehnični vodja Jame Pesje, po štirih letih je postal vodja študijskega oddelka in leta 1986 glavni inženir razvoja, v letu 1988 so ga imenovali za tehničnega direktorja rudnika, leta 1992 je direktor Avberšek odšel med poslance, Žerdina pa so imenovali za v. d. direktorja štiritisočpet-stoglavega Rudnika Velenje. In to je še sedaj - namreč v. d. direktorja. Ker so ves čas neke organizacijske ali pa lastninske preobrazbe, Franc Žerdin še ni bil "pravi" direktor- brez "v. d."...
Pred tremi leti je postal doktor rudarskih znanosti, k izobraževanju pa spodbuja tudi svoje sodelavce /bil je prvi "rudniški" magister in doktor, zdaj je magistrov že osem in doktorji štirje/. Trdi, da ima vrhunsko mene-džersko ekipo, ki je mlada, sposobna in ve, kaj hoče. Direktor sam po sebi ni učinkovit, če ne zna spodbujati, če nima ugleda, če ne zna komunicirati, zastopati podjetja, razumeti ljudi okoli sebe ...
Prosti čas posveča družini. Leta 1978 se je rodil Matija, dve leti kasneje Tina, Marjanca je opravila specializacijo iz pediatrije, z Efenkove 1 so se pred dvema letoma preselili v novo stanovanje pri kotalkališču. Obiskuje sestre in brate, pa seveda ženino mamo, ki se je iz Ljubljane vrnila na Ptuj. Veliko časa je v Glasbeni šoli - je predsednik Rudarske godbe /v srednji šoli se je sam skušal pri godbi na basu, a je hitro obupal nad svojim talentom/, pozorno pa spremlja tudi glasbeno pot svojih nadarjenih otrok. Če ne gre v Prekmurje, na Ptuj ali k bratom in sestram, se rad sprehaja po okolici, predvsem po površinah, ki jih je prizadel in ponovno oživlja njegov premogovnik.
S politiko se nima namena ukvarjati, rad bi se znova bolj posvetil stroki, tudi pedagoškemu delu, saj že nekaj let v okviru časa, ki mu je na razpolago, predava študentom na rudarski fakulteti.
Po svoje je imel srečo, da se je rodil v veliki, revni družini, srečo je imel, da je zašel v Velenje, da se je naučil v jami trdo delati, sreča je bila spoznati Marjanco, sreča so njegovi sodela^i. Celo Gošnik in Rezman sta bila po svoje zanj drobna sreča, saj sta tudi njemu pomagala do spoznanja, da je potrebno v kvaliteto okolja in življenja vlagati mnogo več. Pravi, da ni ene velike sreče, ampak, da moraš v življenju nizati drobne sreče, ki dajejo občutek zadovoljstva z življenjem.
Dostikrat je bil žalosten in potrt, a nikoli pesimist - v vsakem še tako težavnem položaju je treba gledati samo naprej.
■ U.Hrast
V središču Zadrečke doline so od minule srede do nedelje z nizom raznovrstnih prireditev obeležili 50-letnieo gornjegrajske lovske družine in 90-letnico Lovske zveze Slovenije. Ogromno dela so lovci vložili v pripravo in izvedbo jubilejnih slovesnosti, pri čemer sojini pridno pomagali tudi ostali sodelavci od blizu in daleč.
Razstavo z imenom Narava, divjad, človek so odprli na praznično sredo, slavje pa so popestrili številni domačini, gostje in lovci iz vse Slovenije, namen in vsebino razstave ter praznovanja v celoti je orisal starešina LD Gornji Grad Milan Močnik, zbranim pa je spregovoril tudi predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Franc Avberšek.
Ob čestitkah in lepih željah je izrazil ponos, da so v lovski bratovščini družine s tako bogatim izročilom, obenem pa presenečenje in veselje ob tako zahtevni nalogi, ki so si jo ob jubileju zadali gornjegrajs-ki lovci. Pomudil seje tudi obletnici slovenske lovske zveze in posebej poudaril, da so temeljna izhodišča lovske organizacije nespremenjena od prvega dne njene ustanovitve. Zlasti varovati in ohranjati dediščino, ki so jo v naravi in gozdu zapustili predniki, osnovna naloga pa je vseskozi varovanje narave v vseh razsežnostih. »Ce bomo tudi s to razstavo uspeli navdušiti obiskovalce in jih prepričati o plemenitih naravovarstvenih smotrih naše organizacije, bomo dosegli velik uspeh,« je med drugim dejal Franc Avberšek, otvoritveni trak pa je prerezal najstarejši član gornjegrajske družine Franc Kranjc (na sliki).
Razstavo so v prostorih osnovne šole, pod velikim šotorom in na prostem postavili lovci dvajsetih družin, svoje mesto so našli ribiči, turistični delav-
ci z narodopisnimi posebnostmi, razstavo pa so dopolnili še s komercialnim delom. Marsikaj zanimivega in koristnega je bilo moč kupiti, ob celoviti ponudbi lovske opreme pa velja omeniti tudi prodajno razstavo terenskih vozil dvanajstih največjih svetovnih proizvajalcev. Najbrž ni odveč povedati, da je v petih dneh razstavo obiskalo mnogo ljudi od blizu in daleč.
Od spremljajočih prireditev kaže omeniti prvo srečanje lovskih čuvajev in tehnikov Slovenije ter 24. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in ro-gistov. Posamezne skupine so se v soboto popoldne s koncerti predstavile v Lučah, na Ljubnem, v Mozirju, Nazarjah in Gornjem Gradu, zvečer pa je sledil imeniten skupni nastop pevskih zborov, ro-gistov in pihalnega orkestra. Razstavo so zaprli in slavje sklenili v nedeljo.
mjp
10 KAK VAS

_
3. julija 1997
Pogovor s Francem Ojsteršek, do nedavnega sekretar MO Velenje
"So dogodki, ki ti dajo misliti!"
2. novembra letos bi minilo 11 let, kar je Franc Ojsteršek postal občinski sekretar. Od včeraj dalje je na uradnem dopustu, po preteku tega bo postal eden tistih, ki namesto pozdrava komajda še utegnejo izreči: "Nimam časa, sem v penziji." Ob odhodu v pokoj smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Bi bili pripravljeni nadaljevati še nekaj časa delo občinskega sekretarja, če bi vam ga ponudili?
Franc Ojsteršek: "Saj so me nagovarjali, da bi ostal še do konca tega mandata, ampak ne. Dovolj je! Dovolj je polnih 40 let službe. Iz generacije, ki je gradila hiše na tako imenovanem področju Šmartno 2 v Velenju, sem še edini hodil v službo. Vsi ostali so že kar nekaj časa v penziji."
Deset let in pol ste opravljali delo občinskega sekretarja. Koliko občinskih vlad ste zamenjali v teh letih?
Franc Ojsteršek: "Štiri občinske vlade, sedanja je peta, če štejem po izvršilni oblasti. Glede na mandate pa je to tretji, s tem da je bil eden še podaljšan."
Katero obdobje je bilo za vas boljše: prejšnje z izvršnim svetom in
skupščino ali sedanje z občinskim svetom?
Franc Ojsteršek: "Za sekretarja so sedanje razmere bolj obvladljive, čeprav je reforma lokalne samouprave pustila še določene posledice, ker pravna praksa na tem poročju še ni ustaljena. Glede obvladljivosti tale podatek: pred reformo lokalne samouprave smo oziroma na mojih začetkih na delovnem mestu občinskega sekretarja smo tiskali 1300, sedaj le 150 gradiv."
V vseh teh letih vam je uspelo dokaj dobro sodelovati z vsemi. Tlidi sedaj s svetniki, kljub temu da so ti v svetu mestne občine Velenje često dokaj različnih mnenj. Kako vam je to uspelo?
Franc Ojsteršek:" Menim, da je eden od razlogov moja starost, moje izkušnje, ki sem jih prinesel na to delovno mesto s prejšnjega v Vegradu. Človek na takem položaju kot je ta, si mora zagotoviti neko mero zaupanja in se zavedati, da so člani sveta neposredno voljeni funkcionarji z določenimi pravicami, ne glede na strankarsko pripadnost. Če hočeš te pravice zagotavljati (predvsem glede informacij in strokovnih
nasvetov), potem ne pride do sporov. Seveda pod pogojem, da ne daješ prednost ne enim, ne drugim ali tretjim. Pri svojem delu sem poskušal biti skrajno pošten do vseh in zato, ocenjujem, posebnih strankarskih peripetij, obračunov nisem imel. Pa še nekaj. Vedno sem v javnost dajal gradiva, ki so bila dokončna, torej sprejeta, ne delovnih gradiv. Kajti prav nedorečene zadeve, ki so šele v dogovoru, lahko povzročijo zvrhano mero nezadovoljstva in vse, kar temu sledi."
Vsemu navkljub najbrž v vseh teh letih tudi tako imenovanih neprijetnih zadev ni manjkalo.
Franc Ojstrešek: "So bile, predvsem takrat, ko se mi je pojavil sum v kakšno nezakonito odločitev. To je dogodek, ki ti da misliti, ali si naredil prav ali si pogrešil. Ustavne spore smo imeli, in to je za sekretarja določen pretres.«
Kako bi sami označili obdobje teh 11 let?
Franc Ojsteršek: "Hm, gotovo je bilo to zelo zanimivo obdobje. Leta od 1986 do 1997 so zanimiva za zgodovino cele Slovenije. To so bila leta stalnega prila-
Franc Ojsteršek. "Ne, dovolj je bilo."
gajanja, ogromnih sprememb. Ko sem začel, je veljala ustava iz leta 1974. Dobro sem se segrel, že je prišlo do spremembe tega dokumenta. Posledica teh reform je ukinitev sisov in prenos njihovih pristojnosti na takratne izvršne svete in skupščine, kar je začelo spreminjati vso
I
stvar v temeljih. Težave, postopki so za- |
I
htevali vrsto aktivnosti, da smo prehodili ta čas. Potem je prišlo do osamosvojitve. Plebiscit, odvzem orožja, kopica postopkov, kar nekaj živcev je terjalo. Potem je tu reforma lokalne samouprave, ki je postavila na glavo ustaljen red, povzročila kar nekaj pravnih problemov, ki . povzročajo nezadovoljstvo med občani Iz I bivšega delegatskega sistema je nastal | strankarski - vse to je zahtevalo velikokrat precej hladne živce, strpnost, da so stvari \ stekle kolikortoliko normalno."
In v pokoju, se vam bo tožilo po teh ■ časih?
Franc Ojsteršek: (nasmeh) »Ne. Po ■ duši sem ljubitelj narave, planin že od • malih nog dalje. Veliko gora sem že obre- | del, ampak do konca življenja mi jih ne . bo zmanjkalo. Sedaj mislim namenjati I temu več pozornosti, predvsem pa se bom I s planinarjenjem ukvarjal takrat, kadar bom jaz hotel in ne takrat, ko bom prost, | tako kot do sedaj. Je pa doma seveda še ■ ohišnica, precej velika hiša, kije potreb- ' na nenehnih vzdrževalnih del. Pa dolg | čas, sprašujete?"
mtp 1
KS Podkraj - Kavče
Igre, teki, pohod, razvedrilo ...
Ob praznovanju krajevnega praznika ob dnevu državnosti so v krajevni skupnosti Podkraj -Kavče pri Velenju pripravili kar celotedenski program različnih športnih in drugih prireditev, ki so privabila na športna igrišča veliko domačinov.
Začelo se je z otvoritvijo balinišča v Kavčah, kjer so se letos prvič srečale ekipe petih zaselkov te hribovite krajevne skupnosti. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Zg. Kavče pred Prihovo (Podkraj - vzhodni del) in Sp. Kavčami, med ženskami so si diplome priborile Ivica Meža, Metka Šmerc in Mira Meža, pri moških pa Mirko Meža, Ivan Dobelšek in Ludvik Hojan.
Že naslednji dan je bilo vse popoldne živahno v Roperčah, kjer so se domačini izkazali v košnji in nošnji vode, nasploh pa so kmečke igre privabile ponovno številne obiskovalce. Med ženskami sta se izredno izkazali Hudournikova in Kunejeva, ki sta si priborili prvo mesto, na drugem mestu pa so pristale Špeglova, Turnškova in Blagotinškova. V košnji so prejeli diplome Boltazar Pustinek, Janko Iršič in Ivan Obu, med ekipami pa je zmagala Tajna Roperče pred Prihovo in Sp. Kavčami.
Na predvečer praznika so se domačini zbrali pri cerkvi sv. Jakoba, kjer so mladi izvedli po maši še kratek kulturni program, zakurili pa so tudi kres. Praznični dan je potekel v znamenju malega nogometa in po odigranih štirih tekmah so se udeleženci zbrali še ob zaključku, na katerem jih je čakal že kar tradicionalni odo-jek, pa tudi s pivom sponzorji niso skoparili. Veselili so se člani ekipe Prihova, nove točke pa so si priborili igralci Tajne in Roperč
ter Zabrda.
Tudi v šahu so presenetili igralci iz zahodnega dela krajevne skupnosti, saj je ekipa Tajna Roprče osvojila novih osem točk, sledili staji Sp. Kavče in Prihova. Priznanja med
pred Zabrdom in Zg. Kavčami.
Zadnji dan praznovanja so namenili pohodu po mejah krajevne skupnosti, ki se ga je udeležilo kar 80 pohodnikov, največ iz Zabrda (29). Pri domu krajevne skupnosti v Kavčah je
posamezniki so si priigrali Tone Vedenk, Drago Lipičnik, Ivan Meh, Jože Ocepek ter Magda Berlot.
V petek popoldne so prišli na svoj račun ljubitelji teka in prav zares je bilo nadvse živahno. Najprej se je na najkrajšo gozdno pot podalo kar deset predšolskih otrok, najhitrejša sta bila Gašper Berlot in Ana Iršič. Med šolarji do 11 let sta zmagala Janja Jus in Nejc Jakopič, do 15 let pa Nejc Kotnik in Mojca Tajnik. Na 4,5 km dolgi gozdni progi so bili najboljši med mladinci Mitja Markoja in Urša Vedenik, med člani Peter Hojan in Magda Berlot, med veterani Ivč Kotnik in Edita Jerčič. Med desetimi družinskimi štafetami so bili najboljši Kotnikovi pred Repnikovimi in Hojanovimi. Zaradi več posameznih zmag si je prvo mesto priborila Prihova
Izredno pohvalna je bila udeležba na tekih.
po pohodu sledila še sklepna prireditev, na kateri so razdelili priznanja ne samo najuspešnejšim tekmovalcem in ekipam, temveč tudi prizadevnim organizatorjem in sponzorjem, ki so podprli prireditve ob prazniku. In še končni vrstni red tekmovalnega dela: 1. Prihova 32 točk, 2. Tajna Roperče 25, 3. Zabrdo 24, 4. Sp. Kavče 17 in 5. Zg. Kavče 16.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj Kavče Franc Vedenik je ob sklepu prireditev izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo na vseh prireditvah, posebej še na teku in pohodu, ki sta privabila zares izredno veliko udeležencev.
■ Hinko Jerčič
Ljubeljska slovesnost odlično uspela
LJUBELJ - VELENJE - Predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar in predsednik komisije za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma Miloš Poljanšek sta se Združenju borcev in udeležencev NOB Velenje zahvalila za odlično izvedbo spominske slovesnosti, ki je bila 14. junija v Podljubelju in, ki so jo ob 52-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč pripravili Velenjčani. »Navzoči, med njimi je bilo dosti preživelih taboriščnikov in njihovih svojcev, niso skrivali zadovoljstva nad doživetim. Tako nam bo prav po vaši zaslugi letošnje srečanje pod Ljubeljem ostalo še dolgo v najlepšem spominu,« sta zapisla v pismu naslovljenem na predsednika Jožeta Povšeta.
M mkp
Novo gasilsko vozilo
PESJE - V gasilskem društvu Pesje bodo s svečanostjo, ki bo v soboto, 5. julija, ob 17. uri pred gasilskim domom v kraju, počastili prevzem novega gasilskega vozila.
Dogodek bodo primerno zaokrožili z veselico ob zvokih ansambla Vagabundi.
M mkp
Zlatoporočenca Sitar iz Velenja
Vesela sva obiskov
Veseli smo, da lahko ponovno čestitamo zlato-poročencema Maksu in Antoniji Sitar s Slandrove 20 v Velenju za izjemni praznik.
Maks se je rodil 24. 2. 1921 polkmečki družini v Paki pri Velenju. Po osnovni šoli se je takoj po 2. svetovni vojni posvetil rudarjenju. Od 1946. ieta dalje je rudaril v velenjski jami in zadnja leta bil tudi mojster praktičnega pouka za mlade rudarje. Vedno je stopal veder v velenjsko jamo in ve-drost je tako prenašal na rudarje, mlade in starejše in vsi so ga imeli radi.
1974. leta se je upokojil. O mnogih priznanjih za delo raje molči. Pravi, da so bila zanj najlepša jamska dela.
28. junija 1947 si je izbral Maks za ženo Antonijo Remic iz Šoštanja. Ta se je rodila 22. 4. 1923 v Mošnjah pri Radovljici
na Gorenjskem.
V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčeri in sin. Vsi so preskrbljeni in poročeni. Starša se rada pohvalita s 4 vnuki in pravnukom Mihom.
Antonija je skrbna gospodinja tudi danes. Le kaj jima je posebna želja v teh zrelih letih? "Želiva si le zdravja otrok, njihovih obiskov in seveda lastne-
Maks in Antonija Sitar
ga zdravja tudi. Vesela sva obiskov znancev in prijateljev!"
Kot drobno posebnost naj navedem še naslednje: njuna hči Kristina se je poročila 22. junija, v soboto, dvaindvajset let pozneje.
Zlatoporočenca Sitar! Se na mnoga leta!	■ Viš
Voda je vir življenja
DOLIČ - Takšen velik napis je ravno ob letošnjem prazniku državnosti pozdravil množico udeležencev, ko so odpirali novi vodovod. Slovesnosti so se poleg župana občine Mislinja Mirka Grešovnika udeležili še svetniki občine, prav tako pa tudi predstavniki mestnih občin Velenje in Slovenj Gradec ter obeh komunalnih podjetij, ki sta vodovod gradila.
Sploh pa je občina Mislinja v lanskem in letošnjem letu izvajala dve najpomembnejši investiciji v vaški skupnosti Dolič. Zgradili so javni vodovod, obnavlja in dograjuje pa se tudi šola na Paškem Kozjaku. Vrednost obeh investicij je tako kar 150 milijonov. Sploh pa je bila zahteva po gradnji vodovoda izrečena že v bivši slovenjegraški skupščini, s pripravljalnimi deli pa so začeli takoj po ustanovitvi občine Mislinja. Vodovod napajata sedanji Mravljakov studenec z enim litrom vode v sekundi in voda iz vrtine s petimi litri. Skupna kapaciteta je sedaj približno trikrat večja od zdajšnjih potreb Doliča. Občina Mislinja se je namreč dogovorila z velenjsko, da bodo po stroškovni ceni po potrebi odvajali vse viške vode v velenjski vodovod, občina pa bo v višini 60 % sofinancirala zgraditev črpališča. Omenimo naj še to, daje trenutno na vodovod priključenih kar 75 uporabnikov, društva in zadružni dom Dolič. Kakorkoli že, delo, ki si ga je gradbeni odbor tako smelo zastavil in ki gaje vodil Zlatko Godec, je bilo uspešno opravljeno. Tega ni pozabil omeniti tudi župan Mirko Grešovnik, ki je v svojem osrednjem govoru orisal in prikazal vse tiste faze, ki so bile neposred-
no povezane s samo gradnjo. Zahvalil seje tudi komunalnemu podjetju Slovenj Gradec, kije večino delo opravilo skupaj z velenjskim. Tehnika, tehnologija in svetovanje iz Ljubljane je projekt izdelalo, Inženiring Čas iz Mislinje pa je delo nadzorovalo.
V priložnostnem programu so potem sodelovali recitatorji in pevski zbor podružnične šole Dolič ter nepogrešljiva Babnikova godba iz Šentilja pri Mislinji.	■ Silvo Jaš
Ob otvoritvi so trak prerezali najmlajši krajani Doliča, prve kaplje pa je poskusil Mirko Grešovnik.
REZANJE ŠOŠTANJA
HONO KON6
Poleg grotesknega vstopanja v Evropo nas ta čas mediji obveščajo tudi o tem, da bo eno najbogatejših mest na svetu po več kot sto letih kolonialne uprave Velike Britanije prišlo nazaj pod kitajsko oblast. Po televiziji sem poslušal komentarje domačinov in eden je dejal približno takole: "Oboji so za nas kolonialisti in oboji imajo za mesto slabe zakone. Vendar so Britanci vseeno precej boljši. Oni svoje zakone namreč spoštujejo."
Pa se človeku nehote prikradejo v misli zadnja leta prejšnjega samoupravljalskega sistema, ki je v primerjavi s sedanjim veliko bolj spoštoval zakone. Šlo je celo tako daleč, da sije s spoštovanjem lastnih zakonov za idealno brezrazredno družbo nataknil zanko okoli vratu, saj ga ni sistema, ki bi preživel uzakonjeno anarhijo, ki se ji je reklo delavsko samoupravljanje. S pričetkom striktnega izvajanja samoupravne teorije v praksi so se uzde tako razrahljale, da se je sistem sesul vase, kot smo takrat govorih.
Kakorkoli obračamo, je danes na vseh ravneh v državi na oblasti skoraj ista paleta posameznikov, le s to razliko, da so porazdeljeni na več strank, a izkušnjo imajo isto. Spoštovanje zakona je bilo za prejšnji sistem usodno in je tako v podzavesti oblasti sedaj vgrajena varovalka, da se zakoni ne smejo spoštovati in smo zato bolj podobni Kitajski kot Angliji. Zato ne moremo zgolj iz lokalpatri-otizma sami sebe "flancati", da je v Šoštanju kaj drugače kot v Ljubljani, kjer celo vlada predlaga parlamentu protiustavne dokumente. So pa pri nas takšne nezakonitosti bolj majhne, prijazne bi človek rekel in kajpak opravičljive, saj je že veliki teoretik politike Macchiavelli povedal znano tezo o ciljih in sredstvih. Veliko nezakonitosti pa je podedovanih iz prejšnjih časov. Ena od takšnih šoštanjskih cvetk je ljubka ribiška koča, ki prav prijazno vabi domačine, da v senci popijejo svojo pijačo, poklepetajo, mladež pa se porazgubi po okolici in katero razdere, katero pa zvije. Zato danes ne moremo kazati s prstom tja in izpostavljati, da hiška in gostilnica v njej nima ustreznih dovoljenj. Posebno legitimiteto pa območje dobi tudi s tem, da se tam zgodi osrednja občinska proslava v počastitev dneva državnosti. Kdo bi potlej rabil dovoljenja!
Tbda čar spoštovanja zakonovje vtem, da bi naj vsi vedeli, kaj spoštujejo. Pri nas pa se spoštujejo nezakonitosti, pa tako prihaja do čudnih razlik med enimi in drugimi, ki bi v dobrobit prav tako radi kršili zakone, pa jim nekako ni dano tako kot drugim. Znan je drug primer v Šoštanju, ko je prodorni podjetnik dobil v zakup skladišče železniške postaje, pa mu ne uspe, da bi svoje sanje v dobrobit Šoštanja uresničil nezakonito kaj šele zakonito! Mogoče bi bilo laže, če bi za začetek postavil na parcelo mlaj, nanj obesil državno zastavo, priredil ljudski tabor, poklical godce in govorce. Hitro bi rekli: "Poglej, temu pa moramo pomagati!" Mogoče bi s to metodo uspela tudi znana domačinka, kije bila pripravljena zakonito investirati državni denar v razvoj športno rekreativnega centra v neposredni bližini jezera, pa so jo domačini skoraj s koli nagnali, češ da bo uničila pet visokih dreves, ki ustavljajo dim in hrup, ki prihajata s ceste in elektrarne. To, da se je teniška igrišča nameravalo zgraditi neposredno ob ribiški koči z bifejem kot argument ni obveljalo, saj s tem bojda ni imelo nobene zveze. Ali pač?
Danes tako še res ne vemo, kaj je bolje: zakone spoštovati ah ne spoštovati? A večini tako ali tako ni poznan noben drug paragraf kot nekaj tistih o hitrosti in alkoholu iz zakona o prometni varnosti. Zato jim zakone vedno kdo pretolmači, pač tako kot mu ustreza. Tolmaču, ne občanu! Tako je pri nas znano pravno načelo, da je nepoznavanje zakona škoduje treba spremeniti. Nepoznavanje zakona dvakrat škoduje. Prvič, ker ga ne poznaš in drugič, ker nam ga vedno narobe pojasnijo.
■ Perorez
Poletje I
V	Velenju bodo letos v poletje skočili pozneje, šele sredi julija. No, morda bodo po petkovem večeru tudi velenjski radijci rekli, da vremenarjem vedno ni verjeti.
Velenjčani v Celju
Ob dnevu državnosti so Velenjčani dodobra "natolkli" Celjane. Na maratonskem teku ob tem prazniku so Velenjčani zmagali med moškimi in ženskami.
Poletje II
Je že res, da se bo v Velenju poletje začelo pozno, toda vsaj po napovedih kaže, da bomo imeli letos tud dolgo poletje. Med poletne prireditve namreč štejejo tudi božično-novoletni sejem in silvestrovanje na prostem.
Maščevanje
Američani nas nočejo v Nato, mi smo se jim takoj maščevali. Zasedli smo njihovo letalonosilko nad Koprom.
Mrtva živahnost
V	Gornjem Gradu je bilo zadnje dni izredno živahno. Kljub mrtve-
mu menihu. Pravijo, da ga ni pomotoma ustrelila zbrana lovska druščina.
Da za domači da
Velenjski "upravniki" so le rekli svoj da, da bomo Šmarčani lahko izrekli svoj "da" v domači občini. Pa čeprav še vedno pod velenjskimi matičarji.
Skromnost
Ljudje v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini so skromni. Ne želijo regije od Rinke do Sotle. Le od Rinke tja nekam do Pake.
Ne iz potrebe
Pred dnevi smo videli, da se vse več Slovencev odpravlja na Goro Oljko brez obuval, bosi. Na srečo iz zabave, ne iz potrebe.
Gorenje kontra Gorenje
Krajani Gorenja se bojijo Gorenja. Ne svojega kraja Gorenja, ampak Gorenja Keramike. Pa ne, da bi se ona razbila, da ne bi "razbila" njih.
Praznovanje na ravni
Nogometni klub Rudar bo prihodnje leto slavil 50-ietnico delovanja. Upajmo, da na nekoliko višji ravni kot letos.
Neposluh
V Vinski Gori so stvari obrnjene malo na glavo. Ker v njihovem nekdaj domačem Žalcu, s katerim vse popkovine še niso pretrgali, zanje nimajo posluha, Vinskogorčani bolj tanko piskajo.
Etnološka paberkovanja 23
O poletju in prvih poletnih svetnikih
Piše: mag. Jože Hudales
Ker je rubrika v juniju (zaradi tehničnih težav) dvakrat izpadla, moramo vendar tudi mi zabeležiti skok v poletje. Za nami je že najdaljši dan v letu, ki je bil dolg natanko 15 ur in 36 minut, in najkrajša noč, ki je bila kar prekratka; trajala je 8 ur in 26 minut. Do danes pa se je dan že skrajšal za 20 minut. Pred koledarsko reformo leta 1582 so začetek poletja (poletni solsticij) praznovali na dan sv. Vida (danes (15. junija), zato je Primož Trubar še lahko zapisal: Šent Vid ima dan nerdalši, Lucija pak ner ta kratši,
svet Vid ima nuč nermanšo, šent Lucija pak nerdalšo. Po reformi so se starodavni poganski običaji v čast slovanskemu sončnemu božanstvu Svetovitu v ljudskem izročilu pomaknili še nekaj dni naprej od astronomskega začetka poletja - na god sv. Janeza Krstnika 24. junija. Slovensko ime sončnega božanstva je bilo Kresnik (odtod tudi ime kres) in podobno kot je krščanstvo pred reformo s sv. Vidom izpodrivalo slovanskega Svetovita (imeni zvenita skorajda enako), tako je pri izrin-janju Kresnika pomagalo tudi ime sv. Janeza
_ Krstnika, ki je zdaj tako prvi v vrsti pomembnih ■ poletnih svetnikov.
aH A izročilo je trdoživo in v kresovanjskih obred-Jfjjih, ki so bila zelo bogata in živa, skoraj ni sle-pidu o evangelijskih poročilih o Janezu Krstniku, i&ki se je rodil šest mesecev pred Jezusom Kristusom, odšel v puščavo, tam oznanjal pokoro in krščeval, vse dokler ga ni Herod Antipa dal obglaviti. Zato pa so ti običaji polni verovanj v svetost kresnega ognja, ki naj bi pa pomagal soncu, da ne bi povsem omagalo v trenutku, ko je njegova polna moč že minila. In tako so na predvečer svetnikovega praznika povsod po Slovenskem na "kresiščih" (kresija) kurili kresove, metali ognjene krožce - "šajbe", kotalili po hribu navzdol ognjena kolesa, ki so simbolizirali sonce, nosili plamenice itd.
Kresni večer je bil hkrati tudi čas, ko je vse mogoče, ko se sprostijo mnoge nadnaravne sile, ko je mogoče na nebu spet videti škopnike, ki jahajo na otepu goreče slame, čas, ko je mogoče slišati, kako govorijo živali, ko je mogoče videti v prihodnost... Tudi Šaleška dolina pozna celo vrsto izročil o kresnem večeru, ki so bila vsaj do druge svetovne vojne
še zelo živa. Največje bilo namenjenih mladim dekletom, ki so si nadvse želele poroke. Tako dekle je moralo po poročilu iz okolice Šoštanja na kresni večer trikrat teči okrog bezgovega grma "naopank" (narobe) in trikrat "na prav" ter govoriti: Bez beza, daj moža, če lepega ne, pa grdega! Opis številnih drugih ohranjenih kresnih običajev iz Šaleške doline bo pa moral počakati na drugo priložnost. Zakoreninjenost kresnih običajev, ki v osnovi kažejo čaščenje sončnega božanstva, pa kaže tudi dejstvo, da so še nedavno v prvih poletnih dneh kurili kresove tudi pred in po kresu. Tako Valvasor še piše, da so v Žumber-aku kresovali kar devet dni pred šentjanževim in osem dni po njem. Kresove so kurili po 24. juniju tudi drugod; v zahodni Sloveniji so jih imenovali "šempetrski kresovi", ker so jih zažigali na predvečer godu sv. Petra in Pavla (29. junija). Sicer pa sta bila Peter in Pavel pomebna vre-menika, saj se je na njun god morala začeti prava vročina, žita so bila sredi zorenja, rž pa je ponekod po stari ljudski veri dozorela prav na petrovo popoldne in sojo tedaj lahko šli požet.
Velenjske parkirne zagate
Vsa nekoliko večja svetovna urbana središča imajo v zadnjih letih obilico težav s parkirnimi prosori za osebne avtomobile. S podobnimi problemi se ukvarjamo tudi v Sloveniji in seveda Velenje pri tem ni nobena izjema. Ljudje smo dan-današji pač že tako razvajeni, da ne znamo več hoditi peš in bi se z avtom najraje pripeljali kar v stanovanje ali na delovno mesto, če bi to le bilo mogoče. Marsikje po svetu pa je kljub temu zavest ljudi že tako visoka, da so mestna središča zaprli za ves promet, razen za intervencijska vozila, vozila za dostavo in podobno. Na vseh parkiriščih tega sveta pa boste poleg običajno označenih parkirnih prostorov našli tudi parkirne prostore, namenjene invalidom oziroma ljudem, ki jim avtomobil velikokrat pomeni vez s svetom. Vsi, ki ste kdaj potovali po svetu in ste bili pozorni pa se boste strinjali, da so ti parkirni prostori ali prazni ali pa je na njih parkirano vozilo s posebno nalepko, ki označuje avtomobil invalida. Pri nas seveda še zdaleč ni tako, saj so taka parkirna mesta ponavadi polna, na njih pa stojijo avtomobili, ki tja zagotovo ne sodijo. Pri tem seveda ne pomaga nobena kaznovalna politika, tu gre predvsem in samo za zavest oziroma za kulturo obnašanja.
Tudi pred velenjskim zdravstvenim domom je vedno gneča in veliko avtomobilov lastniki puščajo na mestih, kjer vozila ne bi smela stati, na mestih, kjer včasih ogrožajo tudi življenja ljudi, ki zdravstveno pomoč nujno potrebujejo. Pa vendar v zdravstvene domove ponavadi hodijo ljudje, ki potrebujejo zdravniško pomoč in jim tako pot avtomobil občutno olajša. V velenjskem zdravstvenem domu so že pred leti organizirali tudi oddelek za nevrofizioterapijo, kjer nudijo pomoč našim duševno in telesno prizadetim someščanom. Veliko koristnikov te pomoči je na invalidskih vozičkih in iz različnih delov Velenja in obrobja je do zdravstvenega doma kar dolga pot, zato jih morajo svojci do tja pač pripeljati z avtomobili. Zdravstveni delavci seveda poznajo bolezni in težave teh njihovih malih in velikih pacientov, zato so jim pred vhodom označili parkirni prostor, ki je namenjen samo pacientom nevrofizioterapije. Vse lepo in prav, a kaj, ko je ta parkirni prostor skoraj vedno zaseden in velikokrat se zgodi, da so na njem parkirani tudi avtomobili zdravstvenih delavcev ali vozila zdravstvenega doma. Starši, ki svojega prizadetega otroka (kaj šele dva) le težko daleč in dolgo nosijo, so se prisiljeni postavi-
ti za parkirane avtomobile in se s tem izpostaviti hudim besedam, jezi, tudi grožnjam. Velikokrat take besede pridejo tudi iz ust ljudi, ki si tega ne bi smeli privoščiti. Saj veste, beseda lahko veliko bolj zaboli kot vsak udarec. Vsi, ki potrebujejo ta parkirni prostor, bi bili najbolj srečni in zadovoljni, če jim ga nikoli ne bi bilo treba uporabljati. Ker pa morajo zaradi bolezni svojih otrok veliko svojega časa z njimi prebiti v različnih zdravstvenih ustanovah,
si želijo, da bi jih razumeli vsaj tisti, ki bi jih to morali že zaradi svojega poslanstva. Zagotovo se lahko najdejo rešitve, ki bodo preprečile solze, hudo kri, strah, užaljenost in prizadetost, ki soje znova in znova deležni ti ljudje in tudi rešitve, ki bodo v zadovoljstvo vseh. Morda bi se morali vsi ljudje zamisliti nad besedami, ki jih je izrekel neki invalid: "Ne moti me, da sem takšen, kot sem, moti me le to, da me ljudje ne morejo sprejeti takega, kot sem!"
UDK
Polno parkirno mesto nevrofizioterapije pri Zdravstvenem
domu Velenje, (foto DK)
Komunalno doktorska disertacija?
Zdravstveno osebje ZD Velenje prihaja v službo z ribiškimi škornji. Bolje rečeno, večina se jih pripelje, za zdravstvenim domom pa stopi v globoke luže, takorekoč "do riti". Nekaterim je tega dovolj, še zlasti njihovim do-htarjem ob letošnjih junijskih nalivih. No, pa se je baje že našla rešitev.
Nekdo, ki je blizu pristojnim organom, bo najprej polagal komunalno doktorsko disertacijo, nato pa bodo v jame nemara nasuli še nekaj "šudra". In bo spet veselo!
OBJAVE, ZA RAZVEDRILO
3. julija 1997
^NJE VRTec
VRTEC VEL-EJ^OE - PREŠERNOVA ^ ^	VEIENDE
OBVESTILO ZA STARŠE
Vse starše naših varovancev, ki bodo obiskovati naše ustanove v šolskem letu 1997/98 obveščamo, da morajo oddati obrazec VRT 1 - VLOGA ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA s pripadajočimi prilogami. Prosimo, da obrazec VRT 1 prinesete takoj, ko boste dobili iz vaše občine Odmero o dohodnini za I. 1996 ali najkasneje do 31. 7.
Tisti starši, ki za svojega otroka ne bodo oddali obrazca VRT 1, bodo 1. 9. plačevali za otroka polni prispevek za starše, to je 85 % ekonomske cene programa, v katerega je vključen otrok.
Pravilnik o plačilih staršev - 9. člen
Znižano plačilo se uveljavlja v občini, ki v skladu z 2. členom tega pravilnika krije del cene programa za otroka. Za otroke, ki so že vključeni v vrtec in otroke, ki bodo vključeni 1. septembra, se znižano plačilo uveljavi s 1. septembrom, če starši oddajo vlogo do 31. julija. Za otroka, ki je vključen v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko so starši oddali vlogo. Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna, pristojni organ vlagatelja opozori na pomanjkljivosti in mu določi rok. Če vloga v roku ni dopolnjena, se določi polno plačilo.
UPRAVA VRTCA
d.o.o
Koroška 48	n
3320 Velenje	L-
tel./fax.: +386 63 855 576
tJLSj*
Velenje
Objavljamo prosti delovni mesti:
PROJEKTANT
z naslednjimi pogoji za zasedbo:
-	VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične smeri
-	strokovni izpit zaželjen
-	delovne izkušnje zaželjene
-	znanje tujega jezika zaželjeno
-	vozniški izpit B kategorije
-	komunikativnost in veselje do dela
-	6 mesečno poskusno delo
MONTAŽER
z naslednjimi pogoji za zasedbo:
-	IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične smeri
-	strokovni izpit zaželjen
-	delovne izkušnje 5 let
-	vozniški izpit B kategorije
-	komunikativnost in veselje do dela
-	3 mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in jedrnatim življenjepisom pošljite v roku 15 dni od objave na sedež družbe.
Nudimo kreativno in samostojno delo ter stimulativno plačo. Informacije na tel.: 063/855-576. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku do 1. septembra.
Republika Slovenija Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Velenje
odreja na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 18/96) JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave davkov in drugih obveznosti.
Javna dražba se bo vršila v poslovnih prostorih zavezanca v Šoštanju, Cesta talcev 17, dne 9. 7.1997, ob 11. uri. Ogled zarubljenih predmetov je možen 30 minut pred pričetkom dražbe. Popis zarubljenih predmetov:
1.	KOPIRNI STROJ (KOPIRKA)
cenilna vrednost	900.000,00 SIT
2.	STROJ ZA OBDELAVO LESA LEDINEK
cenilna vrednost	300.000,00 SIT
Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvari takoj po končani dražbi. Če so zarubljeni predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz 16. ali 10. člena Zakona o prometnem davku ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena, se davek ne plača oziroma se plača po znižani davčni stopnji. Kupci, ki bodo sodelovali na dražbi, morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% cenilne vrednosti zarubljenih predmetov.
Dražba se ne bo izvršila, če se ne doseže niti polovica cene, ki je bila ugotovljena s cenitvijo.
Če se zarubljeni predmeti na prvi dražbi ne bodo prodali, bo druga dražba 16. 7. ob 11. uri na istem mestu. Na ponovni dražbi se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene.

NAGRADNA KRIŽANKA ZKZ BLAGOVNICA UUBNO
Zadruga mozirje
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik,boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, nak-jasneje do ponedeljka, 21. julija, s pripisom "ZKZ".
1.	nagrada: nakup v Blagovnici Ljubno v vrednosti 5.000 SIT
2.	nagrada: nakup v Blagovnici Ljubno v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: nakup v Blagovnici Ljubno v vrednosti 2.000 SIT
1	2	3	4-	5
6
7

8
"Ro"
11
Ti1
13

15
16
17 118
19
20
24
22
3. julija 1997	ZA RAZVEDRILO	KAS VAS 13
		
Oven od 21.3. do 21.4.
Vaše življenje bo postalo močno razgibano, tako močno, da si boste želeli, da bi bil dan vsaj enkrat daljši kot je. Kljub temu ne boste povsem zadovoljni, saj se vam bo zdelo, da vam nekaj manjka. Tisto nekaj bodo povzročala čustva. Želeli si boste spet doživeti čisto in pravo ljubezen, a žal ne bo šlo tako lahkp, kot si zamišljate. Nikar pa ne mislite, da bo šlo vse kot v pravljici, saj boste zato morali storiti kaj tudi sami.
Bik od 22.4. do 20.5.
Kar nekaj dobrih novic bo prišlo do va s v naslednjih dneh. Ena vas bo vrgla iz ravnotežja, celo spali boste težko zaradi nje. Težko se boste sami odločili, kako naprej. Možnosti bo namreč več, prav nobena pa se vam ne bo zdela prava rešitev. Zagotovo boste ljubosumni, če bo čustvo upravičeno, pa boste spoznali že v nekaj dneh, saj partner takšnega pritiska ne bo dolgo vzdržal.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Čeprav bo večina okoli vas mislila le še na dopust in počitnice, boste še nekaj dni polni delovnih načrtov. Tudi zato, ker slutite, da je priložnost za napredovanje odlična. Ne motite se, kar boste izvedeli že v nekaj dneh. Popravilo se bo tudi vaše finančno stanje, zdravje pa bo veliko boljše. Se stresi vam ne bodo znali več do živega. V ponedeljek pomemben telefon ali pošta. Ne pozabite na to!
Rak od 22.6. do 22.7.
Največ od vsega vam bo pomenilo, če vam ne bo treba biti preveč v samoti. Te bo vseeno preveč, sploh, ker se bodo vaši prijatelji že razkropili na vse strani. To naj bo za vas priložnost, da vzamete v roke dobro knjigo ali pa se tudi sami odpravite vsaj na dolg izlet. Povejte na glas, kar vas jezi, sicer lahko pričakujete še nekaj grdih pogledov in hude krvi. Čisto nežno pa se tokrat ne boste mogli in ne znali dogovoriti.
Lev od 23.7. do 23.8
Če se boste še tako trudili, trenutno ne boste mogli pravilno razsoditi, kaj vam pomeni trenutno vsaj na vzven najljubša oseba. Razcepljeni boste kot že dolgo ne, saj vam bo neko srečanje vzbudilo strasti, ki jih do sedaj še niste poznali. Če boste zdržali še nekaj dni in boste lepo tiho, se bo vse odlično izšlo, saj si boste s tem dali čas za pametno odločitev. Tega, da bo brez posledic, pa tako ne pričakujete, kajne?
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Velik kamen se vam bo odvalil od srca, ko boste zgladili neko zamero, ki je grozila, da preraste v pravi spor. Elegantna rešitev bo odlična, to pa boste spoznali šele čez nekaj časa. Nikakor ne mislite, da lahko sedaj zaspite na lovorikah. Preden si boste lahko oddahnili, vas čaka še kar nekaj dela. Prijateljica bo pozorno spremljala dogodke in vam kot neposredna opazovalka predlagala nekaj zelo dobrega. Kar poslušajte jo!
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Ko boste neko reč odlično izpeljali, boste spoznali, da smo tudi ljudje samo ljudje in ne čudo-delci. Res pa je, da vam bo sreča tudi tokrat odločno stala na strani. To bo marsikoga močno jezilo, vas pa le veselilo, kar je povsem normalno, le vašemu partnerju ne bo jasno, zakaj imajo nekateri toliko proti vam. V nedeljo bodite previdni na cesti, pa tudi z varčnostjo se zadnje čase ne morete ravno pohvaliti. Pa vam ne bi škodilo.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Čeprav še sami težko verjamete, res obstajajo tudi taki, ki vam želijo zelo slabo. Težko namreč prenašajo vaše uspehe, pa čeprav se čisto nič ne hvalite z njimi. Prepustili se boste veselim dogodkom, ki vam jih bo v življenje vnašala vaša družina in se pri tem sploh ne boste kaj veliko sekirali, kaj si drugi mislijo o vas. Ugotovili boste, da je bila to najboljša možna poteza v danem trenutku.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Veseli boste vsake malenkosti, vas bo spravila v dobro voljo. Teh pa bo iz dneva v dan več. Življenje se vam bo močno polepšalo in izboljšalo, kar bodo občutili tudi tisti, ki bodo v teh dneh okoli vas. Kratek oddih bo tudi priložnost za pomembno ljubezensko odločitev, ki nikakor ne bo lahka. Lahko se še naprej odločite za hazard in sedenje na dveh stolih. Žal pa vaš partner že nekaj ve, še več pa sluti.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Ne boste pričakovali, da bo tisti, ki ga že dolgo na skrivaj občudujete, storil prvi korak in se vam približal. Odlično se boste počutili in laskalo vam bo, ko vam bo šepetal nežne in pohvalne besede. Nikakor pa ne mislite, da lahko kaj spremenite s tem, da se boste sprenevedali. Ostanite takšni, kot ste in vzklila bo prava, iskrena ljubezen. Sicer se kaj lahko zgodi, da bo vse skupaj zvodenelo, še preden se bo prav začelo. Denarja bo bolj malo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Če bi bili bolj samozavestni bi vam bilo v prihodnjih dneh vsekakor veliko lepše na svetu kot vam bo. Zmedeni in prestrašeni boste prepričani, da ste storili veliko napako. To sploh ne bo res. Zato bo tokrat
najboljša taktika za obrambo napad, le ves svoj pogum boste morali zbrati. To pa ne bo tako lahko kot se sliši. Morda bi raje poiskali pomoč strokovnjaka, saj vaše zdravje že nekaj časa ni takšno kot bi moralo biti.
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Poravnali ste vse račune in obračunali s preteklostjo. To se bo poznalo prej, kot si mislite, saj se bodo zvrstili sami dobri dogodki. In to kot po tekočem traku. Imeli boste neverjetno srečo, povsem mirni in zadovoljni
boste. Le ljubezenska vprašanja bodo še vedno tista, ki vas bodo begala. Predvsem v trenutkih, ko vam ne bo treba misliti prav na nič drugega, kot na lepše življenje.Teh pa bo v naslednjih dneh še kar nekaj
NASE ZDRAVJE NASE ZDRAVJE NASE ZDRAVJE NASE ZDRAVJE NASE
Zagotovo že veste, da aspirin zmanjšuje pogostost in preprečuje bolezni srca ter raka na debelem črevesju. Sedaj obstajajo tudi dokazi, da bi aspirin lahko pomagal pri preprečevanju raka na dojkah. V zadnji študiji univerze v Ohiu so ugotovili, da so ženske, ki so v malih količinah jemale aspirin ali buprofen, najmanj vsak drugi dan 5 let, zmanjšale možnost, da obolijo za to hudo boleznijo
kar za 40 odstotkov. Oba zdravila namreč vezeta estrogen na njegove receptorje v dojkah in tako zmanjšujeta rast tkiva dojke. Prav tako lahko zmanjša količino prostih radikalov, ki povzročajo poškodbe sten celic. Seveda je potrebnih še precej raziskav v tej smeri, a kot kaže, je aspirin res čudežno zdravilo, ki ga najpogosteje uporabljamo, če nas boli glava.
KUHARSKE VARIACIJE KUHARSKElSTE VEDELI STE VEDELI STE VEDELI
lPv^M B JJ J ZV
Dlakavi in dobro poraščeni možje naj bi bili pametnejši od tistih, ki jih je narava prikrajšala za to. Ameriški znanstvenik, ki se je s tem ukvarjal 22 let, je ugotovil, da je med intelektualci veliko več močno poraščenih moških kot med manualnimi delavci. Ugotovil je, da je 10 odstotkov ameriških moških močno poraščenih, samo med študenti medicine in bodočimi inženirji pa je bilo takih kar 45 odstotkov moških. Izrazito poraščeni so recimo tudi igralec Robin VVilliams in Peter Sellers, šahovski prvak sveta Gari Kasparov in znanstvenik Charles Darwin.
NASVET NASVET NASVET NASVET
Za tople poletne dni vemo, da nimamo ne vem koliko apetita. Nekaj zelenjave in kakšna topla lahka jed, pa imamo dovolj. Morda vam bo zato naš današnji recept prišel prav. Potrebujemo (za 4 osebe): 4 velika jajca, 6 dkg naribanega sira, 2dkg masla, 2 žlice smetane, sol, malo mlete rdeče paprike. Pečnico segrejte na 210 stopinj Celzija. V ognjevarno posodo dajte malo maščobe. Pripravite trd sneg iz posoljenih beljakov in ga razporedite v posodo. Z žličko naredite 4 vdolbine, v njih pa vlijte po 1/2 žličke smetane in v.to še rumenjak. Posolite, posujte z mleto papriko in sirom. V pečnici pecite 8 minut, da se beljak zapeče, rumenjak pa ostane mehak. Ponudite takoj!
Obožujemo jo, ne moremo brez nje! Zakaj smo odvisniki od čokolade? Kalifornijski znanstveniki so odkrili v čokoladi še eno sestavino, ki lahko pojasni zakaj njena priljubljenost včasih spominja na odvisnost. To je anandamit, možganski lipid, ki najverjetneje aktivira receptorje v možganskih stenah, za katere je znano, da reagirajo tudi na kemikalije iz kanabisa (marihuana), droge, ki vodi do evforije. Že od prej pa vemo, da čokolada vsebuje tudi feniletil-amin, molekulo, sorodno amfetaminom. Ti povečujejo krvni pritisk in vsebnost sladkorja v krvi, s tem pa se ljudje počutijo odlično. Isto kemikalijo proizvajajo možgani, ko se njihov lastnik zaljubi!
Moda v laseh. Vsako leto vsaj malce drugačna, vedno nagajiva. Predvsem pa tista, ki vam pušča največ možnosti izbire. Veliko lažje, kot popraviti postavo, je namreč spremeniti frizuro. Pa naj gre za večjo ali manjšo spremembo videza. Zagotovo pa drži, da se neurejena frizura takoj opazi in da pokvari še tako dovršeno garderobo. Poleti so naši lasje še posebno vidni, po drugi strani pa tudi občutljivi, saj jih na eni strani uničuje močno sonce, na drugi pa slana voda v morju in še kaj. Zato je dobro, če si pred odhodom na dopust umislite pričesko, ki vam bo v zadovoljstvo, s katero ne boste imeli pretirano veliko dela na dopustu in ki bo še modna povrhu. Letošnja poletna moda ne prinaša več radikalno kratkih pričesk, ki so kraljevale lani. Modne pa so resice. Tako na zelo kratkih frizurah, kjer segajo po vratu, čelu in zatilju, kot nekoliko daljših, kjer je osnova strižena kot pri pažu, izpod njega pa gledajo daljše, navzven zavite resice. Postopno strižene pričeske so namreč prava zapoved tega poletja, le da lase krajšamo le ob strani in zadaj, na vrhu glave ostajajo
nekoliko daljši in poležani. Potem se seveda lahko igrate še z letos izredno modnimi prameni. V dobro založenih drogerijah boste dobili celo mascare v živih barvah, namenjene prav barvanju pramenov. Njihova prednost je ta, da jih boste brez težav sprali. Če pa jih želite imeti dlje časa, bo najbolje k frizerju, ta vam bo željene odtenke (letos jih je lahko več) in širino pramenov (modni so redki, eden dva ali trije nekoliko širši) najbolje svetoval in naredil. Seveda pa še vedno velja, da naj bo tudi frizura del vas. In še namig - čopi in čopki so letos pravi modni hit. Lahko jih je več, lahko so na zatilju, lahko so v obliki palmic. Le da so!
TV SPORED
3. julija 1997
Četrtek, 3. julija
Petek, 4. julija
Sobota, 5. julija
Nedelja, 6. julija
Ponedeljek, 7. julija
Torek, 8. julija
Sreda, 9. julija
SLOVENIJA 1
09.55	Moesha, 12/14
10.20	Rdeči krog, franc. film
12.30	Rojen med divjimi
živalmi, 5/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
16.00	Novice iz sveta razvedrila
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Ouasimodove čarobne
dogodivščine
17.35	TominJerry
17.50	Ljubezen boli, 4/10
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.05	Poletni umor, 1. del
drame
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.40	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 4/23
23.05	Svilene sence, 1/22
00.00	Tednik, ponovitev
SLOVENIJA 2
14.00 Tenis: Grand slam, 1/2 finale (Ž), prenos iz Wimbledona 17.30 Filmski triki 19.00 Skrb za zemljo, 8/13 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Angeli in žuželke, amer. film
22.00 Podoba podobe 22.30 Alica, evropski kulturni
magazin 23.00 Larmonia drammatica, opera
00.30 Tenis: Grand slam, 1/2 finale (Ž), posnetek
SLOVENIJA 1
10.15 Ljubezen boli, 4/10 11.05 Angeli in žuželke, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Omizje
15.05 Percussion plus, 1. del
15.40 Dosje
16.25 TV prodaja
17.00 Obzornik
17.10 Čebelica Maja
17.35 Daleč od dvorca: Svinjski
pastir, pravljica 17.50 Saga o McGregorjevih,
14/26 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Koncert L. Pavarottija, prenos iz Cankarjevega doma
22.10 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 5/23 23.15 Svilene sence, 2/22 00.05 Jazz (Rončel) 01.05 Videoring
SLOVENIJA 2
09.20 Mostovi 09.50 Slovenski utrinki 10.20 Alica, evrop.kult.magazin 10.50 Jake in Ben, 7/13 11.35 Zgodbe iz školjke 12.05 Svilene sence, 1/22 13.00 Tenis: Grand slam, 1/2
finale (M), prenos 17.15 Caroline v velemestu, 4/23 17.35 Odštevanje, amer.
dokum. oddaja 18.30 Poletni umor, 1. del drame
19.25 Oslo: Granc prix v atletiki,
prenos 22.00 V krvi, 4/6 22.50 Parada plesa 23.20 Tenis: Grand slam, 1/2 finale (M), posnetek
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00
22.00 22.30 23.00 00.00 00.30
02.30 03.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Partnerja, nan. Zaliv ljubezni, nad. M.A.S.H., nan. Dangerfield, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Umor je napisala, nan. 24 ur Brez zavor
Newyorška policija, 12 del nan.
Pleško, humor, serija M.A.S.H., nan. Partnerja, nan. Playboy
Pariški tat, amer. komedija 24 ur, pon. POP 30, pon.
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Partnerja, nan.
12.00	Zaliv ljubezni, nan.
13.00	M.A.S.H., nan.
13.30	Newyorška policija, nan.
14.30	Zlatolaski, nan.
15.00	Varuška, nan. 15.30 Mamice, nan. 16.00 Zaliv ljubezni, nan. 17.00 Santa Barbara, nan. 18.00 Zlatolaski, nan. 18.30 Nevarni Havaji, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan.
21.00	Dosjeji X, nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
00.00	Playboy
00.30	Erotični film
02.00	24 ur, ponovitev
09.30 POTVAVONLEA, ponovitev 70. dela nadaljevanke 10.20 EPP /Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, oddaja o pop
in dance glasbi 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM Oddaja z astrologinjo Rožo Kačič 21.05 ZLOČIN, triler, francoski film
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1
07.35	Radovedni Taček
07.50	Taborniki in skavti
08.05	Zgodbe iz školjke
08.35	Pesmi porabskih Slovencev, 1 .del
09.05	Saga o McGregorjevih,
14/26
08.50	Hugo, tv igrica
10.20	Čisto pravi gusar,
slovenski film
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 8/28
17.00	Obzornik
17.10	Svet narave
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.35	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Planet IN, finale 1. del
21.40	Povej naprej
22.15	Poročila, vreme
22.25	Šport
22.40	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 6/23
23.05	Svilene sence, 3/22
00.00	Sokol, ang. film
SLOVENIJA 2
12.40 Caroline v velemestu, 5/23
13.05 Svilene sence, 2/22 14.00 Tenis finale (Ž), sledi EP v košarki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 V krvi, 6/6 21.00 Otvoritveni koncert 45. mednarodnega poletnega festivala EMK, prenos 22.30 V vrtincu 23.00 Sobotna noč
TV

08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 15.45 16.30 17.45 18.30 19.30 20.00
21.45 22.30
00.30 01.00 02.00 02.30
Mrčeski, risana serija Kužek Monti, risana serija Munkci, ris. serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Mamice, nan. Grand prix magazin Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur
Pištole brez nadzora, -amer. komedija Odpadnik, nan. Za ljubezen in slavo, amer. film Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Bolvvieser, nemški film
09.00 DOBRO JUTRO, informa tivno-razvedrilna oddaja 09.45 POD ZVEZDNIM SVODOM Oddaja z astrologinjo Rožo Kačič 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 ZLOČIN, triler, francoski film
12.20 TV IZLOŽBA 12.25 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, dokumentarna serija, 6. del: VAS MODRIJANOV 20.35 V IZGNANSTVU,
znanstveno fantastični film 22.05 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00
09.30 OTROŠKI MIS MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, dokumentarna serija, 6. del: VAS MODRIJANOV, ponovitev 11.05 V IZGNANSTVU,
znanstveno fantastični film, ponovitev 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 597. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.30 Zabavno glasbeni program 21.30 AMERIŠKO SRCE, triler,
ameriški film 23.20 NAJ SPOT DNEVA 23.25 HOROSKOP 23.30 TV IZLOŽBA 23.35 VIDEOSTRANI DO 24.00
SLOVENIJA 1
08.00	Čebelica Maja
08.25	Otropi Polderjev, 1/6
08.40	ZIVZAV
09.30	4X4
09.55	Nedeljska maša, prenos iz Begunj na Gorenjskem
11.00	Rojen med divjimi živalmi
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
14.40	El Dorado, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Otroški svet, 4/12
17.40	Po domače
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Kamra
21.15	Večerni gost
22.05	Poročila, vreme, šport
22.15	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 7/23
22.40	Svilene sence, 4/22
SLOVENIJA 2
10.10 Vest in pločevina - strah
pred ljudmi 10.40 V vrtincu 11.10 Povej naprej 11.40 Caroline v velemestu, 6/23 12.05 Svilene sence, 3/22 13.00 Pepelka, balet 14.00 Tenis finale (M), prenos iz
Wimbledona 17.00 Ljublana: konjeništvo,
posnetek 18.00 Motociklizem, Imola 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Alpe, Jadran 20.30 Goli, 4/6 21.25 Svet čudes, 10/13 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Trio Barocco torte 23.20 Alpe, Jadran
PGP
08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argumetn . 12.30 Brez zavor 13.30 Matilda, amer. film 15.00 Na jug, nan. 16.00 Speči tiger, nemška drama
17.30 Autor, autor, amer.
komedija 19.20 Vreme 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Detektivka Lea Sommer, nan.
23.00 Pot z Anito, amer. film 01.00 24 ur, pon.
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
PONOVITVE ODDAJ
TEDENSKEGA SPOREDA: 08.15 MLADI UPI, otroški
zabavno glasbeni program 08.40 OTROŠKI MIS MAS 09.40 596. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 10.00 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.20 ŠPORTNI GOST TOMAŽ BARADA 10.40 Iz produkcije Združenja
LTV Slovenije: Oddaja HI-FI STUDIO, Murska Sobota 11.10 GOST PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTRO 11.45 597. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 12.15 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.50 EPP
12.55 Zabavno glasbeni
13.55
grocirarn
11.30	Otroški svet, nan.
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.10	Kamra
15.10	Večerni gost
15.55	Dober dan, Koroška
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Mejniki, 5/50
17.45	Jake in debeluhi, 14/23
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Župnik za 10 tednov, 2/6
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 8/23
23.00	Svilene sence, 5/22
23.55	Videoring
SLOVENIJA 2
12.50 Na potep po spominu 13.55 Šport v nedeljo 14.25 Pesmi porabskih
Slovencev 15.25 Trio Barocco forte 16.25 Goli, 4/6
17.15 Caroline v velemestu, 7/23
17.50 Svilene sence, 4/22
18.35 V krvi, 4/6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Karaoke
21.05 Bratovščine Sinjega
galeba, 1/8 21.35 Človek in živali, dokum. oddaja
22.35 Brane Rončel izza odra
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Detektivka Lea Sommer, nan.
12.00	Zaliv ljubezni, nan.
13.00	Na sever, nan.
14.00	Morska deklica, nan.
14.30	Zlatolaski, nan.
15.00	Varuška, nan.
15.30	Mamice, nan.
16.00	Zaliv ljubezni, nad.
17.00	Santa Barbara, nad.
18.00	Zlatolaski, nan.
18.30	Nevarni Havaji, nan.
19.30	24 ur
20.00	Kobra, amer. akcijski film
21.45	Šport na POP TV
23.45	Partnerja, nan.
00.30	Pota slave, amer. film
02.00	24 ur, pon.
ŠT PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.25 Videostrani 15.00 POTVAVONLEA, pon.
69. del nadaljevanke 15.50 POD ZVEZDNIM
SVODOM, ponovitev oddaja z astrologinjo Rožg Kačič 16.50 ZLOČIN, francoski film,
ponovitev 18.20 NAJ SPOT, oddaja o pop
in dance glasbi 19.20 POTVAVONLEA,
pon. 70. dela nadaljevanke 20.10 HOROSKOP 20.15 VIDEOSTRANI do 24.00
10.45	Jake in debeluh, 14/23
11.35	Ujetniki molka, amer. film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.35	Po domače
15.00	TV konferenca
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Otroci polderjev, 2/6
17.40	Hana Lovisa, 1/5
17.50	Havajski detektiv, 3/25
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	D.C. taksi, amer. film 21.40 Homoturisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Poletna noč:
sledi	Caroline v velemestu, 9/23 23.05 Svilene sence, 6/22 00.00 Videoring
SLOVENIJA 1
10.10 Havajski detektiv, 3/25 11.00 D.C. taksi, amer. film 12.35 Svet čudes, 10/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Planet IN 15.35 Svetparave 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.20 Moesha, 13/14 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik
20.05 Disorderdly Orderly, amer. film
21.35 Made in Slovenia 22.15 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.50 Poletna noč: sledi Caroline v velemestu, 10/23 23.20 Svilene sence, 7/22 00.15 Made in Slovenia
SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2
14.15	Sobotna noč
16.15	Dlan v dlani
16.45	Caroline v velemestu, 8/23
17.15	Svilene sence, 5/22
18.05	Alpe, Jadran
18.35	Župnik za 10 tednov, 21/6
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Razgaljeni Hollywood, 2/5
21.05	Osamljeni planet, pustol. serija
21.50	Brianovo življenje po Montyju Pyt, ang. film
23.20	Svet poroča
09.00 DOBRO JUTRO, informa tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 09.50 597. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.20 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani
ZAČETEK PREDVAJANJA POLETNE PROGRAMSKE SHEME 19.50 TV IZLOŽBA 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 OTROŠKI PROGRAM: Risanke
20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije Oddaja TELEVIZIJE PTUJ 21.05 POTVAVONLEA, 71. del
nadaljevanke 21.55 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI do 24.00
(■■ii	. . ** ...i	07.00
07.00	Dobro jutro, Slovenija	10.00
10.00	Santa Barbara, nad.	11.00
11.00	Partnerja, nan.	12.00
12.00	Zaliv ljubezni, nan.	13.00
13.00	Kužek Monti, ris. serija	13.30
13.30	VR. 5, nad.	14.30
14.30	Zlatolaski, nan.	15.00
15.00	Varuška, nan.	15.30
15.30	Mamice, nan.	16.00
16.00	Zaliv ljubezni, nad.	17.00
17.00	Santa Barbara, nad.	18.00
18.00	Zlatolaski, nan.	18.30
18.30	Nevarni Havaji, nan.	19.30
19.30	24 ur	20.00
20.00	Otroci naprodaj, amer.	
	drama	22.00
21.40	Bolnišnica upanja, nan.	22.30
22.30	M.A.S.H., nan.	23.00
23.00	Partnerja, nan.	00.00
00.00	Globoka morja, amer. film	
01.30	24 ur, ponovitev	02.00
02.00	POP 30, ponovitev	
15.55 Svet poroča 16.25 Homoturisticus 16.40 Poletna noč, ponovitev 18.00 Dokumentarna serija 18.55 Filmski triki 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 CIK, CAK, oddaja o tržnih
komunikacijah 20.35 Pištola je močnejša od
gumijevke 21.35 Omizje
23.05 Montreux jazz festival
i s>
TV
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Partnerja, nan. Zaliv ljubezni, nan. M.A.S.H.
Bolnišnica upanja, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. Mamice, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur
Imela bo otroka, amer. komedija Pleško, nan. M.A.S.H., nan. Partnerja, nan. Operacija Pacifik, amer. film
24 ur, ponovitev

09.30 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije Oddaja TELEVIZIJE PTUJ 10.00 EPP/Vabimo k ogledu 10.05 POTVAVONLEA, ponovitev 71. dela nadaljevanke 10.55 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 19.50 TV IZLOŽBA 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 Otroški program:
RISANKE 20.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.35 598. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.55 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 21.10 ŠPORTNI GOST:
BORIS POPOVIČ, rally voznik
21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 HOROSKOP 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 598. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.05 VIDEOSTRANI do 24.00
09.00 DOBRO JUTRO, informa tivno-razvedrilna oddaja 09.45 598. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST
BORIS POPOVIČ, rally voznik 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 19.50 TV IZLOŽBA 19.55 NAJ SPOT DNEVA 20.00 REGIONALNE NOVICE 20.05 MINI 5, otroška glasbena lestvica
20.30 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.35 POT V AVONLEA, 72. del
nadaljevanke 21.25 VIDEO TOR ročk glasba 22.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.55 REGIONALNE NOVICE 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 HOROSKOP 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI DO 24.00


"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10 Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT. trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefat (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek.
3. julija 1997
MODRO-@
m KRONIKA
Delovna nesreča
V	torek, 24. junija, se je ob 7.20 v GIP Vegrad, obratu opažne opreme Šoštanj zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 56-letni Dragutin K. iz Velenja. Do nesreče je prišlo pri premeščanju elementov fasadnega odra, ko so se ti pričeli rušiti, eden od njih pa je zadel Dragutina v nogo.
Zgorel osebni avto
V	soboto, 28. junija, nekaj po 9. uri je v podzemnih garažah na Stantetovi ulici v Velenju zagorel osebni avto Fiat Tempra, last Nataše I. Lastnica je vozilo pred tem pripeljala s servisa, kot vse kaže pa je do požara prišlo zaradi napake na električnih vodnikih. Požar so pogasili gasilci, v njem pa je nastalo za okoli 900.000 tolarjev gmotne škode.
V	začetku prejšnjega tedna pa se je zaradi kratkega stika vnel svetlobni reklamni pano nad trgovino Univerzum Trade na Šaleški cesti. Požar, v katerem je nastalo za okoli 70.000 tolarjev škode, so pogasili gasilci.
Okno na avtomobila
V	Šaleku 86 se je ob neurju v torek, 24. junija, pripetila nevsakdanja nezgoda. Okoli 17. ure je s stanovanjskega objekta padlo okno in poškodovalo dva avtomobila, ki sta bila parkirana pod njim.
Nepridipravi brez počitka
V	soboto, 28. junija, okoli 23.30, je predrznež v diskoteki Tropica izkoristil nepazljivost Matjaža F. iz Ponikve pri Žalcu. Iz hlačnega žepa mu je ukradel denarnico v kateri je imel poleg dokumentov tudi za okoli 45.000 tolarjev denarja.
Naslednji dan, v soboto, 29. junija pa je na Šmarški cesti v Velenju pred stanovanjsko hišo neznanec iz odklenjenega avtomobila ukradel kontaktne ključe in mobilni telefon znamke Nokia, iz hiše pa radiokasetofon in nekaj zlatnine ter precej oškodoval lastnika Edvarda H.
Izginila avto in kolo
V	noči na torek, 1. julija, je izpred stanovanjskega bloka na Goriški 51 v Velenju izginil osebni avto Suzuki Swift, sive barve, registrskih oznak CE 36-73M, last Cvetka V.
V	petek, 27. junija, pa je neznanec izpred Uni Športa v Nami ukradel kolo znamke Scott Vail, rumeno-črne barve, vredno okoli 140.000 tolarjev.
Trčil v otroka kolesarja
V	nedeljo, 29. junija, se je ob 17.55 na magistralni cesti v naselju Žalec pripetila nesreča v kateri seje hudo poškodoval 10-letni kolesar Aleš S. iz Studenc. Z osebnim avtomobilom ga je v smaforiziranem centralnem križišču zadel 26-letni Kasim H. , državljan BiH. Ta je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Celja proti Šempetru. Ko je pripeljal do semaforiziranega centralnega križišča je na semaforju utripala zelena luč, nato pa se je prižgala rumena. Kasim je zapeljal skozi križišče in kljub zaviranju trčil v kolesarja.
Pregreto olje povzročilo požar
V	petek, 27. junija, okoli 11. ure je v Vrečarjevi ulici v Žalcu zagorelo v kuhinji stanovanja Saše V. Kot vse kaže je lastnica na štedilnik pristavila ponev z oljem, ki se je zaradi pregretja vžgalo. Ogenj, pogasili so ga sosedje, je zajel napo in poškodoval kuhinjska elementa. Škodo so ocenili na okoli 200.000 tolarjev.
Točil bo pivo
Prejšnji teden, v dneh med 24. in 27. junijem, je neznanec vlomil v telovadnico osnovne šole Polzela, kjer ima svoje prostore tudi košarkarski klub Kovinotehne Savinjske Polzela. Iz skladiščnega prostora v bifeju je ukradel naparavo za točenje piva in klub oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
V	noči na sredo, 25. junija, pa so imeli nepredviden obisk žalski upokojenci. Neznanec je vlomil v njihov bistro na Trubarjevi 1 in odnesel telefonski aparat, več steklenic pijač, cigaret in nekaj menjalnega denarja. Društvo upokojencev Žalec je neznanec oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
Ob letošnjem dnevu slovenske policije
S partnerskim odnosom za večjo varnost!
Letošnji dan slovenske policije, 27. junij, so na policijskih postajah Uprave za notranje zadeve Celje zaznamovali z dnevi odprtih vrat, na katerih so širši javnosti predstavili pogoje in sredstva, s katerimi policisti skrbijo za čim večjo varnost državljanov. Največ aktivnosti pa je potekalo v dneh od torka do petka prejšnji teden prav v Velenju.
Tako so prejšnji torek v velenjski Rdeči dvorani odigrali rokometna tekmo ekipi športnikov UNZ Celje in športnih novinarjev celjske regije, tega dne je v avli doma kulture v Velenju združenje Sever pripravilo zanimivo razstavo z naslovom Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. Pred tednom dni so na šport-no-rekreacijskih terenih ob Velenjskem jezeru potekala de-lovno-športna srečanja delavcev Policijske uprave Krapin-sko-Zagorske, UNZ Krško in UNZ Celje (premočno so zmagali prav tekmovalci slednje uprave), višek pa je praznovanje doseglo v petek, in sicer s slavnostno akademijo v velenjskem Domu kulture pod pokroviteljstvom mestne občine Velenje.
Že na sprejemu za vodje policijskih postaj in drugih delavcev policije celjske uprave za notranje zadeve pred slovesno akademijo je velenjski župan Srečko Meh izrazil zadovoljstvo, ker so za osrednje aktivnosti izbrali Velenje. Pri tem je omenil dobro sodelovanje med velenjsko policijsko postajo in občinsko upravo, med policaji in občani. Načelnik Uprave za notranje zadeve Celje Stanislav Veninger je poudaril, da ni naključje, da so letošnji dan slovenske policije prazno-
vali prav v Velenju. Partnerskim odnosom namenjajo namreč precej pozornosti in sodelovanje občine z delavci velenjske policijske postaje je zelo dobro. Obljubil je, da se bodo tudi v prihodnje trudili zagotavljati optimalno raven varnosti občanov.
Stanislav Veninger se je zahvalil za gostiteljstvo in za pomoč pri izvedbi aktivnosti, kar naj bi, po njegovih besedah, potrdilo, da lahko varnost kot dobrino ohranjajo skupaj na osnovi partnerskih odnosov. Prav slednje dobiva v strategiji in
Med sprejemom pri županu Srečku Mehu
Na svečani akademiji v velenjskem domu kulture se je v uvodnih mislih Srečko Meh med drugim vprašal, od kod vse več nasilja ter izpostavil dejstvo, da so v teh časih občani vsak zase odgovorni za varnost, policisti pa naj nudijo zaščito in pomoč takrat, ko jo občani potrebujejo. "Zaupanje, sodelovanje mora biti takšno kot si ga oboji želimo. Kajti, skupaj lahko zgradimo sožitje, ki bo nudilo pomoč pri ohranitvi premoženja, življenja, da bo skupno sodelovanje tako plemenito, da bomo uspešno pripeljali kršitelje do roke pravice." Ob koncu je izrekel čestitke za praznik in zaželel vsem čim manj napetosti. Tiste, ki morebiti bodo, pa naj bi reševali skupaj in s tem izpolnili pričakovanja občanov glede dela policije.
vsebini dela policije vse večji pomen. "Čeprav je naš kolektiv na tem področju v zadnjih letih dosegel veliko in naša prizadevanja dajejo vsakodnevne vidne rezultate, nas v prihodnje čaka še veliko dela. Zavedamo se, da vsi občani iz takšnih in drugačnih razlogov niso vedno zadovoljni z delom policije. A tudi policisti smo ljudje."
Predsednik območnega odbora združenja Sever Franc Bevc je opozoril, da tudi v takih trenutkih, kot je praznik slovenske policije, družba ne sme pozabiti, da je vojna prinesla mrtve in ranjene ter vrsto drugih posledic večjemu številu prebivalstva. Milan Šantelj, podpredsednik območnega odbora policijskega sindikata, je ob tej priložnosti poudaril, da praznuje njihov sindikat 8-let-nico delovanja in da so s strp-
Upepeljena Opel Vectra v Cirkovcah
Kje je voznik?
Lastnik gozda v Cikovcah je bil v petek, 27. junija, najbrž zelo osupel, ko je v njem odkril popolnoma zgorjen, kot seje. kasneje izkazalo, novejši osebni avtomobil Opel Vectra cara-van. O vozniku pa ni bilo ne duha in ne sluha. Danes je jasno le to, da avtomobil tistega dne gotovo ni zgorel, ampak se je to moralo zgoditi že nekaj časa pred tem. Kot smo zvedeli, naj bi bile na avtomobilu nemške registrske tablice, menda je znana že tudi identiteta voznika, bil naj bi zdomec doma iz teh krajev, o njem pa zaenkrat še ni nobenih sledi. Kje je voznik in kaj se je usodnega dne dogajalo v gozdu v Cirkovcah ter vzroke zakaj naj bi avtomobil zgorel pa policisti in kriminalisti pospešeno raziskujejo.
M mkp
Policijska postaja Mozirje
Privlačnost odprtih vrat
Na mozirski policijski postaji so prejšnji torek prvič po mnogih letih izvedli dan odprtih vrat. Širši javnosti so v prostorih postaje in pred njo predstavili vozila, orožje, kriminalistično opremo, prisilna sredstva in še kaj, policisti in strokovnjaki pa so radi odgovarjali na različna vprašanja. Dovolj zanimivosti je bilo na ogled dovolj zanimivih in koristnih odgovorov na vprašanja, za ugotovitev namreč, da bi moralo policijsko postajo, policiste in strokovnjake prav zaradi tega obiskati več občanov. Dan odprtih vrat je pač oblika, ki lahko bistveno prispeva k medsebojnemu spoznavanju, razumevanju in sodelovanju.
mjp
nostjo, razumevanjem ter odgovornostjo do sedaj dokaj uspešno reševali nejasnosti med sindikatom in vodstvom celjske uprave za notranje zadeve. Nezadovoljstvo pa poraja delo in odnos ministrstva za notranje zadeve do sindikata v ministrstvu. Po njegovih besedah bi slednje lahko storilo več za zaščito in varstvo zaposlenih, pri reševanju stanovanjske problematike, spoštovanju delovnega časa. "Najmanj, kar pričakujemo, je, da bo vodstvo ministrstva za notranje zadeve zagovarjalo interese svojih delavcev. Naš cilj je, da storimo vse za boljši danes in jutri zaposlenih v MNZ v času, ko na nas vršijo vse vrste pritiskov v smeri zniževanja pravic, razvrednotenja našega dela, potiskanja zaposlenih na socialno dno in podobno." Po njegovih besedah s podelitvijo priznanj vodstvo MNZ nedvoumno priznava, da so za uspehe v ministrstvu in v upravi zaslužni tudi člani območnega policijskega sindikata Celje in policijskega sindikata Slovenije.
Ob koncu svečane akademije je Stanislav Veninger podelil še priznanja, in sicer zlati znak, 15 srebrnih in 25 bronastih znakov (med prejemniki slednjega je bil tudi komandir velenjske policijske postaje Robert Vidic) in 23 pohval. Za kulturni del prireditve so poleg Rudarske godbe poskrbeli še učenci OŠ Gustava Šiliha Velenje, mladi glasbeniki velenjske glasbene šole, plesalki Medie in Strašna Jožeta.
mtp
Še posebej zanimivi so bili odgovori na vprašanja o »novem« radarju, še zlasti, če si ga »v živo« uporabljal sam
Revija skokov Velenje 97
Izžrebane vstopnice:
02820 - borša Revije skokov, 00801 - borša Revije skokov, 00468
-	borša Revije skokov, 0277 - borša Revije skokov', 005493 - borša Revije skokov, 01473 - borša Revije skokov, 005628 - darilni bon Figaro (5.000 SIT), 01378 - darilni bon Figaro (5.000 SIT), 004811
-	darilni bon Figaro (5.000 SIT), 00005 - kosilo + kopanje (5.000 SIT), 003401 - večerja + kopanje (5.000 SIT), 003752 - usnjena jakna, 005030 - usnjena jakna, 01227 - komplet nogavic Polzela (6.000 SIT), 01623 - komplet nogavic Polzela (6.000 SIT), 004330 - komplet nogavic Polzela (6.000 SIT), 01693 - darilni paket Droga Portorož, 005714 - darilni paket Droga Portorož, 01510 - telefon v obliki slušalke, 01734 - vikend paket v Fiesi, 01978 - vikend paket v Fiesi, 003871 - vikend paket v hotelu Topolšica, 005416 - vikend paket v hotelu Topolšica, 00406 - vikend paket v Fiesi, 005955 - mesni izdelki MIR Radgona (9.000 SIT), 003902 - mesni izdelki MIR Radgona (9.000 SIT), 003711 - mesni izdelki MIR Radgona (9.000 SIT), 005187 - mesni izdelki MIR Radgona (9.000 SIT), 00435 - mesni izdelki MIR Radgona (9.000 SIT), 005824 - mesni izdelki Juimes Šentjur (10.000 SIT), 004566 - mesni izdelki Jurmes Šentjur (10.000 SIT), 02038 - nahrbtnik - Nama Velenje, 004347 - omara - Garant Polzela, 005199 - okno - Mizarstvo Kovač, 005605 - 20 m2 lamelnega parketa
-	Parno, 01736 - vitrina za glasbeni stolp in TV, 003468 - spalna vreča - Nama Velen|e, 00055 - mesoreznica Bosch - MGA 02626 -kuhinjska posoda - Žana Žalec, 00434 - jedilni servis - Žana Žalec, 01715 - gorsko kolo - Nama Velenje, 02501 - pralni stroj Gorenje, 005382 - pralni stroj Gorenje, 005147 - pralni stroj Gorenje, 01219
-	HONDA CIVIC HATCHBACK 1,4 i BINGO.
Srečni izžrebanci lahko nagrade dvignejo ob predložitvi vstopnice vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure na sedežu skakalnega kluba pod skakalnicami (Vila Bianca).
MENJALNICA
Vetrinjska 8, 2000 Maribor , d.o.o. tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
V NAKUPNEM CENTRU V VELENJU tel.:063/86-44-33

DELNIC(PID-ov)
t
UGODNA PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI)
NK Rudar
Ustvarjajo ekipo
Velenjski prvoligaš je v minulih dneh povsem spremenil podobo, saj želijo v klubu v naslednji sezoni in naslednjem letu, za Rudarjev 50-let-ni jubilej, ekipo, ki bo s svojo igro iz kroga v krog zadovoljevala zahtevno velenjsko publiko, čeprav doslej tega ni še nihče povedal na glas, pa okrepitve z izkušenim trenerjem Milošem Šoškičem na čelu dovoljujejo napoved, da se bo Rudar povsem enakovredno vmešal v boj za sam vrh prvenstvene lestvice. Vsekakor nobena proslava ne more odtehtati tega, kar bi prinesel prvi državni naslov. No, Miloš Soškič tega ni napovedal, tudi vodstvo kluba ni postavila takšne zahteve pred njega, vsekakor pa z novimi okrepitvami Velenjčani ne bodo več ekipa, ki bi poceni razprodajala točke, zlasti ne na svojem igrišču.
Nova podoba Rudarja sicer še ni zaokrožena, vendar pa je trener
za vrh
Miloš Soškič dobil od predsednika in direktorja kluba Janka Luknerja oziroma Martina Steinerja to, kar je želel, in sicer (za sedaj) šest novih igralcev: Vlada Kokola, Saša Gajserja, Dušana Kosiča, Gorana Miškiča in Ilira Cauhsllarija (enoletno pogodbo je podpisal konec minulega tedna), od torka naprej pa je novi Velenjčan tudi mladi reprezentant Danijel Brezič (Mura), pri katerem je bil Velenjčanom najhujši konkurent Maribor Branik. Števila novih nogometašev s tem še niso sklenili, saj iščejo še kakovostnega napadalca. Povsem blizu Rudarju je bil Vidojevič (prej Korotan), vendar ta igralec očitno še išče najboljšega ponudnika. Včeraj pa naj bi z Rudarjem podaljšal pogodbo tudi Samo Vidovič.
■ vos
Rokomet
Počitnice
TUdi za rokometašice Vegrada in in rokometaše Gorenja so se začele počitnice. Se približno mesec dni po končanem prvenstvu so trenirali, z začetkom tega tedna pa so začeli odmor, ki bo za oboje trajal do konca julija (28).
Igralci Gorenja so s piknikom konec tedna sklenili minulo prvenstveno sezono. Fantje so si pod vodstvom trenerja Toneta Tislja spet zagotovili igranje v Evropi, za dekleta oziroma njihovega trenerja Milana Ramšaka pa je bila poglavitna naloga v minuli sezoni obstanek v ligi, ki so si ga s šestim mestom tudi zagotovile. Obe vrsti bosta novi prvenstvi začeli v nekoliko spremenjeni sestavi. H Gorenju sta medtem že prišla Romun Sorin Saftescu (prej Jadran) in vratar Uroš Senica (Sevnica), vrnil se je tudi Iztok Rozman, igralec Velenjčanov pa naj bi postal tudi mladi kadetski reprezentant Pomurke Boštjan Kavaš.
julija
ZRK Vegrad sedaj že nekaj časa vodi začasni odbor pod vodstvom Franca Trebšeta, v delo kluba pa so znova pritegnili Marjana Klepca. Novo vodstvo (potrditi ga mora še skupščina kluba) bo moralo pokazati kar veliko iznajdljivost, da bo poravnalo vse nepokrite obveznosti do igralk, trenerja in tudi prevoznikov. Glavno finačno pomoč so jim predvsem za bodoče delovanje obljubili Vegrad, Gorenje in MO Velenje. Vodstvo kluba bo v novi sezoni cilje podredilo trenutnim razmeram - finančnim možnostim. Ekipo so že zapustile Mirela Vujovič in Dejana Stevanovič (nadaljevala bo šolan je v Ljubljani in pristopila k Robit Olimpiji), Tadeja Kralj želi k žalskemu Juteksu, kamor naj bi menda odšla tudi Tanja Raukovič (klub za obe zahteva denarno nadomestilo), Barbara Hudej pa bo rokometno pot najverjetneje nadaljevala v Riminiju v Italiji, trener pa naj bi bil še naprej Milan Ramšak, ki je ta teden na izpopolnjevanju.	■ vos
do konca
Mali nogomet
Visko in Tango na vrhu
V 4.poletni občsinski ligi so odigrali 6.krog, na vrhu pa sta tekmecem nekoliko pobegnila ekipi Visko in Tango Butik Nitka. Rezultati: Kontra-Gostišče Pri orehu 2:8, Žrinski-Mladi upi 3:2, Visko-Behar 2:0, Tango Butik Nitka-Beli labod 2:2, Dnevi želja-Palma 1:3; vrstni red: 1. Visko 14,2. Tango Butik Nitka 13, 3. Palma 10, 4. Zrinski 8, 5. Behar 7, 6. Dnevi želja 6, 7. Kontra 6, 8. Gostišče Pri orehu 6, 9. Beli labod 6, 10. Mladi upi 5.
Pomlad Zlatorogu in Texasu
V prvi in drugi ligi malega nogometa Škale 97 so sklenili pomladanski del, prvi jesenski krog pa bodo odigrali 22. avgusta. V prvi ligi je po devetih krogih na vrhu ekipa SD Skale Zlatorog, ki si je z drugim KMN Fori Skale nabrala lepo prednost pred zasledovalci, v drugi ligi pa so po enajstih krogih ostalim pobegnile tri ekipe, kijih na vrhu loči le po točka. Med strelci v nobeni ligi nihče posebej ne izstopa, v prvi je 8 zadetki najboljši Drago Kugler (Vigo), v drugi pa Marko Kodrun (Zavodnje) zli.
Rezultati v 1 .ligi - 9.krog. Mušketirji Cigler-Sportklub MisterX 2:2, KMN Fori Škale-TTG 9:0, Mušketirji Cigrad Kajuh-Vigo 1:5, Saloon Mins-Kamnoseštvo Kozjak 1:0, Avtoprevozništvo Sovič-ŠD Škale Zlatorog 1:4; vrstni red: 1. SD Škale Zlatorog 23 (21:5), 2. KMN Fori Škale 21 (22:4), 3. Vigo 14 (12:9), 4. Sportklub Mister X 13 (17:13), 5. Saloon Mins 11 (25:14), 6. Mušketirji Cigler 11 (16:16), 7. Kamnoseštvo Kozjak 10 (11:18), 8. Avtoprevozništvo Sovič 9 (9:17), 9. Mušketirji Cigrad Kajuh 7 (7:20), 10. TTG 6 (9:33).
Druga liga -11.krog: Kalimero-Tempo Florjan 2:2, Texas-HTZ 0:0, Zavodnje-Okrepčevalnica Mastig 1:3, S Team-Club Duo 1:5, Kremenčkovi-Vigo Teves 2:3, ŠK Cirkovce prosto; vrstni red: 1. Texas 25 (20:10), 2. ŠK Cirkovce 24 (30:11), 3. Kalimero 23 (26:13), 4. Zavodnje 15 (17:18), 5. Okrepčevalnica Mastig 14 (20:20), 6. HTZ 14 ( 16:17), 7. Tempo Florjan 12 (16:19), 8. Club Duo 10 (20:24), 9. S Team 8 (14:25), 10. Vigo Teves 6 (12t23), 11. Kremenčkovi 5 (14:25).
KK Energija Velenje
Uspešni začetki
V Velenju že pol leta deluje Kolesarski klub Energija Velenje. Danes šteje že 32 članov. V mesecu marcu smo začeli z akcijo za pridobitev pokala Super energetik. V akciji sodelujejo člani kluba, ki jim ni do tekem in do skupinskega kolesarjenja, ampak želijo dokazati svoje sposobnosti predvsem sami sebi. Na v naprej določenih točkah žigosajo kontrolno knjižico in ob koncu leta jih za dogovorjeno število zbranih žigov čaka nagrada. Ta oblika kolesarjenja ustreza predvsem ljudem, ki se želijo rekreirati, pa zato nimajo vedno časa. Hitrost in smer vožnje prilagodijo svojim sposobnostim in željam, način zbiranja žigov pa jim nudi primerno motivacijo.
Medtem se bolj tekmovalno usmerjeni člani kluba udeležujejo tekem po vsej Sloveniji. Dosegajo lepe uspehe, najbolje pa so se doslej odrezali na že tradicionalnem vzponu na Dobrovlje, ki ga organizira KK Žalec. Udeležilo se ga je približno 100 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je bil Sandi Šmerc, kar ni bilo presenečenje, saj se je kot profesionalni kolesar udeležil
tekme rekreativcev. Člani KK Energija Velenje so domov odnesli kar 7 pokalov v naslednjih kategorijah: ženske nad 20 let: 1. Nataša Srdič, 2. Tanja Pogorevc; moški do 20 let: 2. Mitja Hočevar; moški od 21 do 30 let: 2. Samo Hudoletnjak, 3. Roman Fajfar; moški od 41 do 50 let: 3. Viktor Slatinek; moški nad 60 let: 3. Edvard Učanjšek.
Člani KK Energija Velenje smo zadnjo nedeljo v juniju uspešno organizirali I. vzpon v Zavodnje, ki se gaje udeležilo v lepem in sončnem vremenu skoraj 100 kolesarjev iz cele Slovenije, od tega 32 iz Velenja. Najhitrejši je bil Ljubljančan Milan Hribar iz kluba Pro M Team, Velenjčani pa so se odrezali takole: 12. Matej Mogilnicki, 18. Aleš Novak, 19. Viktor Slatinek, 27. Franc Rogan, 33. Dušan Peer, 35. Igor Kolenc, 39. Zdravko Podkoritnik, 40. Marjan jazbec, 42. Milko Golčman, 43. Stanko Javornik, 49. Dani Štimac, 50. Marko Širše, itd.
Želimo, da bi ta vzpon postal tradicionalen, zato se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem.
Piknik V Florjanu - Košarkarji vseh selekcij KK ELEKTRA iz Šoštanja so sezono končali in zaslužili so si kratek počitek za nabiranje moči za novo sezono, ki jo bodo pričeli v jesenskem času. Tako kot to sezono, bo tudi prihodnjo članska ekipa tekmovala v "B" oziroma III. SKL, mladinci pa v II. SKL. Tako eni kot drugi se bodo poskušali prebiti v višjo ligo. Pred kratkim je zaključila že t. del nove sezone I. SKL vzhod I. tudi pionirska ekipa in se uvrstila v jesenskem delu v boj med 1. in 12. mestom I. SKL.
Sezono so zaključili s piknikom na športnem igrišču v Florjanu, katerega so se udeležili tako najmlajši kot tudi najstarejši člani kluba ter nekateri starši. Da ni bil nihče žejen in lačen, je poskrbel Vasilij Kokol. Seveda pa brez športa ni šlo. Svoje znanje so preizkusili v nogometu.
Šmartno ob Paki
Najboljša droga je žoga
Občinski odbor socialdemokratske mladine Šmartno ob Paki je letos drugič zapored pripravil turnir v malem nogometu. Potekal je pod geslom »Najboljša droga je žoga« in se z njim vključil v aktivnosti boja proti drogam.
Na turnirju je sodelovalo 18 ekip, kot gostje pa so nastopili tudi nogometaši ekipe Letnik 65 iz Bovca. V finalnem obračunu je slavila ekipa Extra TTG iz Velenja, ki je imela v svojih vrstah tudi najboljšega strelca turnirja - s 15 zadetki je bil to Željko Spasojevič. Drugi so bili nogometaši RBM Commerce, tretja pa je bila ekipa Keramičarstvo Kemo iz Velenja.
Lepo vreme in dopadljive igre so na tribune privabile številne gledalce. Organizatorji napovedujejo, da bo postal ta turnir tradicionalen.
m tp
Tenis
Rečica Kranjčanu Muleju
Športno društvo Mladost z Rečice ob Savinji je tudi letos uspešno izvedlo odprto teniško prvenstvo Slovenije za člane. Organizatorji na čelu z Andrejem in Blažem VVeissom so se resnično potrudili in igralci so zadovoljni zapustili Rečico, posebej seveda najboljši s pokali in denarnimi nagradami. Na turnir seje prijavilo 46 igralcev, po kvalifikacijah pa jih je v glavnem delu nastopilo 32. Od igralcev domačega kluba, ki seje letos uvrstil v 2.državno ligo, je Blaž Weiss v četrtfinalu klonil proti kasnejšemu finalistu Kameiju iz Maribora, Vojka Meha pa je že v prvem krogu izločil prav tako Mariborčan Cej.
V polfinalu je Mulej (Triglav Kranj) premagal Keuca (Branik) s 6:2 in 6:4, Berendijaš (ŽTK Maribor) pa je predal dvoboj klubskemu tovarišu Karnerju po vodstvu slednjega š 3:0. V zanimivem finalu je sprva kazalo na zanesljivo zmago Karnerja, kije povedel s 6:4, nato pa se je razigral Mulej in naslednja niza dobil s 6:2 in 6:3.
Odprto prvenstvo za članice bodo na Rečici organizirali od petka do nedelje, med ostalimi igralkami pa se je že prijavila Barbara Mulej, ki je najvišje uvrščena Slovenka na svetovni računalniški lestvici.
mjp
Velik mednarodni atletski miting
Brigita, Brita, Jolanda, Grega...
Za mednarodnim smučarsko-skakalnim vikendom bo v soboto v Velenju še privlačno atletsko popoldne. Po besedah predstavnikov domačega atletskega kluba se bodo njihovega drugega mednarodnega mitinga v počastitev praznika rudarjev udeležili tekmovalke in tekmovalci iz Ukrajine, Madžarske, Maroka, Jugoslavije, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Avstrije in Italije, prihod pa so obljubili tudi najboljši slovenski atleti in atletinje, tudi Brigita Bukovec, Brita Bilač, Grega Cankar in seveda tudi domačinka Jolanda Čeplak.
Veliko atletsko prireditev bodo na velenjskem mestnem stadiona pričeli ob 15 JO.
Plavanje
•••••••••••••••
Primožiču pokal Ljubljane
Plavalni klub Ljubljana je minulo soboto in nedeljo priredil že 22. mednarodni plavalni miting za "Pokal mesta Ljubljana". Na njem je nastopilo 226 plavalcev in plavalk iz dveh italijanskih in dvanajstih slovenskih klubov. Med njimi je v kadetski in mladinski konkurenci tekmovalo tudi 13 najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje.
Njihov nastop je bil zelo uspešen, saj so skupaj osvojili 5 prvih, 6 drugih in 3 tretja mesta. Najbolje sta se odrezala Jure Primožič v kategoriji mladincev in Tina Pandža, ki je tekmovala med leto dni starejšimi tekmovalkami. Jure Primožič je v disciplini 400 m prosto s časom 4:15.99 dosegel najboljši rezultat mitinga in zato prejel pokal mesta Ljubljana. Jure je bil prvi še v disciplini 200 m prosto in še dvakrat drugi in enkrat tretji.
Tina Pandža se je spet dobro odrezala, saj je tokrat v Ljubljani osvojila tri prva in tri druga mesta. Zmagala je v disciplinah 50 in 100 m prosto ter 200 m mešano. Zelo dobro je plaval tudi Bojan Knez, ki je bil v svojih nastopil enkrat drugi in dvakrat tretji. V disciplini 50 m prosto je dosegel nov klubski rekord. Nova klubska rekorda je dosegel tudi Jure Primožič v disciplinah 200 m in 400 m prosto.	■ MP
Tenis - Za najmlajše 64 pokalov
Pretekli teden je bila v Velenju ena največjih manifestacij tenisa za najmlajše. ŠTK je v sodelovanju s TRC Jezero organiziral teniški turnir, I ki je po številu prijavljenih drugi največji v Sloveniji. Tekmovanje je tra- I jalo pet dni, nastopilo pa je preko 190 igralcev v kategorijah do 10 in 12 let. zaradi velike števila so igrali na vseh teniških igriščih v Sloveniji, moto j turnirja pa je bil, da naj mladi odigrajo čim več tekem. Najprej so igrali I po skupinah vsak z vsakim, najboljši v skupinah pa so se uvrstili v zaključni j del turnirja na izpadanje. Podelili so 64 pokalov ter še 4 za fair play. Med mladimi Velenjčani je najvidnejši uspeh dosegel Bizjak, ki je v kategoriji do 10 let zmagal v dvojicah in bil finalist med posamezniki. I
M Alojz Benetek
Planinci premogovnika
V času ko stopa PD Velenje v petdeseto leto svojega obstoja in uspešnega delovanja, želimo na kratko predstaviti vse sekcije, ki so nastajale vzporedno z delom društva, ki je svoj največji razcvet doseglo na pragu osemdesetih let. V tem času je doseglo tudi največ/« množičnost, saj je število članstva presegalo število 3000. Sekcije ne bomo predstavljali po vrsti, tako kot so nastajale, saj je prva, to je planinska sekcija Šmartno ob Paki danes že samostojno društvo v svoji občini. Posamezne sekcije, zlasti tiste po delovnih organizacihah, so z leti prenehale obstojati največkrat zato, ker so njihovi člani, ki so bili gonilna sila, odšli drugam.
Za začetek vam predstavljamo planinsko sekcijo našega premogovnika. Nastala je v novembru 1986 na pobudo Miroslava Žolnirja. Njen prvi predsednik je bil do leta 1991 Tone Repnik, ko ga je zamenjal Primož Strniša, ki opravlja to nalogo še danes. Število njihovih članov se ves čas giblje okrog 70. V tem času so izpeljali preko 80 izletov, ki se jih je udeležilo 2100 planincev. Prekrižarili so domala ves slovenski visokogorski in tudi nižinski svet. Tudi gore zunaj naših meja jim niso tuje. Veliko skrb posvečajo tudi vodništvu. Ravno v tem času sedem njihovih članov zaključuje vodniški tečaj. Velja še povedati, da imajo kar nekaj tradicionalnih izletov, med katerimi velja omeniti novoletni pohod na Ramšakov vrh. Tudi vsakoletni pohod bosih na Goro Oljko poteka pod njihovim okriljem.
"Zahvaljujoč velikemu razumevanju, ki smo ga deležni v naši delovni organizaciji, so nam prihranjeni prenekateri problemi, tako da se lahko posvečamo naši izključni dejavnosti, to je izletništvo, ki je postalo v the letih najbolj priljubljena oblika našega dela. Zavedati se moramo, da hoja v naravo in gore krepi duha in telo," je za konec povedal sedanji predsednik Primož Strniša.
Planinci premogovnika na Dobrovljah
rudarjevi popusti
- za lastnike
NK RUDAR VELENJE stalnih vstopnic
SEZNAM (stanje 30. junij): Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in fitness 10%), Turistična agencija Palma (3 do 5%), Fotokopirnica RLV (5%), frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5 - 30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trend Računalniški inženiring (5 - 20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5% popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10%), Elektronika Velenje (televizorji 10%), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10%, rekreativna ježa 20%), Pizzeria Saloon (10% popusta).
NOVOSTI: Mesarstvo in trgovine Poznič (za meso, mesne in druge prehrambene artikle 5% v lokalih na Kidričevi, v Pesju in Šoštanju), MAT-VEL (Trg mladosti, 2% za akustiko), BASS Center (prodajni center Spar, 3 - 5%, glasbeni instrumenti in oprema), Studio B2 (videostoritve, 15%).
Več informacij lahko dobile v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro.
3. julija 1997	____ ŠPORT IN REKREACIJA______MAS CAS 17
»Poletje ko noro«
I VELENJE - V juliju in avgustu se bodo v devetih slovenskih mestih zvrstile zanimive športne prireditve s skupnim imenom »poletje ko noro.« Mladi se bodo pomerili v zabavnem tekmovanju v rolanju, malem nogometu na ogrado in v ulični košarki. Najboljši bodo deležni bogatih denarnih in praktičnih nagrad, sklepno tekmovanje bo 7. septembra v Kopru, pred velenjsko Rdečo dvorano pa ga bodo izvedli 19. julija, prijave sprejemajo v Rdeči dvorani, kjer nudijo tudi vse ostale informacije.
ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE V POLETJE Z NIŽJIMI OBRESTNIMI MERAMI ZA POSOJILA
Posojila za pravne osebe:
-	posojila za tekoče poslovanje do 6 mesecev že od T + 6,8% dalje
-	dokumentarna posojila za izvoz do 6 mesecev že od T + 7,9% dalje
Posojila za zasebno dejavnost:
-	kratkoročna posojila do 6 mesecev že od T + 6,8% dalje
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
G| banka celje
V varnem zavetju tradicije
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE
Titov trg 1, 3320 Velenje Tel./faks: 063/856-151, 855-487
Obvestilo v zvezi z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov i v zvezi s Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin
1.	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 59/96)
Zakon je stopil v veljavo 9.11.1996, vendar vse določbe še niso v veljavi. Med prehodne določbe spada tudi določba, ki prepoveduje uporabo objektov, ki nimajo uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje mora biti izdano za vsak objekt. Vse pravne in fizične osebe (s. p.), ki opravljajo dejavnost v poslovnih prostorih, za katera ni bilo izdano uporabno dovoljenje (kljub temu pa je bila izdana odločba o izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje dejavnosti), pozivamo, da si uporabno dovoljenje pridobijo še v času prehodnega obdobja (v skladu s 100. členom Zakona o graditvi objektov) do 1.1.1998. Potem datumu ima inšpektor za graditev v skladu z 91. členom ZGD pravico PREPOVEDATI uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja. Opozarjamo vse lastnike oziroma uporabnike poslovnih prostorov, da pravočasno pričnejo s postopkom pridobivanja uporabnega dovoljenja, ker postopka ni možno izvesti v kratkem času, da bo postopek lahko zaključen do konca leta 1 1997.
2.	Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Ur. list RS, št. 29/97)
Z dnem 7. 6.1997 je stopil v veljavo Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin, ki predvideva obvezno kategorizacijo vseh nastanitvenih obratov po vrsti in kakovosti opremljenosti in storitev ter neobvezno ocenitev kakovosti in specializacije. Postopek vodijo upravne enote. Rok za ocenitev obstoječih nastanitvenih obratov je eno leto. Natančnejših navodil v zvezi z izvajanjem Pravilnika ministrstvo še ni izdalo, vendar jih pričakujemo v kratkem. Upravna enota Velenje bo takoj, ko bomo prejeli navodila ministrstva, povabila vse obstoječe in potencialne lastnike nastanitvenih obratov na delovni posvet, kjer jih bomo podrobno seznanili z vsebino pravilnika in postopkov ter se dogovorili o vseh podrobnostih in posebnosti, tako da bomo skupno uspeli v prehodnem roku opraviti vse potrebne postopke v zadovoljstvo vseh.
Dodatne informacije v zvezi z omenjenima predpisoma dobite na Upravni enoti Velenje, telefon: 856-151 na oddelku za gospodarstvo.
Ne bodo igrali stranske vloge
Pred tremi leti, ko so se v šoštanjskem Usnjarju v sodelovanju z Rudarjem in Ero Šmartno trdneje postavili na noge, so načrtovali tudi zapustitev tekmovanja na območju MNZ Celje in uvrstitev v tretjo ligo. Lani so pokleknili tik pred ciljem, letos pa so ta toliko želeni korak dosegli.
Skozi prvenstvo so se dobesedno sprehodili, v kvalifikacijski tekmi pa je bil njihov nasprotnik moštvo Hajdine pri Ptuju. Usnjarji so doma zmagali s 3 : 0 (strelci so bili s bili Smajlovič, Zlodej, Kovačič). Če bil bil rezultat trikrat višji, ne bilo nezalsuženo, toliko priložnosti so imeli na prvi tekmi. Vseeno je bilo zanje gostovanje v Hajdini zgolj formalnost, igrali so 1 : 1 in veselje je bilo za tem seveda veliko.
Ratko Stevančevič, ki že četrt stoletja skrbi za ta klub, je svoje fante in najzvestejše privržence ter prijatelje kluba pred dnevi povabil na pošteno zakusko. Igralci so s trenerjem Petrom Buškovičem razrezali tudi lepo torto v obliki nogometnega igrišča. Najstarejši igralec Bojan Gabrič se je med slavjem s priložnostnim darilom zahvalil Ratku Stevančeviču za njegovo dolgoletno skrb za klub. Brez Stevančeviča ne bi bilo nič, so prepričani tisti, ki so v minulih letih spremljali razvoj Usnjarja, z darilom pa so se zahvalili tudi trenerju Petru Buškoviču.
Šoštanjčani so prepričani, da v tretji ligi ne bodo igrali stranske vloge. Nasprotno, ob takšnem sodelovanju z Rudarjem in Ero, kot je bilo doslej, trdijo, bo njihovo mesto v prvi polovici lestvice.
Ta uspeh so si priigrali Čanič, Tajnik, Fenko, Uršnik, Kraljevič,
Kovačič, Gabrič, Smajlovič, Zlodej, E. Sulejmanovič, A. Sulejmanovič, Daničič, Novak, Andrič, Gregorič, Cirič, Mrkonjič, Praprotnik, Puckmeister.	■ vos
POLETNA POSEZONSKA RAZPRODAJA
OD 5. ■ 26. JULIJA 1997

a unau
-vrtnim
MODNO IN UGODNO
VELENJE, NOVI NAKUPOVALNI CENTER, KIDRIČEVA 2/B, CELJE, CENTER INTERSPAR, MARIBORSKA CESTA 100
3. julija 1997
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 3. julija - dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Lovrec-Veternik
Petek, 4. julija - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. D.Vrabič
Soboto, 5. julija in nedeljo, 6. julija - dežurni dr. Rus in dr. Janežič Ponedeljek, 7. julija - dnevni
dežurni dr. Slavič, nočni dr. Kočevar in dr. Stravnik Torek, 8. julija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak
Sreda, 9. julija - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Ramšak, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 6. julija - dr. Mojca Koprivc-Bujan v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 4. do 11. julija - Tomo VVankmiiller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676.
POLETNI DELOVNI ČAS LEKARNE ŠOŠTANJ:
julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002)
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 23. junija do 29. junija 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 23. junija do 29. junija 1997
— ■ m i _ m
Šoštanj topolšica veliki vrh zavodnje velenje graškag.
23.6. 24.6
■ 25. 6.
26. 6 O 27. 6.
128. 6.
OBVESTILO
Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje obvešča, da KONCERT OB OTVORITVI ORGELSKE DVORANE dne 3. julija ob 19.30 zaradi tehničnih ovir ODPADE. Koncert bomo izvedli v jesenskem času.
BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM
-	PRI3ETN0 BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. septemb/a in 30.decembra!
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LEMN3E V TERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH
▼	LETNA KARTA ZA TENIS
IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
l-u
s K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
|| ▼ TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje/živila,
H H čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
SI T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila,
s % pijače, gospodinjski pripomočki
s g y TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina,
g ^ elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela
—	tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, g ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
^ g ▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje/moška, ženska in š s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ g |j ▼ TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje % ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ 11 § ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje/diskont §§ ^ pijač, papirna galanterija, pisala/
Upravna enota Velenje
Poroka: Marko Blokar, Štjak št. 10, Sežana in Jolanda Kuret, Sežana, Kidričeva ul.št. 8.
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Antonija in Miroslav Maksimiljan SITAR iz Velenja, Šlandrova c. 20. Smrti: Stanislava Lednik, roj. 1934, Celje, Savinova ul.št. 4; Cecilija Jakop, roj. 1919, Šoštanj, Tekavčeva c.št. 2; Uršula Oštir, roj. 1922, Velenje, Tomšičeva c.št. 41; Anton Blagotinšek, roj. 1920, Velenje, Tomšičeva c.št. 31; Ivana Šmit, roj. 1915, Črni vrh št. 36, Žalec; Hanifa Džambič, roj. 1934, Šoštanj, Kajuhova c.št. 11; Jože Vajdl, roj. 1912, Velenje, Prešernova c.št. 14;
Pavla Obu, roj. 1912, Kavče št. 5; Oštir Ivana Frančiška Marija, Velenje, Šalek št. 79; Jožefa zelič. roj. 1949, Celje, Klajnškova c.št. 20; Ivan Pečnik, roj. 1928, Prevalje, Stare sledi št. 33.
Upravna enota Žalec
Poroke: Vili Tanšek, Loke in Julija Pantner, Griže; Marko Ožir, Polzela in Tanja Veršnak, Polzela; Rober Ocvirk, Sp. Grušovlje in Barbara Kvas, Žalec. Smrti: Frančišek Učakar, star 64 let, inf.upok., Vransko št. 157; Marija Zlobec, stara 75 let, gospodinja, Dolenja vas 129; Franc Ramšak, star 83 let, upokojenec, Pongrac št. 122; Ana Ramšak, stara 79 let, gospodinja, Matke št. 66.

—i
m	1
SALON VELENJE FORI d.o.o.
Hrastovec 24, 3320 Velenje tel.: 063 893 884 tel./fax: 063 893 715
Wsem
rudarjevi ob njihovem prazniku čestitamo!
Kolektiv Fori Velenje
Osnovna šola
w
Bibe Roecka Šoštanj Kajuhova 8 3325 Šoštanj
razpisuje za šolsko leto 1997/98 prosta delovna mesta:
-	učitelja matematikefizike ali matematike, tehnične vzgoje
za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
-	učitelja razrednega pouka
za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
-	učitelja razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje
delavke),
-	učitelja za OPB
za določen čas (od 1. 9. do 24. 12. 1997) s polovičnim delovnim časom.
Začetek dela: 1. 9. 1997. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 10 dneh po objavi razpisa.
O izboru bodo obveščeni v zakonitem roku.
It\III0 VELELIli
ČETRTEK, 3. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 4. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 5. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 6. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 7. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 8. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj - predstavitev vseh melodij in glasovanje - voditelj Vinko Šimek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 9. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KINO
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 4. 7., ob 23.15 uri BREAKDOWN triler (predpremiera!) Režija: Jonathan Mostovv Vloge: Kurt Russell, Kathleen Ouinlan Dolžina: 96 minut
Jeff Taylor s svojo ženo potuje po jugozahodnem delu severne amerike, po pustih prostranstvih, kjer ne srečata žive duše. Toda njun brezhiben avtomobil odpove ravno v puščavi. Mimo pripelje tovornjakar, ki jima ponudi pomoč. Ženo odpelje v 8 km oddaljeno postajališče za tovornjake, do telefona in kantine z dobro hrano. Toda, ko se čez nekaj ur odpravi tja tudi Jeff, žene ni nikjer. Tovornjakar trdi, da ga vidi prvič v življenju. Začne se njegov boj proti neznanemu. Mestni človek, vajen udobja, mora na cesti najti rešitev zase in za svojo ženo. Mu bo uspelo, bo preživel? Breakdovvn je triler, s katerim dihate od začetka do konca. Film je v Sloveniji začel svojo pot po Evropi!
Filmi v juliju: Ti, ti lažnivec, Trk, Michael, Anakonda.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
iMOT
ikomunal.no 3320 Velenje \velejnJeL Koroška 37/b
i tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje

3. julija 1997
OBVESCEVALEC
NAS VAS 19
KRITINO VINKOVCI333 ter okna in vrata po ugodni ceni (50 % popusta) prodam. Tel.: 841-123.
ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV po najvišjih cenah.
Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062/631-164, od 9.do 20. ure.
HIŠO IN ZAZIDLJIVO PARCELO v
Mozirju prodam. Tel.: 832-756. STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. Tel.: 855-631. OTROŠKI VOZIČEK (kombiniran) prodam. Tel.: 861-968. KINTA-KUNTE prodam. Tel.: 063/857-507.
OPREMLJENO SOBO NUDIM ženski (z vozniškim izpitom) v zameno za pomoč pri gospodinjstvu. Tel.: 856-674.
ZANESLJIVO ŽENSKO za družabni-co mami iščemo. Tel.: 852-099. BIKCE stare 14 dni prodam. Matjaž Hrastnik, Lajše 195, Šoštanj. TELEFONSKO ŠTEVILKO prodam. Tel.: 720-168.
YUG0 55 KORAL, bele barve, L. 88, 100.000 km, prodam za 1.800 DEM. Tel.: 885-057.
NEMŠKEGA OVČARJA brez rodovnika, starega leto in pol oddam. Tel.: 864-202.
HIŠO Z VRTOM prodam. Tel.: 857-405.
POCINKAN BOJLER za centralno kurjavo (145 L) prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 856-715. MOPED TOMOS 5, L. 86,3.500 km in nov Puch avtomatik, prodam. Tel.: 882-940.
OPEL KADETT, dobro ohranjen, L. 88, prodam. Tel.: 831-689. SPLOŠNA GRADBENA DELA izvajamo po konkurenčnih cenah. Tel.: 063/728-433 ali 0609/652-186. BIKCA (sivorjavega), starega 10 dni, prodam. Tel.: 832-125. RADIOKASETOFON s CD-jem "Panasonic", nov, prodam za 17.000
MALI OGLASI
SIT. Tel.: 063/852-684. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 892-263.
DIRKALNA KOLESA (dve ženski in dve moški) prodam. Tel.: 863-836. TELETA, starega 10 dni, prodam. Tel.: 892-219.
GRADBENO PARCELO (1.600 m2) na sončni legi, v Veliki Pirešici -Osreke, prodam za 25.000 DEM. Tel.: 716-082.
DEKLE ZA DELO v bistroju iščem. Tel.:893-381.
RENAULT 4, L.85, neregistriran, ugodno prodam. Tel.: 850-918.
UGODNO ODKUPIM PRIVATIZACIJSKE DELNICE (Gorenje) in
delnice investicijskih skladov (Trdnjava, Probanka, Medaljon...). Tel.: 0602/55-048.
PAR GOLOBOV (slovenski bel-oglavček) prodam. Tel.: 063/855-312.
PIZZOPEKI - sprejmem partnerja za peko pizz v lokalu na dobri lokaciji. Tel.: 063/861-729.
ZATEKEL SE JE PES OVČAR.
Tel.: 893-134.
JAGNJE, težko cca. 35 kg, prodam. Tel.: 882-146.
GARSONJERO (opremljeno) oddam. Tel.: 856-664.
KOSILNICO BCS prodam. Tel.: 852-612.
STANOVANJE (53 m2) v Šmartnem ob Paki zamenjam za garsonjero v Velenju. Tel.: 885-475, po 16. uri. PRALNI STROJ ugodno prodam. Tel.: 882-229.
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV -
pridemo na dom. Tel.: 063/713-458, Tratnik.
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju vzame v najem mamica z enajstletno hčerko. Možnost plačila vnaprej. Tel.: 774-
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
MOKA T500 25/1 KG	59,90
SLADKOR 50/1 KG	115,90 TESTENINE 500G 89,90
VEGETA1KG	899,90
RIŽ SPLENDOR 1KG	119,90
KOMPOT ANANAS 850G	159,90
OLJE GEA 12/1L	164,90
KIS ZA VLAGANJE 3L	379,90
POKROVI ZA VLAGANJE	439,90
SADNI SIRUPI 3L	599,00
JUICE POMARANČA 2L	225,00
JERUZALEMČAN 12/1L	419,90
RADENSKA ZABOJ	720,00
PRAŠEK OSKAR 2,4KG	399,90 DETERGENT ZA POSODO 1,5L 169,90
PRAŠEK PERSIL 6KG	1.599,00
TOAL. PAPIR CARL. 8KOM	239,90
SILAN KONCENTRATI L	409,00
MILO PALMOLIVE	79,90
KRMNA KORUZA	31,90
NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIVO, VISO, IN EUROCARD-OM.

KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! ***
482, v večernih urah. 120-BASNO HARMONIKO Wect Meister in sintisajzer Yamaha PSR-19, prodam. Tel.: 063/882-571.
AUDI 80 TD, L.89/90, prodam tudi na kredit. Tel.: 863-086, popoldan
7 MESECEV BREJO TELICO (Si-mentalko) prodam. Tel.: 893-231. TROSOBNO STANOVANJE v centru Velenja kupim. Tel.: 861-027. SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem prodam. Tel.: 855-136, zvečer. FIAT CROMA 1,6 (zelo dobro ohranjen), L. 88, reg. 6/98, prodam. Tel.: 856-254, po 16. uri. RAČUNALNIŠKO MIZICO prodam. Tel.: 853-107.
PIAGGO TAJFUN, L. 96, malo vožen, prodam. Tel.: 063/892-351, po 17. uri.
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
PILA ZA ŠTUBENTI, ŠTUDENTE OB DELU
ID DS d.o.o LŽ2ZZ7 GROSIST
VSE NA ENEM MESTU
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
SERVICOM d.o.o.
- strokovni servis
-	rezervni deli za TRUDBENIK
-	UGODNO: vijačni kompresor
že za 4.990 DEM!
Tel.: 0609/649-881
ERVIS ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING
PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ
0609 638 714
Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama
CECILIJA JAKOP
iz Skorna pri Šoštanju 20.11.1919 - 22. 6.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala doktorju Lazarju in doktorju Renku, sodelavcem železniške postaje Šoštanj, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete
žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ivan (Hanzi), hčerka Alenka in vnuk Mario.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
TONETA BLAGOTINŠKA
roj. 7. 12. 1920
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, družini Lešnik, prijateljem, sosedom in zanancem za izrečene in poslane izraze sožalja.
Hvala požrtvovalnemu osebju bolnice Topolšica za skrbno nego v času njegove bolezni.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu.
Hvala soborcem Tomšičeve udarne brigade, pevcem, govornikom, Rudarski godbi in gospodu Kuku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Ivica, hči Irena in sin Toni z družinama.
TEL.: 063/720- 003,720
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta in dedija
IVANA SEDMINEKA
31.1.1917 - 26. 6.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem, ke ste ga spoštovali in se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi pogrebnemu podjetju "Tišina" za kakovostno opravljene storitve.
Žalujoči: hčerka Irena z družino v imenu vsega sorodstva.
Povsod tiha pomladna rast, mirna je priroda kamnita,
a mojo dušo vodi v propast bolest, v temini skrita.
S. Kosovel
ZAHVALA
Tako tiho kot je živela, tako je tudi odšla draga mama in oma
URŠULA OŠTIR
22.2.1922 - 23.6.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala za poslovilne besede in zapete žalostinke. Hvala tudi osebju bolnišnice Topolšica za nesebično pomoč ob njeni
bolezni.
Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: hči Gabi in sin Štefan z družinama.
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te ni.
ZAHVALA
JOŽEF DVORNIK
6.8.1926 - 19. 6.1997 iz Paške vasi
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta irl starega očeta, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za nesebično
pomoč in sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti.
Zahvala gospodu župniku Napretu za opravljen obred, Marti za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in Emilu za odigrano
Tišino.
Žalujoči: žena Marija, sin Janez z ženo Mojco in njegova ANA.
Revija skokov - toliko gledalcev še ni bilo
Primož trojni zmagovalec
Velenje je minulo soboto in nedeljo znova doživelo pravi smučarsko-skakani praznik. Letošnja revija je zvabila v soboto po oceni prirediteljev ob skakalnico blizu 5.000 gledalcev, ki so vztrajali vse tja do polnoči in še čez, ko je bila tekma končana in ko so razglasili najboljše. Nedeljska tekma na izločanje je privabila sicer precej manj gledalcev, kakšnih 2000, vseeno pa so bili prireditelji nadvse zadovoljni tudi s tem dnem. Skratka, tudi tokratna prireditev je znova presegla vsa pričakovanja in organizacijski odbor bo moral prihodnje leto vložiti veliko truda - letos je pri njeni izvedbi sodelovalo kar 150 smučarsko-skakalnih zanesenjakov - da jo bo ponovil na taki ravni.
Pred otvoritvijo so z igranjem tekmovalce in tudi gledalce ogrevali člani rudarske godbe, nadvse veličastno pa je bilo v odmoru med prvo in drugo serijo, ko so prireditelji skakalno središče po tradiciji zavili v temo. Ugasnili so vse žaromete, ob robu skakalnice so gorele le bakle, ob odskočni mizi pa so stali najmlajši velenjski skalci z rudarskimi čeladami na glavi. Na njih so se zasvetile rudarske svetilke, takšne, ki svetijo "knapom" globoko pod zemljo. Spustili so sepo hrbtu skakalnice v globino, na iztekališče, s čimer so simbolizirali delo rudarjev. Nebo so za tem razparale živopi-sane rakete in gledalci so nekaj minut občudovali prelivanje različnih barv in likov visoko nad svojimi glavami.
Odločil je slog
Prvi se je v drugi seriji po zale-tišču spustil edini madžarski ska-
-
Poseben organizacijski odbor pod vodstvom dr. Evegena Der-variča, sicer predsednika velenjskega smučarsko-skakalnega kluba, je tudi letos zvabil v Velenje mnoga znana imena, saj je na to zanimivo prireditev prišlo kar 90 skakalcev iz osmih držav - Avstrije (7), Češke (8), Južne Koreje (3), Madžarske (1), Nemčije (4), Poljske (7), Slovaške (5) in seveda Slovenije s Primožem Peterko, v minuli sezoni najboljšim skakalcem na svetu. V češki vrsti je bil tudi skupni zmagovalec lanskega Kontinentalnega pokala Jaroslav Kahanek, ki pa je bil tokrat šele dvanajsti. Na nočni tekmi, ki je prvič veljala za Kontinentalni pokal, je nastopilo 52 skakalcev iz popoldanskih kvalifikacij, med njimi kar 27 Slovencev. Potegovali so se za praktične nagrade in simbolične rudarske svetilke, ki sta jim jih podelila predsednik organizacijskega odbora dr. Evgen Dervarič in direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. Na tekmi na izločanja pa je nastopilo 32 skakalcev.
Tekmovalce in gledalce je na nočni tekmi najprej nagovoril predsednik organizacijskega odbora dr. Evgen Dervarič, tekmo, s katero so skakalci skupaj z Velenjčani počastili praznik svojih rudarjev, pa je odprl direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin.
Visoko - nad gradom
lec Peter Tuczai, zadnji iz prve serije. Skočil je 57 metrov, meter več kot v prvi, vendar se zadnjega mesta na koncu ni rešil. Sicer pa mu je gotovo bilo v tolažbo to, da imajo na Madžarskem le eno (!) skakalnico iz umetne snovi.Tekma je doživela po pričakovanju pravi vrhunec na koncu druge serije, pri zadnjih skakalcih, ki so bili zelo izenačeni.
Junak letošnje revije je bil Primož Peterka, najboljši skakalec minule sezone na svetu, ki so ga podobno kot drugod vzljubili tudi velenjski ljubitelji skokov in skoraj terjali njegovo zmago. Predlani je prvič nastopil v Velenju in na nočni tekmi osvojil tretje mesto, lani je bil na enaki tekmi že na drugi stopnički, letos pa na obeh tekmah najboljši in s tem seveda tudi skupni zmagovalec Revije, čeprav je imel zelo hude konkurente v Juretu Radiju (Ilirija Center), Petru Žonti (Dolomiti) in Poljaku Adamu Mališu. (Kam bom pa stopil prihodnje leto?" je v šali dejal po odlični predstavi. Zanimivo, na nočni tekmi za 11. rudarsko svetilko sta imela Peterka in Radelj povsem enaki daljavi tako v prvi kot drugi seriji in o zmagi so odločile sodniške ocene za slog (doskok v telemark).
Radelj je kot prvi skakalec na tej tekmi poletel čez 80 metrov
(81,5) in se za meter približal rekordu skakalnice, ki ga ima Matjaž Kladnik. S to daljavo je prisilil Primoža k zelo zbranemu skoku. Sledil je obvezen trikratni udarec z dlanmi po stegnih nog, potrdil je njegovo daljavo ter zaradi doskoka v telemark zmagal. Šele četrti je bil prvi tuji skakalec, prav tako odlični mladi Poljak Adam Malysz. Preboldčan Jure Jerman, varovanerc trenerja Slavka Škofleka, pa je bil z 22. mestom najboljši "Velenjčan".
Enaka daljava Primoža in Adama
Še bolj ali vsaj enako napeta je bila tekma na izločanje, ko se je 32 najboljših s sobotne tekme potegovalo za nagradni sklad v višini 16.000 nemških mark, najboljši (Primož Peterka) pa je odšel domov bogatejši za 7.000 DEM.
Pred začetkom je v imenu predsednika častnega odbora Revije, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, vse nagovoril in pozdravil Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, tekmo pa je odprl dr. Evgen Dervarič.
Tudi v nedeljo so gledalci dihali s skakalci. Bučno so jih bodrili, najbolj seveda Primoža, hkrati pa bili tudi tega dne kritični do merilcev daljave. Kar nekajkrat - ko so menili, da je bil skakalec oškodovan -,so jih z žvižgi "prislili" v video preverjanje.
Na koncu sta ostala na vrhu samo še Primož in prav tako izvrstni Poljak Adam Malysz, ki je bil v vlogi izzivalca. Njun let je bil enako dolg - 77,5 metra, prvo mesto pa je osvojil Primož, ker mora po pravilniku tega tekmovanja imeti izzivalec daljši skok, če želi zmagati. Primož je v šestnajstini finala izločil mladega, komaj 15-letnega domačega skakalca Marka Zorka (76,5 : 65,5), v osmini Poljaka Skupiena (80 : 71,5), v četrtini Nemca Hornschuha (79,5 : 76) v polfinalu pa Robija Megliča (78 : 76).
Izmed Velenjčanov je bil oba dneva najboljši Jure Jerman. Na
nočni tekmi je osvojil 22.mesto med 52 skakalci, na izločilni teki-mi pa je najprej v šestnajstini finala izločil Damjana Frasa (72 : 70,5), v osmini pa je bil daljši od njega Avstrijec Loicl (73 : 66,5).
Dušanka odslej pogosteje na skokih
Ob nadvse zadovoljnih organizatorjih, tudi tistih skakalcih, ki so dobili lepe praktične nagrade,
Najboljših šest z nočne tekme
je bilo zelo zadovoljnih tudi 45 gledalcev, ki se jim je pri žrebanju vstopnic nasmehnila sreča. Sreči pa je nedvomno še danes hvaležna Dušanka Kovačevič iz Velenja, saj jo je imela v nedeljo zvečer sreča najraje in iz rok predstavnika podjetja Fori iz Hrastovca je prejela ključe nove honde. Gotovo bo postala redna obiskovalka velenjske revije, saj je dejala, da je bila v nedeljo na smučarskih skokih - prvič.
■ S. Vovk
Avto je moj
11. nočna tekma za rudarsko svetilko
1. Primož Peterka, 230.0 točk (skoka 77.0 m, 81.5 m), 2. Jure Radelj, 225.0 (77.0, 81.5), 3. Peter Žonta, 223.5 (76.5, 79.5), 4. Adam Malysz (Poljska) 216.5 (75.0,79.0), 5. Robi Meglic, 214.5 (74.0, 79.5), 6. Gerd Siegmund (Nemčija) 209.5 (74.5, 76.5).
Uvrstitve Velenjčanov: 22. Jure Jerman, 188.0 (71.0, 72.0), 25. Rolando Kaligaro, 186.0 (70.5, 70.5), 34. Peter Kolene, 179.5 (70.5, 68.5), 46. Gorazd Robnik, 162.0 (64.0, 68.5).
Tekma na izloča-
nje:
1. Primož Peterka (Triglav), 2. Adam Malysz Poljska, 3. Robi Meglič (Triglav), 4. Jure Radelj (Ilirija Center Ljubljana), 5. Wolfgang Loitzl Avstrija, 6. Peter Žonta (Dolomiti).
Uvrstitve Velenjčanov: 16. Jure Jerman, 29. Marko Zorko, 30. Peter Kolenc.
Skupni zmagovalec
1. Primož Peterka - 200 točk, 2. Jure Radelj - 130, 2. Adam Malysz (Poljska) 130, 4. Robi Meglič - 105, 5. Peter Žonta -100,6. Wolfgang Loitzl (Avstrija) 81.
Najdaljši skok: Jure Radelj -81.5 m
Rekli so:
Primož Peterka:
"Ja, letošnje Velenje je zame resnično razred z Zalsti tekma na izpadanje bila zelo zanimiva, od movalcev pa je zahtevala tu< precej naporov, saj je bilo treba drugi dan za zmago skočiti kar pekrat. Priznam, da v soboto nisem pričakoval prvega mesta, ker skoki na trenigu oziroma v kvalifikacijah niso bili takšni, kot sem jih želel. Zato sem trojne zmage še toliko boli vesel."
Ljubo Jasnič, direktor nordijskih reprezentanc:
"V imenu vseh nastopajočih najlepša hvala za res izvrstno prireditev. Ni prireditve, ki bi imela tolikšno podporo pri ljudeh kot prav velenjska. Organizacijski komiteje naredil vse, da smo doživeli čudovit večer in čudovito popoldne in da vse teče gladko. Upam, da smo se jim z dobrimi nastopi naših fantov pa tudi z nastopi tujih tekmovalcev vsaj skromno oddolžili za ves trud, ki so posvetili tej prireditvi in srečno za rudarski praznik."
Ljubo Jasnič je prireditelje presenetil še z eno gesto. Tudi sam si je kupil nekaj vstopnic. Ko gaje "radijka" Suzana Kok, ki je skupaj s Tonijem Reharjem povezovala prireditev, vprašala, kakšen avto ima in kaj bo storil, če bo morda sreča poklonila hondo prav njemu, je Ljubo Jasnič odgovoril, da bo avto poklonil velenjskemu skakalnemu klubu. Takoj nato je vse vstopnice izročil predstavniku kluba in seveda požel močan aplavz.
Jelko Gros, glavni trener:
»Najprej moram čestitati domačim prirediteljem za izvrstno izpeljana oba dneva. Mislim, da so vse opravili brez napak. Bilo je fantastično, tudi izjemno veliko ljudi je bilo, ki so navdušeno bodrili skakalce. Oddolžili smo se jim z dolgimi skoki, kar tremi v finalu na nočni tekmi... Skratka, vsi smo prispevali lep delež k tej reviji skokov. Še naslednje bi rad povedal: Ko sem slišal, da v" Velenju načrtujejo izgradnjo nove 130-metrsko skakalnico iz umetne snovi, je bila to zame ena najboljših novic. Vedeti je treba, da so velika tekmovanja, svetovni pokali prav na takšnih skakalnicah. Prav na letnih tekmovanjih je na v zadnjem času izreden obisk. In če imaš takšno zaledje, kot ga ima Velenje, kamor ne bodo prihajali tekmovalci le z vse Štajerske, ampak iz vseh delov Slovenije, bo to gotovo naložba, ki se jim bo ob dobri organizaci-jizanesljivo obrnila.«
Dr. Evgen Dervarič, predsednik organizacijskega komiteja:
" Izredno sem vesel, daje tud letos naša prireditev uspela. Imeli smo dva čudovita dneva, pa naj ne zveni to kot samohvala, tako da smo zadovoljni prireditelji in gledalci. Seveda pa ne bomo ostali na tem. Prihodnje leto moramo pripraviti še boljšo prireditev, kar bo zelo težko. Naša organizacija že meji na profesionalno in amaterski smučarski delavci s skrajnimi napori to tekmo pripravimo. Vendar uspeh, kot smo ga doživeli ta dva dni, je obveza, ki jo bomo izpolnili tudi prihodnje leto v zadovoljstvo vseh."
J
kovinOtehna
Prodajni center Velenje
v novem nakupovalnem centru tel.: 063-863-413
nemogoče je mogoče
KELIH ZA SADNO KUPO IN SLADOLED 2/1
že od
958
KOZARCI ZA PIVO 2/1
589
KOZARCI ZA WHISKY 3/1
270
SUPER PONUDBA PLETENIH KOŠARIC PO ZELO UGODNIH CENAH!