K GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XI • ŠTEVILKA 13 • 12. DECEMBER 1975 DREVO MORA OBRODITI SADOVE Nikoli nam ni bilo tako dobro kot nam je sedaj, pogostokrat slišimo med starejšimi ljudmi in Prav tako med mladimi, ko ocenjujejo in primerjajo razmere doma in v tujini, na vzhodu ali rahodu in pravijo; tam lahko samo delaš, tako bogastvo in taka revščina obenem, kakšno n**^j*----nikjer nisi varen, tam ne bi hotel živeti... Taka mnenja slišimo v neformalnih P°8UVurih med ljudmi Na sestankih in v sredstvih javnega obveščanja pa navadno, celo vse P°8osteje slišimo samo o problemih, nepravilnostih, slabostih itd. Cene rastejo, standard pada, 8°spodarstvo stagnira, politične organizacije ne delujejo in tako naprej. Skratka, vse je zanič. Na videz veliko, nerazumljivo nasprotje, toda ali ne kaže to pravzaprav pripadnost naši 8e^a,>ji družbeni ureditvi, da smo vsi skuprg prizadeti in da iščemo izhode k boljšemu z °bčutkom in z zavestjo, da tudi sami lahko nekaj storimo. Da boljše živimo, razumljivo, drugi 50 Časi; da imamo težave, tudi drugod po svetu jih imajo, celo še hujše, pa ostanejo ljudje •^prizadeti, pač nimajo moči, ne možnosti, da bi kaj spremenili. ^ letu 1975 so se praktično začela uresničevati načela nove ustave. Gospodarstvo se je na kraeljih na novo organiziralo, delegatski sistem je prebrodil začetne težave, za vsa pomembnejša Področja družbenih dejavnosti so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti. V organi-^cijskem pa tudi vsebinskem smislu so podani pogoji, da lahko pričakujemo učinkovito "“Sevanje perečih vprašanj na vseh področjih družbenega in ekonomskega življenja. Namen je, \ secev letošnjega leta, razpravi! ^ izhodiščih programa skupno** ^ leto 1976, izvolila predsedstv^j. izvolila za svojega novega Pr°- jc nika tovariša Boruta Lavriča, miranega pravnika in do^*13^^ predsednika izvršnega odbora ^ nosti, ki je te dolžnosti bil Posebno pomembna je bila o družbenem dogovoru o n’1 Milinih standardih za življenjske ^ turne razmere pri zaposlovanj l""v- jozedernovS*' Glasilo občinske konfet0*1^ SZDL Ljubljana-Vič-H« , nik. Urejata izdajateljski ■-- častni predsednik dt. J f: Vidmar - in uredniški od ^ ing. Janez Cemažar, M‘io S Dimitrič, Japja DonHtr .ng. (odgovorna urednica). . OB DNEVU JU 4 OB DNEVU JLA * OB DNEVU JU ¥ OB DNEVU JU * OB DNEVU JU * OB DNEVU JU * OB DNEVU t ? ( i 'i t k 't i t i. a ? # it i i t t t v > t r i i f -----------------------------------------------------^ 22. decembra poteka 34 let, odkar je na ukaz Maršala Tita bila ustanovljena v Rudem prva regularna enota jugoslovanske ljudske armade. Prva proletarska brigada, ustanovljena v tem mestecu, je tako praenota današnje jugoslovanske ljudske armade, armade, ki je ljudska tako po svojem nastanku kot po svoji dejavnosti in razvoju. Njena ljudskost je ena od bistvenih pridobitev našega narodnoosvobodilnega ■boja. in ljudske revolucije. To svojo karakteristiko je ohranila ln jo poglablja vse do danes. To se kaže v povezanosti naše JLA z delovnim človekom, z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi, s tovarnami, z našim kmetijstvom in vsemi drugimi oblikami življenja naše samoupravne socialistične domovine. V tej povezanosti armade z ljudstvom korenini tudi današnja obrambna koncepcija jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki se odraža v splošnem ljudskem odporu in ki je zagotovilo nepremagljivosti oboroženega ljudstva. Prav zaradi tega je dan JLA vedno bolj praznik vsega ljudstva in ne , samo oboroženih sil. Proslavljali ga bomo skupno s pripadniki JLA: tako mladina, kot borci NOV, rezervni vojaški starešine, delavci v tovarnah, občani oz. krajani v krajevnih skupnostih, otroci v šolah - skratka vsak na svoj način, toda z istim ciljem na osnovah tradicij narodnoosvobodilnega boja ln ljudske revolucije za ohranitev nedotakljivosti naših meja, razvoja socialističnega družbenega reda in ohranitve svobode. Naj živi dan jugoslovanske ljudske armade - dan oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije. IVO STARIN \__________________________________________!____________ Z ukazom predsednika Republike in poveljnika oboroženih sil SFRJ Josipa Broza — Tita so bili za svoje dosedanje aktivno delo v organizaciji ZRVS in družbenopolitično delo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela odlikovani naslednji člani ZRVS: Z REDOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATIM VENCEM: ANTON OBLAK 00 ZRVS Brezovica Z REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO: JOŽE PODRŽAJ JANEZ KRAMAR FRANC ALIČ ANTON ČERNIVEC 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Trnovo Z REDOM REPUBUKE S SREBRNIM VENCEM: AkTON BAVEC 00 ZRVS Rožna dolina FRANC IGLIČAR 00 ZRVS Brezovica Z REDOM ZA HRABROST: ALBIN KOBAL 00 ZRVS Kolezija Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM: Posnetek je s Kureščka, kjer je občinski odbor ZRVS organiziral i . ,ja”je s strojnico. Kljub slabemu vremenu se je tega streljanja [ 'Kfcležilo večje število članov ZRVS, med njimi tudi nekaj mlajših * sk k°V stre*s*te družine bratov Gregorič. Tudi mladini je namenjena c r“ w pozornost ob vzgoji in pripravah za splošni ljudski odpor. Hov^f0^* si z zanimanjem ogledujejo kabinet starega, zlasti pa še •P orožja, s katerim je oborožena naša armada. FRANC BIZJAK ALOJZ DOBROVOLJC RUDI FURLAN IVAN LESAR 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Vič-Kozaije 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Kolezija Z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE Z ZLATIMI MEČI: ZVONKO FALESKINI ANTON KUNC JOŽE TROHA VINKO ŽUŽEK 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Velike Lašče Z REDOM REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: ALOJZ BRANCEU MILAN BUH OTO COMINO JANEZ ČEBULJ MARJAN GLAVAN MLADEN KRAJNOVIČ MATKO LEKIČ MIHAJLO MILAČIČ JOŽE MODIC JULE ŠKRABA FRANC VOLK IVAN ZORE 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Ig 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Trnovo 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Trnovo 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Ig 00 ZRVS Ig 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Trnovo Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: ANTON CUCELJ EVGEN MAREK JOŽE ZAKRAJŠEK 00 ZRVS Škofljica 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Škofljica Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM: IGNAC ROZINA ANTON VIDMAR ALBERT VODNIK ANTON ŽUŽEK 00 ZRVS Vič-Kozarje 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Trnovo 00 ZRVS Velike Lašče Z REDOM ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI: JOŽE ARKO JANEZ ARNŠEK VIKTOR BROUH JOŽE ČUDEN FRANC HABJAN ŠTEFAN HAJDIČ FRANC KASTELIC RUDI KOSMAČ MILOVAN MIHORKO JANKO MOSER MIHAJLO PEJOVIČ JOŽE PETRIČ JULIJ PLANINC ANTON PRUS DUŠAN STOJAKOVIČ JULIJ TROTOŠEK SVETOZAR ŽIVKOVIČ 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Škofljica 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Škofljica 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Škofljica 00 ZRVS Trnovo 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Kolezija Z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD: KAROL KOBE ANTON PODRŽAJ ANTON ŽAGAR FRANC ŽUŽEK 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Velike Lašče / -N Vsem članom ZRVS, vsem občanom in delovnim ljudem ob dnevu JLA iskrene čestitke! Občinski odbor ZRVS v______________________________J Z MEDALJO DELA: VIKTOR ČEČ 00 ZRVS Velike Lašče Z MEDALJO ZA VOJAŠKE ZASLUGE: ALOJZ CENTA KAREL CERJAK dr. FRANC ČERNE DUŠAN DOBROVOLJC RADO FALESKINI ANTON GOLOB ALEKSANDER INKRET ANTON JAKLIČ ANTON JEREB JURIJ JURANČIČ JANEZ KASTELIC MARJAN KNAVS IVAN KOŠAK VLADIMIR KUHAR IVAN LAZAR ALBIN LENARŠIČ dr. JOŽE LOVŠIN FRANCI MLINAR EMIL MOČIVNIK FRANC OVEN RAJKO PEROVŠEK STANISLAV ROTAR DOMINIK RUPERT' CIRIL SKVARČA DANIJEL STRLE FRANC SUNČIČ JANEZ ŠIVC RUDI UMEK ANTON VIDMAR LUKA BEBIČ 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Brdo-Vrhovci 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Brdo-Vrhovci 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Ig 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Velike Lašče 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Trnovo 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Brdo-Vrhovci 00 ZRVS Malči Belič 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Milan Česnik 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Vič-Kozarje 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Krim-Rudnik 00 ZRVS Kolezija 00 ZRVS Ig 00 ZRVS Brezovica 00 ZRVS Rožna dolina 00 ZRVS Vič-Rudnik Z MEDALJO ZA VOJAŠKE VRUNE: JOŽE ŠKULJ 00 ZRVS Ig Orientacijski taktični pohodi so redna oblika strokovnega izpopolnjevanja članstva ZRVS. Na sliki: še zadnje priprave pred pričetkom pohoda. OB PRAZNIKU SLOVESNO Praznik oboroženih sil SFRJ bomo tudi v naši občini nadvse slovesno počastili. Na osrednji proslavi, ki bo 18. decembra ob 17. uri, v prostorih TVD Partizana Trnovo -bodo po slavnostnem govoru podeljena odlikovanja predsednika republike maršala Tita več kot 80 aktivnim članom ZRVS. Ob tej priložnosti bo osnovna organizacija ZRVS Trnovo razvila svoj prapor. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Trnovo in kulturno umetniško društvo France Prešeren Trnovo. Seveda pa to ne bo edina počastitev dneva JLA v občini, saj bodo številne proslave tako v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih. V------------------------------------- J OB DNEVU REPUBLIKE ------ N Kakor vsako leto je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Vič-Rudnik - komisija za vprašanja borcev in invalidov NOV v sodelovanju s krajevnim združenjem borcev NOV in WI „ Lado Miklavc*4 ter upravo doma onemoglih Bokalci 29. novembra - za praznik naše republike obiskal člane ZB NOV in WI, oskrbovance doma onemoglih Bokalci. V tem domu živi in je vključenih v našo organizacijo 37 članov iz raznih krajev Slovenije. Našemu obisku so se pridružili tudi pionirji in predstavniki osnovne šole „Lado Miklavc**, ki so vse zbrane pozdravili in jim čestitali k prazniku ter izvedli prisrčen kulturni program, kateremu je sledil pozdravni govor generala Rada Pehačka — predsednika komisije za vprašanja borcev in invalidov NOV pri občinski skupščini Vič-Rudnik in predsednika ZB NOV „Lado Miklavc** Naceta Kavčiča. Po slavnostnem delu so bila vsem 37 članom podeljena skromna darila in cvetje. Sledilo je tovariško srečanje, ki je potekalo v veselem razpoloženju, s petjem partizanskih pesmi in v prepričanju, da nanje nismo pozabili. Za praznik republike so člani našega odbora skupno z odborniki krajevnih organizacij ZB in WI obiskali 351 ostarelih in socialnih šibkih borcev in W1 in jim ob tej priliki izročili zimske denarne pomoči. MARIJA LEGAN Kolektiv Komunalne^ podjetja Vič je praznik naše republike še posebno slovesno obeležil. Istočasno so proslavili 15. letnico delovne organizacije. Na proslavi so sodelovali učenci osnovne šole Hoijul s kulturnim programom. Takole pa so naj mlajši zapeli na proslavi dneva republike v krajevni skupnosti Lavrica. Sedaj nismo več cicibani, smo pionirji. „Za domovino s Titom — naprej**! Svečana zaprisega ob dnevu republike na Lavrici. Veseli so bili starejši občani krajevne skupnosti Rožna dolina, ko so bili povabljeni na proslavo dneva republike. Pozornost je najlepše darilo! Na slovesnosti delovnega kolektiva Iskrinega raziskovalnega inštituta je predsednik občinske skupščine Vili Belič podelil 16 tovarišem odlikovanja predsednika SFRJ Josipa Broza — Tita. V KOZARJAH 26. novembra 1975 so družbenopolitične organizacije na pobudo ZB in SZDL v krajevni skupnosti Kozarje priredile proslavo v počastitev 30- letnice zmage nad fašizmom, 30 let svobode in 32-letnico II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. O pomenu AVNOJ in o takratnih dogodkih po svobodi vse do današnjih dni je spregovoril član ZB Kozarje Stane Žerovnik. Z iskrenim aplavzom so občani KS Kozarje ponovno potrdili predanost in pravilnost poti ZK pri uresničevanju naše ustavnosti, samoupravljanja ter pokazali pripravljanost, še nadalje razvijati bratstvo in enotnost naših narodov, v primeru potrebe braniti svobodo, pridobljeno v NOB, nedotakljivost naših meja, braniti socializem in našo samoupravno socialistično skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Skupno smo izrazili željo, da naj še dolgo vodi ZK in skupnost narodov in narodnosti Jugoslavije po začrtani poti ljubljeni tovariš Tito! Po proslavi smo si ogledali slovenski film ..Trenutki odločitve**. STANE ŽEROVNIK Ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo POGOVARJALI SMO SE Z MAMI 28. novembra smo imeli proslavo ob dnevu republike. Vrbovški pionirji smo se zbrali pred šolo in odšli v dvorano na Brdu. Na prireditev smo povabili tudi mamo padlega heroja Vlada Miklavca, po katerem se imenuje naša šola. V dvorani smo učenci priredili kulturni program. Za uvod nam je učenec 7. razreda povedal, kako težka je bila pot delegatov na II. zasedanje AVNOJ. Takrat niso imeli prevoznih sredstev kakor danes, zato so morali peš po hribih in dolinah, mimo sovražnikovih postojank in zased v Jajce. Poudaril je tudi sklepe AVNOJ, ki so zelo pomembni in z zlatimi črkami zapisani v naši zgodovini. Po govoru smo sprejeli naše cicibane v pionirsko organizacijo. Po zastavo so zaprisegli pionirsko zaobljubo. Učenci višjih razredov smo jim nato zavezali pionirske rutice. V nadaljevanju so učenci nižjih razredov uprizorili krajšo igrico. Program smo popestrili še z ritmičnimi vajami in baletno točko. Za zaključek sta jim učenki zaigrali še na harmoniko. Mami Miklavčeva in tovarišica ravnateljica, kakor tudi vsi učenci, smo bili s programom nadvse zadovoljni. Želimo, da bi nas mami Miklavčeva še dolgo obiskovala, ker se z njo radi pogovorimo in poveselimo. ALENKA BATIČ 7.b. razred - Vrhovci KAJ PRIPRAVLJAJO LJUBITELJI AMATERSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI? Po poletnem zatišju so kulturno prosvetna društva - društva „Svobod“ s svojimi gledališkimi skupinami, pevskimi zbori in okteti, s folklornimi in baletnimi skupinami pripravila nove programe za posamezno kulturno dejavnost v sezoni 1975/76. Dvorane so zopet zaživele in tako so prenekatera društva skupaj s KS in družbenimi organizacijami pripravila proslave ob 29. novembru, kinematografi naših društev pa so v teh prazničnih dneh predvajali filme s tematiko NOB. Tudi gledališke skupine so poskrbele in se odločile za dramski repertoar. Tako je tik pred zdajci premiera dramskega dela z naslovom „Brez besed** v društvu Notranje gorice, še v tem mesecu premiera dela „Hodl de Bodl“ v Podpeči, premiera dela ..Cvetje hvaležno odklanjamo** v društvu „France Prešeren** Trnovo, pred uprizoritvijo je tudi mladinska otroška igrica ..Kraljevi smetanovi kolački** društva Šentjošt. V režiji so dela ..Krčmarica Miran-dolina** v društvu Rob, na Dobrovi pripravljajo komedijo „Draga Ruth“, v društvu Velike Lašče „Sreča na upanje**, v Polhovem Gradcu obnavljajo dramsko delo ,.Raztrganci“ (v načrtu pa je še Mikelnova komedija „Srečka“), v Zažatju pripravljajo delo „Klob-čič“, v društvu Lavrica so se odločili za delo ..Namišljeni bolnik**, v društvu Horjul za dramatizacijo Cankarjevega ..Kurenta**, na Škofljici pripravljajo mladinsko delo, na Barju, Igu in Šentjoštu pa dela še niso izbrali. Na Viču so se mladinci odločdi za izvirno delo. ki obravnava problem današnje mladine. Gledališke skupine v vel'J^ večini nimajo sposobnih režiserjev in prav tu skuša občinska ZK? z ..uvoženimi** režiserji — nekaj s profesionalnim za to usposo! Ijenim kadrom po celotni režiji — in po drugi plati pa nuditi tu« pomoč z mentorstvom pri režiji, oz. z delno pomočjo pri reži] Tako naj bi si v novi sezoni ogledali na naših odrih č« kvalitetnejšo izvedbo gornjih dramskih del. Upajmo, da bo pub® nagradila trud teh igralcev s številčno zasedbo dvoran ob njihovi prireditvah. Zveza kulturno prosvetnih organizacijah občine Ljubljana W Rudnik pa ima v svojem programu 1976 predvidene več prireditve kot: XV. revija gledaliških skupin, revijo odraslih pevski zborov v dveh krajih v občini, revijo otroških in mladinskih pevsp zborov v Pionirskem domu, kjer naj bi nastopalo preko 120i mladih pevcev osnovnih šol, likovno razstavo v širšem obsegu, kjt: naj bi razstavljali likovniki iz naše občine ter občinsko proslavi Prešernovega dne. Bi VABILO K SODELOVANJU ... ste si že kdaj želeli postati igralec? in vi igralka? V šoli sti recitirali na šolskih proslavah, odkar pa ste v službi, niste vet pomislili na to, da bi svoj prirodni dar razvijali. Pridite! V obči/1 Vič-Rudnik deluje osemnajst kulturno umetniških društev in vsaka krajevna skupnost ima svojo kulturno komisijo. Veseli bodo vašega sodelovanja ... ... naskrivaj pišete pesmi. Skrivate jih na dno predala ali v ko za omaro. Zakaj? Pomislite na to, da ima pesem pomen sani0 takrat, kadar njenim besedam prisluhne še kdo drug. Pošljite svbl0 pesem ali črtico do 15. decembra 1975 na naslov: ( Ljubljana, Dalmatinova 4, 61000 — Za srečanje pesnikov ^ pisateljev začetnikov ... v NOB ste izgubili svoje najdražje, san11 ste bili borec in včasih pripovedujete, kako je bilo v tistih težkih j® lepih časih. Zakaj skrivate svoje spomine? Usedite se in jih napiši{ za vse nas. S preprostimi in odkritimi besedami, kot pripoveduje1* svojim vnukom. ... v vaši sobi diši po terpentinu in barvah. Slikate. Morebiti p vendarle niste čisto zadovoljni s svojim delom. Radi bi ^ izpopolnjevali, radi bi strokovne pomoči. Oglasite se! Ustanov" bomo tečaj za ljubitelje likovne umetnosti. ... vi pa radi plešete. Sosedje pod vami se pritožujejo, & ropotate. Prav imajo. Pridite in zaplešite v naših folMofl® skupinah. ... in vi, ki ste najbolj osovraženi človek v bloku, saj je tak| težko prepevati na sobni jakosti. Enajst pevskih zborov deluje p/I vodstvom profesionalnih zborovodij. Vključite se v naše PeV**J zbore! Tu vam ne bo nihče branil vaših lepih, čistih visokih ton° | ... in vi, ki ste prebrali vabilo do te vrstice, pa niste n4?') ničesar zase. Vključite se med redne obiskovalce naših knjižu^j Kdaj ste imeli zadnjič v rokah dobro knjigo, prebrali dob1! pesem? ? Ojoj! Nič zato. Postanite odslej reden izposojeval« | knjig. Odločite se! Vse točnejše informacije pa dobite na naslovu: Zveza kultunvl prosvetnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 1 | Starši, delavci v temeljnih organizacija^ združenega dela, člani osnovnih organizacij zveze sindikatov NOVOLETNE MANIFESTACIJE V minulih letih smo se navadili, da otrokom pripravim|? novoletno srečanje z dedkom Mrazom, združeno s tako ab drugačno prireditvijo ter z obdarovanjem, čemur sr« vsakokrat dodelili določena sredstva iz skladov skupu® porabe. ... Skupnih novoletnih manifestacij je bilo malo oziroma jin sploh ni bilo. -A V letošnjem letu pa bomo skupno novoletno slavje 2* otroke v Ljubljani vendarle pripravili. Organizacijsko-p1?' gramski odbor, zadolžen za njegovo izvedbo, je imenoval mestna konferenca SZDL. V njem je združena iniciativa vsen društvenih in družbenopolitičnih organizacij ter vseh in*®' resnih skupnosti oziroma ustanov, ki svoje delo posvečaj0 doživljanju otrok. h Organizacijski odbor bo poskrbel za bogat program ysev novoletnih prireditev in za celovito praznično vzdušje Ljubljani. Osrednjega pomena med prireditvami bosta novoletu pravljično mesto na Gospodarskem razstavišču in drsal0 revija v hali Tivoli. Poskrbljeno bo za repertoarno živahnost skozi ves tede • Starši! Delavci! Potrudite se, da boste v prazničnih u11.^ našli proste ure za svoje otroke. Posvetite se jim, popeljite J _ na prizorišča prireditev, omogočite jim srečanja z dedk° Mrazom, poskrbite za lepoto njihovih doživetij. Prepričani smo, da bodo doživetja na osrednjih Pr*re^.0 venih prostorih odtehtala kolektivno obdarovanje - za vam priporočamo, da nakupovanje daril v svojih delov° organizacijah nadomestite z odkupom značk dedka vstopnic na prireditve, ki jih bomo z združenimi nl ./g. organizirali v Ljubljani. Značke vam bo posredoval organlZ cijsko-programski odbor. Dogovorite se, da bo novoletni teden v resnici ,nan,*^. stacija našega človeško razumevajočega in družbeno odg vornega odnosa do otrok. Organizacijsko program8^ odbor za novoletne manifesta01! . v Ljubljan RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE ING. TONETOM | KOVIČEM "N ii \i ri ii 1 o je: vi Z ti n 9 ? 3l It MOŽNOSTI RAZVOJA NAS SPODBUJAJO Katere so bile poglavitne značilnosti dela skupščine mesta Ljubljane v letu 1975? Ing. TONE KOVIC: „Na vsak način lahko ocenim, da je bilo delovanje mestne skupščine sktivno in živahno. V tem obdobju je bilo delo Poglobljeno. Sklici vseh zborov so bili uspešni •n opazili smo izredno prizadevnost delegatov, saj je bila udeležba vseskozi skorajda stoodstotna. Prav tako so delegati aktivno sodelovali v obravnavi skupščinskih gradiv. Pred nekaj me-^ci je bila napravljena analiza delovanja naše delegatske skupščine. Le-ta je pokazala vrsto Zelo pozitivnih ugotovitev, pri čemer moramo ugotoviti, da je bilo delo delegatov najbolj učinkovito v zboru občin, saj delegacije priha-jajo z jasnimi stališči in opredelitvami To težje jrdimo za zbor združenega dela, kjer je zavzetost v delovanju manjša, kar pa je razumljivo glede na precejšnjo zapletenost pri obravnavi gradiva, saj ga obravnavajo po skupinah za Posamezna področja. Njihova delegatska baza So zbori občinskih skupščin, kjer pa se prav zaradi obilice problemov vsa problematika ne obravnava vedno.“ Za kaj so si že posebno prizadevali delegati uiestne skupščine? .Ing. TONE KOVIC: „V največji meri so bila P.nzadevanja usmerjena v izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Delegati naše skupščine so Sprejeli za nekatera področja gospodarstva konkretna stališča, ki so bila vnesena v akcijski Program stabilizacije. Prav tako je izvršni svet Urestne skupščine napravil mrežni plan izvajanja Posameznih nalog, ki izhajajo iz tega akciiskega stabilizacijskega programa. Med pomembnimi vprašanji, ki smo jih reše- ah, je tudi razvoj prometa in cestnega omrežja . Ljubljani, kjer je bil dan poudarek prvi etapi ^ Programa „10 let izgradnje cest“, ob tem pa s^da tudi zbiranja sredstev iz samoupravnega porazuma, ki zavezuje delovne organizacije za bajanje tega programa. g..*e^krat je bila na dnevnem redu naše skup-s 'tj6 obravnavana izgradnja šol in vrtcev iz Jtostev zbranih s samoprispevkom. Sklad za jr^a^njo nam je večkrat poročal, saj se redno C uje mo z dokaj velikimi težavami pri zbi-dei *t.nančnih sredstev. V mislih imam seveda (jue* ljubljanskih občin, ki so se po referen-Sr tj111 obvezale, da bodo prispevale polovico dstev za izgradnjo vrtcev in šol.“ sta^ Ljubljani je bilo letos zgrajenih več tisoč graH*^ KOVIC: „Res je. V stanovanjsko real' 0 so b*l> vloženi veliki napori predvsem za Va Racijo čimvečjega števila zgrajenih stano-Čim’ ^ ^emer napori predvsem za realizacijo v^jega števila zgrajenih tudi mestna stano-^ Jaka samoupravna skupnost. Ugotovimo lah-Števii3 ie bilo v tem letu zgrajenih maksimalno Za 'to .stanovanj in sicer 4.000 (vseh družbenih, ]jT: "nih in individualnih). V tem letu je Ljub-starf .ila tudi prvi kontingent solidarnostnih V]f.,0vanj> od katerih je že 400 vseljenih. Us eto so bili izredni napori za čimvečjo vaniPen0St stanovanjske gradnje. Število stano-doseoT sosesk naj bo manjše, da bi tako Ijerio t' rac*C)nalizacijo tudi v komunalni oprem-k0niStl' Moram pa pripomniti, da prav na le^i^atoetn področju obstajajo še veliki prob-sg p n-pr. revitalizacija starih delov mesta, kar struwanc'ra “ sredstev za komunalno infra-ve j tUr°. nedograjenost posameznih sosesk (še iekto<\ZamU'*amo v togradnji spremljajočih ob-najK> ’ nadalie bo potrebno vložiti še mnogo n^ov za reševanje vprašanj črnih gradenj, grj^-.možnosti za organizirano individualno sveti in zbori stanovalcev si morajo preVz evat' v tej smeri, da v največji meri s, a^ejo naloge v zvezi z vzdruževanjem pro. panjskih fondov. Danes se srečujemo s t«koemom najemnin, ki niso stroškovne in Ijap: ne omogočajo večjega poseganja v obnav- ■* mestnega stanovanjskega fonda. Vsekakor bo na tem področju potrebno poiskati v prihodnje boljše in učinkovitejše sistemske re-šitve.“ Tudi v gospodarstvu so bili letos opazni veliki premiki Kaj nam lahko poveste o tem? Ing. TONE KOVIC: „Samo na področju investicij v osnovna sredstva gospodarske sfere je bilo v devetih mesecih tega leta vloženih kar 312 milijard starih dinarjev. To pomeni ogromna sredstva, vendar so bila tudi tokrat dokaj razdrobljena in tako premalo usmerjena v reali- plana dal jasnejšo sliko bodočega razvoja v letu 1976 in nujnih ukrepov v programih za srednjeročno obdobje. V teh prednostnih nalogah, kot ocenjujemo, pa je v ospredju zagotavljanje ustvarjanja ustavne vloge delavcev na področju celotnega družbenega zaposlovanja. S tem v zvezi je potrebno razvijati delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na vseh področjih in še posebej vlogo uporabnikov v teh skupnostih. Ob tem pa je potrebno ugotavljati in razvijati dolgoročen koncept Ljubljane, da z dodelavo generalnega urbanističnega plana omogočimo izdelavo konceptov razvoja Ljubljane do leta 2000. Prav Naše obveznosti v tem prihajajočem letu niso majhne. Zato se moramo vsi v vseh okoljih zavzemati za uspešno izvajanje vseh programov. Tudi vi, Vičani, ki predstavljate del naše mestne skupnosti, si morate prizadevati za učinkovito izvedbo vseh nalog, ki ste si jih začrtali tako v programu občinske skupščine, kot tudi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vsem občanom in delovnim ljudem, ob Velikih Lašč do Črnega vrha, želim veliko skupnih uspehov, sreče in zadovoljstva v letu 1976! zacijo sprejete politike za izgradnjo kapitalno intenzivne industrije v Ljubljani, ki naj bi predvsem izkoriščala tudi umske potenciale, s katerimi naše mesto razpolaga. V tem letu je bil napravljen tudi prvi korak v opremeljenosti in oblikovanju industrijske cone v Mostah, kjer bodo zrasli oziroma se že gradijo objekti nekaterih investitorjev. Zgrajena je tudi prva pomembna južna industrijska cesta, ki omogoča nadaljnji pritok investitorjev, kar omogoča večjo industrijsko izgradnjo na tem področju.14 izdelava generalnega urbanističnega plana opredeljuje mnoge prostorske probleme v posameznih občinah. Tako lahko ugotavljamo tudi v teh smernicah, da je za področje občine Ljubljana Vič-Rudnik v tem prostorskem programu dal izreden poudarek pospešenemu razvoju kmetijstva in spremljajoče živilske industrije. V okviru teh prostorskih konceptov se bodo reševala nekatere vprašanja lokacij za razvoj industrije, dalje da se z določeno opredelitvijo dolgoročnega razvoja cestnih programov sproščajo posamezni rezervati, kar moramo doseči Kakšen bo razvoj Ljubljane v letu 1976? Katere so poglavitne poteze smernic razvoja Ljubljane za leto 1976? že deloma v letu 1976, 1980.44 v večji meri pa do leta V kakšni smeri pa naj bi se razvijala industrija? Ing TONE KOVIC: „V teh smernicah je podano osnovno izvajanje srednjeročnega programa razvoja našega mesta za obdobje 1976-1980. Same smernice namreč že predstavljajo prvo leto tega srednjeročnega programa, pa tudi vstop v srednjeročno obdobje. Zato je njihov pomen še toliko večji. V teh smernicah je izvršni svet mestne skupščine skušal prikazati tudi prednostne naloge, ki naj jih razvoj Ljubljane zasleduje v tem letu, hkrati pa posegajo tudi v nadaljnjo izdelavo napravljenih programov v občinah, krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Pravzaprav nam bo šele celoten kompleks Ing TONE KOVIC: „V Ljubljani naj bi se industrija po prioriteti razvijala še v grupacije elektro industrije, strojne in kemične industrije, lqer naj se oblikujejo nosilci razvoja po posameznih dejavnostih in se povezujejo tudi v integracijskih procesih, še bog pa v oblikovanju reprodukcijskih celot, ki naj omogočajo večji in širši vpliv temeljnih organizacij združenega dela od surovin do prodaje. Na področju gospodarstva pa je vsekakor potrebno v prvi vrsti doseči večjo produktivnost dela in prispevati k dolgoročnem izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Tudi zaposlovanju moramo posvetiti več pozornosti, saj je v zadnjem času opaziti preko- račitve s smernicami opredeljenih postavk in so opazni veliki problemi na vseh področjih družbene dejavnosti. Z družbenim dogovarjanjem o zaposlovanju, moramo zagotoviti, da bi sleherni, ki zaposluje, vodil tudi računa o stanovanjskih problemih. Zavzemali se bomo za takšno usmeritev, da bo kapitalno intenzivni industriji omogočala polno izkoriščanje komparativnih prednosti našega mesta. Ljubljana je univerzitetno središče, v Ljubljani je niz raziskovalnih in znanstvenih inštitutov. Vsi ti se morajo v večji meri vključiti v prizadevanja za modernejšo industrijo, rentabilno in produktivno proizvodnjo.44 Kaj pravzaprav novega lahko pričakujemo v prihodnjem letu? Ing. TONE KOVIC: »Predvidevamo izgradnjo najmanj 3.500 novih stanovanjskih enot. Prizadevamo si, da bi se komunalni dolg do infrastrukture financiral tudi z drugimi sredstvi, izven kreditov, ki so na razpolago zgolj za stanovanjsko izgradnjo. Na področju realizacije 10-letnega programa cestnega omrežja lahko že v mesecu februarju pričakujemo začetek gradnje Karlovškega mostu. Iz tega programa bo naslednje leto na vrsti še izgradnja Drenikovega podvoza, razširitev Celovške ceste v Šentvidu, reševanje prometnega sistema na Prešernovi cesti itd. V teku so že priprave za ureditev prometnega režima v mestu. Zmanjšali naj bi tako velik promet z osebnimi avtomobili in več prostora namenili pešcem in kolesarjem. Prav tako bomo drugo leto začeli z izgradnjo krematorija, ojačali pa bomo tudi naše napore ter zbiranje sredstev za večjo sanacijo Ljubljanskega gradu, saj so možnosti po opravljenih letošnjih delih spodbudne. Nemalo poudarka bomo namenili tudi razvejanosti energetskih virov, kot tudi ureditvi kanalizacije. Tako naj bi se odplake iztekale v Savo pri iztoku Ljubljanice, kjer se gradi nova čistilna naprava za Ljubljano. Nekaj več bomo morali storiti tudi na področju zaščite vodnih rezervatov, da bomo lahko pitno vodo ohranili brez dodatkov klora.44 Samoprispevek v Ljubljani se izteka. Kaj potem? Ine. TONE KOVIC: „Leta 1976 se bo izteklo plačevanje samoprispevka za izgradnjo šol in vrtcev v Ljubljani. Brez nadaljnjega moramo razmišljati o pripravah za nov referendum. In se samo o novi akciji, temveč tudi o širšem programu, ki naj bi poleg šol in vrtcev zajel tudi nekatere objekte družbene dejavnosti kot so: zdravstveni domovi, kulturni domovi, lekarne, objekte družene preskrbe itd.44 V tem letu lahko pričakujemo večjo aktivnost samoupravnih interesnih skupnosti. Kaj nam lahko poveste o tem? Ing. TONE KOVIC: »Programi samoupravnih interesnih skupnosti, Id za celotno sfero prikazujejo potrebe in razvojne možnosti za njihovo realizacijo, morajo temeljiti na prepričanju vseh zaposlenih, da financiranje le-teh ni odtujeno, temveč da predstavljajo del celot-prizadevanj združenega dela za premagovanje problemov izobraževanja, kulture, skratka za boljše počutje zaposlenega delovnega človeka. Ti programi so v razpravah in zavedati se moramo, da je prav združeno delo tisto, ki odloča o možnostih financiranja in o obsegu realizacije teh programov.44 JANJA DOMITROVIC _________________/ STRAN 6 STITAN 7 VOLJA OBČANOV NAJ BO IZRAZEN A V /- \ V letu 1976 bo pravzaprav dejansko zaživela v praksi nova oblika delovanja na posameznih področjih v okviru interesnih skupnosti. Letos so namreč vse te skupnosti urejevale in utrjevale svojo organizacijsko ureditev, medtem ko v dejansko delitev sredstev še niso mogle bistveno posegati, saj so bili programi razdelitve sredstev pripravljeni že leto dni prej. - V tem času pa so interesne skupnosti postale že nepogrešljiv bistven del našega samoupravnega življenja in tudi v zavesti ljudi je že večinoma prodrlo mišljenje, da so interesne skupnosti te, ki imajo denar in ga delijo in morajo delovni ljudje torej s svojimi delegati v teh okvirih uveljavljati svoje interese. Občinske vreče, iz katere je vse financirano, ni več in o delitvi sredstev odločajo delovni ljudje sami v interesnih skupnostih. Čemu naj bi dajali več poudarka, malce o načrtih, o težavah, s katerimi se srečujejo, o bistvenih nalogah in o delovanju tako v tem letu predvsem pa v prihodnjem smo se razgovaijali s predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti oziroma predsedniki izvršnih odborov in občani. Kaj menijo? k__________________________________________________________J MATUA LENARŠIČ je predsednik izvršnega odbora skupnosti socialnega varstva. MaSa clrimnnct Ko najtežjih poslov, ne le zaradi občutljivega področja,- temveč tudi zaradi številnih skupnosti, ki sodijo po delokrogu v našo interesno področje, obenem pa tudi zato, ker se naše delo prepleta z delom še nekaterih skupnosti. Naš posel bo zato najtežji pri usklajevanju vseh interesov, tako da ne bo nihče prizadet, nihče zanemarjen ali se počutil zapostavljen. Zavedati se moramo namreč, da v našo skupnost sodi vse od kmetov preko otrok do alkoholikov itn. Naš program in naša prizadevanja pomenijo usklajevanje prizadevanj in programov petih skupnosti. Problem, ki smo ga občutili, pa je višina prispevne stopnje. Prenizka je in smo imeli zato že primanjkljaj. Ta se bo db tej stopnji verjetno še povečal in je zato treba menjati stopnjo. Kljub sredstvom, ki se sedaj zbirajo pri nas v skupnosti, to še ne pomeni nobene čudežne rešitve in zato tudi že mi razmišljamo o reševanju problema vrtcev tudi v bodoče še s samoprispevkom. Opozarjali pa bomo tudi na probleme pri solidarnostnih stanovanjih, saj ti problemi že obstajajo. Vsekakor pa je razveseljivo, da delegati in mnogi občani že vedo, da denar ne prihaja več iz občinske vreče. Kako bodo občutili novi sistem, pa je odvisno tudi v veliki meri od delegatov, torej kako bodo ti prenašali problematiko in kako bodo poskrbeli, da delavec začuti, kam se mora obrniti s svojimi težavami." Predsednica izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva je LJUDMILA KRESE-MARUŠA. „Naša skupnost bo predvsem poudarjala pridobivanje novih mest. Zavedati se moramo namreč, da imamo v Ljubljani v naši viški občini najnižji odstotek v varstvo vključenih otrok. Niti 30 odstotkov otrok ni vključenih, medtem ko je v nekaterih občinah tudi več kot 60 odstotkov. V petih letih pa bomo to upam popravili in dosegli stopnjo 55 odstotkov vključevanja. Nadoknaditi bomo skušali zamujeno, to, kar imamo, ker smo med ljubljanskimi občinami najrevnejši. Vendar na otroke tudi v sedanjem položaju ne smemo pozabljati. Zato bomo to skušali reševati drugače. Pripravljali bomo različne prireditve za otroke, zagotovili, da bodo ure pravljic, potujoči vrtec itn. Skušali bomo najti tudi primerne družine, ki bi sprejemale otroke v varstvo, razširiti pa je treba tudi malo šolo po številu ur. Večje število ur v mali šoli bi bilo treba predvsem za tiste otroke, ki niso vključeni v vrtce. Sodelovali bomo pa tudi z drugimi in skušali zagotoviti smučarske in plavalne tečaje. Vse to pa bomo lahko izvedli le, če bo solidarnost. Posebno pomembno nalogo bodo imele pri tem šole in krajevne skupnosti. Ena naših bistvenih nalog pa bo odpraviti naše „pozab-Ijanje" na podeželje, posebej pri tistih krajevnih skupnostih, ki se izredno trudijo in same vlagajo v svoj razvoj znatna sredstva s samoprispevki in podobno. Od tega je odvisno veliko, ali KS le čaka ali dela." JOŽE ŽUMER je predsednik izvršnega odbora skupnosti socialnega skrbstva. „Družba posveča premalo pozornosti temu področju. Tudi pri tem bi morala biti določena prioriteta, kaj je najvažnejše. Nedvomno je važno, da je človek sit in to področje rešujemo večkrat mi. Forsirati je treba tri osnovne dejavnosti oziroma skupnosti. Od družbene pogače dobimo mi sorazmerno premalo. Pri nas v občini premalo upoštevamo (pa tudi drugje to premalo upoštevajo), da je občina Vič-Rudnik ,stara4 občina. Pri nas imamo več kot 11.000 prebivalcev starejših kot 60 let. Pozabljamo na razslojevanje podeželja. Res je, da je naša občina vedno posvečala veliko pozornost temu področju, vendar je sedaj denarja premalo. Stroški rastejo. Pri teh denarjih, ki jih bomo dobili oziroma ki jih dobivamo, ne bo mogoče iti v investicije. Kaj to pomeni, pa je jasno vsakomur. Naša glavna ,bitka* bo usmerjena na izenačitev kriterijev socialnih podpor oziroma pomoči v Ljubljani. Te pomoči so sedaj neenake, saj pri nas dobi podpore 700 din, v občini Center pa npr. 1000 din. Je občan kriv, če stanuje preko občinske meje? Nedvomno ne in zato je pomembna solidarnost. Temu prelivanju sredstev v okviru Ljubljane kot tudi prelivanju sredstev v sami ljubljanski regiji in republiki bo treba posvečati posebno pozornost, da bomo dosegli pravične in realne kriterije." ALOJZ KUŠAR, predsednik skupščine kmetijsko-zemljiške skupnosti. ,,Za nas je delo trenutno še precej težko. Bistveno lažje bo, ko bo ustanovljena in začela delovati republiška skupnost. Sedaj bomo najprej naredili v naši občini seznam zaščitenih kmetij. To se nam zdi zelo pomembno za razvoj naše občine na kmetijskem področju. Obenem pa moramo delati na izdelavi prostorskega plana. Res pa je, da ljudje pričakujejo od naše skupnosti zelo veliko, več kot pa bomo lahko verjetno naredili. Težko je narediti vse naenkrat. Prav je, da je sedaj nek forum, ki se bo ukvarjal s kmetijstvom, saj smo temu doslej posvečali premalo pozornosti, čeprav je naša občina v veliki meri kmetijska. Posebno pomembna pa se nam zdi strokovnost. Strokovne službe naj bi delovale tudi v okviru programa te skupnosti. Strokovnjaki naj bi nam pomagali pri določanju zaščitenosti posameznih kmetij, skupnost pa naj bi precej naredila tudi na področju strokovnega svetovanja gojenja posameznih kultur. Za kmete je nadvse važ- Matija Lenaršič Ljudmila Krese-Maruša Jože Žumer Alojz Kušar no tudi vprašanje zavarovanja. To bomo tudi reševali v naših okvirih. Naša skupnost bo skušala zagotoviti, da bodo delovne organizacije „gledale* na vse kooperante enako, tudi če so mali, saj so doslej na male večkrat pozabljali. Potrebno pa bo tudi sodelovanje strokovnih služb s kmetijsko skupnostjo." Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti TONE DOLNIČAR: „V naši skupnosti skušamo doseči, da prodre delegatski sistem čim bolj do vsakega posameznika. To se nam zdi posebej važno, ker je področje, ki ga .pokriva* naša skupnost, izredno občutljivo in so zanj občani posebej zainteresirani. Delavec in vsak naj začuti nov odnos, da dejansko on prispeva za svoje zdravje in da se tako tudi strokovne službe vedejo do njega. Za naše področje je važno tudi kmečko zavarovanje, saj smo kmetijska občina, vsaj po površini še v veliki meri. Ena naših osnovnih teženj je širiti zdravstveno mrežo. To pomeni ne le odpiranje novih ambulant, temveč tudi skrb za kadre in za njih ustrezno šolanje. Jasno pa je, da bomo morali razviti tudi mrežo samih objektov posebej še v okolici, kjer je to še vedno problem. Na področju uveljavljanja dejansko novih odnosov smo dosegli že precej. Marsikomu, ki mu je bilo v začetku marsikaj nerazumljivo, je sedaj vse že povsem jasno in se aktivno vključuje. To pa bomo morali še krepiti, če želimo doseči namen skupnosti. Med samoupravnimi interesnimi skupnostmi bo treba usklajevati njih razvoj in težnje, da ne bodo nekateri ostali praznih rok. Obenem pa se je treba zavedati, da zdravstvo ne more zaostajati za otroškim varstvom, da je treba posamezne dejavnosti skladno razvijati, če ne želimo, da pride do neskladij. ‘ DUŠAN DOBROVOLJC, predsednik skupščine telesno kulturne skupnosti. ..Poudariti je treba, naj se profesionalni šport posebej opredeljuje in naj se ga ne bi financiralo iz bruto osebnih dohodkov delavcev. Tako bo več ostalo za šport, ki je dostopen vsem. To pa seveda ne pomeni, da ne smemo dajati nič na vrhunski šport. Treba je le zagotoviti primerno financiranje in razmerje. Pri nas na Viču bomo dajdi sedaj poudarek že 10 let pozabljeni atletiki. Če pa govorimo o kadrih, je treba povedati, da denar ni vse. Res imamo sedaj denarja dovolj, da lahko živimo, vendar trenerjev entuziastov ni mogoče plačati z denarjem in tudi ni mogoče dobiti za njih nadomestila. Potrebujemo več entuziastov! Pri nas bodo poseben problem investicije. Postavke za novogradnje namreč ni. Zato bomo morali na Viču ustanoviti sklad za gradnjo telesno kulturnih objektov. Na prioriteto določenih športov imamo pripombe. Strinjamo se z atletiko in košarko, medtem ko se nam zdi sporen hokej. To je šport, ki je preveč vezan na velike stroške (dvorana) in mu zato postavljamo kot alternativo namizni tenis, ki ga je mogoče razvijati v vsaki šoli in vsakem mladinskem domu." DORE KLEMENČIČ-MAJ, predsednik kulturne skupnosti. „Naša občina s svojo raznolikostjo pogojuje posebne pogoje dela, posebej še na kulturnem področju. Delo je povsem specifično zaradi mesta in podeželja, močnega centra republike in kmetijskih področij, vse pa je zajeto v eni celoti, naši občini. Za začetek se bomo lotili nekaterih povsem konkretnih nalog kot je pregled knjižnic in pro štorov, kjer je mogoče pripravljati razstave. V občini je premalo slikarskih ateljejev. Slikarji delamo pogosto v zelo slabih razmerah. V celotni Ljubljani je okoli 300 slikarjev in le 30 jih ima ateljeje, da se temu lahko tako reče. V tem so nas druge republike prehitele. V kulturi je še vedno preveč prisoten etatizem, ki mora proč. Za to se bo borila naša skupnost. Seveda pa bo ob vseh konkretnih akcijah veliko vprašanje denarja. Med konkretne akcije štejemo tudi naše načrte ponovnega oživljanja domov zadrug oziroma stavb, ki so bile včasih na vasi namenjene kulturi. Uspešno pa bomo lahko delali le, če bodo delegati postavljali svoje zahteve. Naše pomembno delo pa bo tudi na področju prebijanja miselnosti o ožini kulture, ki jo prevečkrat zreduciramo na gledališče in podobne institucije. Ob konkretnih akcijah pa bo važna samoiniciativnost, predvsem mladih, vendar brez mobi-liziranja, temveč naj bo spontano." Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti ANICA SLOBODNIK: ..Pomembno področje našega dela bo celodnevna šola. Za celodnevno šolo bomo skušali usposobiti predvsem podružnične šole, torej tiste, kjer bodo najmanjši stroški tega prehoda. Obenem s tem pa bomo morali nekaj narediti na področju investicijskega vzdrževanja naših šol. Mnoge šole imajo odločbo te ali one inšpekcije, da pouk v njih ne more več potekati, ker so prostori neprimerni. - Imamo šole, kjer se streha podira ali pa je le 12° ‘C v razredih, ker ni ogrevanja. Vsem učencem je treba zagotoviti enake pogoje in možnosti šolanja. Želimo, da delovne organizacije povedo svoje potrebe in želje, da bomo skušali šolati kadre, kakršne potrebujejo. Zagotoviti je treba ravnovesje poklicev. Ob zagotavljanju tega ravnovesja poklicev pa je treba skrbeti tudi, da bodo podane objektivne možnosti za to, torej da bomo lahko kje šolali te ljudi, ki jih bomo usmerjali. Sedaj se namreč dogaja, da mi otroke usmerimo, pa ne morejo vsi tja, ker ni prostora. Zdi se mi pomembno tudi tako imenovano pokroviteljstvo delovnih organizacij nad šolami. Pa če gre le za nekaj tisočakov ali za opremo, vse pride prav. Naša skupnost se bo zavzemala tudi za združevanje amortizacij vseh šol, ker so sedaj nesorazmerja: stare šole imajo nizko amortizacijo in potrebujejo veliko denarja za vzdrževanje, nove pa rabijo manj denarja in imajo visoko stopnjo." MARKO dr. VAKSEU, predsednik skupščine stanovanjske skupnosti: „Konkret-nega je pri našem delu še zelo malo, ker še ni vse doseglo baze, torej skupnosti na našem nivoju. Ena povsem konkretnih nalog, ki smo jo tudi že začeli izvajati pa je aktiviranje hišnih svetov. Aktiviranje teh je tudi eno zagotovil, da bi občani uživali z novo ustavo pridobljene pravice tudi v praksi. Napisano je treba prenesti v realnost. S tem aktiviranjem hišnih svetov bomo zagotovili, da to dragoceno premoženje — stanovanja - ne bo propadalo. Drug problem, ki nas čaka, pa je gradnja novih stanovanj. V letu 1976 ni pričakovati več vseljivih stanovanj, ker ni zemljišč, ki bi bila pripravljena do te mere, da bi lahko gradili takoj. Vse to je davek, ki ga plačujemo na zaostanek iz preteklih let. To bomo morali spremeniti. Na Viču namreč sedaj ___# NAŠA P A Xl/15 DELOVNJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ne razpolagamo z dovolj dobro opremljenimi zemljišči in to zavira. Skrb vzbuja tudi srednjeročno načrtovanje. Nekatere skupnosti namreč niso planirale stanovanjske gradnje skladno s svojimi načrti. To pa je nujno, saj je hkratno planiranje predpogoj za razvoj njihovih dejavnosti. Skupnost otroškega varstva npr. mora zagotoviti tudi stanovanja za kadre, ki bodo v vrtcih." Viču. „Ena pomembnih nalog na področju socialnega skrbstva je skrb za kadre. Delavcem, ki delajo na teh delovnih mestih, je treba dati večji ugled. Tu lahko marsikaj naredi skupnost, kjer se bodo delegati iz ostalih področij bolje seznanjali z našimi prizadevanji in težavami. S tem ko smo skoraj razvrednotili v preteklosti to dejavnost, smo razvrednotili tudi poklic. Ta skupnost bo morala zato v veliki meri skrbeti za kader." Anica Slobodnik Marko dr. Vakselj FRANCE ing. POLC, predsednik raziskovalne skupnosti: ..Naša skupnost bo imela in todi že ima nedvomno poseben Položaj, saj bomo mi v bazi v •teposrednem dotiku z večino znanstvenih institucij tako republiške kot mestne narave, ker so največ locirane na našem Področju. Poudarek delovanja skupnosti je podan z republiškimi nalogami. Seveda pa uua obenem raziskovalna skupnost v občini določene naloge Pd sestavljanju prioritete tudi v občinskih okvirih. V naši skup-; [[osti pa se zavedamo in tega se j -Onio morali tudi v prihodnje, un s sredstvi, ki jih zbira naša republika, ne moremo posegati Jp0 aktivno, kot bi to hoteli, on področje svetovne znanosti, er smo omejeni s finančnimi j^ostvi. Kadrov in to odličnih “Untno dovolj, vendar denaija P1,111 ga tudi ne bo toliko kot so ®[nteve, kar je jasno. To večina 71snstvenikov tudi razume, saj °bro pozna položaj. France ing. Polc Naša skupnost si bo priza-®ypla narediti čim več na pednju varstva okolja, pa tudi e°spodarskih raziskav ne bomo “^umaijali. Forsirali bomo Predvsem tiste panoge, za ka-re je gospodarstvo priprav- 'juno dati dodatna sredstva. "Teda Pa bodo morale TOZD POKazati željo, kaj naj razvijajo okviru naše skupnosti, pa se 1110 o tem dogovorili." Predsednik skupščine skupiti pokojninsko invalidskega ^arovanja STANE KOENIG: "Naša skupnost je nekaj poseb-. 8a. Pokojnine so namreč [>ake za vso republiko in tu mi .lstveno ne moremo posegati. SA samoupravne interesne Upnosti so vezane na občino, j? Pa smo odvisni od republike, ”er tudi planirajo denar. s*cuPnost Pa bo kot e*jna skušala urediti odnose dnh Pokojninami in osebnimi dki. To je treba uskladiti. avzemali se bomo za ureje- Sf _P°kojnin kmetom. Pred- I UedLSedanjega sistema Pa Je \*,iV°mno v tem, da se lahko le j sP°zna z vsemi problemi, pa Ce je zainteresiran. Sredstev ?mamo in zato jih ne deli- dniai Tn tnHi na&i Borut Lavrič P^ebiT je tud* naSa bo^"llost- Vsekakor pa ^ Zaw„ v °kvini naših možnosti ^zeman ~ • Upog-H za gradnje domov za 'Jene občane.* Borut redniVv01 LAVRIČ, pi pred-za 0ri>aniOVa.nie- »Pri nas je bil kup jih v 1Zacijskih težav, ki pa smo Sedai \ ,ki meri že prebrodili, jih 0r. de*amo analizo nalog, ki da Sg v ja naša skupnost, zato j>rekrival' ^0rno P° dejavnostih - - drugimi. Posebej skupnn n?0ra^' to uskladiti s iZohra?stj° socialnega varstva in oge . ----------- — ^Čjn, dakajo tudi na pod kot tmtf ^ovanja brezposelnih Sevanja. Pomembne na- .tudi na področju prekvalifi- Sl kačji' t . ...... lalj' Rediti bomo tudi sku-da l Psovanje na novo, tako Potrek„Us.k|ajen° z dejanskimi bost j f. n11 ’n 2 v**j° produktiv-»tjo.V0! boljšo izkoriščeno-PosreH^cej bomo delali tudi na «r0kovVanju zaposlitev ter Poklic nem izobraževanju, kot ,‘alna y T usmer)anju. Tudi so- ^ga Judita bo področje na-a’ k°t tudi dodatno SredStCV Rami/ Džafič k; ovanje.* ŽUŽEK, vzgojite-“Uadinskem domu na RAMIZ DŽAFIC, krajevna skupnost Krim-Rudnik. „Naj-bolj pereča se mi zdijo vprašanja stanovanjske politike, predvsem s stališča reševanja stanovanjskih problemov. Naša politika je sedaj dobro zasnovana, vendar so tudi napake in te je treba odpravljati. To bo pomembno delo stanovanjske skupnosti. Ni dovolj analitičnega tehtanja potreb in družbenih koristi, ki jih nudi posameznik pri dodeljevanju stanovanj. To pa bi bilo nujno. Za to tehtanje naj bi se skupnost za stanovanja zavzemala." MIRJANA VELIKIC krajevna skupnost Milan Cesnik. „Skupno s stanovanjsko gradnjo je treba reševati tudi vprašanje socialnega skrbstva. Tu mislim predvsem na ostarele in osamljene. Ni dovolj le stanovanje, za človeka mora potem še nekdo skrbeti. Zato je treba pritegniti šole k delovanju na področju socialnega skrbstva. Poseben poudarek mora biti pri tem na organizaciji rdečega križa. Zagotavljati je treba sosedsko pomoč. Narediti bi bilo treba pregled ostarelih občanov na področju občine in skrbeti za njih. Samo s pomočjo šol pa to ne bo šlo." TONE VIDMAR, inštitut Jožef Stefan: ..Stanovanjska skupnost bo morala narediti čim več, da bi stanovanja hitreje gradili in čim več. Stanovanja namreč ne dobiš in še drago je. Več usmerjene gradnje potrebujemo. Tu lahko odločilno vpliva ravno ta skupnost." STANISLAV CIGLERIČ, pomočnik komandirja postaje milice Vič: „Po posameznih mestnih regijah bi morali bolje urediti otroško varstvo. Posebej primanjkuje popoldansko varstvo. Popoldanskega varstva bi moralo biti več. Obenem pa je treba potem zagotoviti tudi, da bo kvaliteta obeh turnusov enaka. Veliko je namreč staršev, ki bi želeli imeti otroke v turnusih, ker to zahteva služba. Obenem pa bi se morali zavzemati, da bi dejansko izginilo iz naših tovarn nočno delo žensk, saj ponoči otrok ni mogoče dajati v varstvo." KAREL KALAR, Tobačna tovarna Ljubljana: „V prihodnje moramo več narediti na področju zaposlovanja. Mladini, ki nima možnosti za študiranje, naj bi zagotovili vsaj službo, ne pa da posedajo po lokalih. Treba pa bi bilo urediti tudi, da bi delali tudi tisti, ki nočejo, saj ni prav, da lahko nekateri žive na račun staršev oziroma njihovih dobrih osebnih dohodkov. Vsakemu, ki se želi zaposliti, bi morali zagotoviti delo." JOŽE ŽEMVA, ekonom doma za ostarele na Bokalcah: „Za TTKS bi morali uvesti večjo prispevno stopnjo. Od drugje denaija za to ne bo mogoče dobiti. Zagotoviti je treba boljše pogoje za delo športnikov in za samo rekreacijo. Pri TTKS je preveč poudarka na posameznih vrhunskih tekmovadcih, premalo pa se lahko ukvarjajo s športom ljudje željni športa in rekreacije, ki pa obenem niso vrhunski športniki. Treba je iti bolj na širino. Posebej pa je treba šport širiti v delovnih organizacijah oziroma sindikalnih podružnicah. Tudi za planince bi morali najti kos kruha in nekaj dati za obnovo planinskih domov, kot tudi za obnovo gorskih kmetij." Miljana Velikič Stanislav Ciglerič Ivanka Podpečan Stane Boh IVANKA PODPEČAN, krajevna skupnost Vrhovci: „Šte-vilo vrtcev je treba povečati. Obenem pa je treba zagotavljati za te vrtce ustrezajoče kadre. Več je treba tudi domov za ostarele. Sedaj je oskrbni dan grozotno drag. Obstaja nesorazmerje med prakso in načrti. Načrti gradnje domov za ostarele so prilagojeni standardu leta.2000, cene tudi, pokojnine pa so današnje. Tudi pri tej gradnji oziroma načrtovanju je treba bolj upoštevati stabilizacijo. Sedaj namreč prihaja do privilegiranih, do tistih, ki tak dom lahko plačajo in takih, ki tega ne zmorejo." STANE BOH, krajevna skupnost Krim-Rudnik: „Otroško varstvo je treba razvijati hitreje. Zagotoviti je treba boljše pogoje, tako glede kvalitete kot tudi da bi bilo to čim prej. Gradnjo otroških vrtcev je treba uskladiti z doseljevanjem, lo pomeni več načrtnosti. Na tem področju lahko veliko naredi skupnost otroškega varstva. Obenem pa je treba skrbeti potem tudi naprej, torej za izobraževanje. Skupnost otroškega varstva in skupnost za izobraževanje morata sodelovati. Več rabimo tudi šolskih prostorov, saj se iz marsikatere krajevne skupnosti morajo voziti otroci v šolo daleč od doma, ker je tista pred nosom prenapolnjena. Tu je osnova, saj potem se že vsak sam prebija." MARIJA GRUDEN, krajevna skupnost Lavrica: ,,Pokojninska skupnost bo imela polne roke dela, če bo hotela rešiti marsikatere težave na tem področju. Nekaj bi bilo treba narediti za nas, ki smo imele otroke in smo morale biti zato doma. V službo smo šle šele kasneje in sedaj nam manjka službenih let. To pa nikogar ne zanima. Zato bom delala, dokler bom mogla, nato pa bom šla z nizko pokojnino zaradi starosti v pokoj. Tu bi bilo treba kaj narediti. To bi morali urediti s pokojninami tako, da ne bomo morale še v pokoju dodatno delati, tako da bom lahko živela. S skupnostjo otroškega varstva bi se morala skupnost pokojninskega varstva dogovoriti za pametno rešitev za nas, ki smo morale paziti otroke, ker vrtcev ni bilo, sedaj pa imamo le malo delovne dobe." JERNEJ SELIŠKAR, kmetovalec iz Notranjih Goric: „Od kmetijsko zemljiške skupnosti pričakujemo zelo veliko. Predvsem pričakujemo nasvetov in pomoči. Kaj naj gojimo, kaj je najbolje, to pomoč naj bi organizirali. Obenem naj bi zagotovili izboljševanje zemlje. Tudi poskuse naj bi delali, kaj je najbolje za posamezno področje. Na našem področju bi morali poskrbeti tudi, da bi začeli intenzivneje izsuševati. Vsaj glavne odtočne kanale bi bilo treba urediti čim prej. Obenem pa bi se morala skupnost zavzemati v širših okvirih za to, da bi bilo gnojilo regresirano, da bi bilo cenejše in dosegljivo vsem kmetovalcem." FRANČIŠKA JANKOVIČ, Tobačna tovarna Ljubljana: „Matere predvsem žuli vprašanje otroškega varstva. Saj smo v Ljubljani že veliko naredili na tem področju, vendar bi morali še več. Posebej hudo je pri otroških jaslih. Teh manjka. Pri gradnji oziroma načrtovanju gradnje otroških vrtcev bi morala skrbeti skupnost otroškega varstva, da. bi bilo v bodoče usklajeno razmerje med gradnjo otroških vrtcev in otroških jasli. Z manjšimi otroki so še večji problemi kot pa z malce večjimi in prav za male pa je varstva mnogo premalo." ŠTEFAN' JERAJ, kmetovalec iz Notranjih Goric: „Kmete tare novost o dedovanju. Tu bi morala kaj reči zemljiško kmetijska skupnost. Zavzeti bi se morali za razumnejše rešitve in ne aprioristične za celotno republiko oziroma za vse primere. Prav je, da se zem--Ija ne drobi. To je zelo dobro in koristno, vendar bi morali urediti tudi tako, da bi lahko npr. tudi drugi sin kaj dobil od očetove zemlje oziroma posestva. Skupnost za zemljo in kmete bi se morala zavzemati tudi za to, da bi nam bili zagotovljeni boljši pogoji odkupa in predvsem stabilnejši. Sedaj ne vemo spomladi, kaj bo jeseni in če bomo lahko kaj prodali. Prašiče redimo, pa jih nihče ne kupi, jih nehamo rediti, pa jih vsi iščejo. Več načrtnosti je treba! Danes ne moreš prodati fižola, cena fižola pa je visoka. Mrvo smo še lani izvažali, letos nam stoji. Stabiliziranje trga potrebujemo in tu lahko z načrtovanjem in dogovori veliko naredi naša skupnost. Obenem pa lahko marsikaj tudi stori, da bi se letno usklajevale cene kmetijskih pridelkov s eenami ostalih oziroma s stroški, ki jih imamo mi.“ DANICA KREGELJ, ravnateljica osnovne šole Bičevje: „Kulturi moramo dati v bodoče več poudarka. Zagotoviti je treba sredstva za kulturno akcijo. Tu lahko veliko pomagamo vsi, posebej pa’ še tisti, ki proizvajajo in dejansko ustvarjajo otipljiv dohodek. Posebej se mora kulturna skupnost angažirati za področje izven mesta, saj je v mestu le na voljo nekaj kulturnih institucij, medtem ko je naše izvenmestno občinsko jX)dročje zanemaijeno. To je treba popraviti! To je važno tudi za izobraževanje. Ljudem na vasi je potrebno tudi kulturno razvedrilo, ne le delo. Ob tem pa je treba spregovoriti tudi o urbanistični kulturi. Tu mislim na prerazporeditev oziroma v bodoče razporejanje stanovalcev, da ne bi ustvarjali sosesk po zaslužkih, temveč, da bi ustvarjali mešane soseske. Takih napak si v Ljubljani ne smemo privoščiti." FRANKA PALČIC, krajevna skupnost Vič: „Vsaka stvar se ustavi pri denarju. To posebej občutijo tiste skupnosti, ki morajo vlagati, investirati v nove objekte. Posebej je to pereče pri vrtcih. Potrebujemo več vrtcev in po mojem je ena osnovnih nalog skupnosti otroškega varstva, da gradi nove vrtce. Obenem pa je treba zagotavljati seveda tudi kadre, ki naj otroke vzgajajo. Sedaj so vrtci mnogo prepolni, da bi lahko nudili tako kvalitetno vzgojo kot bi želeli. Skupnost otroškega varstva bi se morala zavzemati še posebej za to, da bi bili v vrtce vključeni leto dni pred šolsko obveznostjo vsi otroci. To bi olajšalo delo v šoli, obenem pa tudi olajšalo otrokom vključevanje v družbo in nov način dela v skupini." DARINKA ŠIRCELJ, učiteljica na osnovni šoli Bičevje: ..Zdravstvena skupnost bi morala preučiti nekatera vprašanja, ki žadevajo porodniške dopuste oziroma njih dolžino. Ta dopust je sedaj res podaljšan, vendar bi marsikatera mati želela, da bi bil še daljši. Zakaj? Ne gre za lenobo, temveč za skrb za otroka. Jasli za dojenčke je zelo malo in tako mora mati pustiti še relativno zelo mladega otroka samega doma, saj je tudi po koncu sedanjega podaljšanega porodniškega dopusta še vedno premajhen za otroški vrtec. Ce bi bilo po mojem, bi bilo treba podaljšati porodniški dopust na dve ali celo tri leta. To pa je seveda zelo težko izvedljivo, ker teija velika finančna sredstva. Žato bi bilo treba posvečati več pozornosti otroškim jaslim. Druga možnost pa je, da bi v tem času, ko bi bile matere doma, dve ali tri leta ne prejemale zaslužka, da bi jim pa tekla pokojninska doba. S tem, da bi bila mati doma, bi se uredilo tudi to, da bi bilo manj otrok bolnih in s tem bi privarčevali pri bolezninah. Urediti pa bi bilo treba tudi bolniški stalež." MILOVAN D1MITRIČ Frančiška Jankovič Darinka Šircelj NOVO LETO JE ŽE NA PRAGU / \ Bliža se Novo leto in spet smo polni upanj in želja. Vsakdo pomisli na to, kaj je bilo dobrega in kaj slabega v preteklem letu, kaj naj bi se izboljšalo, popravilo, nadomestilo v prihodnjem letu. Ker pa so šolarji in naši najmlajši gotovo najbolj zgovorni, smo se odločili, da o teh željah in upih povprašamo prav njih. v __________________/ STANE LINDIČ - 7. razred OS Trnovo „Za Novo leto bom verjetno doma, ali pa bomo šli k teti na Dolenjsko. Zelo rad smučam in zato bi si želel, da bi dobil nove smučke, seveda pa upam, da bo letos res kaj snega, ne pa tako, kot je bilo lansko leto. V prvi vrsti pa bi želel, da bi bil moj učni uspeh v prihodnjem letu vsaj tak kot je bil doslej." TOMI KRAJNC - WZ Krim-Rudnik - „Komaj čakam, da bo Novo leto, samo ne vem še, kaj mi bo prinesel dedek Mraz. Lansko leto sem napisal Dedku Mrazu, da naj mi prinese bager, pa mi ga ni. Mogoče mi ga bo letos, ker sem bil bolj priden." ALENKA GRKOVIC - 2. razred OS Trnovo - „Mamica in očka bosta šla za Novo leto nekam z letalom, naju z bratcem pa bosta poslala nekam 'smučat. Jaz še ne znam smučati, ampak bi se zelo rada naučila, smučke pa že imam. Kaj mi bo prinesel dedek Mraz, še ne vem, ampak sedaj dobivam manj daril, ko nisem več tako majhna." JOŽICA ROGAN - VVZ Krim--Rudnik - „Dedku Mrazu bom pisala, da mi bo prinesel telefon. Veste takega bi rada, da bi se lahko pogovarjala iz sobe v sobo. Mogoče pa bomo dobila še kaj." ANDREJ POTOČNIK - WZ ; Krim-Rudnik ,,Ja, ne vem še, kaj n11 bo prinesel dedek Mraz. Nekaj P3 sem že razmišljal. Rad bi imel balon, veste, takega, ki se napihne, pa tudi boben. Rad bi igral nanj, seveda p8 bi rad imel še druge instrument«, sploh, kar vse po vrsti, ker mije glasba zelo všeč." IVICA KOCEN - 6. razred OS Trnovo - „Za Novo leto bom kar doma ali pa pri teti, ki je tudi v Ljubljani. Praznujemo navadno vsi skupaj, to je sorodstvo in tako bo tudi letos. V novem letu pa si želim predvsem zdravja za našo družino kot tudi za vse druge ljudi na svetu. Seveda pa si želim, da bi bilo v šoli vse v redu tudi v prihodnjem letu." > * LUKA JUH - 3. razred OS Trnovo - „V novem letu upam, da bo vse v redu tako v šoli kot doma in da ne bi bilo nikjer na svetu vojne. Želim, da bi lahko tako kot jaz tudi drugi otroci na svetu praznovali Novo leto v toplem in mirnem vzdušju in bili srečni ter veseli in da bi bilo vse v redu tudi v šoli" MARKO PAUNOVIČ - 6. razred OŠ Trnovo — „V novem letu bi rad popravil tisto, kar sem storil napak v tem letu in sicer upam, da ne bom dobil več nobenega opomina v šoli, ker ne bi rad, da se mi pokvari ocena iz vedenja. Tega ne bom nikoli pozabil. Želim si, da bi me imeli starši radi, prav tako pa tudi v šoli." MATEJKA ŠTEBLAJ - VVZ Krim-Rudnik - „Za Novo leto imam dosti želja. Tako bi rada imela nov pulover in kakšno lepo knjigo, ker bom šla drugo leto v šolo. Dedku Mrazu pa bom pisala, naj mi prinese harmoniko, ker bi se rada naučila igrati nanjo." IGOR OVEN - 6. razred OŠ Trnovo - „Za Novo leto bo letos kar precej dni prostih, tako, da se bom lahko veliko drsal v Hali Tivoli. Kje bom praznoval Novo leto, pa še ne vem. Za prihodnje leto si najbolj želim, da bi izboljšal učni uspeh in popravil negativne ocene. Seveda pa bi želel vsem ljudem na svetu zdravja in miru ter sreče." TANJA DEŽMAN - 7. razred OŠ Trnovo - „Novo leto bo® verjetno pričakala na snegu v hribuk ker redno hodim na smučanje. K pa si najbolj želim tudi v Pri*°“ njem letu pa je to, da bi se b13^ in enotnost naših narodov še bolj okrepila in da bi tudi drugi narod* na svetu uživali večjo svobodo i*1 srečo, kot jo uživamo ml" SNEŽINKE IN DEDEK MRAZ Snežinke so tiho padale. „Kaj mi bo prinesel dedek Mraz? “ je vprašal Boris, deček s svetlimi, ščetinastimi lasmi „In kaj meni? “ je vprašala Marjetka, deklica z dvema temnima, bleščečima kitama. „In kaj bo prinesel meni? “ je rekel Miki, dolg, potegnjen deček. Miro, najmlajši, Fižolek, pa ni rekel nič. Snežinke so mehko padale. „Dedek Mraz bo lahko prišel - dosti snega je že!" je rekel zdaj Miro, Fižolek. „Na saneh se bo pripeljal!" je rekel Boris. „le prihaja!" je rekel Miro.,,Zaprimo oči!" Onstran šip je poplesavalo morje snežnik. „In kraguljčke tudi slišim!" Marjetka je prva zaprla oči Za njo drugi Zakrili so si jih z dlanmi Zagledali so dedka Mraza. Vozil se je na saneh. Ne dedka Mraza in ne sani niso videli razločno, slišali pa so pozvanjanje kraguljčkov. Pozvanjali so na dedkovih saneh. Odmaknili so dlani Marjetka je vzkliknila: „Štirje pari jelenov vozijo dedka Mraza!" „Zaprimo oči!" je rekel Miro. Zakrili so oči z dlanmi Zagledali so spet dedka — videli so ga že bolj razločno — zagledali so sani, ki se je na njih dedek vozil — že bolj razločno - in štiri pare jelenov, ki so bili vpreženi v dedkove sani. In tudi kraguljčke so slišali, na drobno in zvonko so pozvanjali: cin cin cin! Odmaknili so dlani in se spogledali Miro, Fižolek, je vzkliknil: „Na tej strani dedkovih sani tečeta dva zajca. Zaprite oči -hitro!" Zaprli so oči — zakrili so jih z dlanmi Dedka Mraza so videli zdaj že čisto razločno — nasmihal se jim je in jim z desnico mahal v pozdrav. Sani, ki so dedka vozile, so videli že čisto razločno. Štiri pare jelenov, ki so vozili sani in dedka, so videli tudi že čisto razločno. In tudi dva zajca, ki sta tekla na tej strani dedkovih sani, so videli „Joj, proti našemu dvorišču sta zavila!" je rekel Miki Snežinke so tiho padale spod nizkega neba. Nebo se je nižalo in nižalo - stopilo je že do okna. Samo še malo in ne snežink in ne neba ni nobeden videl - znočilo se je. SNEŽENI MOŽ IN OTROCI Na robu pločnika je veselo stal sneženi mož. Angelca je stopila iz hiše na pločnik. Mrzlo je bilo, še sapo ji je pobralo. Mudilo se ji je v šolo - pozno je že bilo. Pogledala je po ozki ulici navzgor in navzdol in zagledala na robu pločnika sneženega moža - poredno je gledal vanjo. Le kdo ga je naredil - ona ga ni! In že se je sklonila, zgnetla kepo in jo vrgla sneženemu možu naravnost v klobuk. Kar odneslo mu ga je z glave. Toda mudilo se ji je v šolo. Pograbila je torbo in stekla v šolo za vogalom na koncu ceste. Ozrla se je za sneženim možem Kako smešen je bil brez klobuka! Za Angelco je pritekel s torbico na rami Franci. Teče, teče in zagleda sneženega moža. Sneženega moža brez klobuka! Le kdo ga je naredil - on ga ni! Skloni se, zgnete kepo in pomeri sneženemu možu naravnost v nos. Tresk! Korenček se skotali z glave in se zgubi v snegu. Franci pogleda za sneženim možem brez klobuka in brez nosa -joj, kako je smešen! Toda mudi se mu v šolo, zato steče naprej, da ne zamudi! Za Francijem prižvižga po pločniku Matija in skorajda bi se zaletel v sneženega moža na pločniku. Glej ga, glej, kak sneženi mož, brez klobuka in brez nosa... Le kdo ga je naredil - on ga ni! In že se skloni, zgnete kepe, prvo, drugo, tretjo in jih s silo meče v sneženega moža in tako zbije sneženemu možu še metlo iz rok. Matija spet zažvižga in odide dalje po pločniku, v šolo ia oglom Za Matijo se pripadi Andrejc. Pozno je že - v šolo se mu mudi A zdaj zagleda pred seboj sneženega moža. Kdo ve, kdo g« !e naredil, si pravi - jaz ga nisem! In že se skloni, gnete si kepe, celo vrsto si jih naredi in ji" meče v sneženega moža in sneženi mož se drobi, drobi - • • Andrejc steče v šolo za voglom, k sneženemu možu pa prilete vrabci in mu sedejo na pleča in prsi Po ulici je pripeljal težak tovornjak, zavozil je na pločnik m povozil sneženega moža. Vrabci so sprhutali in odleteli Ko je tovornjak odpeljal, so spet prileteli, a sneženega mov* niso več našli Sedali so na prelomljeno metlo in seje niso praV nič bali Tedaj pa so se iz gornjega konca ulice pripodili otroci Zagledali so prelomljeno metlo in pisker v snegu in 50 zaklicali: „Naredimo sneženega moža!" Vsi so bili takoj za to. Delo je šlo hitro od rok. . Otroci so naredili sneženega moža. Čvrsto in veselo je što MdtploCmU Za vas. dragi mladi bnldj' ti dve črtici napisA*® BRANKA JURCA MILICA ZAJIC - BREDA »ŽIVLJENJE NI PRAZNIK -JE DELOVEN DAN« Praznično je človeku pri duši, kadar obiščeš dobrega človeka. 'vet postane urejen in smiseln. Barve zaplešejo in se razporedijo v Mio domačnost, sredi katere živi. Na steni uokvirjene otroške nsbe, polne tiste vrojene harmonije, s katero uravnoteži podobo majhen otrok. „To je naslikala moja vnučka, ‘ pravi,,,talent za .kanje je podedovala menda po meni." Vse, kar jo obdaja, ^žareva tiho domačnost in prefinjen estetski čut. Tu je pisalni “r°j. na katerega je toliko let pisala spodbudne dopise „mojim (lragim kulturnim amaterjem." Na polici knjige, med njimi tudi P^niške zbirke. „Tele pesmi sem iskala po vseh knjigarnah," pravi, j-Pa je knjiga razprodana." Najraje ima glasbo. ..Človek, ki deluje kulturni aktivist, mora sam imeti odnos do kulture." ali mi je 0 rekla, ali pa je bila to samo moja pomisel. Milica Zajic je bila PMnih šestnajst let sekretar zveze kulturno prosvetnih organizacij eočine Via Rudnik. Vendarle jo vsi najbolj poznajo po imenu reda. NAŠA BREDA. To je bila tista partizanka, kije postala med Pf/ifni ženska - oficir, ki je nosila kitke, ki so ji moža zverinsko Mii, in je šla v partizane kot mlada in plaha deklica, ki se je bala 'adeti kri, pa je potem previla toliko ran in zatisnila toliko mladih , M- „Veste, tovarišica," pravi, „mama je tista, ki jo kliče človek, ^adar umira. Kadar so umirali, niso klicali žene, ampak svojo r13010, in ko so zbrani okrog sklede jedli žgance, niso dobrohotne Matice primerjali z ženo, ampak svojo mamo. „Tudi naša mama 50 skuhali tako dobre žgance!" so rekli. Matije najbližji človek in z etl Postaja vedno bližji." * tovarišica Breda se je udeležila nemške ofenzive, borbe za -^emberk, bila je v trinajsti proleterski brigadi, Gubčevi, Šland-0V1. „0 partizanščini je tako težko govoriti, draga tovarišica," mi Ptavi, »enkrat sta me hčerki prosili, naj jima povem, vsi smo bili lePo zbrani, pa sem jim povedala, kako sem v partizanih rodila in Potpm Smo ^ jokali.* Tudi zdaj ima solze v očeh, tako hitro je ^njena, jokala je tudi, ko ji je sindikat družbenih organizacij za 29. ovembcr podaril Jakčevo grafiko. »Tovariši," je dejala preprosto, nf!83- nisem pričakovala." Ko sem mimogrede omenila roško enziv°) ^ je izkazalo, da je šla tudi skozi tisto trpljenje, ni bila &*njena. Iz njenih oči je zastrmel globok črn tolmun, iz katerega je sevala groza. »Midva z Matejem Borom sva takrat spremljala Pisnika Mirana Jarca. Bil je popolnoma onemogel. Položila sva ga v h zaklon. Nisva mu mogla pomagati. Bor mi je obljubil pesem," nasmehne, „tudi Ciril Cvetko, ki je bil takrat še ves mlad v Partizanih, mi je obljubil »Breda, ko bo svoboda in bom imel ; PCert> te bom povabil." In res, ni pozabil. Za prvi koncert, ki ga Mlel v Filharmoniji, je poslal karto hrabri partizanki Bredi. Ne 1^ re pozabiti požrtvovalnih sanitejcev, dr. Lunačka, zdravnikov, s° v nemogočih pogojih s tako konspiracijo reševali ranjence. 1 a izvrsten spomin za imena, kraje,... njena počasna, stvarna seda ti naravnost pričara hribe, doline; in grmovje, v katerem ves "nepremično čepi s tovariši, mimo po poseki pa se pomikajo bilaCCSte Postave Nemcev. »Noge so nam odmrle, roke, obleka je p zmrznjena in joj, tako hudo se mi je dalo lulat." Tako Sj prosto to pove in prav nič ni smešno, ampak srhljivo. In vendar ki Ij!sci tako neradi dotikajo takih in podobnih človeških situacij, c I m našemu mlademu človeku prikazale partizana kot živo, hi .0v?t° človeško bitje, ki je bil v herojskih časih heroj, vendarle M M predvsem človek. Z vzgibi strahu, ljubezni, z vzgibi poguma in žrtvovanja. »Vendarle." mi pravi,'* je bilo lepo. Bili smo tovariši. Danes pa večkrat živimo drug mimo drugega. Na primer v bloku, skoraj se ne poznamo. In vendar se ljudje tako potrebujemo. Najhuje je biti sam. * Svojima hčerkama je bila mati, oče in tovariš. Zato ve, kaj pomeni biti samohranilka. Čeprav, si mislim, tak človek, ki je vse svoje življenje ljudem pomagal, ne more biti nikoli osamljen. Njena hiša je bila zmeraj polna ljudi, študentov, sodelavcev in tudi amaterjev, ki je niso našli več v pisarni, pa sojo poiskali doma. Bila je neumorna. »Včasih smo člani sekretariata s tovarišem Makovcem na čelu dolgo v noč tuhtali, kako bi pomagali. V mrzlih nočeh smo se vračali iz nezakurjenih dvoran." Prekaljena v bojih se je zdaj spet spoprijemala z zaostalostjo, mrazom. Vsak je želel, da se sekretar usede v prvo vrsto, kjer se najlepše vidi na oder, kjer pa je tudi najbolj mraz. »Mislim, da bi morali tudi na to misliti," pravi, »če danes ljudje sedijo doma v udobnih foteljih pred televizijo, potem jih boš zelo težko spravil v mrzlo dvorano s škripajočimi stoli. Tudi zato so dvorane bile včasih napol prazne. Velikokrat sem morala amaterjem vlivati pogum, z lepo besedo netiti iskro kulture in marsikaj mi je tudi uspelo. Iz skromnih začetkov se je razmahnila široka dejavnost. Petnajst revij občinskih amaterskih gledališč imamo že za seboj, dvanajst pevskih zborov prepeva in žanje uspehe tudi v republiškem merilu, amaterske knjižnice opravljajo svoje kulturno poslanstvo. Baletne skupine, folklorne skupine. Vsako leto imamo Vičani svojo revijo mladinskih pevskih zborov na Gospodarskem razstavišču v festivalni dvorani. V letošnjem letu smo imeli slovesno otvoritev doma v majhni vasici Rob pri Velikih Laščah. Dali smo mu naziv Dom družbenih organizacij. Vsi so ga gradili: možje, mame, stare mame in mladina iz Roba in okoliških vasi. Kadar je popotnika zaneslo v vas, je našel vse vaščane pri betoniranju, gradnji, obtesovanju lesa za ostrešje. Koliko skušenj, koliko spominov, lepih, pa tudi takih, da bi človek kar zmajal z glavo. Na primer tista dvorana, ki je bila v hlevu. Stojišče je bilo v žlebovih, kjer so se hranile krave in tja so splezali otroci po lestvi. V kotu je bila železna peč, poleg nje velika sekira in kup nasekanih drv. Poleg kupa dva, ki sta bila tam z nalogo, da med predstavo peč nalagata, da mi ne bi zmrznili. Hlev pa poln. Glava pri glavi. Zdaj si tudi ti, pridni fantje, gradijo svoj dom družbenih organizacij na Šentjoštu in upajmo, da gradnja ne bo zastala." Tako sva se pogovarjali, čas pa je tekel. Noč je utišala njen glas. Jaz pa sem si zaželela, da bi Milica Zajic—Breda prijela v roko svinčnik in s svojo lepo, skrbno in natančno pisavo zabeležila svoje spomine, da bi prijela svinčnik ali pero v tisto roko, s katero je pomagala svoji vnučki narisati v spominsko knjigo srček, poln cvetja, s podpisom: ŽIVLJENJE NI PRAZNIK, JE DELOVEN DAN- JASNA TAUFER MINKA KRVINA IN »NAŠE MAME LJUBI VSAK DAN« Pisateljica Minka Krvina, ki živi in dela na kmetiji v Brezjah pri Dobrovi in ki je ne poznamo zgolj po njenem literarnem delu v zadnjih letih, marveč tudi kot prizadevno družbenopolitično delavko v svojem kraju in predsednico krajevne organizacije SZDL, ni neznano ime v slovenskem leposlovju. Doslej je namreč napisala poleg številnih daljšnih pripovedi, med katerimi prednjačijo novele in črtice, ki jih redno objavlja v Pisani njivi, posebni literarni prilogi Kmečkega glasa, tudi samostojno knjigo »Na stranskem tiru". Literarni kritiki so si edini, da je njen jezik izviren, »sega do srca, svoje pripovedi podaja resnično, kajti dobro pozna kmečkega človeka, saj živi z njim, med njim in tudi sama kmetuje." Zato je tudi njeno najnovejše delo, povest »Naše mame ljubi vsak dan", ki jo je pred kratkim v Kmečki knjižni zbirki izdalo CZP Kmečki glas in ki je dobilo na lanskem literarnem razpisu omenjene založniške hiše drugo nagrado, pripoved iz kmečkega življenja. Gre za nekakšno »zgodovino" Rahnetove domačije, za odnos med staršema, med sorodniki in znanci, to je spomin na čase NOV, kakor o njih današnji govore odrasli ljudje, povest o današnjem življenju na vasi, kakor ga vidi in zapisuje enajstletni Jernej, sin kmečkih staršev. Jernej uboga svojo učiteljico, ki je dala učencem domačo nalogo »za mesec dni hkrati..,. “ Zato mu ne preostane nič drugega, kot da opazuje svojo okolico, vsak dan sproti zapisuje vse, prav vse o svojem domu, starših, bratih, sestrah. Domača naloga za »mesec dni hkrati" pa je bila Nejcu, kakor »po meri". Zavlekel se je pod napušč skednja in začel pisati. In tako je v enem tednu zapisal vse, kar je videl in slišal, tako pa je tudi nastala »zgodovina" Rahnetove domačije. Povest je nenavadna, polna izjemno toplih človeških, resničnih primerjav. Posebej še med mladimi med NOV, seveda pa se avtorica ni mogla oddaljiti tudi od primerjav z današnjo mladino. Prav s svojo zadnjo pripovedjo »Naše mame ljubi vsak dan" je Krvinova vnovič, kot doslej tolikokrat, dokazala, da je izredna poznavalka kmečkega življenja, ki je dandanašnji v slovenski literaturi bržčas brez primera. (iv) V____________________________________________________/ POMOČ DOMU »IVANA CANKARJA« V DOLOMITIH Večeri se. Šentjoški hrib se razgleduje po Dolomitih. V belo vato megle so skrite doline in soteske. Diši po snegu in zvezde so blizu. Bahata kmečka palača zbuja začudenje, spoštovanje, radovednost. Je tu živel kralj na Betajnovi? Menda je v Dolomitih veliko takih domačijskih trdnjav, kaže na ponos in velikopoteznost, trmoglavost in vztrajnost. Nasproti nje visok, svež siv cementni zid -razščeperil se je na vse strani — kot bi se vse naštete lastnosti uporno v njem materializirale, najprej globoko vkopale v živo skalo, jo zdrobile in vzkipele kvišku. Široke reže med zidovi čakajo ’ na okna, zdaj skozi divje zavija veter, se lovi dež in sneg, pa občudujoči obiskovalec zaznava že tudi toploto vrtincev načrtov: tamle bo oder, spredaj klopi, tu spodaj se bojo v hipu skrile mize, ko bo v dvorani miting, proslava, delegatska konferenca — kajti siva stavba, v katero je naložen znoj in trud petih let in osem tisoč prostovoljnih delovnih ur, bo nosila združujoč naziv DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ. O tesnobni preteklosti teh odročnih krajev pričajo znamenja ob poti. Pričajo pa tudi o živi poti v prihodnost, ki so jo žilave roke pripravljene izgrebsti iz trdih skal. S koli podprta kapelica, ki je pod zaščito spomeniškega varstva, se je kar na kolesih premaknila po pobočju navzdol na križišče in odstopila prostor novemu gradbišču, kjer se je iskra želja razbuhnila v siv cementni plamen, ki bo razsvetlil jutri za mlad rod. Trideset let so se šentjoški fantje in dekleta spuščali v 3 km oddaljeno grapo, kjer so v starem hlevu iztesali zasilen oder in igrali v mriem nezakurjenem prostoru. Veter, ki je pihal skozi špranje, je bil za šepetalca, bela zmrzal je bila dekoracija. Takrat so se tiste tri km po hribu navzdol skrajšali, kar po riti so se spustili po drči navzdol; potem pa, ko so nabavili že železne konjičke, so jih morali velikokrat najprej odkopati iz snega, potem pa drug drugega porivati v strm klanec. In morebiti je prav v eni takih mrzlih zasneženih noči zamigljala Ivanu pomisel, da bi zgrabili za kramp... začela sta menda dva. Vsak s svojo lopato in svojo zamislijo, kje naj bi stal kup peska. Malce nesložno, ravno prav, da sta prekladala kup peska z enega konca na drugega v zabavo hudomušnih sosedov, ki so jima prinesli toplo kavo za pogret in da si od blizu ogledajo kup, ki je bil nekaj časa na eni, pa spet na drugi strani. To anekdoto so vaščani vgradili v temelje novega doma, skupaj s spomini, kako počasi in nezaupljivo pa kako množično in velikodušno so poprijeli vsi fantje in dekleta, možje in žene, otroci z učitelji na čelu, ko so videli, da gre zares. Iz najbolj oddaljenih kmetij so prispevali les, ki so ga v celoti »nafehtali ‘. Tudi okna in vrata bojo izdelali sami, le steklo, steklo bi zdaj nujno potrebovali: preprečili bi ujmam, da bi čez zimo uničile tisto, kar so zgradili. Ko bi bil dom zasteklen, bi se lahko delo nadaljevalo tudi čez zimo, ko se zidarje lahko dobi, ko ni dela na polju. Ne bodo se greli na zapečku letos pozimi, delali bodo, uresničevali svojo veliko zamisel. Denarja pa ni! Zdaj se novega doma družbenih organizacij še drži stara šola. Pravkar imajo v njej vaje najmlajši igralci. Dvanajst otrok pripravlja »Smetanove kolačke". Beseda teče gladko, vrezala se je že v spomin, živa je, ognjevita. Kretnja in gib capljata za njo, pa jo bosta že ujela. Tam na odru, na tistem odru, za katerega je za zdaj zmanjkalo denarja, ni pa zmanjkalo hotenja, na tistem odru se bo razživela, veselo bo pozvanjala nad dolomitskimi hribi, kultivirana in s posebno skrbjo oblikovana, izražajoč duha umetnika, čigar ime si je nadela. Potrudimo se vsi skupaj, da DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IVAN CANKAR V ŠENTJOŠTU ne bo ostal mrtev, nedodelan spomenik, ampak živa postojanka kulture in družbene ustvarjalnosti. JASNA TAUFER V JUBILEJNEM LETU SVOBODE f Na tej strani vam bomo, dragi bralci, skušali z nekaterimi slikami in veznim besedilom predstaviti uspehe naših skupnih prizadevanj v letu 1975. Vsi in vsak po svojih močeh, v vseh delovnih sredinah in na vseh delovnih področjih smo v iztekajočem se letu nemalo prispevali k dograjevanju naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. In tisto kar je in kar je bilo najznačilnejše in tudi najpomembnejše - bili smo V________________________________________________________________ polno prisotni in angažirani kot še nikoli doslej, tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, združeni v enotni fronti socialistične zveze delovnega ljudstva. Frontnost te najbolj množične družbenopolitične organizacije je bila prisotna v vseh odločitvah in akcijah od številnih svečanosti in proslav ob 30. obletnici osvoboditve do zahtevnih in polno obvezujočih akcij, kot so izvajanje ukrepov stabilizacije, do obravnavanja -------------------------------------------------------------> smernic in osnutkov razvoja KS, TOZD, občine, mesta in republike. Množično in tvorno sodelovanje, jasna opredeljenost do skupnih nalog in ciljev nas v prihodnje še bolj zavezuje. Prizadevanja so uspešna in nekaj, le peščico teh uspehov vam skušamo predstaviti na tej strani. Naj bodo spodbuda in ne samo želje tudi za leto 1976! _____________________________________________________________/ Ivan Križaj — dolgoletni družbeno politični delavec iz Vrhovcev, je položil temeljni kamen za izgradnjo vrtca v tej krajevni skupnosti. Letos so položili v naši občini že dva temeljna kamna za izgradnjo dveh šol in sicer v Hoijulu ter na Viču. Vsi objekti se gradijo iz sredstev samoprispevka. Delovna organizacija SilvaproduKta se je v tem letu preselila v nove proizvodne prostore na Igu. Pa tudi sicer je več delovnih organizacij pristopilo k modernizaciji proizvodnje in delovnih pogojev. Množičnost - osrednje vodilo pri razvijanju vseh športnih dejavnosti Ta parola je bila močno prisotna povsod tako na smučiščih, krosih, plavanju, kot tudi v številnih akcijah. V Ljubljani je v letu 1975 stekla izgradnja cestnega omrežja po programu Ift-letnega razvoja. Na Viču pa se bo kmalu pričela izgradnja novega Karlovškega mostu. Nekaj starih hiš so morali tudi porušiti Čeprav so se tudi letos naši kmetijci srečali z nekaterimi težavami, o katerih so spregovorili na svoji problemski konferenci, lahko vendarle ugotovimo, da je bilo leto zadovoljivo. Dve kmetiji pa sta bili preurejeni za kmečki turizem. Številnim manifestacijam, delovnim zborovanjem in sr Čanjem so sledile tudi številne akcije v okviru „Tedna komunista". Posnetek je z zaključne svečanosti. Z regulacijo Gradaščice (na sliki) se je v tem letu pričelo izvajati večletno reševanje vodnogospodarske problematike v naši občini. Organizirani v združenem delu so se delavci v vseh organizacijah aktivno in tvorno vključili v izvajanje tekočih nalog, stabilizacijskih prizadevanj in izdelave svojih srednjeročnih programov. 30 let svobode, 30 let miru in 30 let'delovnih Slednja KS in delovna organizacija je temu jubileju v 1* 1975 posvetila precej pozornosti. Posnetek je iz proslave ua Škofljici. pani Vrbovšek — naš občan je sodeloval na olimpijskih igrah v Olimpijski ogenj — simbol olimpiade — športnih iger modeme dobe Mexicu 1968 OLIMPIJSKO LETO 1976 Šport je živa stvar, ki naj spremlja-taka je vsaj naša želja - človeka od Radosti do zrelih let. Šport spremlja človeški rod že od vsega začetka in o tem, da si moderni človek z njim bogati svoje kulturno življenje. Šport in bogastvo dogajanj v njem je danes vse bolj nepogrešljiv spremlje-valec vsakdanjega življenja skoraj povsod po svetu. Olimpijske igre pa so tisti meinik, po katerem v novejši dobi ocenjujemo splošni razvoj športa na svetu ^ v vsaki deželi posebej ter vrhunske dosežke posameznikov in narodov. Samo še dober mesec dni nas loči od ponovnega shoda vseh mladih JJbaterskih športnikov sveta na XII. zimskih olimpijskih igrah v Innbrucku. bi laže razumeli pomen teh iger, si osvežimo spomin s kratkim gotovinskim pregledom. ^ve igre pred našim štetjem Po zgodovinskih podatkih iz starega veka ugotavljamo, da so prirejali ““mpijske igre od 776 pred n.š. do 393 p.n.š., ko jih je cesar Teodzij I. "jjinil. Tudi v novi dobi, v preteklem stoletju, so bili Grki tisti, ki so pričeli z Smanjem za obnovo olimpijskih iger. Vse večje zanimanje seje kazalo tudi v Motnji Evropi za antično telesno kulturo. To so bili pripadniki meščanskega j”0!8, ki so začeli uresničevati svoje revolucionarne zahteve po telesni jriririui, ki stajo fevdalizem in cerkev v dolgih stoletjih popolnoma potlačUa. ‘ako je telesna vaja prvič po zakonu anartike zopet začela dobivati svoje ■Jesto v občem vzgojnem sistemu. V mladem umetnostnem zgodovinarju nerru de Coubertinu je dozorel sklep po ponovni oživitvi olimpijskih iger. S ^Jimi tehtnimi študijami in predlogi za pravilno usmerjanje modernega sPorta, je miadj Parižan dosegel, da je prišlo do ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, kakor tudi do sklepa, da bodo proslavili prve "'oČerne olimpijske igre leta 1896 v Atenah. Začetek je bil kljub prvotnemu navdušenju težaven. Pokazale so se gmotne težave, ki pa so jih uspešno rešiU. M 56 udeležilo 12 reprezentanc, kar za začetek vsekakor ni malo. Ledje Prebit in Francijo je leta 1900 doletela čast, da so ji zaupali organizacijo ^Ogih olimpijskih iger v Parizu. Kot štiri leta kasneje Američani v St. Louisu brancozi igre povezali s svetovno razstavo. Pokazalo seje, da imajo igre s "tani javnosti podrejeno vlogo. Med tem so se Grki močno ogreli za mtipizem in so kljub odklonilnemu stališču Mednarodnega olimpijskega .°miteja priredili nekake izredne igre, ki se jih je udeležilo 20 reprezentanc, strti organizatoiji so bili Angleži, ki so leta 1908 zgradili noderen stadion, skršnega dotlej svet še ni videl. Prvič so se Evropejci enakovredno kosali z rileričani, ki so dotlej v atletiki bili brez konkurence. ^ Stockholmu — prvič udeležba ^Sioslo vanov tel^ razvoiu modernega športa so bile olimpijske igre 1912 v Stockholmu 0 važna preokretnica. Švedska organizacijska sposobnost, športni duh in Poljubnost so omogočili, da te igre v vsakem pogledu lahko imenujemo za P°lne. Sodelovalo je že 4742 tekmovalcev iz 27 dežel. Sodeloval je tudi {v? Povenski predstavnik R.Cvetko, ki je v floretu zasedel drugo mesto, jjr^tiiki, ki so povzročili svetovno vojno, so krivi, da so bile naslednje igre ® leta 1920 v Anversu. Organizacija je bila slaba in tudi udeležba zaradi °jne atmosfere šibka. Pariške olimpijske igre leta 1924 so potekale v "*nJu novega tehničnega napredka vseh športnikov. Dan za dnem so v a rekordi, nekateri celo večkrat na dan. Izvrsten je bil L. Štrukelj, kije ^mnastiki prejel dve zlati odličji. Istega leta so bile tudi prve zimske igre v ®rii°nixu. štiri leta kasneje v Amsterdamu se je posebno odlikoval Johnny Weismuller, od naših pa ponovno Leon Štrukelj. Za igre 1932 v Los Angelesu lahko zapišemo, da so pomenile višek vsega, kar moreta nuditi športna organizacija in tehnično znanje tekmovalcev. Prvič je ves čas gorel olimpijski ogenj-spomin na Zeusov žrtvenik z večnim ognjem v antični Olimpiji. Kot napaka Mednarodnega olimpijskega komiteja seje izkazalo, ko so igre 1936 ponudili Nemčiji. Kljub razvijajočemu se nacizmu so igre v Berlinu uspele, saj se jih je udeležilo veliko mladih športnikov, ki so pokazali vse svoje sposobnosti. Prvič po vojni so se na olimpijskih igrah mladi zbrali v Londonu leta 1948. Niso posvečali pozornosti zunanjemu bivališču, vendar so omogočili lepe športne boje. Tem so sledile igre v Helsinških, kjer je bil osrednji stadion prizorišče sijajnih atletskih tekmovanj. Za olimpijskimi igrami v Meblourneu so igre organizirali naši sosedje v Rimu leta 1960. Tu smo Jugoslovani prvič nastopili z večjim številom udeležencev, ki so se enakovredno kosali z tujimi vrstniki. Svojo vrednost v športu smo dokazali tudi v Tokiu leta 1964, kjer so azijski prireditelji pokazali vse svoje sposobnosti. Kdo se ne bi spomnil uspeha Bjedove v plavanju na igrah v Mexicu in sijajne igre naših košarkarjev. Štiri leta kasneje so Nemci ponovno organizirali svetovne igre v Munchnu, ki so pri tem uporabili najsodobnejše dosežke znanosti Ob tem so porabili ogromne količine denarja, kar igre ponovno spravlja v krizno situacijo. Olimpijske igre bodo po tej poti lahko postale domena najbogatejših dežel, ki si lahko dovolijo ogromne izdatke. Olimpiada v očeh udeleženca Svoje mnenje o olimpijskih igrah in športu na splošno je izrazil tudi dolgoletni plavalni reprezentant in rekorder v hrbtnem slogu Dani Vrbovšek, ki se je kot športnik udeležil iger v Mexicu. „Sedanja oblika svetovnih športnih iger je daleč od postavljenih zahtev Pčerra de Coubertina. Vedno bolj in bolj organizator stremi za zunanjim bliščem in s tem strahotno draži organizacijo prireditve. Poleg tega je prisoten problem profesionalizma. Vrhunski športnik, ki doseže vidno mesto na igrah, vloži v svoj rezultat ogromne količine truda, samoodrekanja in vestnosti. Vsakodnevni večurni trening zahteva celega človeka, ki praktično opravlja garaško delo. Če se zgledujemo po Marxu: če delo ni dobro plačano, in cenjeno, vrhunski športnik upravičeno zahteva tudi materialne dobrine za svoj obstoj. Zelo hkrati s športom morajo spreminjati zvezi in tudi na Zahodu. Zato menim, da se hkrati s športom morajo spreminjati in razvijati tudi olimpijska načela. Poleg tega se na igrah vedno znova pojavijo športne zvrsti, ki v svetu niso dovolj razširjene. Lep primer je hokej na travi, ki je na dovolj visoki stopnji razvitosti le v skupini petih držav. Ko sem se udeležil iger v Mexicu, sem tudi spoznal razliko med nami in zastopniki drugih držav glede stopnje pripravljenosti. Naša reprezentanca je imela v pripravljalnem obdobju le en mesec skupnih priprav. Vzhodni Nemci pa so se pripravljali načrtno več let. Zato se močno razlikujejo tudi doseženi rezultati Mnenja sem, da bo novi način financiranja športa pri nas razmere v vrhunskem športu popravil in se v bodoče lahko upravičeno nadejamo uspehov naših predstavnikov v boju s svojimi vrstniki iz drugih držav.’1 Kot cvet proti sadu Kljub vsem težavam okoli organizacije in izpeljave olimpijskih iger, je bilo Coubertinovo gledanje na športne rekorde povsem stvarno. V svojem govoru „Pax 01ympica“ se je izrazil takole: „Da bi sto ljudi gojilo telesno vzgojo, je potrebno, da se jih petdeset bavi s športom; in da se jih petdeset bavi s športom, je potrebno, da se jih dvajset specializira; toda da se jih je dvajset specializiralo, je potrebno, da jih je pet sposobnih za vrhunske rezultate.” Tako so bili po Coubertinovi sodbi rekordi propagandno sredstvo. Njegov najzvestejši učenec dr. C.Diempa je na primer zapisal, da je športni uspeh v primeri z življenjskimi uspehi, kakor cvet naproti sadu: cvet odpade, sad ostane. Zato za konec lahko zapišemo, da olimpizem ne precenjuje športa, temveč mu daje tisto mesto, ki mu pripada; nič več in nič manj. M.P. Močvirski tulipani uspešni Na lanskem občnem zboru so bile naše želje še skromne. Okrepitev i Tabornikov in tabornic z novimi vodi in okrepitvami že obstoječih pa r}™ osrednja letošnja naloga. lako smo ustanovili četo tabornikov in tabornic, družino medvedkov ^'belic in klub, ki je v preteklem letu deloval bolj eksperimentalno, f* ustanovitvijo pa je tudi četa lokostrelcev. 4 delom medvedkov in čebelic smo zadovoljni, saj je bil program v *oti izveden. Seveda pa ni manjkalo težav, ki smo jih morali sproti ernagovati. Sedaj deluje družina s 6 vodi medvedkov in čebelic. m '\er se odred že nekaj časa oteža s kadrovskimi težavami, letos nismo 8ji vpisovati novih članov. nie • J® v preteklem obdobju deloval bolj eksperimentalno, saj je v že ? kd večji del odredove uprave in nekaj starejših tabornikov. Čuti se JivljenJe te dejavnosti, saj je organiziral nekaj akcij, ki 50 uspele proti ^reakovanju. Don i316 rekle m delovnem obdobju smo bili marljivi in uspešni tudi na U(^o4ju organiziranja akcij. Kot prvi je bil na vrsti zgodovinski izlet (,vn;nikov v Škofjo Loko, nato delovna akcija kluba na Uncu in “unevni izlet na Planino in Rakek. decembru smo organizirali šahovski turnir za vse člane odreda, j, edvedki in čebelice so se odločili, da zadnje lepo vreme izkoristijo za ^ klet v Mostec, za vse tabornike našega odreda smo priredili dietno čajanko z zabavnim programom in obdaritvijo. • januarja je bUa v Dražgošah velika prireditev „Po stezah banske Jelovice”, katere smo se udeležili tudi mi. Bilo nas je 51. m^elcvali smo tudi na občinskem strelskem tekmovanju in zasedli 2. 3* * krajši slovesnosti ob^lovcnskem kulturnem prazniku smo sprejeli Na °V'*1 medvedkov in čebelic ter tabornikov in tabornic v organizacijo. „Qa,T,0 zasedli prvo mesto ter se udeležili akcije ..Ilegalec”, na Ue sodelovalo 55 tabornikov. Udeležili smo se lokostrelskega tekmovanja v Sračji dolini in pomagali pri programu propagandnega tabora Dolomitskemu odredu v Polhovem Gradcu. , 25., 26. in 27. aprila pa smo ob republiškem in občinskem prazniku organizirali propagandni tabor na travniku pri Čadu pod Rožnikom. Pripravili smo orientacijsko tekmovanje za tabornike in tabornice in lov na lisico za medvedke in čebelice. Posvetili taborni ogenj dnevu tabornikov in na sam praznik OF 27. aprila izvedli krajšo komemoracijo ob spomeniku Janeza Kiklja s sodelovanjem tovariša Lubeja. V maju smo se udeležili pohoda ,,Po poteh partizanske Ljubljane”. Bilo nas je 83. Ekipa medvedkov in čebelic se je udeležila področnega tekmovanja v Karentovem. Klubovci so sodelovali na nočnem strelskem tekmovanju na Rudniku, istega dne so starejši taborniki tekmovali na slovenskem taborniško- partizanskem mnogoboju, kjer so zasedli 2. mesto. Tudi med počitnicami naša dejavnost ni zamrla. Tako smo se med 1. in 11. julijem udeležili 6. zleta Zveze tabornikov Jugoslavije na Petrovi gori pri Zagrebu in organizirali od 16. do 30.V1L letno taborjenje na Visokem v Poljanski dolini, klubovci pa so imeli nekaj večdnevnih izletov. V septembru so vodi ponovno zaživeli in začeli z rednimi sestanki. Odred pa je spremenil svojo strukturo in prešel na četni sistem. Pripravili smo jesenski kros za vse člane odreda, se udeležili Milovanovičevega memoriala na Visokem in akcije „Vsi na kolo za zdravo telo”. Prav tako je septembra klub organiziral dvodnevni izlet s kolesi na Dolenjsko za tabornike in tabornice ter člane kluba. Našo dejavnost je krepila med seboj tudi pisana beseda, kar nas je še bolj vzgajalo in tesno pritegovalo k složnemu delu, razumevanju in k uresničevanju svojih obveznosti in sicer: izdali smo 4 številke Mostišča, ki so zrcalile sproti našo zagnanost k uspešnemu delu. Poleg le-tega smo izdali še 7 številk vodovnih glasil, ki so aktualizirale naše tekoče naloge. Stalno smo bili tudi v stikih z glasilom Odmevi osnovne šole Bičevje, kjer smo objavljali članke, ki so pioniije in mladince seznanjali z našo dejavnosfjo, obenem pa jih idejno bogatili z idejo in delom taborništva. Tako je naša vsestranska in prizadevna aktivnost s svojimi uspehi znatno pripomogla h gradnji naše samoupravne družbe, pri čemer so naši taborniki v okviru splošnega ljudskega odpora tudi jamstvo pripravljenosti pri obrambi naše domovine in nadaljevanje pomembnosti in junaštva narodnoosvobodilne revolucije, torej zanesljivi izpolnjevalci načel ZK in maršala Tita. DANILO ORA2EM ___________________________________________________________________/ »VSELJUDSKI TRIM« TUDI V LETU 1976 Pogosto nas že vsakdanje življenje prisili, da se intenzivno ukvarjamo s športno aktivnostjo. Kljub temu pogosto naletimo na obvestila, ki nas vabijo na razna TRIM tekmovanja, kjer lahko preverimo svoje telesne zmogljivosti Organizator kaže silno zadovoljstvo, če se prireditve poleg peščice športnih navdušencev udeleži tudi učitelj telesne vzgoje s svojimi učenci. Tako prireditev glede na silno množično udeležbo sijajno uspe. Tudi šport v delovnih kolektivih vedno bolj in bolj dobiva svoje pristaše. Ta dejavnost se še posebej razmahne takrat, ko silni „trimaši“ zaključne boje opravijo za dobro obloženo gostilniško mizo. Poleg organiziranega športa se mnogi občani v prostem času udeležujejo spontanih športnih prireditev. Največj«* zanimanje za krepitev duha in telesne sposobnosti se kaže ob zaključku delovnika na vsaki postaji mestnega prometa. Priče smo zanimivim tekaškim prireditvam, ko si občani ne glede na starost in spol silno žele dohiteti vozilo mestnega prometa. Da bi pridobile na kondiciji, se nekatere občanke prostovoljno dodatno obteže s polnimi mrežami nakupljene hrane. Kot velja povsod v športu, imajo pravico nadaljnjega sodelovanja le najblisko-vitejši. Takoj na začetku vožnje se izkažejo rokoborske sposobnosti posameznika, ko si poskuša dobiti življenjski prostor. Ob toplem vremenu imajo vsi udeleženci pravico uživati sadove svojega truda v primerno ogreti premikajoči se savni. Neslutene možnosti za utrjevanje telesne kondicije imajo prebivalci višjih nadstropij stolpnic. Pri tem jim nesebično pomagajo pogoste redukcije električnega toka, ki prekinejo delovanje dvigala. Tako se odlično pripravljajo za smučarsko sezono, ki bo baje ponovno nastopila v zimi leta 1983. Kot vidite, se lahko na silno enostaven način vključite v športno rekreativno dejavnost v vsakem trenutku. Zato velja tudi za navadnega občana osnovno olimpijsko geslo: VEDNO HITREJE (v teku za avtobusom), VEDNO VISE (24. nadstropje), VEDNO MOČNEJE (pri prerivanju). V razpravi je predlog, da bi najuspešnejši občani ob koncu leta prejeli posebno priznanje za trud med letom. Zato vsem želim veliko silnih uspehov (in sreče) v športnem boju v letu 76, ki bo v kratkem izpodrinilo nekoliko upehano leto 75. SREČNO! M.P. ŠPORTNE VESTI Kršitev pravil tekmovanja Končal se je jesenski del košarkarske lige za pionirje in pionirke osnovnih šol občine Vič-Rudnik. Tekmovanje je imelo štiri kola, v katerih so svoje moči pomerili najboljši košarkarji posameznih šol. Vzdušje med tekmovanjem so nekoliko pokvarili nekateri učitelji telesne vzgoje, ki so v šolsko reprezentanco vključili na Košarkarski zvezi registrirane igralce. S tem so kršili eno izmed osnovnih pravil ligaškega tekmovanja pionirjev in pionirk. Vse tako sestavljene ekipe so kaznovali z odvzemom točk in registracijo rezultata v korist nasprotnika. Kljub temu so se na igriščih odvijali zanimivi boji pod košem, kjer so mladi pokazali veliko mero nadarjenosti in športnega znanja. Med pionirji, kjer je sodelovalo osem ekip, so na koncu jesenskega dela tekmovanja največ uspeha imeli košarkarji ŠSD Brezovica in ŠSD Dobrova, ki so zbrali šest točk. Tem sledijo ŠSD Bičevje (4), ŠSD Polhov Gradec (4 točke), ŠŠD Trnovo (4), ŠŠD Vič (4), ŠŠD Oskar Kovačič (4) in ŠŠD Preserje (0). Tudi med dekleti ni bilo izrazitega favorita. To kaže lestvica, kjer imqjo tri ekipe enako število zmag. Vrstni red je sledeč: ŠŠD Preserje (4 točke), ŠŠD Brezovica (4), ŠŠD Oskar Kovačič (4), ŠŠD Trnovo (0), ŠŠD Bičevje (0). Ker so v ligi sodelovale samo šole, ki imajo telovadnico s koši, bodo s sodelovanjem TKS Ljubljana Vič-Rudnik pripravili v mesecu decembru košarkarski turnir za pionirke in pionirje na O. S. Dobrova. Tako bodo svoje znanje imeli priliko pokazati tudi mladi košarkarji, ki jim je zaradi pomanjkanja telovadnice to onemogočeno med letom. Organizator pričakuje večje število prijavljenih ekip, kar kaže na veliko zanimanje mladih občanov za košarko. M.P. Košarkarji Trnovega prvi V telovadnici železničarskega šolskega centra v Šiški so v počastitev dneva republike organizirali košarkarski turnir za kadete in člane. Med mladimi so se najbolje izkazali košarkarji Domžal pred ekipo Ljubljane in Vrhnike. Med člani so se po ogorčenem boju na športnem terenu najbolje izkazali člani ekipe Trnovo, ki so osvojili prvo mesto pred Ljubljano in Savskim naseljem. Bolj kot z doseženim prvim mestom so igralci zadovoljili s prikazano igro. Preizkusili so številne taktične variante, ki se jim bodo v kasnejših ligaških srečanjih bogato obrestovale. Smučarski tečaj za šolsko mladino Kot vsako leto bo tudi letos TKS Ljubljana Vič-Rudnik organizirala smučarski tečaj za šolsko mladino naše občine. Tečaj je namenjen vsem učencem, ki bi svoje smučarsko znanje radi izpopolnili Ker bo tečaj ..vozniški”, vsakodnevno vračanje v Ljubljano, bo cena sorazmerno nizka. Otroci bodo imeli plačano žičnico, strokovno usposobljene vaditelje smučanja, prevoz na smučišče in toplo malico. Kdor nima popolne opreme, si jo lahko izposodi pri organizatorju, ki ima nekaj parov smuči in palic na razpolago. Tečaj bo med zimskimi počitnicami v Mojstrani. Če tam ne bo dovolj snega, bo organizator tako kot lansko leto poiskal primerno smučišče. Vsa ostala pojasnila dobite v pisarni TKS Ljubljana Vič-Rudnik Trg MDB 14, ali po telefonu 23-381 interna 90 od 10. januarja 1976 dalje. Brez dokončne odočitve Tekmovalna komisija pri izvršnem odboru TKS Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 2.X11.1975 obravnavala prioriteto športnih panog na območju naše občine. Prioritetna razvrstitev bi na predlog komisije morala bolj upoštevati psihosomatski status, pomen športa za rekreacijo širokih množic, pomen za SLO in pogoje, ki so dani ŠŠD in TKO. Pri tem pa bi ne smeli pozabiti na prioritetno porazdelitev športnih panog na področju Ljubljane in na področju cele Slovenije. Sklenili so, da se bodo dokončno opredelili za posamezne prioritetne športe naknadno. M.P. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Ob novoletni križanki razpisujemo tri enakovredne nagrade po 200,00 din, ki jih bomo izžrebali izmed pravilnih rešitev. Rešitve pošljite do 5. januarja na naslov: »Naša komuna«. Trg MDB 7/1 z oznako »Novoletna križanka«. Imena nagrajencev bomo objavili v januarski številki. ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA STANINVEST LJUBLJANA LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6 želi vsem občanom, hišnim svetom in drugim poslovnim sodelavcem srečno Novo leto 7976/ Izvajamo vse vrste popravil pri vzdrževanju hiš (slikarska, pleskarska, vodoinstalaterska, krovska, kleparska, zidarska, električna, centralne kurjave, ključavničarska, pečarska in druga dela). Čistimo stanovanjske hiše in poslovne prostore ter opravljamo storitve pri organizaciji vzdrževanja ter novogradenj. Mercator — import-export podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve Ljubljana, Aškerčeva 3, n.sub. o. Vsem svojim poslovnim partnerjem, občanom in bralcem Naše komune želimo srečno in uspešno Novo leto 1976! f^oniks ONIKS LJUBLJANA: Koseskega 25 Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno Novo leto 1976! GOSTINSKO PODJETJE » VIO« LJUBLJANA, Tržaška cesta 5 Kolektiv gostinskega podjetja »Vič« Ljubljana, Tržaška cesta 5 S SVOJIMI OBRATI: - gostilna »MIRJE« Ljubljana, Tržaška cesta 5 - gostilna »OTOK VIS« Ljubljana, Tržaška cesta 46 - gostilna »POD VRBO« Pred konjušnico 4 - gostišče »TURISTIČNI DOM« Polhov Gradec 70 - gostilna »POD ROŽNIKOM« Cesta na Rožnik 18 iskreno čestita vsem cenjenim gostom za Novo leto 7976/ Za obisk se še vnaprej priporočamo! 1^0 KOMUNALNO PODJETJE VIČ LJUBLJANA, Tomažičeva c. lO — gradi in vzdržuje ceste — gradi mostove, kanalizacijo, druge objekte itd. — ureja mestna zemljišča — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah — izdeluje in prodaja betonske izdelke — proizvaja in prodaja apno — daje strokovno-tehnične informacije Čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem /^pvfiifcsrečno in uspeha polno ______Novo leto 7976/ utensilfa TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN LJUBLJANA, Dolenjska cesta 83 Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebno pa poslovnim partnerjem, želimo srečno in uspešno Novo leto 1976! m SAVSKE ELEKTRARNE n. sol. o. Delovna organizacija Savske elektrar ne Ljubljana, n. sol. o., Hajdrihova 2, s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela HE Moste, HE Medvode, Elektroprenos Ljubljana, Elektrogospodarske telekomunikacije In skup' nlmi službami podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije čestita vsem odjemalcem uspešno Novo leto 197h