Učiteljski
Stanovsko poliiišRo glasilo J. t/. U. — selccije sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosveta« =
Uredniitvo tn aprmwa: Ljakljanm, Frančiikanskm a lica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naročnina letno 60 Din SM Inozemstvo SO Din. Člani sekcije J. U. U. plmfmje lisi s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek poseke. Poit. ček. rai 11.197. Telefon 3112
M'
Županska zweza in občinske dajatve učiteljstvu
I.prednjaški sokolski tečaj za brezposelne diplomirane učitelje in učiteljice v Ljubljani
Kot pooblaščenec in član Županske zveze sem se udeležil njenega letnega zborovanja dne 8. januarja 1934.
Pozorno sem sledil celotnemu poteku, razpravam in debatam, ki so se jih udeleževali uradni, politični in občinski zastopniki. Vsa izvajanja so bila strogo stvarna, debate same pa so se dotikale največ občinskih dohodkov, ki so bili okrnjeni z naredbami in zakonom o trošarini. Ugotavljam, da se nihče izmed prisotnih ni dotaknil dajatev učiteljstvu, dočim je omenil šolo le eden izmed zastopnikov mimogrede.
Zahteva proti odpravi učiteljske stanarine iri ogreva je bila iznešena v resoluciji, ki pa ni bila zasnovana po poteku razprav, temveč le po tajniškem poslovanju in predlogu. Resolucija je pa bila prečitana tako tiho, da sem preslišal nas zadevajočo tožbo. Če bi te dajatve globlje posegale v občinsko poslovanje, bi se gotovo razvila o tem razprava.
Prepričan sem, da so vsi današnji občinski predstojniki prijatelji šole in učiteljstva, saj smo si stali bok ob boku v borbi za vseobče nacionalne interese, ki slone največ na osnovi dobrih občinskih uprav.
Tajništvo samo ni bilo opravičeno vstaviti v resolucijo zahteve, ki je nihče
ni iznesel. Če pa je to storilo po predhodnih predlogih, bi moralo predlagatelje označiti, tako pa smatram zahtevo le kot izraz posameznih uprav.
Učiteljstvo samo želi, da prevzame to breme država. Boji se pa le, da bi ne bile dajatve ogrožene. Država sama ni imela drugega namena, kakor da zasigura učiteljstvu primerna stanovanja in da mu omogoči ogrev, zlasti v takih pokrajinah, kjer si ga posameznik ne more oskrbeti.
Županska zveza naj ugotovi, če ima lučiteljstvo, zlasti podeželsko, primerna stanovanja — koliko stanovanjskih hiš se je zgradilo od uvedbe novega šolskega zakona, koliko stanovanjskih fondov se kapitalizira v svrho preskrbe primernih zgradb. Mi pa lahko ugotovimo, koliko je bilo doslej dobre volje.
Iz doslej izdanih dajatev bi bila urejena že dobra stanovanja. Ker pa le čakajo, da se tozadevne določbe odpravijo, in se to poleg tega še nekako sugerira, je umljivo, da voz ne more v tir.
Županski zvezi priporočam, da se tozadevno sporazume z učiteljsko organizacijo, kajti le s skupno akcijo in dobro voljo bi bilo omogočeno doseči obojestransko zadovoljiv zaključek sporne zadeve, če je sploh sporna.
Josip Lapajne — Cerklje.
Stanovsko gospodarska razmišljanja
Pod tem naslovom sem v dveh člankih poudarjal dejstvo, da se velika večina slov. učiteljstva ne zaveda in ne pojmuje izredne važnosti stanovsko gospodarskih vprašanj, ki so in morajo biti prvi temelj vsej stanovsko idejni borbi. Časi so namreč še vedno in bodo še zelo dolgo taki, da zunanji svet ne sodi posameznika — in seveda tudi ne stanu — le po njegovih sposobnostih in delu za uveljavljenje kulturnih in etičnih vrednot, ampak gleda še v večji meri prav realno na njegovo gospodarsko moč in ga upošteva ter mu odmerja pozicijo v človeški družbi največkrat iz tega vidika.
Prav zato je dolžnost sedanje učiteljske generacije in njenega vodstva, da nadoknadi in popravi, kar smo v tem pravcu zamudili zaradi prevelike zaposlenosti v borbi za idejno plat stanovske organizacije. Kakor je nas preteklost vzgojila za dobre in često naravnost vzgledne stanovsko idejne borce, prav tako nas morai sedanjost in najbližja bodočnost vzgojiti za zavedne in požrtvovalne borce v stanovskih gospodarskih vprašanjih. Dokler tega ne dosežemo, toliko časa nismo, ne moremo in tudi ne smemo biti kot stan zadovoljni sami s seboj, ker je naš razvoj le enostranski, ne pa harmonično vsestranski kakor bi moral biti.
Občutna pomanjkljivost vzgoje o pravilnem pojmovanju pomena gospodarske organizacije stanu se najbolj vidi na konkretnih primerih ki se nam vidijo malenkostni tako, da jih niti ne opazimo in še manj uvažujemo, dasi se med nami dogajajo skoraj dnevno. Zato hočem navesti iz obilice vsaj nekaj takih primerov, pravih stanovsko gospodarskih — anahronizmov.
Svoje stanovske gospodarske in socialne ustanove si je ustvarjalo in jih ustvarja slovensko učiteljstvo še danes samo brez tuje pomoči, ki je je bilo deležno n. pr. srbsko in hrvaško učiteljstvo moralno in tudi gmotno bodisi od strani države ali pa — mecenov. Lastne države, ki bi umevala in podpirala naše težnje v tem pravcu, nismo imeli. Prejšnja Avstrija je, kakor vse drugo tako tudi naš stanovski razvoj, kjerkoli in kadarkoli je mogla, ovirala, ne pa pospeševala. Njej je bil ljubši učitelj slabič, odvisen na vseh koncih in krajih, kakor pa samostojno misleča ter gospodarsko in socialno neodvisna osebnost.
Mecenov iz svojih stanovskih vrst naše socialne in gospodarske ustanove niso nikoli imele. Tudi temu dejstvu je vzrok v prvi vrsti nerazumevanje pomena stanovsko gospodarskih in socialnih ustanov med članstvom, ki je pogrešalo v tem pravcu vsake tudi najmanjše vzgoje. Marsikdo bo rekel, da ni bilo nikoli Krezov med nami in jih tudi danes ni in da je to glavni vzrok. A temu vendar ni tako. Tudi med našimi vrstami dobijno ljudi, ki imajo nekaj pod palcem, četudi niso Krezi. A da bi se ti ob priliki svoje, ali pa ob smrti svojcev spomnili katere naše socialne ali pa gospodarske stanovske ustanove, jim niti na misel ne pride, dasi
niso tako redki primeri, da se spomnijo drugih nestanovskih institucij.
Pri tej priliki naj omenim primer, ki se je dogodil med nami pred nekaj leti. Umrl je tovariš upokojenec, ki je veljal splošno za zelo zavednega člana stanovske organizacije. Ker je bil sprt s svojci, je testamentiral vse svoje premoženje — razen gotovine še razne zavarovalnine samopomoči in zavarovalnic skupno okrog 100.000 Din docela tuji osebi. Koliko bi se bilo lahko storilo v dobrobit stanu, če bi bila dobila kaka stanovska socialna ali gospodarska ustanova samo polovico tega zneska! Pa mu ni prišlo niti na um, da bi si na ta način ohranil tako rekoč večen spomin med stanom, v katerem je deloval in kateri je tudi njemu pripomogel do marsikaterih moralnih in gmotinih dobrin.
Ta primer, da je prišlo učiteljsko premoženje ne v roke svojcev, kar je naravno in samo ob sebi umevno, ampak docela v tuje roke, pa ni tako osamljen, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Saj so znani celo primeri, da je prešlo učiteljsko premoženje celo v namene, ki so nasprotni tendencam učiteljskega stanu.
V tem oziru je učiteljstvo v nekdanji Hrvatski, zlasti pa še v nekdanji Srbiji mnogo na boljšem. Saj niso redki primeri, da so bile deležne učiteljske gospodarske in socialne ustanove prav izdatnih vsot ob takih in podobnih prilikah. Srbski narod ima silno mnogo prav koristnih ustanov ali zadužbin, ki so nastale na tak način. Podobne zapuščine in razna počaščenja umrlih so v izdatni meri pripomogla n. pr. postaviti velik in ponosni učit. dom v Beogradu. Če n. pr. kdorkoli umrje v učiteljski rodbini, počastijo njegov spomin svojci s poklonitvijo primernega daru učit. domu. Še v večji meri se seveda to zgodi, če umrje učitelj sam.
Med nami so podobni skromni primeri redki. Mi gledamo ob takih prilikah bolj na vence, na več ali manj pompozen pogreb in zbiramo kvečjemu še za nagrobne spomenike. Cvetice uvenejo, spomenik pa v nekaj letih razpade; kolikor časa pa ostane, nudi navadno kaj klaveren utis za učitelja vzgojitelja zlasti, če se je rodbina umrlega izselila, kar se često dogaja. Po naših pokopališčih lahko vidimo več ko dovolj tako žalostnih spomenikov bivšim učiteljem in vzgojiteljem.
Ob spominu na umrle naj imajo korist živi. Taka počastitev je umestnejša in trajnejša od vseh drugih. Zato je prav, da je n. pr. Učit. dom v Mariboru napravil spominsko ploščo stanovskim vzornikom in dobrotnikom. Tako bodo imena naših vzornih tovarišev in tovarišic ohranjena še poznim rodovom, ko bodo že zdavnaj razpadli vsi spomeniki in grobnice. Mladina bo gledala iz dneva v dan njihova vklesana imena ter se vpraševala, kdo so bili, kaj so storili, da so njihova imena vdolbena v kamen z zlatimi črkami. Mislim, da lepšega in trajnejšega spomenika ne more nihče postaviti in si ga tudi ne želeti.
Upoštevajoč veliko kulturno poslanstvo, ki ga vrši sokolstvo kot obča vzgojna organizacija v našem narodu, je Kraljeva banska uprava dravske banovine v sporazumu in s sodelovanjem načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije priredila I. sokolski pred-njaški tečaj za neuslužbene diplomirane učitelje in učiteljice v Ljubljani. Tečaj se je vršil od 3. do 30. januarja v prostorih sokolskega doma na Taboru.
Prvotno je bilo določeno, da se tečaja udeleži 15 abiturientov in istotoliko abitu-rientk, vendar se je pa moralo število zaradi velikega zanimanja povečati, tako da je obiskovalo tečaj 16 tečajnikov in 19 tečajnic. Tečajniki so imeli vso oskrbo v Akademskem kolegiju, tečajnice pa v Obrtniškem vajeniškem domu Vodstvo tečaja je bilo poverjeno načelniku SKJ bratu Miroslavu Am-brožiču, tehnično nadzorstvo pa podnačelniku SKJ bratu Josipu Jerasu in načelnici SKJ sestri Elzi Skalar j evi.
Tečaj so otvorili načelnik SKJ br. Am-brožič, podban, dr. Pirkmajer in podstarosta br. Engelbert Gangl, ki so poudarjali važnost sodelovanja med šolo in sokolstvom.
Ves telovadni načrt prednjaškega tečaja je bil sestavljen tako, da se tečajniki spoznajo v glavnem s tehničnim vodstvom, saj je znano, da nam vprav v tehničnem oziru izpopolnjenih učiteljev še zelo primanjkuje. Pred-njaštvo je in naj bi bilo osrčje sokolske organizacije, saj vprav od nje zavisi naš uspeh
in napredek. Potrebno je, posebno danes, ko sokolstvo prodira v najširše plasti našega naroda, da učitelj-sokol že v osnovni šoli upo-zna deco z veliko nalogo, katero sokolstvo vrši pri vzgoji naroda, da vzbudi pri njej potrebo, da pristopa k sokolstvu.
Da so se tečajniki in tečajnice spoznali s praktičnim vodstvom, so telovadne vzorne ure sami vodili. Imeli so tudi praktične nastope, ob večernih urah pa so se udeleževali telovadbe pri poedinih ljubljanskih sokolskih društvih, kjer so se spoznali z metodo sOkol-ske vzgoje in sokolskega dela. Poleg prakse pa je bilo tudi precej teoretičnih predavanj, pri katerih so predavatelji seznanili tečajnike in tečajnice z veličino Tyrševe ideje, da smo pripadniki sokolstva iz žive potrebe, iz ljubezni do naroda in države.
Predavatelji v tečaju so bili sami sokolski delavci, ki so z vztrajno in nesebično požrtvovalnostjo pripomogli do čim večjega uspeha.
Tečajniki in tečajnice so se udeležili tudi izbirnih smučarskih tekem, prisostvovali pa so tudi smučarskim tekmam SKJ v Bohinju.
Ob zaključku tečaja je imel gospod pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer nagovor na tečajnike in jim predoeil važnost državljanske vzgoje. Slovesnemu zaključku so še prisostvovali gg. I. podstarosta SKJ Gangl, načelnik prosvetnega oddelka kraljevske ban-ske uprave Jos. Breznik, načelnica Skalarje-va, načelnik Ambrožič in ref. za Ijelesno vzgojo prof. Jeras.	ž.
Seveda so pa tako počastitev dolžni umrlemu oskrbeti pred vsemi drugimi svojci sami. Zbirke med učiteljstvom v tak namen bi naj prišle v poštev le v prav izrednih prime-rilhi. Če dobijo .svojci posmrtnino od Samopomoči, jim ne 'bo težko vsaj nekaj žrtvovati v stanovske socialne namene in tako počastiti spomin umrlega in ga ohraniti.
Kolikokrat se dogaja, da umrje kak naš ožji tovariš ali pa prijatelj izven stanu, pa ga ne moremo spremiti na njegovi zadnji poti. Spomnimo se ob takih prilikah svojih stanovskih socialnih ustanov, čeprav z majhnim darom in oddolžili smo se boljše in lepše njegovemu spominu, kakor pa če bi se udeležili oddaljenega pogreba, ki od nas zahteva čas in tudi denar.
V takih in drugih priložnostnih darovih nisem jaz nikoli gledal golega materialnega efekta. Mnogo večji od materialnega je njegov moralni in vzgojni efekt. S tem dokumentiramo pred svojo stanovsko in pred drugo javnostjo svojo stanovsko zavest in smisel ter razumevanje za svoje socialne ustanove.
Kot vzgojitelji pa dobro vemo, koliko zaleže vzgled in koliko samo lepe besede.
Ker sem že pri umrlih, naj na tem mestu omenim še eno malenkost, ki tudi kaže našo stanovsko gospodarsko orientacijo v kaj čudni luči.
Med stanom, ki ima tako veliko število pripadnikov kakor naš, niso redki smrtni primeri med nami samimi kakor tudi v naših fodbinah. In ob takih prilikah plačujemo drage posmrtne oglase in zahvale v lajiškem časopisju. Od svojega stanovskega glasila pa pričakujemo, da prinaša tozadevno brezplačne notice (dasi mu niti teh često ne pošljemo!) in nekrologe. Če smo že zaradi časa pri-morani dati posmrtne oglase v dnevno časopisje, vsaj zahvala ima mesto le v stanovskem glasilu. Imamo svoj list, zato objav-ljajmo vse v njem, saj so pred vsemi drugimi zainteresirani na tem stanovski tovariši in tovarišice, ki se navadno tudi pogreba udeležijo v največjem številu.
Pa bodi dovolj o tem poglavju. Ob priložnosti pa se hočem dotakniti še drugih pomembnih in značilnih »malenkosti«.
Smernice k sodelovanju s kmetijskimi referenti
Z odlokom banske uprave je podana osnova za složno in sporazumno delo med sreskimi kmetijskimi referenti in učiteljstvom narodnih šol na kmetih. Navidezno je zadeva prav priprosta in le lokalno - gospodarskega značaja. Čitali smo že poročila v stanovskem in dnevnem časopisju o referatih in debatah, ki so se vršile o predmetu na zborovanjih sreskih učiteljskih društev. Iz teh je razvidno, da je akcija med javnostjo našla mnogo več odmeva in zanimanja, kakor je to običaj pri sličnih pojavih.
Ker so dani vsi pogoji, je pričakovati, da bo sodelovanje učiteljstva s sreskimi kmetijskimi referenti doživelo močan razmah, ki bo zahteval od našega stanu mnogih žrtev na času in energiji, je pa potrebno, da se zadeva prouči tudi z vidika učiteljstva.
Naloge kmetijskih strokovnjakov.
Program dela kmetijskih strokovnjakov je sicer zelo obširen, raznolik z ozirom na krajevne prilike in potrebe, obsega pa v glavnem izboljšanje zemlje, naprednejše metode pri obdelovanju, intenzivno delo na semeno-gojstvu, selekcija rasnih pasem domačih živali in ustvarjenje sposobnega kmetijskega zadružništva, a tudi splošno poglobljenje kmetijske strokovne naobrazbe.
Stremljenje kmetijskih strokovnjakov je v glavnem povsem realistično in to seveda upravičeno. Nesporno je namreč, da je neka gotova stopnja blagostanja pogoj in osnova vsakemu višjemu, etičnemu udejstvovanju in da mora tudi kmet imeti eksistenčni minimum, kajti onih, ki ga nimajo in onih, ki ga jedva dosezajo, ne bo nikoli mogoče pritegniti
v vrste sodelavcev, saj so ti sloji običajno pasivni tudi v zadevah realnega napredka.
Sodelovanje učiteljstva.
Problem kmetstva je nedvomno star in je njegove početke iskati v oni dobi, ko je poljedelstvo prenehalo biti edini poklic in so se iz kmetskega stanu oddvojili posamezniki in ustvarili nove poklice. Toda to ni za nas aktualno. Zanimati se moramo le za problem kmetstva, kakršen je sedaj in predvsem v naši državi.
Pa tudi tu ne more učiteljstvo sodelovati pri celem kompleksu vprašanj, omejiti se nam je le na one, pri katerih je sodelovanje uči-tejstva mogoče, pri katerih je potrebno, in pri katerih je sodelovanje naša dolžnost. Tu je predvsem moment splošnega gospodarskega napredka. Tu naj imajo odločilno besedo .strokovnjaki, njim na čelu sreski kmetijski referenti.
V koliko bo tukaj mogoče teoretično m praktično sodelovanje, se ne more določiti z nekim povprečnim merilom, ker je to za sedaj močno odvisno od strokovne sposobnosti posameznikov, za bodoče pa še bolj od tega, kako bodo učiteljišča usposabljala naš naraščaj za delo v vasi, ne samo umstveno, še bolj čuvstveno, da se učitelj na deželi ne bo smatral zapostavljenega, ampak enakovrednega, če že ne boljšega od tovariša v trgu ali mestu. Vsekakor pa že zamisel sodelovanja sama priznava, da se delo učiteljev na kmetsko-gospodarskem polju ne da podcenjevati. Kljub sodelovanju učiteljstva pa ostane in mora ostati gospodarski napredek našega kmeta torišče kmetijskih strokovnjakov, ki so na njem odločujoči činitelji. Iz tega bi sledilo, da bo učiteljstvo pri reševanju kmetskega in kmetijskega problema neznaten pomočnik. Temu pa ni tako. Poudaril sern, da je naše sodelovanje važno in naša dolžnost. To pa ne samo onih, ki so na kmetih doma in so več ali manj teoretično ali v praksi proučili kmetsko-gospodarska vprašanja.
Kmetska strokovna izobrazba ni namreč vse. Ne posameznikov, ne narodov ne ocenjujemo samo po izobrazbi, temveč tudi po kulturi, in sicer po kulturi mnogo bolj, ker je izobrazba samo sredstvo za dosego smotra. Izobrazba se kaže na zunaj, je sicer lep lonec, a če se izobrazba ne druži s kulturo, je lonec pač — prazen. Kadar pa gre za kulturna vprašanja. pa seveda brez učiteljstva ne gre. saj če bi šlo brez nas, bi nam narod mirno lahko odrekel pravico do naziva — učitelji.
Pri kulturni povzdigi naroda v splošnem in kmetskega življa posebej pa mora sodelovati vsak izmed nas, ker se to delo prične že v I. razredu nižje narodne šole in se nadaljuje, dokler živi učitelj med narodom in narod okoli njega, pa naj si je aktiven ah upokojenec, naj živi pod Donačko goro, v Ljubljani ali Beogradu.
Da se naš narod v gospodarskem napredku ne more meriti z narodi srednje in zapad-ne Evrope, je brez dvoma. V kulturnem oziru bi si tega ne upal trditi, kajti če tudi nismo povsem na isti višini izobrazbe, ima kultura našega naroda mnogo samoniklih dobrin, ki so jih tako zvani kulturni narodi že davno izgubili.
Vendar pa opazujemo v bitnosti našega naroda nekatere negativne duševne pojave, ki so posledica sto- in stoletnega tlačanstva in katere bo treba prej ali slej izkoreniniti na ta način, da s primernim vplivanjem na du-ševnost oslabimo njihovo moč.
Poleg šole in knjige imajo na dušo naroda posebno velik vpliv javna predavanja, najučinkovitejše med njimi so državne manifestacije, katerih pa se masa naroda na kmetih ne udeležuje, ker se vršijo običajno v prometnih centrih in ne morejo priti v poštev kot glavni vzgojni faktor za širše plasti. O vzgojni vrednosti političnih shodov smo si takoj na jasnem, če le pomislimo na ton raznih govornikov iz dobe strankarskih bojev. Rav-
no radi tega pa prihajajo gospodarska predavanja vedno bolj v poštev kot vzgojno sredstvo.
Temu teoretičnemu razpravljanju bi se dalo ugovarjati. Da pa dokažem pravilnost izvajanj in osobito
potrebo sinteze pouka in vzgoje tudi pri odraslih,
preidem rajše v podrobnosti. Pri tem pa se hočem v glavnem točno držati v onem okviru, ki je določen sodelovanju učiteljstva s sreskimi kmetijskimi referenti.
Naš človek ima mnogo premalo samozavesti, zaupanja v samega sebe. Morda bo kmalu boljše, saj narodna šola z vsem poudarkom vzgaja naš narod k samoudejstvo-vanju, a za sedaj je nesamostojnost velika ovira tudi za gospodarski napredek kmeta. Samozavest ie izgubil naš človek v dobi tlačanstva. Če mu je tujec vzel samozavest, mu jo lahko in mu jo mora svoboda vrniti.
Močni narodi imajo posebna gesla, s katerimi dvigajo zavednost in zaupanje v svojo bitnost posameznika in vsega ngroda. Ti se sami imenujejo narod vitezov, oni narod gen-tlemenov, tretji so narod gospodov, četrti narod neskaljene pravičnosti in neki celo narod tisočletne klasične kulture.
In mi? Cankar nas imenuje narod siromakov, betežnikov in cmeravih otrok, Tavčarjeva gospoda ima vsa nemška imena, Jurčič dopušča, da govore slovenski le kmetje in grajske služkinje. Še celo gromovnik Aškerc v svoji navdušeni »Mi vstajamo« sicer silno zagrozi, na koncu pa stisne repek in se ponižno opraviči, češ, saj ni tako hudo: »Kaj naša bo osveta, napredek in prosveta.« So sicer ljudje, ki verujejo,' da je ta ponižnost nam prirojena. To pa ni res. Saj slišimo odpadnike, po katerih žilah se pretaka stoodstotna jugoslovanska kri prav resno in odločno govoriti »Ein Gott, der Eisen wachsen Hess, der wollte keine Sklawen«.
Da se je naš narod navzel nevredne ponižnosti, je pač posledica mučne preteklosti, ko je moral vsak dan videti, da je tujec gospod, a on brez vseh pravic.
Več samozavesti.
Danes za tako čuvstvovanje ni razloga in je tako čuvstvovanje treba z vsemi sredstvi in povsod pobijati do popolnega iztrebljenja. Ob intenzivnem in sistematičnem delu vseh činiteljev, osobito pa učiteljstva in kmetijskih strokovnjakov bo to uspelo dokaj kmalu, saj sta ta dva poklica širokim plastem naroda najbliž;a in v najintimnejših stikih.
Ni sicer napačno, če govorimo v strokovnem predavanju o živinoreji na Danskem, vinarstvu na Francoskem, sadjarstvu na Južnem Tirolskem, zadružništvu na Češkem, a ne sme se to podajati na način, ki vzbuja obup in potrtost vsled spoznanja lastne nemoči. Nasproti tem visoko razvitim specijal-nim strokam je vzporediti velikansko prednost našega mešanega gospodarstva in zelo močno poudariti izredno ugodne klimatične prilike, ki nam mešano gospodarstvo omogočajo.
Ustaljena samozavest združena s čutom pravičnosti je med odločujočimi činitelji gospodarskega procvita. Samozavest pa je čut, etična dobrina in se kot taka ne da naučiti, ne vcepiti, ne ubiti v glavo, niti ne dokazati, treba jo je s trajnim vplivom na duševnost spojiti z bitnostjo v nerazdružljivo psihološko individualnost. Samozavest je osnova za krepko aktivno delo.
Tyrš trdi: »Ne eden narod, kolikor jih je bilo na svetu, številen ali maloštevilen, ni poginil v svoji svežosti in dokler je bil kaj vreden, vsak se je zrušil brezbrižen in zanemarjen«. Tu je prva parcela, na kateri naj orje učiteljstvo složno s kmetijskimi strokovnjaki.
Več prave poštenosti.
Drugi zanikerni plod našega hlapčevanja je neko pomanjkanje čuta za absolutno pravičnost. Da se takoj razumemo! Niti na misel mi ne pride, da bi očital celotnemu narodu duševni ali etični defekt nepoštenja. Tudi bi tega ne omenjal, ako bi nas ne klicalo nujno in resno delo pri vaškem zadružništvu. Kmetijske zadruge prihajajo že kasno, mnogo pre-kasno in vendar je veliko vprašanje ali sploh prihajajo. Načeti moramo vprašanje, zakaj zadrug še ni, oziroma, zakaj so se doslej obnesle pri nas le kreditne zadruge
Zopet govori zgodovina. Gospoda je imela pravice, tlačanom je merila pravico samo v toliko, kolikor je pač bila slučajno razpoložena. Neštetokrat je šel v boj za staro pravdo, a pravice, zakonito zajamčene in sodnij-sko izvršljive ni bilo. Da bi si naš človek začel iskati pravico sam v odkritem boju, za to je bil preslab, iskal jo je v premetenosti in zvijači. Nihče mu ne more zameriti, imel je prav.
Današnje stanje justice je tako odločno, da je pravica zasigurana vsakomur in v vsem obsegu. Vendar še najdemo dan na dan slučaje, ko se skuša bližnjika z zvijačo preva-riti. Če proda jabolka, so zgoraj res lepa, na dnu pa je manjvredno blago. Krmo ali slamo je treba črez noč razmetati, da se napije vlage. Sejmskih mešetarjev je brez števila, na mostni tehtnici kaj radi slučajno naslonijo nogo na nepravi kraj, popravljati znajo vino, če ni hotel Bog pravega ustvariti. Tudi nima vedno iste mere, za kupovanje je ta, za prodajo druga, osobito dobro delo pa izvršiš, če uspešno prevariš organe finančne straže itd.
Vse skupaj to ni lepo, najhujše pa je, da se taki in slični čini ne smatrajo ne za greh po naukih cerkve, ne za kaj slabega v splošnem baš narobe, smatrajo se take preveja-nosti za junaške čine in se temu primerno z njimi bahajo.
Tu sem spada tudi tihotapstvo in nereel-nost cen, za kar so nam tipičen primer nekateri potujoči krošnjarji.
Ta negativna stran duševnosti je sicer med narodom mnogo redkejša kakor pomanjkanje samozavesti, vendar razširjena toliko, da je v veliko kvar v trgovini z inozemstvom in je najresnejša ovira prepotrebnemu kmetijskemu zadružništvu.
Predpogoj zadružništva je reelnost v vsakem pogledu in geslo »Za pošten denar pošteno blago«. Vsaka zvijača, vsaka zahrbt-nost se naposled maščuje, žal ne samo nad onimi, ki so krivi, posledice zadenejo vse. Tu je treba nastopiti odločno in brezobzirno in nastopati proti tem pojavom tako dolgo, dokler jih popolnoma ne iztrebimo. To bi bila torej druga parcela, na kateri moramo skupaj puliti plevel, če hočemo pomoči kmetskemu gospodarstvu.
Za pravo dobrodelnost.
Dovršen idealist bo vedno revež, ker ne bo nikdar imel ničesar svojega, še večji siromak pa je absolutni realist - sebičnež, ker ga najlepši uspehi nikoli ne zadovoljijo in mu ustvarjajo le .nova hrepenenja. Naš človek ni brez idealov, a tudi realistična stremljenja so primerno razvita. Znano je naše gosto-ljublje, mnogokrat tudi pretirano. Ravno v sedanjih časih slišimo razne brezposelne, med katerimi je dobršen del lenuhov, da se še najuspešnejše berači v Jugoslaviji, če se le zna človek količkaj pretvarjati. Dobrodelnost je zelo lepa čednost, vendar bo treba tudi tukaj primernih ukrepov. Ob primernih prilikah bo treba govoriti o revščini in njenih znakih ter osobito poudarjati, da se prava revščina nikoli ne sliši iz ust, temveč vedno gleda iz nemih oči.
Z revščino je kakor z nevesto. Nobena ni veliko vredna, če se ponuja, dobro nevesto in pravo revščino je treba iskati in govoriti na samem z njo.
Toda to le tako mimogrede, ker je stranskega pomena. Omenil sem le radi dokaza za močno razvito karitativno čuvstvo.
Za državljansko vzgojo.
Demokracija, tolikokrat hvaljena, neštetokrat prokleta, povsod in ob vsaki priliki drugače tolmačena tudi pri nas ni povsem jasen pojem.
Ne bom se ne za hip spustil v strankarsko politiko, saj nam je političnih bojev na raznih osnovah več kot dovolj in če le kateri stan, je učiteljstvo najsrečnejše, da je konec raznih demagoških gesel. Rad bi poznal človeka, dobrega državljana, ki bi imel pogum, da zopet zaseje sovraštvo med ljudi. Ne torej zaradi mogočih bodočih političnih grupa-cij, ampak zaradi resnice same je potrebno, da pripravimo kmetski sloj do tega, da čim prej spozna, kje je resnica in kje laž.
Tudi kmet naj kritično razmišlja razne politične programe ter se zaveda, da pot k uspehu ni ona, ki vodi gladko in ravno, kajti uspeh je vedno nekje višje in po ravni poti je v višino dospeti nemogoče.
Programi strank so od nekdaj bili taki, da so se čitali kakor kaka visoka pesem, ki je imela videz, da so jo sestavljali idealisti v razpoloženju največjega navdušenja. V resnici pa gospoda, ki sestavlja program nove stranke, točno prouči najnujnejše potrebe prebivalstva, abstrahira na desno in levo, da bi prehitro ne prišla v zadrego, in program je gotov in sicer program, ki vleče, ker je osnovan na materialnih dobrinah in ki jasno govori o pravicah in ravno tako previdno molči o dolžnostih. Za vsakogar pa mora biti takoj jasno, da ne more obstojati nobena država, kjer bi si državljani vedno pridobivali novih pravic in se istočasno otresali starih dolžnosti.
Nesporno pa je, da država kot najmočnejša društvena zajednica rabi in mora imeti člane, ki se ne zavedajo samo svojih pravic, ampak poznajo in so vedno voljni storiti svoje državljanske dolžnosti. Tudi tu velja načelo, kdor da skupnosti, državi ali narodu manj, kakor od skupnosti dobi, je za skupnost negativna postavka in se mu po pravici odrekajo državljanske časti.
Državljanska vzgoja je toliko bolj potrebna, kolikor manj je je. Navidezno to ni zadeva kmetijskih strokovnjakov. Pa je! Le živa beseda vžge. Besedo pa sliši kmet marsikje. Toda le kmetijska strokovna predavanja se smatrajo za nekaj res resnega, vsake druge govore posluša le bolj nekako iz navade in za zabavo in jih točno tudi takoj Dozabi.
Resno besedo pa si vsaj deloma zapomni in baš zaradi pozitivnih uspehov, ki jih glede državljanskega čuvstvovanja lahko dosežejo kmetijski strokovnjaki, je potrebno, da se na način, ki ni vsiljiv vpletajo med strokovna predavanja stavki, izreki, dogodbice, ki mimogrede vzubjajo in učvrstijo državljansko zavest.
Iz globokega državljanskega čuvstvovanja se logično mora razviti nekak soliden pravni čut. Dasi ima naš narod zelo dobro razvit čut za absolutno pravičnost, je njegova mehka duša premalo sposobna za objektivno presojanje in preide iz usmiljenja ali ljubezni preko stvari, ki bi se v interesu države in javnosti ne smele skrivati ali braniti. V pravem čuvstvovanju so nam lahko v svetel vzgled Francozi, kar se je osobito pokazalo v času Dreyfussovega procesa, ko je narod spontano in pred vsem svetom obsodil svojo državno vojaško justico, da se reši po nedolžnem obsojeni častnik, če tudi je bil žid. Iz te dobe datirajo znamenite Clemcnceaujeve besede: Tam, kjer je danes pogaženo pravo enega človeka, bo jutri ogroženo pravo vseh.
V svobodni državi se ni bati, da bi se gazilo pravo od sodnijskih instanc, ogroža ga pa lahko pomanjkanje pravnega čuta v širokih plasteh.
Dr. Stanko Gogala: Temelji obče metodike
Slovenska Šolska Matica je v svojih publikacijah za leto 1933. izdala kot VIII. zvezek »Priročne pedagoške knjižnice« obširno delo našega znanega pedagoga dr. Stanka, Go-gale: »Temelji obče metodike«.
Izbiro naslova, ki je za nas nekaj novega, utemeljuje pisatelj z razliko med predmeti, ki oblikujejo mlado duševnost in jo vsebinsko bogate — torej med vzgojnimi in izobrazbenimi dobrinami — ter med človekom, ki mu je delo vzgajanja in izobraževanja zaupano (vzgojitelj, učitelj) odnosno namenjeno (gojenec, učenec). Pod »metodiko« razumeva dr. Gogala oni del praktične pedagogike, ki se bavi z osebnostnimi temelji pedagoškega dela za razliko od »didaktike«, ki jo zanimajo izobrazbene in vzgojne vrednote same, njihove predmetne posebnosti in zakonitosti ter zahteve, izvirajoče iz njih na naše delo.
V uvidevanju, da ima metoda svoj izvor v osebi, ki po njej dela ter se v njej tudi izraža, da je torej po svojem bistvu nekaj enkratnega in osebnega, razmatra avtor v svoji knjigi vse pedagoško delo pod vidikom človeka, njegove sposobnosti pomaganja in posredovanja na eni ter sprejemanja in usva-janja na drugi strani. V smislu Vebrove analitične psihologije, ki loči dosledno samo doživljanje od njegove vsebine (n. pr. samo predstavljanje od tega, kar si predstavljam) razlikuje Gogala dvoje vrst pedagoškega dela: vzgajanje in izobraževanje. Poslednje mu je vsebinsko bogatenje duševnosti, a njegov rezultat, izobrazba, vsebinsko bogastvo, do-čim razumeva pod pojmom vzgajanja prebujanje, razvijanje in stopnjevanje kot tudi
oblikovanje sposobnosti za osebno in pristno
doživljanje, a vzgojo (odn. vzgojenost) imenuje to sposobnost samo.
Tako se deli knjiga v 3 glavna poglavja:
I.	govori splošno o metodi.
II.	se posveča metodiki izobraževanja.
III.	metodiki vzgajanja.
V ta poglavja uvajajo čitatelja »Uvodne misli« in kratka razprava o praktični pedagogiki, ki predmetno določa to panogo obče pedagogike iz njenega odnosa do teoretične pedagogike, do splošne kulture in raznih znanstvenih disciplin kot iz kratke predhodne analize samega pedagoškega dela.
Zaključno govori pisatelj o razmerju izobrazbe in vzgoje ter podaja s tem nekako sintezo našega dela pri vzgajanju in izobraževanju človeka. V 2 aksiomih izraža njuno medsebojnost in odvisnost.
Velik del vsebine tvorijo temeljite in globoke analize izobrazbenega akta in vzgojnega procesa, kot je sploh posebnost dr. Gogalo-vega pedagoško - književnega dela v njegovih analizah, po katerih postajajo njegove razprave žalibog mnogim težko dostopne, a ki vodijo do finega razlikovanja na videz enotnih ali podobnih pojavov in pojmov v pedagogiki in po njem do globljega razumevanja pedagoških problemov. Ob analizi izobrazbenega akta in vzgojnega procesa se nadajejo dr. Gogali analogno do dve glavni stopnji odn. fazi izobraževanja in vzgajanja: zunanjega in notranjega prisvajanja, ki ga sledi v razvoju preko duševne asimilacije do kritične in pravilnostne dejavnosti in končno do sproščenega, doživljajno pristnega in osebnega osvajanja. Analizam priključuje metodiko teh poedinih stopenj vzgojnega in izobrazbenega dela.
Posebno zanimivo je poglavje o vrstah vzgoje glede na kulturne vrednote, za katere je oziroma za katere naj bi postala gojenčeva duša »vzgojena«, to se pravi sposobna, da jih pristno in osebno doživlja. Dr. Gogala razlikuje tako gospodarsko, umetnostno, politično, narodnostno, etično, osebnostno, soci-jalno, znanstveno in etično vzgojo, ki naj bi jih postal po možnosti deležen vsak človek, kot naj bi vzgajanje vzbujalo, razvijalo in oblikovalo vse človekove sposobnosti za pristno in živo osebno in resnično doživljanje vsega, kar je za njega kot človeka t. j. kot duhovno in kulturno bitje vredno.
Letošnje knjige „Kmetijske matice"
Za uspešen pouk iz kmetijstva in narodnega gospodarstva je treba učitelju vestne priprave. Še prav posebno pa mora učitelj v kmetsko-nadaljevalni in učiteljica v gospo-dinjsko-nadaljevalni šoli izbirati primerno snov. Ne moremo trditi, da imamo obilo izbire za take priprave. V zadnjih letih nam je priskočila na pomoč »Kmetijska matica« s svojimi publikacijami. V našem glasilu smo že nekajkrat omenili knjige, »Kmetijske tiskovne zadruge« in jih priporočali učiteljstvu. šolskim in učiteljskim knjižnicam.
Kakor vsako leto, je izdala tudi letos »Kmetijska matica« štiri knjige, katere bo učiteljstvo s pridom uporabljalo pri pripravi za kmetijski in narodno gospodarski pouk.
Koledar »Kmetijske matice« prinaša več člankov, med katerimi naj omenim v prvi vrsti poljudno razpravo inž. V. Sadarja o krompirju, našem najvažnejšem pridelku, ki
je naše živlienje, zdravje in premoženje, naša sedanjost in bodočnost. Za dodatek je napisal ing. I. Zaplotnik še članek: »Poizkusi s krompirjem«.
Živinoreja se nam izplača le, če imamo dobre živali in jih tudi dobro krmimo. V članku ing. B. Venka: »Plemenska odbira živine«, nam pisatelj predoči, da moremo doseči uspehe le na ta način, če bomo pridelali več in boljše krme, pa če bomo odbrali za pleme samo dobre, mlečne in rodovitne k)rave. Po večletnem preudarnem izbiranju smo dobili lansko leto stalni sadni izbor za našo banovino. Letos nam podaja ing. F. Lukman »Trsni izbor za dravsko banovino,« ki ga bodo s pridom uveljavljali učitelji v vinorodnih krajih. Fr. Vojska nam poda prav zanimivo in poučno biološko črtico: »Življenje v vinu«.
Ako primerjamo, kako malo cenimo pri nas sadje in grozdje kot živilo, kar je pri drugih narodih postalo že neobhodna potreba. moramo le pozdraviti umestno razpravo: »Uživajmo več domačega grozdja in sadja!«
Članek Albina Prepeluha: »Okoli agrarne reforme,« bo marsikateri učitelj z zanimanjem prebral, saj je to vprašanje baš danes tako aktualno. Dr. L. Bohun kaže v član^ ku: »Ali je treba našemu kmetovalcu kaj vedeti o morju«, važnost morja za agrarce.
Lavo Čermelj nas v poljudnem kramljanju: »Krajna vas je dobila elektriko,« seznani z glavnimi skrivnostmi te blagodati in njenimi napravami.
Če še omenim članke: »O letalstvu,« »Gora Atos,« »Političen pregled« in »Služba pri vojakih in pravico do skrajšanega roka«, sem podal kratek pregled vsebine letošnjega Koledarja, ki nudi mnogo izbire, za pouk v naših šolah.
Da bo čut prava čim globlje zasidran v duševnost vsakega posameznika, je tudi važen posel učiteljstva in kmetijskih strokovnjakov.
Nacionalna vzgoja.
In naposled nacionalizem Toliko ga je
okoli nas, da nam je že včasih kar neprijeten. Da, okoli nas, toda koliko ga je v nas to je drugo. Pod imenom nacionalizem se skrivata dva. Prvi je agresiven nasilen, kričeč, ekspanziven, krivico opravičuje s potrdbo. Drugi je tih, delaven, čuteč in požrtvovalen, a v svesti svojega prava odločen v obrambi svojih pravic. Za prvi nacionalizem mi našega naroda ne pridobimo z nikakimi sredstvi ker narod v celoti krivico mrzi, ce tudi bi mu bila morda v prid. Drugega nacionalizma je še dokaj med našim narodom, če bi ta ne imel male in vendar velike in usodne hibe, da ima še vedno neko težnjo po skoro predzgodovinskih zadrugah in še ni dovolj prežet pomena za skupnost vsega naroda. Še vedno se najdejo nagnjenja, ki stremijo za ne-
ko megleno in neopredeljeno samostojnostjo dežel, pokrajin, dolinic in celo zaselkov.
Narodno in državno edinstvo je proglašeno z Najvišjega mesta, ostro podčrtano v ustavi in zakonih. Ne ena panoga znanosti ni mogla najti argumentov proti edinstvu, ne argumentov za stremljenja proti edinstvu. Edino v psihološki zablodi egoizma najdejo stremljenja razkrojnih elementov skrovišče.
Politično o narodnem in državnem edinstvu ne sme in ne more biti več debate. A debata se mora vršiti, kako bomo čimprej preželi ves jugoslovanski narod do dna duše s tako krepkim čuvstvom, da ga ne more nič več izriniti, da je v nas le ena kri, beseda le ista in da le sloga vseh jamči svoboden razvoj in napredek vsem. Za vzgojo naroda v tem smislu je in bo storilo učiteljstvo vse, ramo ob ramo so z nami kmetijski strokovnjaki. Tu pa moramo gledati, da se krog sodelavcev razširi preko intelektualcev na vse sloje tako, da bo vsak državljan naš idejni sotrudnik, da bo edinstvo jedro vsega javnega dela, vsakemu posamezniku pa vodilna misel: suprema lex.	Verk Miloš.
Mladinska matica
SpioSne vesti
POZOR! Učiteljstvo in krajevne šol. odbore opozarjamo, da uporabljajo pri nakazovanju denarja na sekcijo JUU — Ljubljana edino le položnice št. 11.153, oziroma za »Mladinsko matico« ali »Naš rod« št. 15.744. Vse druge številke položnic so neveljavne in zato vrača poštna hranilnica že nakazane zneske.
BLAGAJNIK.
—	Članom JUU škofjeloškega sreza, ki
so bili do 31. decembra 1933. včlanjeni pri kranjskem učiteljskem društvu, v pojasnilo in blagohotno vpoštevanje:
Kranjsko društvo je poravnalo za Vas vse društvene prispevke pri sekciji v Ljubljani do konca leta 1933., pri glavni upravi v Beogradu pa tudi po Din 10'— za poslovno leto 1933.-34., :ki se morajo plačati za vsakega člana meseca septembra že v naprej Redni člani nam dolgujejo torej po Din 16"—, poročene učiteljice pa po Din 8'— mesečne članarine, poleg tega pa še vsakdo po Din 10'— letnega prispevka za Beograd. Vsak član naj si torej sam izračuna, kolik je njegov zaostanek pri našem društvu, in naj nam istega nakaže vsaj do 10. februarja t. 1., da se izogne izrednim opominom in stroškom.
Blagajničarka.
—	Opozarjam člane (-ice) Učit. društva za laški srez po sklepu zadnjega zborovanja, da se plača za obrambna sklad po Din 5'— 1. februarja t. 1. Prosim, poravnajte ta obvezni znesek po položnici s članarino vred.
Lojze Hofbauer, blagajnik.
—	Iz celjskega društva. Sestanek krožka, ki bo razpravljal o učiteljskih načrtih, se preloži in se vrši v soboto 10. febr. ob 16. uri v mestni šoli v Celju.
—	Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1933. so razposlane. Člani prejmejo naslednje knjige: Pedagoški zbornik, XXIX. zv„ ki ga je uredil univ. prof. dr. K. Ozvald. Temelji obče metodike, spisal prof. dr. Stanko Gogala in Naša vas, spisal dr. Josip Jeraj. Poslednja knjiga bo gotovo prav posebno pritegnila naše učiteljstvo, zlasti ono, ki že poučuje v kmetsko- in gospodinjsko-nadaljeval-nih šolah. Dober napotek pa bo tudi vsem *onim, ki se pripravljajo na delo v okrilju kluba prijateljev vaške kulture. K tej knjigi se ob priliki povrnemo. Besedo o dr. Gogalovi knjigi pa smo spregovorili v današnjem listu na drugem mestu. — Skupno število članov Slovenske Šolske Matice za leto 1933. je 2366. V tem številu prednjačita Ljubljana s 313 in
Miloš Štibler: »Zadružništvo« je čitate-ljem »Kmetijske matice« znana knjiga. Z letošnjim III. zvezkom zaključuje pisatelj to važno delo. Saj pa tudi igra zadružništvo v človeški družbi važno vlogo. Njegovi vplivi so posebno v sledečem: Zadružništvo omejuje gospodarsko izkoriščanje in ščiti vrednost dela. Izmenjavo dobrin vrši s čim manjšimi stroški, zato je zadružništvo najpri-kladnejša gospodarska oblika za gmotno šibke. Skupno delovanje zadrugarjev ugodno vpliva na dobro medsebojno razmerje ljudi in, vzbuja smisel za medsebojno pomaganje. Podpira koristi skupnosti in je tako šola za povzdigo morale. Ker osvoboja zadružnike od vpliva in pritislka izkoriščevalcem, jim s tem veča osebno svobodo. Zadružništvo pripravlja tla najidealnejši socializaciji, ki se da danes misliti. Zadružništvo je sicer mlado, pa se krepko razvija, ker človeštvo instinktivno čuti, da se s pomočjo zadružništva vrši zdrava reforma človeške družbe.
Veterinarska higiena za živinorejce, spi
sal dr. Kune Josip. Poljudno pisana knjiga, ki je okrašena z mnogimi naravnimi slikami, bo učiteljstvu kaj dober priročnik, tako pri pouku o veterinarski higieni v splošnem, kakor tudi pri obravnavi o posameznih nalezljivih in kužnih boleznih. Kaj dobro bi bilo, če bi kaka naša založba izdala in založila tudi primerne slike za šolo, ki jih danes nimamo, pa zelo nujno potrebujemo. Koliko nesreč in gorja, pa tudi narodnega premoženja se bo prihranilo in obvarovalo s primernim poukom naših živinorejcev.
Pavel Brežnikov roman: »Klic Gorjancev,« nam kaže podjetnost našega človeka, ki ga žene v tujino, pa ga tudi bogatega ne more osrečiti, zato se vrača zopet in zopet na rodno grudo, v katero je vkoreninjen z vso svojo dušo.
Maribor z 214 člani. Na ljubljanskem učiteljišču je 182 članov in sicer 69 učiteljiščnikov, 96 učiteljiščnic in 17 profesorjev. Tudi mariborsko učiteljišče je častno zastopano z 91 članom. Če bi se vsi in vsepovsod s tako vnemo zavzeli za našo Šolsko Matico, pa bi lahko šteli vsaj 5000 članov. Upajmo, da se naše želje izpolnijo v prihodnjem letu.
—	Šolski časopis. Seja odbora za sestavo poizkusne številke šolskega časopisa bo na praznik 4. februarja t. 1. v kavarni »EvrOpa« v Celju. Začetek ob 9. uri 30 min.
—	V notici »Esperanto v šole in prakso«
je izostal pomotoma stavek: Letos se bo vršila podobna konferenca o binkoštnih praznikih ¡na Dunaju, ki naj ne pokaže samo vedno večje zanimanje za esperanto, temveč naj mu tudi ugladi pot v šole.
t MIHAJLO VIDNJEVIČ.
Sredinom mjeseca januara umro je ovdje Mihajlo Vidnjevič, umirovljeni ravnajuči učitelj. Pokojnik je bio jedan od starih naših idealnih učitelja, kojih danas nažalost imade sve manje. Službovao je 10 godina u Radato-vičima u Žumberku. Poslije kada je bio urai-rovljen, vratio se natrag u Žumberak u Ra-datoviče, jer je osječao da če ovom dobrom ali siromašnom narodu sada najviše moči pomoči. S pjesnikom Zumberka Jovanom Hra-nilovičem, ko ji je takoder službovao u Rada-tovičima, radio je na podizanju ovog kraja.
Pokojni je odgojio cijele generacije naj-boljih žumberačkih sinova, usadivši im u srce i dušu sve ono što je dobro, plemenito i pošteno, izgradivši tako čelik-karakterne ljude. Odgojio je cijele generacije izvršnih gospo-dara, vočara i pčelara, kakav je i sam bio.
Crkvene melodije, koje je uveo pred 40 godina, još i danas pjeva narod u ovdašnjoj unijatskoj crkvi.
Koliko ga je njegov narod volio, kojemu je vjemo služio punih 37 godina, vidi se po pogrebu na koji je došla sva sila svijeta iz bliže i dalje okolice a prisustvovalo je i cijelo učiteljstvo Bele Krajine i jednog dijela Žumberka, te nar. poslanik sreza metličkog gosp. dr. Makar.
S pokojnikom oprostio se je u ime župe njezin župnik gosp. dr. Tiris, u ime škole učitelj Kneževič, u ime sreza sreski nadzornik Tončič a u ime naroda starosta Sokola Reba. Pokojnik ostavlja jedinicu kčerku, ovdašnju učitcljicu Zlatku udatu za ing. chem. Toni Demšara iz ugledne porodice Demšar iz Češ-njice na Gorenjskem.
Osebne zadeve
—i Napredovali so učitelji(ce) v VIII. skupino: Jarnovič Franc od Sv. Eme, Lazar Ivan iz Sv. Planine, Ambrožič Branislava iz Vel. Gabra. Dvorski Olga iz Podčetrtka, Jarc Albina iz Čadrama, Pečnik Angela iz Čentibe, Turek Roman iz Brezovcev, Zdešar Henrik iz Kala. Čenč Jožefa iz Sv. Jakoba v SI. gor., Dšura Ivan iz Radvanj, Dvoršak Terezija iz Slivnice, Primožič Alojzij iz Poljan, Podboj Ljudmila iz Rečice, Radič Ljudmila iz Jesenic, Lončar Angela iz Kočevske Reke. V IX. skupino: Svetina Fran j a iz Kapele, Šega Ivana iz Dolenje vasi, Potokar Rafaela iz Sv. Križa. Vybihal Zorislava iz Veržeja, Vrbič Tekla iz Sodražice, Kočar Angela iz Polja, Kralj Vilma iz Kočevja, Gabrič Marija iz Bolh. Bistrice, Velikonja Gizela iz Velenja, Kocuvan Adolf iz Belih Vod, Prešeren Pavla iz Sore, Šlibar Vera iz Križevcev, Jerman Marija iz Št. Jerneja.
Uiitellski pravnik
—§ O pravočasnem nastopu službe ob
sprejemu v državno službo, ob premestitvi in po vsakem odsotstvu govori VIL poglavje Roč. kataloga na str. 45. Uvažujte in svarite vsakogar!
TO V ARIŠI(CE)!
NE POZABITE NA OBMORSKI UČITELJSKI DOM IN POŠLJITE PRIJAVNICE!
Ribičlčeva knjiga »Mihec in Jakec« je
davno razprodana. Ker je po njej še veliko povpraševanje in so nekateri tovariši izrazili željo, da bi jo radi uporabljali v I. razredu kot pomožno knjigo pri čitanju, prosimo tovariše in tovarišice, ki se za knjigo zanimajo, da nam javijo, koliko izvodov bi potrebovali. Če bo dovolj interesentov, delo ponatisnemo. Pripominjamo, da bo druga izdaja mnogo ce-neja od prve. Naslov za prijave: Mladinska matica, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Mladinska matica je dobila povabilo internacionalnega urada za vzgojo iz Ženeve, naj se udeleži mednarodne razstave publikacij za mladino, kjer bo letos zastopana tudi Jugoslavija. Izložbo poseti veliko Število vzgojiteljev, knjižničarjev in založnikov vseh evropskih držav. Razstave se seveda udeležimo.
Še vedno dobite vse naše knjige, bodisi redne kakor izredne publikacije z 20—50% popustom. To je izredna prilika, da si lahko z malim denarjem izpopolnite knjižnice.
—mm Uredništvo »Našega roda« je prejelo naslednje pismo od tovariša:
»Naš rod« je letos izredno bogat in pester. Šolski- otroci so nad vse zadovoljni z njim, ravno tako »tudi učiteljstvo. Vsi komaj čakamo na naslednjo številko. Na šoli pri Sv. Petru, p. Moste, sem v prvem razredu višje narodne šole letos uvedel »Naš rod«. Posrečilo se mi je, da so ga naročili vsi otroci v razredu (razen bratov in sester) in sicer na ta način, da sem poslal vsem staršem pismo, v katerem sem predočil važnost tega lista za razredno in za domače čtivo. Uspeh je bil ta, da so se odzvali vsi brez izjeme. Naročnino pobiram mesečno, pa mi ni treba prav nič priganjati za denar. Vsi redno plačujejo, čeprav je tretjina učencev zelo revna.
Da bo »Naš rod« še bolj pomagal tudi za prirodopisni pouk, predlagam, da uvedete še rubriko »Opazuj in poizkusi«. Vsak mesec bi se objavilo par vprašanj in navodil za opazovanje prirode, ki bi silila otroke k večji poglobitvi v prirodopis. —
— Kot se je uvedla za zimske mesece rubrika za smučarje, tako bo skušalo uredništvo ugoditi tudi tej želji. Ob tej priliki opozarjamo tovariše, ki imajo kake pametne predloge, da naj jih le javijo.
KRITIKA O MAGAJNOVEM »BRKONJI ČELJUSTNIKU«.
Magaj nova pravljica, ki je imela pri naši mladini lep uspeh, izhaj a v srbskem prevodu v »Jugoslovenčetu« in sicer z originalnimi ilustracijami Božidarja Jakca. Delo izide pozneje tudi v knjigi kot prva knjiga rednih publikacij »Jugoslovenčeta«. Naši kritiki si o delu niso edini. Nekateri ocenjevalci odklanjajo delo že zato, ker so v principu proti pravljičnosti. Tudi jim je »Brkonja Čeljust-nik« premalo tendenčen, vsaj v njihovem pravcu ne dovolj tendenčen. Glede ilustracij so si vsi edini, da so dobre. Naj navedemo v ekscerptu nekaj ocen:
»Jutro«: Mladinsko pripovedništvo predstavlja letos znani prozaist Bogomir Magaj-na. Njegovo pravljico »Brkonja Čeljustnik« je Božidar Jakac ilustriral popolnoma v pravljičnem slogu. Modri ton ilustracij še povečuje učinek; zdi se ti, da 'res gledaš v pravljični svet.
»Slovenec«: »Brkonja Čeljustnik«, katerega je po svoje razvil v prijetni pravljici Bogomir Magajna, je sicer povsem pravljično zasnovan tudi magajnovsko gladko prelivajoč se, vendar pa se zdi, da je zrasel pod vplivom neslovenskega pravljičnega ozračja. Brez dvoma ga bodo tudi mladi bravci goltali, posebno zaradi nazornih ilustracij, ki dopolnjujejo fabulo.
»Istra«: »Brkonja Čeljustnik« je pravljica, podana v besedilu in sliki na poseben nov pravljični način. Snov nas spominja na kraško pokrajino z vsemi podzemeljskimi krasotami in čari, ki so prišli do izraza me sapo v pravljici, ampak tudi v sijajnih ilustracijah Božidarja Jakca, ki je slike zelo harmonično spojil z besedilom.
»Ponedeljski Slovenec«: Ne vem, če je Magajna spisal že kako dlrugo pravljico. »Brkonja Čeljustnik« kaže, da je na tem področju menda začetnik, vsaj po tehniki njegovega pripovedovanja bi tako sodil. Zasnova je precej bujna, toda jezik je premalo prožen, za pravljico ¡neprimeren. Če primerjaš mehke risbe Božidarja Jakca, — medle v obrisih, kakor bi te hotele dvigniti v brezmejni in tajni pravljični svet — z Magajnovim jezikom, nastane kontrast, ki odkriva hibo njegovega pripovedovanja. Jezik je preveč za-itirčen in se ne prilagodi trenutkom, ki ga pisatelj mora opisati. Zato ni posebne barvitosti v pripovedovanju. Preveč vse beži, preveč je pripovedka natrpana, tako bežno pripovedovanje je na mestu samo v napetih tre-notkih. — Vendar je osemletni Dušan hlastno prebral »Brkomijo Čeljustnika« in morda je njegovo mnenje bolj odločilno.
»Mladi plamen« odklanja »Brkonjo Čeljustnika« že zato, ker je pravljica.
»Kres«: Originalna slovenska pravljica, kakršne ža dolgo nismo čitali pri nas. Magaj-no poznamo po njegovih novelah. Tu pa stopa v krog naših mladinskih pisateljev. Pravljica je dramatična in kar je najvažnejše v naši mladinski publicistiki — ni osladna. Jak-čeve slike se prav lepo prilegajo vsebini in jo res izpopolnjujejo.
»Naš glas«: Na vsak način pa je najbolj uspelo delo letošnjega izdanja pravljica »Brkonja Čeljustnik«. Pravljična snov bo mladini gotovo močno ugajala, zlasti še, ker so Jak-
čeve ilustracije res posrečene in se z vsebino ugodno zlivajo v celoto.
»Srbski književni glasnik«: Ipak smo od Magaj ne kao jednog od naj poznati jih pisaca iz posleratne generacije očekivali više od groteskne romantike sa jevtinim rekvizitima.
»Mladika«: Magajna je napisal pravljico,
kjer, hvala Bogu, ni posegal po obrabljenih motivih narodne pravljice, ki so jo v slab glas pripravili nekateri mladinski pisatelji, temveč je ustvaril samostojno fantastično in lepo pravljico, polno preproste poezije in otroške zavzetosti nad čudeži v svetu. Jakac je čudežni pravljičnosti dal še močnejšega poudarka s svojimi ilustracijami, ki izdajajo slikarja »Odmevov rdeče zemlje«.
»Književnost«: Ali res ni mogoče doumeti, da literatura — predvsem mladinska — ni polje za razne »literarne akrobacije« temveč važen vzgojni faktor? Kaj je hotel Magajna povedati s svojo pravljico? Vzgajati k čemu dobremu? Težko. Začetna poglavja so vsa polna groznih prizorov. Magajna niti originalen ni. Pogrel je le tisto večno zgodbo o zakleti kraljičini in junaškem reševalcu, ki s pomočjo glasbe reši ujeto junakinjo. Tudi ta motiv o čudežnem vplivu glasbe smo v pravljicah že mnogokrat srečali. V Magajnovi pravljici bo čitatelj zaman iskal jedra. Mrtvemu tekstu je dal nekoliko življenja slikar Jakac z 18 celostranskimi ilustracijami. Zaenkrat je škoda energije, ki jo je zabil v to pravljico.
»Pohod«: Čeljustnik je bajni junak, okoli katerega se razvija pravljica. Knjiga zahteva že precej zrelega čitatelja. Tudi ilustracije so precej visoke. Mislimo pa, da bo naš mladi svet oboje dosegel, če ne prvo leto, pa drugo.
»Svoboda«: Mladinsko povest nam predstavlja duhovita, pravljica Magajne. Pravljica je iz vilinskega sveta, vendar povsem primerna današnjemu duhu mladinske književnosti. Otroci/ zlasti dečki, jo bodo prav radi prebirali. Krasijo jo slike Božidarja Jakca, ki so mestoma prav dobro ponazorile težnje avtorja.
»Popotnik«: Magajna se je podal v pravljično fabulo, ki ji je vtisnil pečat svojih misli in svojega etosa, zlasti ob sklepu knjige. Pisatelj sicer ni razgrnil1 bogatega dejanja, močnih zapletljajev in širokega pozorišča, vendar je ostal v 'tem obsegu še dovolj plastičen in zanimiv. Po tej knjižici se da soditi, da se Magajna ni dosti oddaljil od naše dosedanje mladinske pravljice, deloma celo nadaljuje njeno tradicijo z izbranejšim jezikom in izrazom. Jakac je to povest opremil še z izvirnimi in učinkovitimi slikami, ki se gladko prilegajo pravljični vsebini in Magajnovi besedi. Tudi modri tisk podpira pravljični čar celotne povesti.
»Vrtec«: Mislim, da bo vsak, ki bo vzel to knjižico v roke, to pravljico kar požiral, ne čital in na koncu dejal: »Škoda, da ni nič več«.
»Mentor«: Bogomir Magajna se je uveljavil s svojo mikavno pravljico »Brkonja Če-ljusnik, ki jo je lepo ilustriral B. Jakac.
Naša gospodarska organizacija
—g Učit. domu v Mariboru je daroval tov. Kosi iz Središča ob priliki svoje sedemdesetletnice znesek 100 Din. Sicer pravi, da ni vredno omenjati te malenkosti, a dom si želi še prav številnih takih »malenkosti«. Zato se tovarišu jubilantu zahvaljuje za iskren dar, drugim pa priporoča.
—g Članom Učit. samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za nakazilo članskega prispevka za 315./316. smrtni slučaj (Benedik Dragotin, Zevnik Ana; oba iz Ljubljane) v znesku 10 Din, za podporni sklad meseca marca 5 Din, poštnina 1 Din, skupaj 16 Din za samce, 31 Din za zakonske pare. Prispevek za podporni sklad (pf) se bo pobiral še dvakrat po 5 Din, na kar bo vplačal v ta sklad vsak član skupaj 60 Din. Pravilnik za ta sklad bo odobril letošnji občni zbor (v aprilu ali maju), podpore kot brezobrestna posojila se bodo izdajala bolnim članom od 1. juiija 1934 dalje. — Zadružna uprava prosi vse člane, da poravnajo takoj in celotne zneske s poslanimi položnicami, če le mogoče takoj po prvem.
—g Samopomoč učiteljskih otrok je izplačala v mesecu januarju peti primer podpore — odpravnino v znesku 2260 Din. Položnice za plačilo za naslednji primer prejmejo plačniki zavarovancev v naslednjih dneh.
Učiteljski starši še vedno ne znajo pravilno oceniti važnosti zavarovanja svojih otrok in ugodnosti, ki jim jo nudi Samopomoč. Na številne informativne notice je odziv le neznaten. Ako bi bila zavarovana v Samopomoči vsaj polovica učiteljskih otrok, bi dosegla podpora resnično znatno vsoto.
Ker prejemamo številna vprašanja, kakšne dajatve so v zvezi z zavarovanjem, navajamo podatke, ki smo jih sicer že ponovno objavili.
Za zavarovanje poljubnega števila otrok zadostuje staršem en sam delež, ki znaša 10 Din. Pri vstopu je treba plačati še pristopnino, ki se ravna po starostnih letih zavarovanca in znaša 10 Din, za one od 3. do 4. leta, 15 Din za 5. in 6. leto starosti, 30 Din za 7, in 8. leto starosti in 50 Din za 9. in 10. leto starosti. Letna upravnina znaša 10 Din, za rezervni sklad se plača letno 5 Din, za prvi primer podpore pa 10 Din. Poleg deleža plačajo torej starši pri vpisu otroka, ki
je star 3. do 4. leta 35 Din, 40 Din za starbst od 5. do 6. let, 55 Din za starost 7 in 8 let ter 75 Din za otroka v starosti 9 do 10 let. V naštetih zneskih je vštet že znesek 10 Din za prvi primer podpore.
Pišite še danes Samopomoči učiteljskih otrok po prijavnico.
Učiteljski pevski zbor JUU
—ipev. 9. t. m. priredi Novosadsko mu-zičko udruženje svoj koncert v Filharmonični dvorani. V tem udruženju sodeluje več naših stanovskih tovarišic; ta ženski pevski zbor je najboljši zbor v državi. Vabimo tem potom učitelj s tvo Ljubljane in okolice, da se udeleži koncerta v čim večjem številu.
Šolski radio
—r XVII. teden. V torek dne 6. februarja bo predaval g. dr. Rudolf Kolarič »O Valentinu Vodniku«. Razpored: 1. Kratek življenjepis. 2. Pesnik. 3. Pisatelj. 4. Splošen kulturni delavec. 5. Oznaka in pomen. — V petek, dne 9. februarja bo obravnaval g. dr. Mirko Rupel temo: Narodna pesma i pripovetka. Razpored: 1. Splošno o narodni pesmi in pripovedki. 2. Iz zgodovine srbohrv. narodne pesmi. 3. Delitev, snov. oblika, način petja. 4. Čitanje značilnih odlomkov. 5. Snovi narodne pripovedke in čitanje. 6. Ostalo narodno blago (pregovori, uganke).
—r Kmetijska radio predavanja. V petek 2. februarja ob 7. uri 45 minut: Premovanje govedi v letošnji sezoni; g. ing. Wenko Beno. Ob 16. uri: Sadjarstvo; g. Humek Martin. — V nedeljo 4. februarja^ ob 7. uri 45 minut: O gnojilih in gnojenju I.; g. ing. Turk Jakob. Ob 16. uri: O konjereji v dravski banovini; g. dr. Veble Franc.
Stanovska organizacija JUl
Iz sekcije
—s Brezposelni učitelji — hospitacije na narodnih šolah. Kraljevska banska uprava nas je na našo svoječasno vlogo obvestila, da je ministrstvo prosvete zavrnilo našo prošnjo, naj bi se brezposelnim učiteljskim abiturien-tom dovolilo hospitirati pri pouku na narodnih šolah. Negativnost rešitve je utemeljena s tem, da za to ni zakonite osnove. Isto obvestilo je prejela sekcija tudi potom izvršnega odbora.
Iz ciruStev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo v soboto 17. februarja v Ljubljani. Zborovanje se bo vršilo v kletni dvorani hotela Miklič s pričetkom ob 9. uri dopoldne.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo dne 17. februarja 1934. v Gor. Radgoni z začetkom ob 10. uri. Poleg običajnih točk dnevnega reda bo tov. Po-rekar nadaljeval svoje predavanje o zadružništvu, tov. Mislej bo govoril o natančnem poslovanju zadrug, tov. Mihec bo referiral o pravilniku disciplinskih razsodišč, poročilo z zbora predsednikov bo pa podal tovariš Ivanjšič.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI
LOKI bo zborovalo v deški osnovni šoli v Škof j i Loki 3. februarja ob 8. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Izvenšolsko delo učiteljstva — referira predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik. 3. Organizacija mladinskih odsekov v sokolskih društvih — poroča tov. Rudolf Horvat. 4. Samostojna predlogi. 5. Slučajnosti. Pridite polnoštevilno!
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI bo zborovalo v narodni šoli na Jesenicah dne 10. febr. t. 1. po prihodu jutranjega vlaka s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Predavanje gospe dr. Pirkmajerjeve o poučevanju računstva po Lavtarjevi metodi. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v soboto 10. februarja 1934 ob 10. uri v šoli v Kozjem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Važnejši dopisi. 3. »Naše prosvetno delo«, tov. Prislan. 4. Slučajnosti. Pridite vsi, pravočasno in prosimo, vztrajajte do konca! Vabljeni so tudi brezposelni učit. abi-turienti(-ke)!
Pol ure pred zborovanjem odborova seja.
ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREG. Na društvenem zborovanju dne 10. febr. 1934 odpade predavanje g. dr. Pirkmajerjeve, ker je ista zadržana. To predavanje pride pozneje na vrsto; tokrat bo pa predaval sreski kmetijski referent g. Zupane.	ODBOR.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAHODNI DEL bo zborovalo dne 10. febr. 1934. ob pol 9. uri v telovadnici narodne šole na Grabnu v Ljubljani. Na zborovanju bo govoril g. Skulj Franc o podružnici CMD »Krim«.	Odbor.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH bo zborovalo v soboto dne 10. februarja t. 1. ob 9. uri pri Sv. Lenartu. Udeležba obvezna.
Predsednik: Štuhec Jakob, s. r.
Tajnik: Josip Golob, s. r.
Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
osnuje tak krožek za ves srez, kamor bo naše društvo delegiralo sledeče člane: Mervarja, Deouala in Korenčana.
Tretji razred draginjskih doklad naj se ukine in naj ostaneta samo I. in II. razred. Učitelji, iki so sedaj v III. drag. razredu naj se pomaknejo v II. razred.
Nato je predaval tov. Tone Žumer o temi: »Preusmeritev izvenšolskega dela. Delo na gospodarskem polju med narodom«. Referat je bil bolj informativnega značaja. Delati je treba na tem polju, toda kako. Učitelj je bolj usposobljen za prosvetno delo kot gospodarsko. Ker je pa delo na tem področju danes silno potrebno, zato je treba skrbeti merodajnim činiteljem, da omogočijo učitelju posečanje raznih gospodarskih tečajev, da dobe tako dovolj upogleda v to delo.
Da bi se pa zanimanje za to prevažno področje izvenšolskega dela poglobilo, priredi naše društvo na enem izmed spomladanskih zborovanj »gospodarski dan«. Takrat bosta predavala tov. Japelj iz Hinj o našem gospodarstvu v preteklosti, tovariš Dequal z Dvora pa o »gospodarstvu v bodočnosti«.
Na prih. zborovanju, ki se bo vršilo meseca marca bo predavala tov. A. Šercelj o državljanski vzgoji.
Žužemberk, 27. jan. 1934. Lovro Korenčan, 1. r., Rafaela Hrovatova, 1. r., t. č. podpredsednik.	t. č. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA — OKOLICA — VZHODNI DEL je
zborovalo dne 18. decembra 1933. v osnovni šoli v Mostah.
Navzočih članov je bilo 86, t. j. 72%.
Zborovanje je otvoril tov. predsednik Mirko Kosin z običajnim pozdravom. Omenil je potrebno izpremembo dnevnega reda radi zadržanosti predavatelja g. dr. Mihelaka. Na predlog sreskega šol. nadzornika tov. Fr. Drnovška se je zato vršil razgovor o raznih aktualnih šolskih in stanovskih vprašanjih. Vsa tozadevna pojasnila in navodila je dajal tov. nadzornik, za kar mu je tov. predsednik v imenu članstva izrekel zahvalo. Prečitanih je bilo več dopisov predsedstva sekcije, na kar so podali društveni funkcionarji svoja poročila. Tov. Završanova je podala namesto odsotne tov. tajnice pregled društvenega delovanja za 1. 1932.-33., tov. blagajničarka pa-poročilo o stanju društvene blagajne. Nadzorni odbor, ki je pregledal knjige, je predlagal tov. blagajničarki razrešilnico. Obe poročili sta bili soglasno sprejeti. Pri zadnjem poročilu v »Učit. tovarišu« je bilo napačno navedeno, kar je gotovo zakrivil tiskarski škrat, — da je bilo za brezposelni fond učit. abit. nabrano med članstvom Din 16'50 namesto Din 165*50. Na željo tov. Miihelčiča se ta napaka s tem popravlja. Mirko Kosin, preds. Završanova, zapisn.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL zboruje v soboto, dne 10. febr. t. 1. ob 9. uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tov. predsednika o predsedniškem zborovanju dne 14. jan. 1934.
2.	Predavanje sreskega šol. nadzornika Fr. Drnovška: O domoznanstvu.
3.	Tekoče zadeve.
Dolžnike opozarjamo, da do dneva zborovanja poravnajo svoj dolg, drugače se bo ravnalo po sklepu oktobrskega zborovanja.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ METLIKA bo zborovalo v soboto, dne 10. februarja 1934. v Črnomlju s sledečim dnevnim redom:
1.	Situacijsko poročilo.
2.	Gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo. — Poroča tov. Primožičeva.'
3.	Slučajnosti.
Udeležite se zborovanja polnoštevilno.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, 10. februarja t. 1. ob 9. uri v drž. nar. šoli v Kočevju. Dnevni red je sledeči: 1. Situacijsko poročilo; dopisi. 2. Narodno-gospodarsko predavanje ima predavatelj ZKD. 3. Šolski vrtovi ter obravnava »Pravilnika in poslovnika učit. krožka za šolsko vrtnarstvo«. 4. Slučajnosti.
ODBOR.
= JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI-GRAD bo zborovalo v soboto, dne 10. februarja 1934. po prihodu avtobusa v Ljubnem. Dnevni red: 1. Poročilo o predsedniškem zboru dne 14. jan. 1934. 2. Objava dopisov. 3. Predavanji tov. Kolarja in Kosija. 4. Slučajnosti.	Odbor.
Poroiila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 13. dec. 1933. Ker je bil velik sneg in huda zima, je bila udeležba precej pičla.
Predsednik tov. Korenčan je otvoril zborovanje in prečital nekatere došle dopise.
G. Engelbertu Ganglu je čestitalo tudi naše društvo. Jubilant se je za čestitke prav iskreno zahvalil.
Glede Mlad. časopisa bo zavzelo društvo svoje stališče, kadar bo izšla poizkusna številka.
Voditi je treba poseben seznam nečlanov in poročati na sekcijo. V našem okolišu jih ni.
Napisati je treba poročilo o izvenšolskem delu učiteljstva. Vsak član naj napiše zase in potom društva pošlje sekciji v informacijo.
Poslovnik za stanovsko razsodišče se sprejme soglasno. Delo v upravnih odborih velja kot izvenšolsko delo.
Za spomenik tov. V. čubriloviču plača vsak navzoč član a 5 Din, iz društvene blagajne se pa prispeva še 100 Din.
Poseben krožek za šol. vrtnarstvo se pri našem društvu ne bo ustanovil, pač pa naj se
Inozemsko šolstvo in užiteljstvo
NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV IZ ZDRUŽENIH DRŽAV V SEVERNI AMERIKI.
V Združenih državah so naredili trajanje šolskega leta, ki znaša povprečno 172 šolskih dni. Tako je šolsko leto za 10 dni daljše, kot je bilo v šolskih letih 1920. do 1928. in za teden dni krajše, nego je šolsko leto na srednjih šolah. Na deželi ima šolsko leto povprečno 156 delovnih dni, dočim jih je v mestih 183. V Ameriki skrbijo tudi za zidanje novih in higienično urejenih šolskih poslopij. Tako imajo že mnogo šol, ki so opremljene s kopalnicami, igrišči, delavnicami, najrazličnejšimi stroji itd. Pouk je poverjen večinoma le učiteljicam, dočim so v delavnicah in laboratorijih zaposlene tudi moške strokovne moči. Mnogo šol je urejenih tudi tako, da dobi tu mladina potrebno hrano, ker so starši zaposleni v tovarnah. Starši plačujejo upravi šole le neznatno hranarino.	• K.
RUMUNSKO ŠOLSTVO.
Šolska obveznost v Rumuniji se pričenja po reorganizaciji zakona iz leta 1924. že z dovršenim petim letom in more trajati do 18. leta. Od 5. do 7. leta mora učenec obiskovati šolo za majhne otroke (ki jo lahko primerjamo z našimi otroškimi vrtci ali zavetišči), od 7. do 14. starostnega leta obiskuje sedemraz-redno osnovno šolo, od 16. do 18. leta pa nadaljevalne šole in tečaje. V šole za majhno deco se sprejemajo otroci z dopolnjenim 4. letom, obvezno pa jo morajo obiskovati otroci, ki so izpolnili 5. leto starosti, ako je ta šola v dotičnem kraju urejena. Te šole ustanavlja država, kajti župe, občine in posamezniki jo smejo ustanoviti le z dovoljenjem ministrstva prosvete. V občinah, kjer so starši otrok celodnevno zaposleni z delom, se ustanavljajo otroški domovi, kamor imajo dostop tudi najmanjši otroci od 2. leta dalje. Maksimalno število otrok v enem ¡razredu, ki ga poučuje le učiteljica, je 80. Osnovna šola je sedem-razredna. Od prvega do četrtega razreda je
<*7
šola enotna, vsi nadaljnji razredi torej od V. do VII. razreda pa se razdelijo na tri panoge, in sicer: poljedeski tip, industrijski tip in trgovski tip. Na deželi imajo ti označeni višji razredi od 12 do 24 tedenskih učnih ur, dočim pa imajo v mestih točno določenih 24 ur.
Šolsko leto traja od 15. septembra do 10. julija. Reden in pravilen obisk je le v zimskih mesecih od 1. novembra do 31. marca. V ostalih mesecih šolskega leta se tu poučuje le 6 ur na teden. Otroci, ki so končali šolo z neuspehom, ali sploh niso iz kakega tehtnega vzroka obiskovali šolo polnih 7 let, smejo biti prisiljeni, da posečajo celodneven pouk tja do 16. leta. Na en razred, učilnico in učitelja pripada maksimalno 60 učencev v osnovni šoli, in, 40 na višji stopnji.
Učiteljske šole so sedemrazredne. Nižji trije razredi skrbijo za splošno izobrazbo, kakor gimnazije. V prvi razred učiteljskih šol se sprejemajo le 13 letni dijaki, ki so dokončali IV. razred osnovne šole z dobrim uspehom. V II., III. in IV. letnik učiteljske šole se sprejemajo dijaki, ki so dovršili I., II. in III. razred gimnazije. Učiteljske šole so večinoma internatsko urejene.	K.
MALI OGLASI
Mali Oflaat, Id «Infijo ▼ poiredovalna la socialne ■amano občinstva, vsaka beseda SO par. NajmamJK sneaek Din S*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik L/ublJana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
tolike knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
iočske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44

RESTAVRACIJA
NOVI SVET
no mí
Za deco
plaščki
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
K. PUČNIK
Selenburgova ulica Slev. 1
nasproti kavarne „Zvezda"
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; spre" jema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.


G o stilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
5555555555555555555555555555555555555555555555555551555