it. 89.
V Gorici, v soboto dne 5. avgusta 1911.
Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   •   .   15 K —J/i   4^.. •   ¦   *g »
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Oorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnan.
»SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot bo Soriškem in' tnte^aiiskeniu in dvakrat v letu »Vozni red železnic, paraikov in poštnih z?eza.
Ha naroČila kres doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj SLI
S 0 C A
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Vae za narod, svobodo In napredek!« Dt. K. Lavrti.
UredeJŠtare
? nahaja v Oospoaki ulici kt. 7
Oorici v I. nadstr. na doiZO.
UpravMištvo
se nahaja v Gosposki uliti it 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.      /
Oglasi 1& poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-kratx 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost.
Telefon *t. 83. —
„Gor. Tlakama" A. Gabržčelc (odgov. J, Fabčič) ti.ka in mL
T siorasto I mnffie
i
H.
Dolgih 40 let je bil brezuspešen boj goriških Slovencev za slovenske srednje šole. Toda na Goriškem smo imeli od 1. 1868. dalje povsem narodno ljudsko šolstvo, — in zato je vlada začela na posebne načine skrbeti za naraščaj nemški j gimnaziji in realki v Gorici.
Učiteljišču je prideljena c. kr. vadnica za dečke in deklice.   Vadnica bi morala
služiti učiteljišču za___   uzorno ljudsko
šolo, vrejeno popolnoma po ljudskošol-skem načrtu. Na taki uzorni šoli učiteljski kandidat je najprej hospitujejo (poslušajo učitelja, kako uči), pozneje pa tudi sami nastopajo, urijo se v poučevanju, sošolci pa kritikujejo take nastope pod vodstvom strokovnjaka-učitelja. Vadnica je torej praktična vežbalniea bodočih učiteljev. Zato pa mora biti to zares povsem uzor-na ljudska šola. Edino v takem svojstvu mia pravico do življenja, edino za tako šolo so opravičeni izdatki za njo.
Toda...vlada je naredila iz.obeh vadil ic edino le mučilnici za nemški jezik. O kaki uzorni šoli za praktično izšolanje bodočih uČHeljev (ic) ni sledu! Učni načrt je prav posebne vrste, niti od daleč ni to načrt ljudske šole! Vsaka gorska jedno-razrednica je bolje osnovana nego naši c. kr. vadnici! Realije so tu mačehovski zastopane, slabo deželna jezika, v obče to ni Šola — to je karikatura dobre šole! Tako daleč je vlada ponižala c. kr. vadni-ci v Gorici, oropala učiteljišče uzorne šole za praktične vaje, goriške Slovence pa osrečila na državne stroške s šolo ponem-čevalnico!
Ali to še ni zadoščalo! V Gorici je ustanovila Še c. kr. pripravnico, v katero naj bi hodili eno leto taki dečki z dežele, ki z doma niso dovoljuo podkovani v nemščini! V tej šoli zgubljajo slovenski dečki
eno celo leto svojega življenja, da tolčejo tam neizogibni »dajčpoilirusten« ter se za silo usposobijo za nemško gimnazijo. — Tako pripravnico je ustanovila vlada tudi v Kobaridu in na Proseku.
Rojaki!
Zdaj imamo v Gorici slovensko gimnazijo, v katero pride lahko vsak nadarjen ideček naravnost iz ljudske šole in brez besedice nemške: Nemščine za potrebo se nauči v 8 letih več nego dovolj! — Zato pa so nepotrebne c. kr. pripravnice, ker v njih slovenski otroci le zgubč eno celo leto svojega učenja. Kdo slovenskih sta-rišev bo še tako neumen, da vpiše svojega otroka v pripravnico, kjer zgubi eno •celo leto, — dočim lahko eno leto prej vstopi na slovensko gimnazijo, kjer bo tudi veliko lože zmagoval vse nauke v svojem domačem jeziku?! Le tepec in škodljivec svojih lastnin otrok bo tako grozno vdarjen s slepoto!
Zato kličemo in zahtevamo;
Proč s c. kr. pripravnicami za srednje šole! Te nimajo danes niti navideznega opravičenja več! Denar, ki ga porabijo te šole, je ukraden iz žepov davkoplačevalcev!
Iz enakega razloga tudi proč z dosedanjo uredbo c. kr. vadnic v Gorici! Te šole naj postanejo v resnici to, za kar so bile poklicane v življenje: naj postanejo uzern? šole za praktične vaje bodočih učiteljev! Edino take more šolska uprava opravičiti!
Govorili srno jasno! Ne ostane le pri besedah v »Soči«, marveč skrbeli bomo. da se bo slišal naš glas tudi na nrerodajnili mestih. In s tem danes dovolj!
Proti Čehom v Gradežu.
Včerajšnji »Corriere« nadaljuje s svojo gonjo proti Čehom v Gradežu. Hoče na vsak način odgna1 '/.-» vseh kopaliških j;ostov, gostov, ki so prinašali leto za letom srebrne tolarje v nenasitne laške malhe. Poznamo ta srd liberalnih Grade-žanov, poznamo, od kot ta jeza, vemo, da
zaničuje avstrijski Lah vse, kar je y zve-, j U 0 besedo Slovan. Vsaka črka, pisana v,' slovenskem a»i drugem slovanskem jeziku ga razburi, kakor stekel začne obračati oči in se peniti jeze in z vso silo, ki jo ima še v sebi, bruhne iz sebe besedo: barbari! — Ce bi si ogledal samega sebe in svojo tako slavljeno kulturo, sramoval bi se lastnega jaza in če bi videl stari Rimljan svojega mešanokrvnega dediča, bi ga vzel k večjemu za sužnja! — Vemo, kaj boli Lahe v Gradežu, kaj jim. stiska pesti, jezi jih, da so si upali ti tujci ti »barbari« postaviti svojo lastno streho ob sinji Adriji, streho, pred žgočimi žarki našega solnca. Naj bodo potolaženi! Z mir-inm srcem zre Slovan v bodočnost, s ciničnim nasmehom gleda te izbruhe sovraštva, te dokaize inierijornosti — kulture. Čuti, da se v njem razvija — gospodar, kateremu se ne sme nikdo upirati. — Dr. Marchesini je sprejel deputacijo 30 laških kričačev in stavili so na protokol svoje zahteve: Naj se zapre salon, kjer se Cehi po svoje, sami med seboj zabavajo, nikomur nič slabega ihoteč, nobenega žaleč. (Bojijo se za žep laški hotelirji). Naj se zapre salon — per ragioni di sicurezza, sicer ga Lahi napadejo, razdenejo in za-žgejo in krivi bodo seveda Cehi, ki so mirno sedeli v svojem salonu, se zabavali gledaje v lepe oči in misleč »a svojo severno domovino.
Barbari neizobraženi! Z indigna-cijo bi protestirali,'če bi st hoteli primerjati z nami vi kulturonosci z batinami in s psovkami, z nami, ki vas redimo kakor kmetje srednjeveške viteze. Slovenci, spomnite se vedno in povsod, da ste Slovenci!
Dodajemo še vprašanja: Kaj dela slavna »Kurkommission«? Ali se ona strinja s tem. neopravičenim preganjanjem? Ali je voljna dati po listih pojasnila, da bode pomirjevalno vplivala na laške razgrajače, da foo avstrijski državljan •na ozemlju dvoglavega orla brf strahu pred laško batino grel v miru svojo glavo na solncu ?
Ali je že posredovalo c. kr. glavarstvo v Tržiču, da se vrne mir in red, da se «da zadoščenje tujcu, (od dr. Marchesinija ga ne pričakujemo) in da se.da Gradežu zopet njegovo neomadeževaiio ime kakor ga je imelo pod županom Corbattom?! Zganite se laški ljudski poslanci in protestirajte proti napadom irredente v vaših volilnih okrajih!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ciril-Metodova podružnica v Mirnu
blagopokoM Nataliji Jakilovi v. slovo! Kruta zmagovalka zemeljske sreče nam je nenadoma ugrabila našo marljivo predsednico Natalijo Jakilovo in odbila z jed-<nim matoljajem liejkrepkejši steber naše podružnice.
Strtih src plakamo ob njeni odprti gomili in ustna nam trepečejo: »Plemenita duša! Vstopi iz rajskih višav iz vso svojo vročo ljubeznijo v rodoljubna srca svojih dragiih obupajočih roditeljev, plavajočega in po Tebi hrepenečega zaročenca, bridkosti skrušeuih bratov in nežne sestrice ter daj jim dovolj moč!, da prebole to nepopisno bol prebridke, nenadne ločitve od Tebe!«
Tvoja po Tebi se solzeča Ciril-Metodova podružnica je sklenila v svojih tužnih srcih sledeče:               t
L Na svež grob Tvojega rodoljubnega srca položimo »Nagrobnik« — kamen v obrambni sklad, ki ga zbero mesto venca Tvoji žalujoči podružnični sočlani.
2. S cvetjem pa ga naj posipljajo v korist »'Narodne šole« na Blanči vsi rodoljubni okoličani, meščani in drugi znanci Tvoji in naše Ciril-dVletodove družbe. To cvetje med njimi nabirajo in v šopek zvijejo Tvoje zapuščene tovarišice in ga po-lože »Domu na altar«.
Mesto vencev in cvetja na Tvoj' sveži grob sprejema prispevke od vseh rodoljubnih prijateljev Tvojih in Tvojih oibu-pajočih roditeljev za Teboj plakajoča 'Ciril-Metodova podružnica v Mirnu.
(Prispevke sprejema tudi uredništvo »Soče«.)
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:  Edgar Monieil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
Monestrel dvigne roko za vdarec. Tu se zasliši s ceste divje vpitje. Ljudje ki so videli, kako je priletel Tenki skozi okno in mu pomagali na noge, ga puste na cedilu, da bi gledali nov dogodek, med tem ko je on zdi-huje odšepal proti domu.
Vpil je na kaplana Fourailoux. Častiti duhovnik je tekel, kar je mogel, za njim pa grof Couroules s konjskim bičem v roki, katerega je pustil padati s tako močjo po kaplanovem obrazu, rokah in hrbtu, da je bil ves poln krvavih prog, kuta pa vsa raztrgana.
Ljude so kar vreli skupaj in se postavili na obeh straneh ceste, pazili so pa, da niso prišli preblizu iz strahu, dobiti pomotoma, kako z bičem.
Grof je sprem!;«! kapalana na ta čuden način do žup-nišča, zgubil m svoje ravnodušnosti, kajti vrnil se je z največjim duševnim mirom, žvižgajoč pred se znan napev in z bičem pod pazduho.
Med potjo sreča Allarda, ki je bil njegov najboljši lovski tovariš.
»O, gospod grof«, 'pravi Allard občuduje, »poznal sem vašo gotovost v streljanju, toda vse spoštovanje vašim udarcem.«
Grof se smeje.
»Predstavljajte si, tepec se je postopil mi priložiti zaušnico.«                                                       ;     ;   ;|;|i|f:
»On? Vam?!«
»Da.«
»Ali zakaj vendar?«
* Norec je bil ljubosumen, naredil mi je pri gospej pl. Slepičevi prizor ...«
»Ha, ha ...« Toda zdi se mi, da so sedaj zaušnice v Rovhoni na dnevnem redu.«
»Lahko si mislite, da nisem trpel svoje mirno. Kakor ste videli, sem ga zdelal na tak način, da se dolgo ne bo mogel pokazati.«
V tem trenutku prileti Jean, grofov sluga, brez sape.
»Gospod grof«, hiti, »prosim, pridite hitro domu.« . »Kaj pa je?« Prosim ...«
»Le na dan z barvo.«
»Milostljiva ...
»Kdo?«
»Milostljiva gospa je prišla.«
»Katera milostljiva gospa?«
»Zadnja.«
»Kaj, kako, Coralia? Ona je tukaj v Rovboni?«
»Da, gospod grof, ravnokar se je pripeljala z vozom.«
»Coralia pri meni! Dobro dete ... oprostite, gospod Alard...«
Tekel je, kar je mogel, domu.
»Ti tukaj!« je vzkliknil.
»Ljubi, imela sem grozno nemirno vest in koprnenje po tebi«, pravi ona.
»To je lepo od tebe«, odvrne on, »kaj si vendar delala, da te je priprav ilo do tega. Ali sedaj se pusti pogledati, če si še ostala starar Da, imaš še vedno tvoj krasen, sladek
obrazek. Pokaži vendar tvoje male nožice, cela večnost je že, da jih nisem občudoval!«
»Ljubi, v kakšnem-gnezdu si!
»Da, blagor domovine zahteva tako.
»Povej mi, ali je tu mirno? V Parizu se ne govori o drugem, kakor o,uličnih pretepih, nasilni izpremebi državne vlade, o umorih in ubojih. Imela sem grozen strah .. .«
»O, sedaj-razumem, mislila si, da živim sredi gozda v najlepšem miru gorja ... Toda povej mi vendar, 'kje si dobila moj naslov?« .  »Tvoj stric mi ga je dal.«
»Moj stric — ja, ali ga poznaš'?«
»Da, prišel mi je povedati, da si bežal pred hienoj v to zakotje ...«
»Glej, glej, moj gospod stric... zato mu je bila talko pri srcu moja odstranitev...«
»Sedaj ostanem pri tebi.«
»To je lepo. No, kake obraze bodo delali Rovbonen-čanje, ko bodo zvedeii, da je lepa Coralia, ljubka operetna pevka iz kavarne Anglais, tu..: Ali, jaz sem norec, saj te nihče ne pozna,«
»Izdaj 'me za svojo ženo.«
»To ne gre, moja ljuba, rekel sem, da sem samec«
»Ali bi ne mogla proč?«'
»Zakaj?«                    " •     -
»Ce bi tu tudi ne bilo varno...?«
»In dolžnost?«
»Dolžnost? Ka pa je to?«
»Ali naj ti držim igovor o tem? Ne, to bi bilo pre-dolgočasno, torej samo eno besedo o moji dolžnosti: ta obstoja v tem da moram ostati do po volitev, ki bodo Jutrif' tukaj.«..     ^     ¦
,;    Za šolski sklad družbe sv. C. in M. je
'nabrali g. Ig. Križman. o priliki godovania pri »Petelinčku« K 9.
Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje G. zav. nadzornik A. Klun 10 K, rodbina dr. Dereani 20 K, mesto venca na grob blagopokojne gospice Natalije Jakil,od1ične !podpornice- naše šolske družbe.
DOPISI.
Iz bouškega okraja.
K pretresljivi nesreči, katera se je j zgodila prejšnji teden na Predelu in katere žrtev je bil Miha Čemuta, tajnik iz Loga pri Bovcu, moremo dodati še to: Tudi oče ranjkega je ponesrečil in sicer je padel v Kluže pri Bovcu. Šel je po noči z lučjo hlapcem naproti, ki so se vračali iz Bovca. Noč je bila temna in viharna, iuč mu je vpflinil veter. Ko je prišel nad klanec pri trdnjavi, je zgubil v temi smer in padel skozi gimičje v grozno globo-čino, kjer so ga dolgo časa zaman i&kafli. Kordtniea je bila usmiljena in vrgla nesrečno truplo na prod. Z ozirom na to, je gorenja nesreča tem bolj pretresljiva.
Iz Čezsoče. — Kakor drugod   vlada tukaj vročina in suša. Ubogo ljudstvo pričakuje le z grozo jeseni, ko bode treba voziti ali pravzaprav nositi pičle pridelke s polja. Ljudje se mučijo spo dnevu v neznosni vročini (32° v senci) komaj priča- | »•ujoč večera, da se odpočijejo in da se oh- I lade. — Talko je bilo tudi zvečer 27. pret j meseca. Ljudje so že počivali, ko s« naenkrat og!asi šolski .zvonec. Kmalu na to se sliši po vasi vpitje: Gori, gori, žaga gori! Tudi s cerkvenega stolpa se je razlegal žalostni glas zvona   naiznanjujoč   požar. Pozabivši trudtnost in vročino smo hiteli na lice mesta.   Plamen je že švigal nad parnim kotlom skozi streho, — cementne opekt so pdkale.   Brizgahrico so nekteri peljali samotež, med potjo pa srečali že za vprego pripravljenega konja. Gasiti se ni moglo takoj, kajti   briszgalniica je bila prazna. Med tem pa so nekateri, da zabra-nijo ognju na drugi del žage, kjer se (nahajajo raizne žage in y bližini kakih 1200 m8 • lesa, trgali deske. Pri teni delu so se posebno odlikovali g. Miha Malnič, strojnik g. Lemsdhutz, gg. Josip Zornik, Ferd. Žagar, Ivan Vulč, Andrej Klavora in Davio. Tudi Bovčani,   fcaitedi so slišali glas zvona, pripeljali so brizgalnico samotež. Bili so tu v 10 minutah. Hitro za njmr pa vojaki. Dasi je bil prednji del žage že ves v ognju m je že gorela zaloga olja, posrečilo se je ogenj udušitt. Da se je pridno gasilo, dokazuje še vse nezgorelo strešno tramovje. Ogenj je bil pogašen, lastnik pa obvarovan večje škode. Po površni cenitvi znaša po požaru   provzročena   škoda 10.000—12.000 K, in ako bi vse pogorelo, bi ne znašala manj nego 200.000 K,   ker vsled vročine bi bil parni stroj in drugo nerabno; poleg tega bi zgorelo 1000 m8
lesa. Sreča, da je bilo ozračje mirno in brez vsacega vetra. Res, da je žaga precej odaljen: od' vasi, vendar bi bila nevarnost za celo vas,, ker je. več hiš kritih z deskami, katere so suhe kot poper, in treba jim je ogeni le pokazati. Nič se ne čudimo našemu županstvu, — ker ga poznamo ._ da dopušča kritje in opažanje med posameznimi hišami z deskami. Med posameznimi hišami namreč sega zid le do stropa prvega nadstropja, vse drugo pa je predeljeno iz deskami. Ako se pokaže ogenj v vasi, pograbino — če bo Sas -=-kar nam je najdražje, pa pojdimo daleč proč, ker prva hiša bo še tlela, zadnja pa žejgorela. Da smo nekoliko preveč malomarni, povejmo odkrito. Mogoče, da se zanašamo preveč na sv. Florijana, ali pa na srečo, da se nam je trikrat posrečilo pogasiti ogenj v 'kalu. To vam rečem danes, ker jutri bo lahko prepozno. Za<našo dolgo vas tudi posebno v poletnem času ne zadostuje eden čuvaj, ker od gorenjega konca do spodnjega in nazaj potrebuje eno uro časa. V tem času pa je lahko že pol vasi v ognju. To v prevdarelc!        ., \
Poglejmo pa sedaj, kdo se je.izkazal pri gašenju. Ogenj je prvi opazil in obvestil vaščane g. Mihael Malnič, kateri je tudi ves čas neutrudno delal. MaŠinist se je podal v mokre odeje zavit, skozi ogenj odpirat ventil parnega kotla. Opekel se ie na nosu m rokah. Dvakrat ga je pahnil plamen nazaj in šele v tretjič se mu je posrečilo priti do kotla. Ta čas pa je pridno delala bovška požarna bramba pod vodstvom načelnika g. Jonko. Dobri plezalec g. Dmjava pa je s cevjo v rokah: zelo spretno plazil po zidu. V drugem oddelku žage je stal s škafom v roki na straži g. Ferd. Žagar. Neutrudno so gonili brizgalnico c. kr. planinci. Pri tej priložnosti zdi se mi umestno izreči nekoliko graje na-šini, drugače prav pridnim Čezsočankam, katere so prišle brez škafov požar gledat. Res, da lastnik žage g. Angel vitez JVlar-chon ni domačin, vendui je človek kakor mi, in pomisliti je treba koliko denarja zaslužijo naši ljudje pri tem podjetju ter koliko davka — posebno obč. naklad — plača podjetnik in da odračuni občini za posekan les letnih 15.000 K; tedaj izda ne vštevši nak'ade ma leto okroglo 50.000 K. Pomisliti je bilo treba tudi, da ogenj se ni •zavezal ostati med zidovjem žage.. Ali niste videli kako so hiteli nositi vodo ne ozirajoč se na to ali lastnina domačina ali tujca, nekateri Čezsočani kakor: mati Ga-5nerčrčeva, Fenčeva, Krošeljna, Štem-pferjeva, Lojza Jernejeva, Stempfer, Kro-šelj, Rekelc, Minč m dr.
Nič mi ne zamerite,   in   prihodnjič posnemajte imenovane!
Iz cerkljanskega okraja
Koča na   Poieznu   oskrbovana.
Vsled leto za letom naraščajočega obiska koče na Poreznu, se je odločil odbor cerkljanske podružnice S. P. D., da sf na-
stavi stalni oskrbnik v koči. To se je zgodilo in oskrbuje kočo do 15. septembra Franc Kumer. Koča je preskrbljena s pijačo in konzervami, dobi se tudi sveže kozje mleko.
Planinci se opozarjajo tudi <na novo avtomobltao zvezo Cerkno — postalaSv. LucUa-ToImln. AvtomdbM (35 HP) pridne voziti 16. avgusta 1.1. in bo imel zvezo s prvim jutranjimi in popoldanskimi vlafci. To progo bode prevozil v eni i;ri. S tem bo omogočena nova, krasna enodnevna tura z vlakom do Podbrda oziroma Hudajužne —- koča vrh Porezna (1632 m) — Cerkno — Idrijska dolina — postaja Sv. Lncija-Tolmin, ali pa tudi obratno.
Iz ajdouskega okraja.
Posestniku Krkoč Ivanu v Rihem-bergu (Preserje) je pogorela včeraj hiša, hlev in drugo. Skoda znaša okrog 10,000
•kron. Gasili so domači ter so morali hišo podreti, da so obvarovali druge. Zavarovan je bil za malenkost. Vzrok požara je neznan.
I-------------------------------------------------.
Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - .
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne 1 namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TohtovrSka slatina, pošta Glistauf, RoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.
Svoji k svojim !            Svoji k svojim!
Porotna razprava
radi poloma laškega denarnega zavoda
„Banca popolare Goriziana".
Vierthaler nadaljuje s svojim poročilom.
(Pove, da je imel Colle (dva računa pri banki. Enega, ki je veljali za dobo. predno je odšel iz Gorice, drugega, ki je veljal za poznejši čas.
Prvi račun je bil brez drugega iin-giran, drugi bi ne bil to, če bi pokritja Colle-ta bila dobra.
izvedenec našteva na to podrobne slučaje fmgiraniih računov in vpisov. Dokaže, kako so razni taki računi nastajali, se nižali, izginjali popolnoma in zopet se (prikazovati-pod drugimi naslovi. Sklepa z zatrdilom, da ko bi ne bilo izvedencev, bi po odhodu Colle-ta banka ne mogla vedeti, da je njegova upnica in tega bi ne bili vedeli niti likvidatorji, ker menične terjatve niso bMe razvidne iz knjig.
Izvedenec omenja vnovič nekorekten način, kako so se sestavljale bilance. Izpove, da z pol milijonom bi se 1. 1909 ne »moglo sanirati položaj banke. Opravilo z COrofortijem pa bi bilo za banko, tudi če bi se le ta nahajala v t; »boljših razmerah, jako slabo, zakaj banka bi s tem opravilom popolnoma imobilizovala vso svojo glavnico in bi ji manjkalo gotovine. Polagoma bi se kljub temu 'prišlo do deficita treh ¦milijonov.
Pueoher se oglasi in pravi, da izpo-vedba Orzana, da je tri milijone kron izgube »n da je izginil leden milijon, je napravila globok vtis na javnost. Javnost je sedaj prepričana, da je isti milijon izginil v ijepe obtožencev. Govorilo da se je tudi
o kanalih, v katerih je izginjal denar banke. Da se ugotovi natančno svoto in da se ne bo po nedolžnem obsojalo obtožencev, predlaga naj se ugotove poprej likvidacijski stroški.
Drž. ipravdnik odvrne, da je bil on že v začetku za to, da naj se prenese ta proces v namen, da se »popolni izvedeniško poročilo, toda eden izmed porotnikov je rekel, da mu ni ttnari če je stotisoč kron več ali manj. Ako hočemo izvedeti, kani je izginil tretji milijon, moramo zahtevati predložitev izvlečkov računov likvidacije m jih dati pregledati po izvedencib.
Sodni dvor bo o tem sklepal pozneje.
Vierthaler: Lenassi je imel pri banki dva računa: enega v kronah in enega v lirah. Banka je izgubljala pri tem, vendar ni mogoče trditi, da je šlo za gmotne izgube. Lenassi je dejanski vžival razne prednosti in ugcdnosti na škodo banke. Colle je vedno trdil, da ker se je šlo za osebo predsednika, se je moralo postopati tako...
Lenassi zanika nekatere trditve izvedenca.
Vierthaler izpove še, da je obstajal račun za dobrodelne namene. Po pravilih je smel predsednik dajati iz tega računa do 2000 K. Dokazano je, da 1. 1907 se je dalo 2441 K, in še teh ne v dobrodelne namene, ampak v obrtne svrhe.
Tudi pri menjalnih opravilih je banka izgubljala, da-si menjalno poslovanje se mora povsod rentvrati.
(Dalje v prilogi.)
»Saj to ni predolgo.«                                               I
»Potem moram pa počakati še mojega naslednika v' uradu... Poglejj,« se prekine grof in pokaže skozi okno, »poglej najlepša zaljubljenca!«
Bila sta Pavei in Ana, katera je prosil Albert, naj gresta po Lucijo, ker jo bo oče mogoče zopet nadlegoval.
Kajti Albert ni dobil zaušnice, katero mu je nameraval dati Monestrel, gospa Monestrel mu je prestregla še o pravem času roko, potem pa vzbudil njegovo pozornost prizor bežečega kaplana, med tem časom se je pa tudi pomiril. Oba moža sta sedla, seveda precej narazen, in sta se pričela pogajati
»Kaj Vam vendar ni prišlo na misel, gospod Monestrel,« pravi Albert, »ko sem vendar Lueijin zaročenec...?*
»To niste in nikdar ne bodetef Nezaslišno je, da si upate vreči mojega znta skozi okno.«
»Oprostite, saj to ni res, Vaš zet sedi tukaj.«
»V manj kot osmin dneh bodete sedeli v ječi, to se Vam »godi popolnoma prav.«
»Če bo kdo zaprt radi volitev, gospod Monestrel, bi bili Vi lahlko preje, kajti volitve bodo izpadle republikansko.«
»Jaz Vam pa pravim, da pridetevv ječo, ali celo na morišče.«
»O, to je jako neprijetno kirurgično vmešavanje, ki jo hočete poskusiti z menoj... Toda vzemite slučaj, da izpadejo volitve republikansko.«.
»To je nemogoče,« vzklikne Monestrel s prepričanjem. Župnik pravi: »Bog je z nami.«
»Če se pa ljubi Bog zmoti?«
Monestrel je pomišljal za Boga dober stati.
»Ne bom,« nadaljuje <3altier, »ne zaprt, ne na morišče peljan, Lucija in jaz sva edina, ne bova pustila drug drugega — torej kaj nameravate ukreniti?«
»Bom... bom,., nič ne bom -ukrenil!« zavpije Mo-
nestrel  »Bil sem več tednov pri Teninovih, pogostili sol me izvrstno, dal sem svojo besedo...«
»Posvetovati bi se moral preje z menoj,« se vmeša gospa Monestrel, »ti si se gotovo prehitel, kajti po dobrem obedu nisi v stanu pečati se resno s tako važnim poslom.«
»Ah, tu pride gospod Ghanat,« pravi Monestrel vesel, da je oproščen nadaljnrh neljubih mu raziskovanj, hitel je ven odpirat vrata.
Ali hoče ta tudi znanja z mojimi pestmi... si misli Albert.                                '
»V kakšnem stanju je |rišel teum domu,« zavpije Gfoanat. »Kako-morete i;. i« »
Zagleda Oaltfera,in^^ mujzavpije: VMorileč!« Albert odvrne mirno; »Pazite in preprečite prepir z menoj, godilo bi se Vam še slabše, kakor Vašemu Čednemu sorodniku...«
»Pojdiva,« pravi Ohanat in prime Monestrela zi roko; »nisem prišel, da bi se izpostavljal žalitvam.«
Xo sta oba odšla, pravi gospa Monestrel: »Pustite mojega' moža govoriti kar boče, ne brigajte se za to, jezen je na Vas še radi tistrb starih stvari, ki sta jih imela z Vašim očetom, tudi mu leži še pravda Bergeron na srcu, ali jaz sem ma Vaši strani, poznam tudi značaj moje hčere dovolj, m vem, da bi ne vzela nikdar Tenina. On je tako zopern z njegovem napihnjenim obrazom in debelim životom, pri tem' je pa neumen kakor slama. Sicer sem pa tudi zoper zvezo z tujcem, ne pozna se njegovih piemoženjskiii raz-mer, taečno je Človefk vedno goljufan. Torej le bodite dobre volje, dobili bodete Lucijo.« »Vem,« pravi Albert.
»Seveda v slučaju, Če ne bodo volitve ugodne.« »To se pravi...?«
»Menim, če ne bodo izpadle tako, kakor Želi gospod župnik, če pa dobro izpadejo, potem,..«
»Lahko noč,« pravi Galtier, v dvojnem pomenu.
Na cesti dobi Chanata in Monestrela v pogovoru.
Ko ga zagleda Monestrel, .mu zavpije: »Gospod župan Vas bo tožil.«
»Naj,« odvrne Galtier mirno in gre mirno naprej.
»Ničvreden človek,« pravi Chauat
»Res, imate prav, ljubi gospod Chanat.«
»Torej je dogovorjeno, ljubi Monestrel, ostanite le stanovitni in glejte, da bo poroka kmalu. Ljuba otroka sta kar vstvarjena drug za drugega. Ne bojte se, v treh dneh ne bo več Galtier taiko ponosen.«
»Dobimo zopet kralja nazaj.«
*Ne, cesarja, naš lepi cesarjevič že čaka na Angleškem, kdaj ga poklKe domovina,«
Monestrel se loči od Ohanata.
»Kdo bo imel neki prav?« se vpraša, »lilije, za katere se poteguje župnik, ali Chanatov cesarski orel?!«
Med potjo je srečal ljudi, ki so mu povedali .natančneje dogodek z kaplanom.
Bil je ogorčen.
»To je nesramno, duhovnika tepsti,« je rekel svoji ženi, ko je prišel domu. »Duhovnikom je vse dovoljeno, niliče nima pravice njih dejanja...«
»Govoriva raje v najnih stvareh,« ga prekine njegova žena, »povej mi kaj o tvojem ¦potovanju.«
»O, imel sem se, izborno v Veronauxu, Teninovi so izvrstni ljudje. Bili so jako ljubeznivi.«
»Povej mi vse.«
»Mladi Tenin je plačal vozni listek do Saint Mar-cellina, naročil na svoj račun tajutrek — bil je izvrsten, Saint Marcellinčanje se dobro razumejo na kuhinjo, imela sva...«
»Pusti to, nadaljuj.«
(Dalje prih.)
KlUti „Sočb" it. 89. i M5. avgusta 1911
Luzaatto je imel tri račune: tekoči račun* poseben račun in račun v reportir.
Vierthaler opozori mod drugim na sledeči slučaj: Meseca jiunfla 1907 je kupila B. P. vrednosti Schimidt od banke »Union« v Trstu, ki iih je vpisala na korist Luzzatta za višji znesek. Mesec dnij pozneje dobimo ta račun storniran, pro-daiG^-ra&u^e^ajE.^aiii^znei^jn. Re-gistrllega^aČiM'scr%ilH!^diw^^^ kJjivi. Banka »Union« je plačala in Luz-zatto je pridobil 690 K, kateri znesek je prešel iz posebnega računa na navaden račun, kateri je med drugim obsegal tudi špdculativne operacije!
Vierthaler začne «na to govoriti o znanih 14.948, od katerih se je potem prepisalo na CoUe-tsv račun 10.146*05 K. Glede na veliko važnost predmeta in na pozno uro zaprosijo porotniki, naj se obravnava prekine.
Moll-Dv Seidlitz-prašek
je ta na Eelodcu trpeča neprekosljivo sredatvo
katero in a prednost pred  vsemi dragimi tira
stiSniroi Čistil, kroglicami ia grenticami.
Cena orig. škatlje K2 —
FosarejaBje si sodniško iasiedqje.
Kollo-vo Franc, žganje jn «ol
u ribaaje ttittt. — Bolečine               tt0tt,L
olajinjol* in okrepčoioCe ata-        J'-X:'*7Š& roanaao »ledstro protf trganje        ff/^L in   preblajenju Ttsake  jme. OrJfir. steklenica K 2*—
Na prodaj po <rieh lekarnah In mirodUnicah. Glavna lekarna i. 10LL, c. Id kr. dforai ulotaik, Dunaj, Tttchlauaen «.
Zaloga v Gorici v lekarni:  A. Glronooii.
Domače vesti.
V zadnji »Soči« smo poročali, da se je popoldne ob 2. utopita v Vipavi gospodična Talka JaUilova, hčerka tovarnarja Au-aseja Jakiia v Kapi in nevesta dr. Irgoliea.
O tej nesreči smo izvedeli naslednje podrobnosti:
Ženin dr. Irgolič je ostal čez poldne izjemoma v Gorici prav vsled neke sodne zadeve Jakilove tvrdke. Drugače bi bil v *<upi in nevesta ne bi slušala mlajše sestrice, ki jo je vabila v Vipavo. — Komaj ¦je bMa Natalija v vodi., jo je ugrabil želodčni krč in jela se je potapljati. Zgrabila je krčevito sestro za nogo in kmalu bi bila potegnila še njo pod vodo. Na obupni klic sestre sta prihitela brat njen im brat ženinov, ki sta nešteto krat planila pod vodo, plavala po dnu vode okrog, a vselej brez vspeha. Med tem se je nabralo ob bregu na stotine Ijudij. Veliko dobrih pla-vačev je skakalo v. vodo kar oblečeni ali le napol slečeni, a vse zaman. Brat njen je enkrat tako »dolgo ostal pod vodo in iskal ljubljeno sestrico, da so se ljudje že bali tudi zanj. Nepopisna žalost se je razlegala ob bregovih motne Vipave, stariši, bratje, sorodniki, prijatelji so bolestno plakali-med obupnim rešilnim potapljanjem mnogih plavačev. Cez pol ure jo je našel Jakilov delavec kakih 200 metrov niže od mesta, kjer se je potopila.
Med tem je že, došel v Rupo dr. De-francesehi, ki je bil takoj od začetka tele-fonično poklican, a mu žal ni bilo mogoče drugega storiti nego konstatirati neizprosno smrt.
Ženin dr. Irgolič je bil previdno opozorjen v kavami, naj gre takoj v Rupo. Ni pomagalo prikrivanje, takoj je uganil ne-mcčo. V neizmerni bolesti je pribežal v Rupo- kjer mu je ljubljena nevestica'ležala kakor vosek bela, lepa, skakor lilija v polnem cvetu. Prizor ob tej poročni postelji je bil tako neizmerno tužen, da ni Mlo suhega očesa; marveč tekle so solze iskrenega sočutja in globoke (prijateljske bolesti po vseh licih. — In snidenje ženina s stariši, ki so ga ljubili kakor najboljšega sina? »France, ib.il si naš in ostaneš naš, ljubimo Te toliko bolj po tej nesreči, ki je doletela nas in Tebe!« — tako je sprejel »csrečni oče svojega usojenega nesrečnega zeta v svoje naročje. In prijateljska sr-ca so zakrvavela toliko siilneje in so razumela tojiko ibolje, kako briidko je tu po-
segla jie^aprosn a Morana v nameravane rodbinske vezi.
Med tem je prihitelo v Rupo še veliko ljudstva iz Mirna in soseščine. Ko Je zapel zvon svojo tužno melodijo, zaječala je -obupana mati: »K poroki jo kliče!« — in zopet so silneje zaiplakale duše sorodnikov in prijateljev!
¦*-„ .J*0 ^or*ci se ie -laznesla novica o tej "' nesIrečTftakorTitiSJc. Hlastno so ljudje segali ,po »Soči«, ki je prinesla kratko posrečilo že ob 4. pop. In cel večer ni bilo po •mestu drugega govora nego o tej nesreči, kajti simpatično goapioo Talko je poznal tu vsakdo, saj je vedno vzbujala posebno (pozornost, ko je samozavestno vodila svojega konjička,   ko se je vozila v mesto, zadnje čase cesto po ženina, da sta potem skupno šla domov, .kjer so ju vedno že radostno vsi pričakovali. f        V tako idilično srečo je posegel besni povodni mož ter odnesel nevesto Natalijo na svoje zakleto pirovanje! Pisali smo nadalje: Pogreb bo že danes ob 6l/2 pop. To bo brez dvoma velikanska manifestacija iskrenega sočustvovanja ogromnega števila prijateljskih src. Tudi h Gorice pohiti tje veliko znancev in prijateljev! —   Ne upamo se tolažiti s pesnikom, da: »srečen tisti, ki more pozabiti,   česar ni mogoče spremeniti!« — zato rečemo: Naj le teko vroče solze na svežo »gomilo, mlade neveste, naj izkipi divja bolest ranjenih dnš -—. in potem naj se umirijo tužna srca s ; fatalistično tolažbo: Hotelo je biti tako — f bodimo pogumni v prenašanju tega pre-i bridkega udarca! Koliko podobnih in še hujših nesreč so morali preboleti   tu in tam, zato pogum, kvišku srca! Tebi Natalija pa: Bodi Ti lahka slovenska žemljica, katero je vroče Jjifbila Tvoja zavedna ženska duša!   Rasten Ti spomin v vseh prijateljskih srcih!
Pogreb je bil sinoči ob 6Va» in bil je nad vsa pričakovanja ogromen in sijajen. Od blizu in daleč je privrelo v Rupo silno veliko ljudstva iz vseh slojev. Videli smo celo zastopnike iz Trsta, iz kanalskega iti ajdovskega okraja, došli so znanci in prijatelji iz vse goriške okolice in veliko iz Gorice. Nad 60 ije bilo le kočij. V bližini hiše se je tiščala glava pri glavi. Dolga je bila vrsta družic, ki so nosile vence (16) in šopke. — Pred hišo so dovršeno zapeli pevci iz Gorice »Blagor mu«, na kar so odnesli krsto v cerkvico, od tu pa z vozom !, razreda na rupensko pokopališče. Tako ogromnega sprevoda ni bilo kmalu v naši deželi. — Po dovršenem cerkvenem obredu je imela družica gospica Čiri! Medvedova iz Gorice poslovilni govor. Govorila je krasno, ginljivo, da ni ostalo suho nobeno oko. Govor se je glasil tako:
»Natalija! Je-Ji ta tesni prostor, kamor Te spremljalo naši trudni koraki, dom, ki si hotela stopiti vanj mlada nevesta?
Smo me. Tvoje prijateljice, Tvoje poročne družjee? Je ta množica, ki Te obkroža, družba svatov, ki so prišli, da Te pozdiavijo in Ti želijo sreče mladi ženi? So te solze, ki nam pekoče silijo iz oči, solze radosti nad Tvojo srečo in nad Tvojim veseljem?
Ah, kako bi hoteli slepiti srce s taki-
' mi mislimi, kako bi hoteli varati   svoje
;. oči, kako bi hoteli goljufati svoja ušesa,
da bi pregnali od sebe resnico, neumljivo
1 in strašno v svoji grozoti:
v       Natalija! Nevesta si, da, a ugrabljena
nevesta, ugrabljena od zle Usode, ki se
klonimo z udanostjo pred njeno voljo, če
i udari bitja, ki so že prišla   na svoj cilj,
i proti kateri pa se obrača ves naš šibki in
onemogli upor. če zamahne na nje, ki so še
j komaj nastopHi pot življenja.
'        Cim bolj čutimo   brezrnočnost   tega
i upora, čim bolj vemo, da so .iaše-roke
- prešibke, da bi Te iztrgali objemu reza-
željenega ženina, tem-hujša.in brezupne]-
ša je naša žalost, ta edini tribut, ki Ti ga
moremo dati.
Sprejmi ga, sprejmi te naše soI«e, ki škropimo in posvečamo ž njimi Tvoje nepričakovano novo domovanje. Ker ne morejo besede, naj ti povedo one, kaj čutimo zdaj, ko Te izgubljamo.
Sprejmi to cvetje! Uplesti smo Ti ga hotele kot poročni venec v Tvoje lase, nastlati smo hotele ž njim pot v Življenje, ki si ga gledala v sanjah pred sabo. Naj Ti bo z<iaj mehka postelj, da boš počivala pokojno in sladlko v njem. Naj Ti bo zad-
nji naš poljub in zadnji naš pozdrav, Natalija! Z -bogom, z Bogom! 'počivaj v mini!« Govor gospodične Medvedove je vplival na vse poslušalce tako globoko, <m so teme po vseh licilh solze prijateljskega sočustvovanja in resnične žalosti naa to nnaao žrtvo zle Usode! Pevci iz uorice so zapeli še »iNad zvezdami« — in konec! 'iaKO sjrrašenjkonec — v enem cinevu! Včeraj Šecvetoča, polna življenja, polna nad- in rajskih sanj za najbližjo ¦ Doaočhost, danes pa že v hladnem grobu, — konec, konec za vselej! Počivaj v miru slovenska mladenka, ki si se pripravi Ijala v svoji rodoljubni duši, da kmalu vstopiš v krog naših delavnih narodnih dam v Gorici. Veselili smo se že na Te ¦—¦ a zdaj z Bogom vse lepe nade! Počivaj v miru!
Iz železniške službe. — Prestavljen je iz Škofje Loke v Podmelec postajni <moj^ ster'g:Sch6nherr.
Poročil se je na Blejskem jezeru 29. p. m. bivši večletni goriški deželni poslanec in geometer v Kobaridu g. Lapajne z g.čno Lukman-ovo iz Gorice. Čestitamo!
Imenovanja in spremembe v duhovski službi; — Kiurat Albram gre iz Bilj v Obtoke (liudajužna). Sreča za Biljenca, nesreča za Hudajiužence! Kaplana Tomšič in pl. PosarelJiv prvi, kateremu ne postavijo Tohnmoi slavoloka, na Ponikve, drugi na Gradišče. Kaplan Godnič iz Volč v Ravnico, Gerbec iz Kobarida v' Mimik, kaplan Svara, oziroma znani devinski Švara v Šemipblaj, iptefekt Rejec Iz malega semenišča v Ajdovščino, dr. Alojzij Novak pride pa na 'njegovo mesto. Novo-maSniki: iKodrič v Kobarid-, Pahor v !Ko-men, Pišot v Cerkno, Štanta v VolČe, Caiilet v Ročrnj.
Kolera se v Carigradu vedno bolj širi. Včeraj je obolelo zopet 22 oseb, umrlo pa 12. Od 24. do 30. julija je bilo tudi v Smirni 27 slučajev kolere, smrtnih 18. Tudi v Trstu nastopi skopaj vsaki dan nov slučaj in zdravstvena oblast si prizadeva na vse kriplje, da bi bolezen omejila in da ne bi nastopila epidemično. Zdravniki in tržni komisarji so na delu, prvi preiskujejo iliiše, drugi pazijo na zelenjavo in jo pri najmanjši nečistosti zaplenijo. V Gorici se je tudi sestala komisija, ki ima nalogo, preiskovati čistost po hišah, slišali pa nismo nič, da bi (bil kdo to komisijo videl. Ta komisija bi mogla imeti po turškem vzorcu palice seboj in ljudi neusmiljeno nagnati, da primejo metle v roko in potisnejo umazano perilo v škafe, saj je znano, da je pri Italijanih snaga doma in da ne bodo verjeli,, da se da kolero prenesti in da jo provzročajo bacili, dokler se jim ne dokaže, da so tiveliki kakor ščurki in da se prenesejo z zelenjem, ker jedo vrzote kakor zajci! —
Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprtje, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bam-bergu posnamemo, da so se s pomočjo naravne Franc Jožei-ove grenčice. često-knit dosegli (točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v takih slučajih, kjer ntiso druga sredstva Obetala nikakega znatnega učinka.                               21
Sredstvo proti prahu na ulicah. — Proti pndtu so v rabi najrazličnejša sredstva. Pokazalo se je pa praktičnim potom, da je tlakovanje ulic s smolo in škropljenje ž neizčiščenim petrolejem najboljše sredstvo. V Beleirogradu so za časa »Vse-slovanskega časnikarskega kongresa« poskusili škropiti z neizčiščenim petrolejem. Poškropili so veči del Sarajevske ulice, in več dni, do dežja rukaj ni bilo prahu. Pa tudi !po dežju prav do sedali, je tam manj prahu kakor ga je bilo poprej. Sedaj pa poročajo o nekem popoilnoma : novem sredstvu. Na Angleškem so dosegli namreč velik vspeh s tem, da so vpora-¦bili klor kalcij; ali ne kakor poprej v obiiki vodene raztopine,, nego posujejo ga z •lopatami kakor pesek -po nlicL Higroskop-na sol izsesava stalno '.'vlago iz^tal, in vsied te via-ge: razpade sama in,se razlije po ulioi tako* da so ulice če tudi. je suho vreme, y)$3xi$w Klaiik^ci se dobiva Jcot vspcrednkproiu^t prrfcbrikaciji kalfltisna v veMrYkoMčmi* in^ Mo po ceni. Ta nova metoda je 'gotovo izvrstna p/oti sedanjemu Škropljenju nlrc z vodo/ katere
se porabi mnogo m poleg je še blato po •ulicah.   •        '    .
Velika poletna veselica v Postojnsk. jami se vrši dne 15. avgusta't-1. V čarobno' razsvetljenem' podzemeljskem svetu bode aigraio več godb, plesaželjni-gostje se bodo veselo vrteli v prostranih dvoranah. Da bode imela prireditev značaj djudske veselice, v to je preskrbljeno za najrazno-vrstnejše zabave. C.: kr. jamska pošta bo^ de uradovala in za telesni blaigot p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah v Postojno, med drugimi rudi letos prvič poseben vlak Iz Go-renjsike in je na ta način dana prilika tudi gostom ou severne strani ogledati si brez posebne zamude in z mailimi stroški ta daleč slovečibiser naše slovenske zemlje. Vstopnina v jamo je znižana na 2 K za osebo, veselica se vrši pri vsakem vremenu.
Novomašniki imajo sedaj nove maše po deželi lin praznujejo se vsi ti dogodki po starem vzorcu. Tudi podgorski Ciril Viu-ga je bil nekje v Brdih na taki slavnosti. Mož ima sicer dolg jezik in močno telo, ali ta dan so mu odpovedale posvečene nožice in, očividec ipravi, da so mu morali iprecej pomagati, da je prišel z voza. Ne bi sicer tega omenjali,' če ne bi se Vmga obrejgnil ob vsakega, ki ni brez anadeža kalkor anigelj.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov nam naznanja, da se vrši njegov izredni občni »bor v nedeljo, dne 6. avgusta že ob H. dopoldne in ne šele po ustanovnem občnem zboru »Zveze Jugoslovanskih želeizničarjev«, kakor je bilo to pomotoma objavljeno v »Jugoslovanskem železničarji!'«. —.
Radi kolere prepoveduje c. kr. gla^ varstvo na Krasu veselice, ker je nevarnost, da se bolezen prenese in raizširi. V Velikem Dolu je glavarstvo prepovedalo veselico katol izotor. dr. — »Slovenca« je spekla ta vest in celo ujezila ga je, češ, glej, tudi katoliških društev da bi se prijela kolera, saj so žegnana, a zraven pristavlja ne iz strahu, da bi se kolera raznesla, ampak z namenom Škodovati, zakaj ne prepove glavarstvo Ciril-Metcdarsko slavnost v Nabrežini? — O, da bi jih kolera!
Neznan biciklist je podrl danes zjutraj v Gosposki ulici malega fantiča na tla; prenesli so ga takoj v lekarno, kjer so pa ugotovidi, da se mu ni zgodilo nič. Samo ustrašil se je hudo!
Iz Livade smo priobčili v torkovi številki neko notico. Prizadeti je prišel k nam v uredništvo in izjavil, da se čuti Slovenca, da je iz slovenske družine doma in da še nikoli ni prišla črez njegova usta žal beseda o Slovencih. On, da je torej Slovenec, stavbenega društva pa ne kaže vleči v časopise, 'ker je skupno, brez ozira na prepričanje.
Na sestanku absolventov grmske šole,,ki se je vršil 30. julija 1.1. v Kamniku, sklenilo se je o priliki proslave 25 letnice vstanovitve kmetijske šole na Grmu poklicati v življenje stanovsko organizacijo, ki naj bi obsegala vse slovenske absolvente kmetijskih in gozdarskih šol.
Da. bi naše zborovanje imelo zaže-ljeni vspeh vkljnb temu, da mu je odmerjen kratek čas, se je na imenovanem sestanku sklenilo, razdeliti vse delo v sledeče referate..-- 1. Pomen in obseg organizacije v splošnem. — 2. Organizacija z ozirom na kmetski stan. — 3. Organizacija in uslužbenski istan. — 4. Organizacija in izobrazba kmeta. — 5. Oirganiizaoija in strokovno glasilo. 6. Organizacija in zz-druge, — 7. Razni predlogi in nasveti. — Gg. tovarši, kateri se zanimajo za stvar ter bi hoteli prevzeti katerega teh referatov oziroma staviti predloge, tikajoče se društvenih zadev, so naiorošeni, ,da prepis istih gotovo najpozneje do 14. avgusta t. 1. na naslov: Rado Medic, Ljubljana,'Rimska cesta 2 pošljejo. Sestanek zaupnikov in referentov je v Uubljani 15k avgusta ob 3. uri popold. v hotelu »Štrukelj*. Na tem sestanku se konečno priredi snov za glavno zborovanje na Grmu. Event. želje, nasvete itd. naj se sporočijo na gornji naslov. Natančni vspored zborovanja se bo vdeježencem pravočasno naznanil.
Sestanek absolventov kmetijske šole rta fermu drife 19. in 20. avgusta Ml. — Sprejem na kolodvoru bo ob dohodu vlaka, torej ob po% Getih.'in ne db polu^Šestih, kakor se iglaši 'pomotoma na vabilih.
Kdor si želi ogledati,'državno klet, si jo lahko ogleda po dohodu ali pa pozneje in ima pripravljalni odfoor potrebno dovoljenje v to, Korporativin-i ogled je pa nemogoč ker je državna klet za tako udeležbo veliko premajhna. Drugi spored ostane. Glede stanovske organizacije je vse preskrbljeno in so pravila za. ustanovitev društva absolventov že izdelana. Zborovanje se prične takoj po obedu. Vsi udeleženci so naprošem, da eventuelne želje m predloge pošiljajo .neposredno na priprav-. Ijalni odbor.-Za sestavo, zaznamka udeležencev je treba polnih naslovov. Prosimo, da jih udeleženci, ako .tega dosedai niso storili, sporoče po dopisnicah. Pripravljalni odbor bo preskrhel prenočišča za vse udeležence in je tudi tozadevne želje | sporočiti na pristojno mesto. Prosimo tudi druge liste za ponatis teh vrstic. Pripravljalni odbor.                         ¦¦'ti
Kam z našimi hčerkami? — l aRo premišljuje marsikateri oče in vprašuje svoje znance in prijatelje, naj mu svetujejo, kaj in kako mu je ukreniti, da čimprej in tembolje preskrbe svoje hčerke.
Ako pošljejo stariši svoje hčerke na učiteljišče, riskirajo, da jih bodo morali rediti po dokončanih študijah še leta in leta, ker so že zda« vsa službena mesta zasedena in' ostane vsako leto več absol-ventinj brez službe. Tud=i k pošti in železnici je težko spraviti naše hčerke, ako se nima posebne1 protekcije. Starišem, ki žele svoje hčerke dobro in hitro spraviti do kruha, svetujemo, naj jih pošljejo po dovršeni osemrazredni ljudski šoli v enoleten trgovski tečaj v Ljubljano. V Ljubljani je več talkih trgovskih tečajev, a vsega priporočila je v največji meri vreden Chri-stofov trgovski tečaj, Sodna ulica št. 2/1. Ta tečaj,Je izbonno urejen ter ima najboljše učno osohje, zato pa doseže vsako leto lepe VjSpehe in je vsaiko leto bolj obiskovan. Veietržci, banike in drugi denarni in prometni^zavodi so najbolj zadovoljni, ako dobe za'uradnike in uradnice gojence in gojenke zgoraj omenjenega zavoda.
Vodstvo tega zavoda preskrbi vsako leto svojim gojencem in gojenkam dobre službe, po dovršenem desetmesečnem tečaju.                                      --          '
Za šolnino se plačuje vsaki mesec K 16.
Ker nima trgovski tečaj svojega kon-vikta, ie treba preskrbeti hrano in stanovanje pri privatnih družinah in v tem ozira dale vodstvo zadovoljno pojasnila in nasvete.                                  .    •¦¦''
Vpisovanje se vrši meseca avgusta in septembra vsaki dan.
Našim slovenskim trgovcem, toplo priporočamo, naj pošljejo svoje hčere in sinove v zgoraj omenjeni trgovski tečaj, kjer se izvrstno pripravijo in strokovno izurijo za svoj prihodnji poklic^,       X.
Avtomobilna vožnja med Bovcem in Sv. Lucija je že doslej, vidno povzdignila tuiski promet v naših igoraft Doslej še nt vse urejeno, kakor je nameravano, in vendar se domače Ijufcis" ,o in tulci v •obili meri poslužujejo te hvalevredne naprave. Že 'doslej ae opaziti, da veliko ljudi se vozi cd Sv. Lucije do Bovca ali obratno prav radi tega, »ker se vozi z avtomobilom. — Doslej vozita dva avtomobila: poštni m tovorni, ki spre|me pa tudi do 30 oseb. — r Elegantni poštni voz odhaja iz Bovca ob 67» zjutraj* iz Kobarida ob T/t ter pride na kolodvor ik brzovlaikiL Od tu gre opoldne do Kobarida, od kjer se vrača k fco-poMiaoiJskemai poštnemu vlaku (ob 3'55); ob 4. pop. odhaja v Bovec. — Drugi poštni avtomobil bo vozil v ' kratkem. — Tovorni avtomobil Ostanov pa vozi ob 7Vž iz Bovca in se vrača opoldne. Vozi jako nasg1
Brez motna je ta avtomobilna vožnja velik napredek za naše gore. iPoipoln vspeh se polkaže šele prihodnja leta. Zato gre polna hvala podjetnim domačinom, ki niso čakali, da bi prišel kak tujec s takim podjetjem v naše lepe gore. Tulec bi žel, domačim bi se pa jezili in — se pridno vozili s tujimi vozovi!
Vožnja med Sv. Lucijo in Bovcem se je torej že povsem sponesla! Ta vzgled bi moral Vzpodbuditi rojake na Cerkljanskem, da; bi oskrbeli enako zvezo med Sv.
Luotfo rn Idrijo. Bres .dvoma bi se dobro izplačalo, tudi to podjetje. Na delo, dokler
je še Čas!                                   '      .
Dodatek: Z veseljem konstatiramo, da je naš opomin za Cerkljansko prišel prepozno. V dopisu iz cerkljanskega okraja vidimo, da začne tudi med Cerknom in postajo Sv. Ucija-Tolmin s 16. .avg. t. 1. vozit? avtomobil s 35 HP, ki bo imel zvezo z prvimi jutraiiijimi.in popoldanskimi vilakii! .Vožnja bo trajala samo eno uro..
Novo življenje se vzbuja po Gorah, hitreje se bo pretakalo po belih cestah in odkrivale se bodo tujcem nepoznane kra-. šote!
Avstrijsko ljudsko štetje — ničvredna _ vsi slovanski narodi vlagajo proteste proti reviziji, vsi smo prepričani, da se nam godi velika krivica, sklepamo, roke, prosimo, tarnamo in pišemo resolucije ter presimo vlado pomoči. Zaman! Vlada, Nemci in Italijani so prepričani, da nas je preveč naštetih. Oglašati pa so se začeli tudi glasovi h tujine in ni malo. pojiti^ov
in učenjakov v;tujini,, ki sVzačeli^pomagati pri našem boju ter prižigati jjveli&e, da se bo naenkrat posvetilo-v tej umazani jami,.gnjilih, /neznosnih razmer! — S. Bo-land, član angiležkega parlamenta, ki se je živo zanimal za ljudsko štetje v Avstriji, je izjavil: Ljudsko Štetje v Avstriji je v narodnem oziru podobno   —   ni^i!   Hvala
Ukradeno }e bilo dvokolo »Puch« št.
32127. Na zvončku in držalih je vtisnjena tvrdka Fran Batjel. Ovokolo je last Miha Ferligoj, Grčna Via Alpi giulia 44. Krijo bi kaj o tem vedel, naj blagovoli naznaniti gori imenovanemu proti nagradi.      '
Listnica uredništva: O. v G. Naj jih toži, potem bomo poročali! L, v S.:Po-čakajmo konca. Shranimo! — Prosimo gg. dopisnike in dopisnice, da ,nam takoj poročajo o važnih rečeh, posebno o politično važnih. Zgodi se, da večkrat vsi pričakujejo, kai bo v listu, potruditi pa se. noče nihče! Torej prosimo!
sto kron) in sicer za dobo redno zvršenih študij dvema mladeničema, rojenima in pri stojnima na'Primorsko, ki se obvežeta, da f po dokončani višf! šoli za sadje in vino-\ rejo v Kiostemeuiburgu, ali poljedelske šole »Franciseo Josephmunu v Modlingu, ter temu sledečem praktičnem službova nju pri kmetijstvu se posvetita- najmanj za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem.
Prosilci za enega teh štipendij naj vložijo svoje prošnje naslovljene na c. k. ministerstvo za poljedelstvo najkasneje do 20. avgusta t. 1. na c. kr. namestništvo v Trstu ter opremijo iste s sledečimi prilogami:
1. krstni list; 2. dokaz pristojnosti k. eni primorskih občin (domovinski list); 3. spričevalo z 'dobrim vspehom dovršenega 4. razreda gimnazije ali reailke; 4. spričevalo izdano od uradnega zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju; 5. izjavo, •kateri gori navedenih učnih zavodov želijo obiskovati;. 6. Obvezna izjava prosil-Jcev .oziroma njih starišev ali postavnih varuhov, da se po redno dovršenih študijah ter po teh sledeči kmetijski praksi posveti najmanj za dobo 5 let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem ne da bi pa s tem dobil kako pravico do državne službe.
Poročilo o uspehih pogozdovanje Krasa smo dobili od komisije dopostano. Za danes bilježimo le to, da je spisano poročilo o pogozdovanju sla venskega Krasa v nemškem jeziku, kar naj bi vendar enkrat nehalo. .Natančneje poročilo prinesemo v jedni prihodnjih številk.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Miren« je odneslo svojo veselico s tombolo od dne 6. t. m. na nedoločen čas.
Politični pregled.
Frpsko-o&rtns in gospodarske vesti.
Gospodinjska šola v Tontaju. — V sredi najrodovitnejše oaze goriškega Krasa leži vas Tomaj, nad (katerim (kraljuje 382 an visoki Tabor. Na vrhu tega griča, iz katerega je krasen razgled po celem Krasu, leži poslopje kmetijske gospodinjske šole, edinega takega izavoda na primorskem. Ta šola ima namen skrbeti za primeren poduk kmetskem« ženstvu in vzgojiti posebno hčerke kmetskih starišev v dobre gospodinje. Poduk na isti začne začetkom novembra vsakega leta in konča koncem oktobra prihodnjega, je torej celoleten, nepretrgan. Gojenke stanujejo v zavodu in se uče praktično in teoretično vseh onih predmetov, ki so potrebni dobri gospodinji, vendar se pri tem, 'kaSkor na vseh modernih gospodinjskih šolah sploh, obrača največjo pozornost praktičmi izobrazbi, ker Če hoče gospodinja ukazovati, mora tudi sama fznati isto delo.
Začetkom novembra 1.1. se otvori četrti tečaj tfe šole. Pouk je slovenski in brezplačen ter obsega poleg veronauka, vzgojeslovja, izdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisia in računstva vse onV Ar^i-*" imete, kr jih mora iumeti vsaka dobra (gospodinja. Zlasti se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju na roko in na stroj, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se isto-tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Da se praktično bolje izvežbajo, je število gojenk za posamezen tečaj omejeno na 15 Pismene prošnje za sprejem in tostvarna pojasnila, podaja vodstvo zavoda v Tomaju p. Dutovlje.
Razpis natečaia. — V Šolskem letu 1911—1912 podelita se dva državna Štipendija vsaki v iznesiku letnih K 500 (jfet-
Voiitve v hrvaški sabor se bodo vršile, kakor poročajo hrvaSki listi, dne 23. in 24. noventbra. 'Pred tem se bo vršilo Še kratko formalno zasedanje sabora, na kar bo ta takoj razpuščen.
Dr. Sylvester, predsednik našega parlamenta je sicer precej upoštevan pri svoji stranki, mož ima zmožnosti dobrega advokata in srednjega politika, za diplomata pa ni rojen. Mož je znan radi svojih •simpatij do Italije in pred meseci se je či-talo njegovo ime v vseh časopisih, hotel je namreč, da bi prišli ob priliki italijanskih siavnosti avstrijski poslanci oficijelno in skupno v Italijo ter tako manifestirali za trozvezo. Je torej prijatelj in hud zagovornik trozveze in stoji v diametralnem masprotstvu s prejšnjim predsednikom Pattayem, ki je izšel iz srede krščanskih socijev in kot tak bil prepričan prijatelj papizma in odkrit sovražnik Nove Italije.
Novi predsednik je torej- prijatelj trozveze, zašel pa je na svojem somograškem shodu pred par dnevi predaleč, ko je z visokim glasom izpovedal, da je Sredozemsko morje last tistih držav, ob katerih obrežja se bije in mislil pri tem posebno na Avstrijo, Francijo in Italijo. Stvar sama na sebi je dobra, ima pa v sebi ost, ki je naperjena proti Angliji in ker ni Nemčije med gorenjirni tremi imenoval, tudi proti Nemčiji. Avstrijski parlament nima sicer z zunanjo politiko dosti opravka, saj vidimo, da se vse tako važne stvari obravnavajo v delegacijah, vendar bi se ne bil smel dr. Svlvester kot predsednik parlamenta tako eksponirati in dobri stvari samo škodovati. Posebno Nemčija, ki steguje svoje prste po Maroku, je nekaiko užaljena. Vidi se, da imamo v Avstriji dosti slabih poslancev, a malo dobrih predsednikov.
Grof Khuen o položaju. — Madžarski ministerski predsednik, (grof Khuen-rleder-varv, se je izrazil sotrudniku »N. VViener Tagblatta«, obširno o položaju v Ogrski. Najprej je omenil vesti o razkolu v vladni stranki ter rekel, da je te vesti razširila opozicija, da potrese edinstvo v stranki. Glede obstrukcije je izjavil: Mi smo j bili pripravljeni, da bode vodila opozicija boj proti vladi, in nismo bili iznenadeni, ko je začela tehnična obstruikcija. Medtem uvidevajo obstrukcijonisti sami, da so se zailetcli, fin zašli v težkoče, iz katerih morajo iziti, če tudi jim bo to težko. Taktika vlade bode ista kakor doslej. Pri   >
litvah je bila vprašana dežela — državljani — da-li odobrava'končno rešenje vojnih vprašanj, in ona je odgovorila, nadaljuje minister, da hoče, ker je poslala veliko večino v državni zbor. Dežela se je izrazila proti obstrukciji. Velika večina naroda ne odobrava tefga tratenja časa, in xato se že vzdigujejo izjave proti obstrukciji, kakor svedoči sklep tolnske županije in mesta Vršca. Dr.ugi del ljudstva je apatičen proti obstrukciji, in ne kaže zanimanja za dnevno politiko.
Pri takih razmerah nimam najmanjšega povoda, da si izvolim novo pot. Resnic i je, da so mi zadnje dni priporočali neka zdravila proti obstrukciji, a med te spadajo tudi kompromisni predlogi. Nimam pa vzroka, da krenem z označenega pota. Boljšega razpoloženja v deželi, za mojo politiko ne more biti,*in zato ne odstopim z označene steze ter sem srečen ko Vidim, c«a za anenoj s pravim navdušenjem stoji delavna stranka. Opozicija ve da se čez vojne predloge ne more iti, in vprašam se, čemu vodi obstrukcijo?!
Albanska vstaja je stopila v odločilni stadij. Čez dva dni poteče rok, da se Albanci udajo. Odločitev še ni padla in dasi-ravno bi moral pomeniti ta provizorični Stadij nekako premirje, vendar se vr>e dan za dnevom krvavi boji. Turški lisi! poročajo sicer neprestano o velikih zu.:; gah turških voje-v, vendar pa prihajajo \,A drugih strani med svet za Turčijo zelo slaba poročila. — Kakor poročajo iz Bito-Ija, se je vršil med Starovi in Gorico hud boj med vstaši in turškimi vojaki. Grške in albanske čete so v složni akciji napadle Gorico in ubile 7 kristjanov, več kristjanov pa ranile. V boju z vojaštvom je padlo tudi več turških vojakov. Vse zveze z Gorico so pretrgane. — V dveh dneh je ( dločilni dan. Turška vlada je izjavila, da je s prvotnimi pogoji Albancev zadovoljna. V četrtek se fe odpeljal turški poslanik na Cetinjn s črnogorskim notranjim ministrom v Podgoiico, da sporoči ta sklep turške'vlade Malisorom.
Med tem prihajajo razne vesti, da so Albanci stavili Turkom pogoje, ki so bili brez odlašanja sprejeti. Vesti pravijo, da je Isa Bcljettnac s svojimi ljudmi položil crožje, o 'Sulejrnanu Batuhi pa pišejo, da je zopet zagrabil za orožje in s 40 svojimi pristaši šel v gore iz strahu, da ga turške cblasti, ki kakor znano ne držijo besede, rve primejo. Zgodilo se je namreč nekemu v ;dji, ki je bival na črnogorskih tleh, da se je dal pregovoriti z razironrna sultanovo-amnestijo in šel na turška tla. Tam s:; ga pa nenadoma prijeli \n odpeljali v zipor. Zadnje vesti torej pravijo, da je mir sklenjen in da so se vsi malisori vrnili dtmiev. Vplival je nanje posebno kralj Ni-knla, pravijo pa tudi, da je kolera prisilila cba nasprotnika, da sta pcgo,»e za mir s>rejela.
Razna wstl
Poročil se je znani prijatelj Slovakov
Scotus Viator 20. julija v Londonu. Svojo ljubezen do Slovakov je pokazal tudi se-dai s tem, da je naročil nevestino oble' o pri »Vvšivkarskč družtvo« (društvo m vezenje) v Ogrski SkaHci.
Češko muzejsko društvo v Hodonii,;:, je imenovalo. Seton Watsona (Scotus Viator) častnim članom. Doposlalo mu je diplomo v obliki akvarela, delo slovaškega slikarja Joža Uprke.
(Dalje na 5. strani.
Vsem onim, ki trpijo
na revmatizniu
se priporoča za masiranje iz-vežbana maserka, ki ima že mnogo spričeval od najrazličnejših oseb, katere je masirali z izvrstnim vspehom.
fani Uellinek,
j             Gorica, Rašfelj št. 1, III. nadsir.
Gospoame,zdteiHdte KOLINSKO CIKORIJO
pri OSeh trgOUfltah                                         ^ EDiNe slovenske tovarne v LjublJanL
Človeška lobanja najdena ob morju. Vtopljenec 'alf žrtev zločina? (Predvčerajšnjem ob 11*45 "zvečer sta se težak Josip Accerfcorri in mesar 'Rdbert Grusovin podala na pomol Saftorio, Na koncu pomola za »rdečo hišico« sta si 'hotela oprati noge. Tu sta opazila ma tretji stopnici tamošnje-ga pristajališča .omot temnomodirega ža-keii^k^ft^lat^^k^rlij^a se tOA m matrace ali pa v 'barakah za shrambo ri-barskfcga orodja. Omot je bil 'prešit z debelo nitjo. Mladeniča sta oc|prIa omot in v veliko grozo sta našla v istem razmesarjeno človeško glavo, ki Izbila zavita v neki časopis.
Opozorila sta takoj redarja. Kmalu je bilo na licu mesta več policijskih funkcionarjev. Konstatiralo se je, da omot ni bil moker. Časopis, v 'katerem le bila lobanja zavita, je bil »Piecoio« od .dne 31. julija 1911. Na stopnici, kjer se je našel omot, je bila tudi številka »Ptocola« od 1. avg. 1911. '       '   •"'
Ni bilo dvoma, da je bil omot tja položen pred kratkim Časom, Poizvedbe policije so bile dosedai brezvspešne.
Včeraj zjutraj se je «sodnij$ka komisija »brala »v mrtvašnici pri sv. Juštu. Zdravniki so konstatirali, da <je lobanja odraslega človeka. Spola ni (bilo več mogoče vgotoviti, iker manjka skoraj vse lice. Notri v lobanji so zdravniki našli morske alge. Na podlagi tega so zdravniki konstatirati, da se je lobanja morala nahajati v morju odL0 dni dt> k večemu treh mesecev.
Sodi se, 4a gre za lobanjo človeka, ki je ponesrečil ipri strašnem viharju dne 15. junija. Ta bi mogel biti le ribič Bortolo Kteffe, star 50 »let, iz Kopra, ki je ponesrečil pri Barkovljah in čegar trupla še niso našli.
Mogoče je, da je «kak mornar našel strohnelo glavo, ki jo je morje odtrgalo s trupla, in da ne bi imel sitnosti, jo je zavil v oni omot in položil na pomol. Policija poizveduje v tein smislu. Izključeno seveda tudi ni, da gre m kak tajinstven zločin.
Seda) še le se je zvedelo o neprijetnem slučaju dveh dragomanov, nastavljenih pri avstro-ogrskem poslanstvu v Carigradu. Dragomana Lazarja so turški policisti radi majhnega prerekanja na galaš-kem mostu prijeli ter vlekli kljub njegovim protestom na policijski urad. Prišel je slučajno Lazarjev brat zraven in prijeli so še njega. Na proteste obeti bratov je vzkliknil policist: »Kje so časi, ko so obstojali še dragomani! Ni jih več!« Šele po intervenciji nekega častnika so bili izpuščeni. Poslanik PaJlavacini je protestiral drugi dan pri zunanjem ministerstvu. Dogodek so dosedaj zakrivali in je prišel šele sedaj na dan. Vsi časopisi se bavijo ž njim.
BrohobišKi dogodki so se obravnavali prejšnji teden v parlamenta, kjer je domobranski minister izjavit, da je vojaštvo streljalo v sftobrami, dasiravno ni dal častnik povelja. Fm»log tragičnim dogodkom piše sedaj <!; * v no pravdništvo. Ivan Perlowttz iz DrohObiča je bil obsojen zaradi napada na vojaštvo m zaradi razža-ljenja poveljujočega častnika v trimesečno težko ječo. Kot priče so nastopili nekateri časmiki. Drž. pravdniku je bila kazen prenizka. Na vrsti je še deset obdolžencev. Veliko češko - amerikansko slavje v Chicagu. — 29. julija je bil z velikimi svečanostmi odkrit spomenik velikemu češkemu politiku Karlu Havličku-Borovske-niu v Douglars-parku v Oncagi. Slavnostni govor je govoril češko g. J.. Košar, starosta sokolske zveze Fugner-Tyrš, a angleški prof. J. Zmrkal; poleg teh sta govorila še: uverner njfožave Illinois in župan mesta Chicaga, g. Harrison. Oklic na amerikanske Čehe. — V Ameriki živi do 51)0.000 Cehov — je spisal predsednik *Ccško - amerika«nskega narodnega svete« g. E. S. Vraz. Spomenico je uredil dr. •Jaroslav E. Salaba-Vo}an. Izšel bode v ; deškem in angleškem jeziku. Došlo je mno-2° orzojavk iz stare domovine. Protektor Javlja je bil češko-amerikanski »Narodni svet«, v Chicagu. Spomenik je delo praž-*v   umetnika Strahovskega.
Ruski učitelji telovadbe v Pragi. — ',0- julija je bil zakrjučen telovadni tečaj *a ruske telovadne učitelje v Pragi. Te-^'a &e je vdeležilo mnogo učiteljev iz Moskve, Petragrada in drugih krajev. Zah-va-1 Se ie za mnogobrojno vdeležbo starosta »Češke sokolske aveze« dr. Schreiner, Cr Povdarjail v dolgem govoru pomen so-
kolske ideje, posebno za Rusijo, in veliko korist dela v okvirju sokolstva za slovansko edinstvo. Vdeležniki so se zahvalili za prijazen sprejem in za splošno, vsestransko gostoljubnost v Pragi.
Veliki manevri A. Ogr. se bodo letos vršili na severnem Ogrskem. Načrti so že končani. Vdeležilo se jih Ibo 118 batalijo-nmr pehoter98 šva4r-enov konjenice, 288 topov in 150 mitraliez/
.Število promocij na vseučilišču v Krakovu. ~ Promoviranih je bilo v mino-lem letu 170 slušateljev »Jagellonske« univerze v Krakovu. To je najvišje število odkar obstoji univerza.
Dr. Hlnkovič se preseli v Pariš.   —
Znani zagovornik   v   »veleizdajniškenu s procesu, dr. Hinko Hinkovič, namerava — i kakor poročajo »Hrvatske Novosti« iz Za- • greba — zapustiti Zagreb, ter" še naseliti v Parizu.                                                   i
Christofov učni zavod
u bjubljani, Sodna ulica šteu. 2,
vpisuje celi avgust in september vsak dan  od 12. do OC* ure popoldne. — Sprejmeti   se  dve   revni  gojenki brezplačno; biotične prošnje je vložiti pri vodstvu najpozneje do  15. avgusta  1911. k       Gojence in gojenke se zglasi lahko tudi pismeno.
iz BoUCa do železniška postaje —
Su. bucija-tolmin.
vozni red
od železniške postaje Stf. bucija-tolmin
do Bouca.
....	_-----------	"   O,""."     "              T		*—¦»---	L----------_                          ..............................        -----^__---------BBB"^              tM.,,									,
	T3	»tft   ' «   O    i		'5* o	Poštni uradi	B  ! -2  1	¦sr 1         !			KO « o N    0*				|
Dnevno	-G	CO   O    ,          O         1,		>	in	>    !	>   1    1    ! 03                   *S          1			V)  o		T3         1 O         | 43        1		Dnevno
	Q j    ur      min.,	T3   '        O        i ___p_X     _.,   _ J: ur  j min. ,    ur      min.'		ur    min.	postaje	"S Q	JH_J ur | min. |	:.....a i		o 1		O		
								ur    |	mfn.|	ur	niin.JI    ur    |		min. j	
\\		ll VI.   25		1			'       I	6	40!				|j	
		'i		—  19	Bovec	_	i       i							u
	VI.   44!	'j   3 '30: VI.   45!i		j.	........--......'--.....¦¦ —		I   !	IX.	32					----------
							'	6	171			6	18	
	|i	-.   t|       .		-.  8	Žaga pri Bovcu	7	L'm			_	ll			
	3   49 VI.   53 j	.'.   3 i 50 •: VI.   54			..  . . -.——	„ 1. _L«. i		IX. 6	09			IX.	10 j	
									08'			6	9	
		-     1 :¦¦             i'		-   IG;	Srpeuioa	3   1-1  8|				_	1			
	3 t58 i	_lj.?. w			.....,:•••	,     ;     1		IX.	_			IX.	011	
	VII.   10	;! VIL 11 :						5 ;47		i		5	48	
		— . 1		~  18	Trnovo	5    — 20		' j		— 1 i				
	- j—		—   -"		(oddaja pošte)			— !_		1		- H		
	VIL  29		. VIL  33			j!   5 123				!  •		5 j27		
		—   4		-    6	Kobarid	6    - 20		j		_	4	i     I		
	4   33 VIL  39	,	4      37;		- -   -~.........¦——			VIII.  16 L       L„				VIII. j 20		
		VIL  40						,   5 j 16		i    i		!   5 Il7		
		-     1		- 34	Idrsko	2-6				j-! .		|       i		
	J —    —,	j     •  —   —,		i	(oddaja pošle) Perše	L ¦ i'		4 '41				j     j		
												4	42	
		-     1		-    7	(križpot v Volče	11.8 — 34				,-!  1				
	5   17 Vlit. 21	:¦     5     18 VIII. 29			!     oddaja pošte)	'i — | —				i   !		-	!""	
						J   4			26			4	34	
		-     8		~   16	L.     Tolmin	2.6!-    7 j				L;8				i
	5   25 VIII. 45	5   33 , VIII. 49			-	;   !  ;; 4			:21| j 06 i			VIL	29	
												i 4	10	
		—    4		—    6	Sv. Lucija °|s>	1 5 Ii-iie1!					4			
	j    5 ,49|	i          5 j 53			(Poštni urad)	1    i!   i   l™			01			| VSI.	05	
1       !*	VIII. 55			,		>\  '.  i,__			_			4	__1	1   a)
					Sv. Lucija °s	S   Ji— i  6-j					L —			
LjJl	|j_Li?i	___l.__lIICi			(žel. postaja)	i        ll '   I     li -			Lzl			1 vi:.	\A	>|   b) _J
Automobili imajo zvezo:	Odhod |	
	ur	min. 1
i.    Do braovlaka Jesenice-trsi št. 1 odh. železniška postaja So. hud ja-tolmfn	IX.	02
trsf-Jesenice št. 708 «        «•         «            *            «...	IX. f	39
a)   Od osebnega vlaka Jesenice - Irsl št. 15   doli.         «             «             «	3	47
*    Irst-Jesenice št. 14                « .         «            *           ...	3 '	51
2.   Do brzovlaka Jesenice - trsi šl. 707    odhod            «             «             «            ...	6	05
*   osebnega vlaka Irst - Jesenice št.  18  doh.        «             <             «            ...	!  6	•31
«   bizovlaka trst-Jesenice št. 2             «          «           *           «           ...	7 IX.	JjJ 48^
		
b)   Od bizovlakaJesenice-trst št. 501*  dok železniška poslaja Su. hucija»tolmin	VL	
«   osebnega vlaka Gorica - Jesenice št. 12 doh. *          «           «            «      ...*..__•_ _i	VI.	44|
Poštna zveza Bouec-trbiŽ odhod Bouec......	XII.	_35|
«             ¦ ¦   •   r            ""•.»•'''                                                            i		
Ai^omobilno podjetje:
Antona Devetak nasledniki v Tolminu,   Leopoldi Jonko v Bovcu.
4
Iv. Znidarfiič & dr.,
stavb, tvrdka                     j
o Gorici, Via iftiattlDlI.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfa!.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.                       "           '   «
Lastnina Wesifal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnini stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceneji kakor vsi drugi masivni stropi.
Pojasnila, stat računi ia proračuni brezplačno.
Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto tem-peraturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi
G      ¦ G PALMA
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumijevi PODPETMKI
¦najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno higijeno.

t^tfSC^BMfcfcl
Tehnični biro
FRIDERIK KIEHTZ - 60RICH
ulica Ascoli štev. priporoča
20
parne naprave* rasno  vsesalne  naprave  plina,  raznovrstne  motorje  in lokomoliile, kompletne naprave asa pekarne, parne peči, stroje za mešanje
in posamezne dele strojev.
Dvigala za stavbe,  poljedelske stroje, stiskalnice za grozdje in  drago.
Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za
koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseh
vrst, smirkov papir za čiščenje in platno.
\?dil<a zaloga Lra*i)ofoi)o$ io citei».
Dobro krepilo za želodčno s!
. in za one. ki so se prehladtli ali prenajeli ali si nakopali z zanžiljem slabih, za prebavo Ježkih, prevročih ali f™mrzlih jeflu neprijetdosti v želadeo, kakor katar, krče, bolečine, naplhnjenoet Ud.
je dr. Enge!-nov „BALDRIANOM".
„Balitrianura" se izkaže  pri   lakih   neprijetno«tih.  dokler  niso  Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjujo tudi slabe posledice, kakor nervozjteto, nespečnost, omofeo, stisko itd.
Vsled njegovih sestavin, ki so aamoško vino z HiotovilCnimi kapljicami. t niaiinovcc in frešnjovec, vpliva nBaldrianum" tndi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel Človeški org-anizpm
Dr Enge -nov „BALDRIANUMM ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je. C.e se ga zavžije zjatraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašfco kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe so razredči
===== »tBALDRIANUJK" ==
z   vročo vodo  ter   se   mu   pridene  nekaj   sladkorja,                     'J
Dr. Eiigel-nov „Bal(lriaiium"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarns«, mirodiluicah in boljših
produjalnnh jestvjn GorJško»Gr«dišfanske. V Gorici, Kormirm,  Grndišfu,  Romanju, Ajelu,   Compolongo, R nfeflh,  Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji. Tolminu,     aualu, Čedadu,  Vidmu,   I ahni,  Červiojanu,
Ogleju itd. se dobi a v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Eagel-nov  „Baldrianrjmy   po izvirnih cenah
v vse kmje Avstro Ogrske.
-------------  Soari se pred ponarejanjem!  ^---......
Ziihfevajte izrecno
Dr. Engel-nov „Baldriaiium".
Jako zanimiv,   zabaven in poučen
list s slikami je
JLOSTBOM TEDSK",
ki izhaja   vsak petek,  ter stane  četi'. letno le 1*80 K. Zahtevajte ga povsod j
Naročite pa in inserirajte v njem!
naslov: iiusirmiaiii tednih, Ljubljana
Dražbeni oklic.
Ilova frgouina z železnino
Pinter & Iienard
tf QoFicI tf ^aštelja št. f.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. BiW"" Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača,     '^fl|
Čenj. občinstvu se toplo priporočata
Pinter & Lenaril.
Dno  i. augu
; d ovij i ci Gorenjsko
• soba štev. 2(5 na
i vila h. št. 113 in
j Vila je na   lepem
i vrtom,   ugodna   z
spada tudi k re.-U
ter bi   se   prostor
privatna
i Cenilna vrednost
Najmanjši ponudek
n                  n    za
»                n    za
Pojasnila daje Leo
sla 1911. bode v Bn-pri c. kr. okr. sodišču
dražbi prodana U;t»a reslavracija h. št. 77. prostoru z velikim a lelovišearje. Enako iv raciji prostoren vrt i   liiliko   uporabili   za
stanovanja.
.....K 24155- -
. „  15.495'—
hišo št. 77 n  12.304'-
vilošt. 113 „    8.122 —
Klarmaon na Bledu.
pek in sladčtdar
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naročila na vsakovrstna po. Iva kakor: kolaču za birmanee, torte in fine sladčice za poroke in nove rrnše, — Prodaja različna fina vina in likorj,. na drobno in v originalnih steklenicah-Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene.
Sladoled.              Sladoled.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Iferdi tekaliSCe Iteo. 37,
Umetne zob««, zlato zobovje, zlale krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošiV,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsako vrsle.
Ordinira o soolem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. are pop
•<•»>•<«»'••€>• 4» t *>• <>• *»•<»• <» •<*-*
Lekarna Mofoletti
v Goric",.
ž ŽELODČNE KAPLJICE J
z znamko sv. Antona Padovaiskega.
; in
>
t Ena steklenica stane 1 krono
V najem se odda
v jeseni, oziroma s  1. januvarjem  prihod- ¦ njega leta                          i
lepo posestvo j
j obstoječe iz 7 njiv orane zemlje prve vrste ¦ in hiše z vsemi v to stroko spadajočirni ; I prostori. Posestvo je blizu velikih Roj v | Št. Andrežu in leži nekaj prav tik hiše in ostalo blizu. Samo dvorišče meri 180u'. j Pred hišo se nahaja tudi vodnjak in vse .                 potrebno za kmetijstvo.
Natančneje   se   izve  pri   ANDREJU ZAVADLAV v Št. Andrežu pri Gorici št. 39.
Zdravilna  moL teh $
\^   kapljic je neprekogljiva. •
^ — To k«pl?k*o uredijo f
'¦'¦*  redno prenavljanje, J
fese jih dvakrat na dan f
po jedno žličico popije, f
^P2^^     Okrepš pokvarjeni že- J
~~i-""^      lodec, ,^tore, da zgine a
(Varstven« Man*«,.   ,  kratkem tBBU 0BI0-   J
tica in zivotna 16nost (mrtvost). Te a kapljice tudi store, da  človek  raji |6. •
Cena steklenici 60 vin.      I
Siistofolellijeva pijača iz kine \
najboljši    pripomoček    pri  J zdravljenju s trskinim oljem   \
vin. J
A. vd Berini
Gorica, Šolska* ulica it. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
iijMjiJfe trii Iz (strt, Btlmsije, «ilftUi,l«ri d m
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112,
i"20, i'2*   i-36, 1*44, 1'60, 1"80, 2'~, 2 (0,
za lnčl po 72 vin.
------Na debelo cene ugodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se
puSča kupca  do   popolne   vporabe olja; pa
vporabi se spet zameni s polno-
Pravi  vinski  kis in  navaden.  Zaloga _—__------~ mjja jn 8veg#------------------
Cene zmerne.
Podružnica
»Ljubljanske kreditne banke1'
v GORICI
— se bavi z vsemi v bančno stroka spadajoCIml posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4VU vloge v tekočem računa po dogovoru.
- mama glamiea K 5,000.000. - -                 CCfltralfl U UlltllJASlI.                - BeMrrni zaklad K 450.000. -
—   PODRDŽNIdBi Celovec, Gorica,  Sarajevo/Split, Trst   =-------=