Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA I Celie, petek 29. oktobra 1954 | leto vii. — St. 43 — cena 10 din Ureja orednièki ndboi Od«i-> n^un.. Тове Maslo. Uredništvo Olif Tito- tj, Peét. pred. 123. Tel. 2Ö-07. Cek. račuD bЖJ-£^^. pri NB FLRJ v Celju Ti«k (eil.k. м^кнги, Četrtletna naroinina 125, polletne i'>4 "elf letaa 560 din. khaja vsak petek Poet,,.«, plačane v rotovini GLOBOKO SE poklonimo žrlvam za našo svobodo Hladna jesen prinese s seboj praznik, ki ga praznujemo nemo, z žalostjo » naših prsih. Ta dan obesimo na naše zastave črn trak, še cvetje je takrat znak žalosti. Prvi november — Dan mrtvih. Odkar se Človeštvo spominja svojega obstanka, ve tudi za pieteto do svojih mrtvih. Ni torej čudno, da se ljudje in narodi spominjajo svojih najbližjih pod rušo ravno v jesen, ko vse življenje odmira, ko se rarcveta zadnje cvetje sebi in vsej prirodi v posmrtni venec. Ni menda praznika v letu, ki bi ljud- stva tako splošno potisnil v eno samo občutje, v eno samo razmišljanje, kot je ravno Dan mrtvih. Saj tudi ni člo- veka, ki bi ne imel nekoga v grobu, nekoga, ki ga je ljubil, ki ga je spo- štoval, ki bi ga želel videti vedno ži- vega vsaj dotlej, ko tudi njemu same- mu čas zaustavi srce. In če ljudje glo- boko žalujemo za tistimi, ki jih je smrt dohitela po zakonih prirode, ki vodi življenje in odmiranje, potem se s to- liko večjim spoštovanjem in žalostjo poklonimo spominu onih, ki so padli v boju za naša življenja, ki so umirali za idejo, ki pomeni srečno življenje, ki so ivna^ko umirali, ker niso hoteli biti sužnji: Rajši grob kot pa suženjstvo! Spominjamo se jih. Vseh tistih mla- dih ljudi, ki so od življenja imeli še toliko pričakovati. Vseh tistih, ki so za življenje svojega ljudstva ustvarili to- liko dobrega, ki so zasnovali razvoj napredka in prihajajočega blagostanja, pa so omahnili, preden so mogli oku- siti plodove svojega dela in boja. Spo- minjamo se tistih nearečnih tujih in- teresov, ki so padali pri Doberdobu in in tistih, ki jih je tujec pognal v klav- nico, da so morali pasti brez ideje, brez zavesti, da krvavijo zase in za svoj narod. Ta dan bo noša misel poromala » glavnjače neljudskih režimov. Zaječalm bo ob misli na Bazovico in Tržaško cesto, poklonila se bo žrtvavi trbovelj- ske Orjune. Vedno več je zahtevala sla po življenju in svobodi. Pod ruševina- mi Beograda so se ustavila srca za- hrbtno napadenih, ničesar krivih ljudi. Morija naših narodov se je začela v vsem svojem pošastnem razmahu. Kra- gujevac se je pobarval s krvjo. Domači izdajalci so zabodli narodu nož v hrbet. Pod peto izdajalca in trinoga Paveliča so krvaveli Srbi, a četniki so morili vse kar je bilo napredno, svobodoljubno. V osrčju tretjega Rajha so krematoriji bruhali dim. Rab je postal mučilnica in pokopališče lastnega naroda. Tudi v naših gozdovih je smrt bo- gato žela. Tam so krvaveli svobodni ljudje z vero za življenje v srcih, ш sovraštvom do morilcev v krvi in z orožjem v stisnjenih rokah. V fašistič- nih ječah so umirali borci od muk. Sto- pali so pred puške in klicali svobodi do zadnjega diha. Rdeči lepaki so za- pisovali naš krvni davek za življenje, ki se je v tistih časih moglo roditi le iz smrti. Narod je zaječal, ko so mu v krvi obležali najboljši sinovi in hčere, na katere je gradil veliko upanje. Vrunč je postal žrtev podle izdaje. Slavko Slander je padel pod gestapovskimi streli in ob njem Slava Klavora, ki jo je hotel rešiti njihovim krvavim ro- kam. Tone Grčar je izdan končal mlado življenje. Padali so borci prve Celjske in prve Savinjske čete. Vilč Slander, Letonja-Kmet in mnogi drugi. Leta 1942 je v boju podlegel ves Pohorski bataljon. Sivobradi Sarh je ležal poleg dveh sinov-otrok. Svet še ni poznal takih grozodejstev, da bi streljali starce, ki so jih morali nositi pred puške, in da bi kot talci padali otroci, ki so jih gestapovci od- vlekli iz hiš, ko so se brezskrbno ukvar- jali z igračami. > Velik je bil krvni davek naših rm- rodov v borbi za svobodo domovine in vsega sveta. Čeprav je bila v teh сл- sih smrt kruto krivična, vendar je íwcH sovražnik krvavel. Vsako svoje gro- zodejstvo je plačeval z lastno krvjo. Narod, obsojen na smrt, ni hotel umi- rati zvezanih rok. Umiral je in sejêl smrt. V onemoglem besu, zavedajoč se svo- jega propada, so fašistični zločinci ved- no bolj brezobzirno morili. Množični pomor na Frankolovem je bil krona početij izrodkov človeštva. Naši ljudje so padali do zadnjega dne krvavega obračuna z nasilniki. Padali so s krikom zmagoslavja na ustih. Pa- dali so celo še takrat, ko je v etru vela vest o kapitulaciji. Velik dolg, ki so nam ga zapustile vse te številne žrtve. Njihovi posmrtni o.Uanki so strohneli, toda oni so živi med nami, ker so temelj našega se- danjega razvoja, torej povsod in vse- lej navzoči. Zivi so in terjajo od nas veliko. Zahtevajo, da z vso gorečnostjo nadaljujemo napore za uresničitev ide- alov, za katere so padli. Njihove žrtve nas opominjajo, naj se borimo za mir. Mi se tega zavedamo. Ni nam težko Tazumeti kaj pomeni ogromen prispevek Vri reševanju sveta pred mračnimi si- lami, vemo, kaj je mir, ker vemo tudi ^j je umiranje. Nikoli se ne bomo iz- fieverili njihovim žrtvam, nikoli pre- T^ehali misliti пап:г. Dokler narod živi, Se spominja svojih junukòv. RESOLUCIJA O naši zunanji politiki Na predlog ljudskega poslanca Vladisîava Ribnikarja je Zvezna Ijndska skupščina na skupni seji obeh domov sprejela naslednjo resolucijo: »Ko je poslušala in obravnavala ekspoze predsednika republike o zunanjepolitičnih vprašanjih. Zvezna ljudska skupščina na skupni seji obeh domov v celoti odobrava načela zunanje politike, izražena v predsednikovem poročilu, katerih stalno in vztrajno izvajanje je rodilo sadove za utrditev varnosti in mednarodnega položaja kot enega izmed važnih činiteljev za utrjevanje miru in mednarodnega sodelovanja, izraža svojo zadovoljstvo z rešitvijo tržaškega vprašanja, ki je odstranila žarišče mogočih spopadov in odpira pot za razvoj gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, odobrava sporazum, ki je bil glede tega sklenjen med vladami Jugoslavije, Italije, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva, ter vse dodatke pisma, priložena spomenici o sporazumu, pa tudi sklep, ki ga je sprejel zvezni izvršni svet 7. oktobra glede tega sporazuma, pozdravlja sporazum, sklenjen na konferenci ministrov za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Jugoslavije na Bledu, ki je privedel do ustanovitve zveze treh držav in ki razen varovanja njihove neodvisnosti za- gotavlja tudi živahno politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med njimi, kar je nedvomno važen prispevek k varovanju miru in varnosti v tem delu sveta, izraža svoje soglasje s splošnimi načeli, ki so jih ministri za zimanje sadevo Grčije, Turčije in Jugoslavije priporočili vladam treh držav za ustanovitev posvetovalne skupščine držav-podpisnic Balkanske zveze, in pričakuje, da bodo vse tri vlade čimprej začele izvajati t« priporočila ter skupščinam treh držav predložile statut posveto- valne skupščine.« 100 let Zdravilišča Laške Preteklo nedeljo je Zdravilišče Laško •lavilo 100. obletnico svojega obstoja. Uprava, zdravstveno osebje in pacienti, ki so se v tem času nahajali v zdravi- lišču, so se vneto pripravljali na ta veliki dogodek. Slavnostno so okrasili vso stavbo in njeno okolico. Organizatorji proslave so za bolnike in goste iz Laškega ter osebje zdra- vilišča pripravili več prireditev. Tako je gostoval v zdravilišču priznani pia- nist in vLi'tuoz klavirja Soler, rojak iz Gorice, ki živi v ArgentinL Vsi navzoči bolniki in gostje kulturnega in javnega življenja v Laškem so dragega rojaka iz Argentine navdušeno pozdravili in z občudovanjem sledili res sijajnemu in izbranemu programu. Med koncer- tom je navzočim zapela še nekaj pesmi naša rojakinja iz Trsta, živeča v Ame- riki Siškovičeva ob spremljavi klavir- ja. Spremljala jo je tov. Manca Ma- lenšek. Kot drug dogodek predpriprave na ^letnico je bil pevski koncert kultur- no-umetniškega društva Svobode La- ško-Rečica. Pevoi, posebno še moški zbor, so doživeli s svojim nastopom burno odobravanje navzočih. V četrtek je obiskal paciente in osta- lo osebje Zdravilišča Laško zvezni ljud- ski poslanec tov. Helena Borovrak, ki je imela predavanje o Trstu. Prena- polnjeiia dvorana je z razumevanjem sledila predavanju, odobravala politiko našega vodstva in posegla v razpravo. V soboto zvečer je bil prirejen ob navzočnosti gostov iz vseh krajev naše ožje domovine družabni večer. Potekal jo v prijateljskem vzdušju vseh na- vzočih, ki so z smehom spremljali ne- katere šaljive točke gostov in pacien- tov. Najpomembnejši dogodek pa je bila vsekakor proslava preteklo nedeljo. Ob 10 dopoldne je pevski zbor ob sprem- ljavi godbe na pihala Svobode Laško- Rečica z Internacionalo otvoril slav- nostno proslavo. Na tribuni, ki je bila slavnostno okrašena, so se zbrali pred- stavniki javnega in kulturnega življe- nja Laškega in drugih krajev, med nji- mi tudi univ. prof. tov. dr, Bogdan Brecelj, pom. sekr. Sveta za zdravstvo LRS tov. Strle, zastopnik OLO Celje tov. Rndoîi Fajgl, direktor ZSZ Loštrk, zastopniki LOMO Laško, množičnih or- ganizacij itd. Predsednik upravnega odbora tov. Fabič je pozdravil vse navzoče in podal zgodovino zdravilišča. Po njem je go- voril univ. prof. dr. Bogdan Brecelj, ki je v svojem govoru podčrtal važnost obstoja usitanove — zdravilišča, na- dalje velike zasluge naše družbene skupnosti, ki omogoča vzdrževanje te in sličnih ustanov in velik pomen no- vega načina zdravljenja (rehabilitacije) poškodovancev. Za njim sta govorila o pomenu zdra- vilišča še zastopnik LOMO Laško tov. Križnik in pom. sekretarja Sveta za zdravstvo LRS tov. Strle. Po končanih govorih je nastopil še mešani pevski zbor Svobo'de Rečic*- Laško, nakar se je svečanost ob zvo- kih in petju državne himne zaključil«. Po svečanosti so si vsi navzoči ogle- dali razstavo razvoja zdravilišča in no- vih metod zdravljenja poškodovanih bolnikov in rehabilitirancev. Z grafi- konom je bil t'idi prikazan uspeh zdravljenja po r.ovih metodah, ki je zavidljiv, če uix)števamo, da Zavod ▼ tem smislu obstoja šele leto dni. Po statističnih podatkih se je zdravilo т času od 1. oktobra 1953 do 1. oktobra t. 1. 946 oseb. V glavnem so bili to bol- niki z raznimi poškodbami. Od teh je bilo zbolišanih 79%, le 21% je bilo takšnih, ki se jim stanje ni izboljšalo. Razstavo je pripravila uprava zdra- vilišča s svojimi uslužbenci in zd'-av- stvenimi delavci. Med ljudmi, ki so razstavo obiskali in si jo ogledali, je vladalo precejšnje zanimanje. Pred zdraviliščem ie g(>dba na pi- hala Svobode Rečica-Laško izvedla kon- cert. Popoldne je bil za vse goste, bolnike in uslužbence zdravilišča prirejen slav- nostni obed, ki je v živih dvogovorih vse do večera, med pacienti, zdravniki in ostalimi prisotrami zaključil prijetno praznovanje 100-letnice obstoja zdra- vilišča. NA CELJSKEM OVINKU SAVINJE SE JE ZACELO ... l oa. L. Arauš Številni zbori volivcev v Rogaški Stalini priprav¡¡aio tla bodoči komuni v občini Rogašlca Slatina je bilo v zadnjih tednih 13 uspešnih zborov vo- livcev, kjer so predvsem razpravljali o vprašanju komune. Sosednje občine kot Rogatec, Pristava, Podčetrtek, Polje ob Sotli in Šmarje pri Jelšah, ki bodo v bodoče spadali pod sklop rogaške komune, se v glavnem strinjajo s sede- žem v Rogaški Slatini. Volivci v Polju in Šmarju so se sicer v začetku branili Rogaške Slatine in iskali najrazličnej- še izgovore, končno pa so tudi oni uvi- deli, da bo iz gospodarskih vidikov Ro- gaška Slatina vendar najbolj primerna za središče komune. Na sestankih so volivci živahno ob- ravnavali gosîXDdarska vprašanja in se zlasti zadrževali pri novih odmerah davka po katastru. Okolica Rogaške Slatine, ki je bila doslej po občinskem odboru precej zapuščena upa, da ji bo bodoča komuna posvetila več pozor- nosti, v lanskem in letošnjem letu s« v tem predelu pridno popravljali ceste okrajnega merila. Popravili so si rse ceste v smeri Rogaška-Cerovec-Florjam in cesto Ritenska vas-Negonje-Kostriv- nica. Zato pa so tudi prebivalci Sodne vasi zahtevali pravico z.ase in želeli po krajši poli priti do Rogaške Slittine. Zato so nedavno izvolili režijski odbor, prostovoljci so se ponudili za udarni.ško delo in tako so začeli graditi novo ce- sto Sodna vas-Rogaška Slatina. Sedem kilometrov dolga cesta bo prečkala pod- soteljski predol in domačini, ki so do- slej morali na Rogaško skozi Pristavo in Šmarje, bodo imeli neprimerno kraj- še« in udobnejšo pot. Turistom in zdraviliškim gostom Ro- gaške Slatine je delala mnogo preglavic tudi skrajno zanemarjena cesta na Boč, ki je predvsem turističnega značaja. Zato so siklenili na zborih volivcev, d« bodo tudi to cesto v najbližji bodoč- mosti uredili. Rogaška Slatina kot bodoči sedež ko- nune pe ima v načrtu še več gradenj v središču samem. Najnujnejša bo pred- vsem gradnja nove gimnazije ter grad- aja kultun»o-prosvetnega dotna s kin» dvorano. V. S. V najkrajšem času združitev vodstev političnih organizacij okraje« Celje in SoUani V soboto je bil v Celju posvet vo- dilnih tovarišev iz vodstev političnik organizacij štajerskih okrajev. Posret« se je udeležil tudi zvezni liudski г>о-1ч- mec in član CK ZKS tov. Viktor Avb-lj. Iz celjskega okraja so bili navo-i- Tov. Franc Simonič, sekretar OK ZKS. *^ov. Olga Vrabičeva, sekretar MK ZKS i» k)V. Riko Jerman, predsednik Ok'^ai- »ega ljudskega odbora Celje. Iz .5o?tan1- skega okraje pa sta bila n.^vnča tov. Tone Ulrih, predsednik OI O S^s+iinl in Jakob Zen, sekretar OK ZKS So^tani. Na tem se^+^nku so se pogovoriM o novi situaciji, ki nastaja v zvezi z u'^-t^- navlian^om Votvi^jh t^-' ó^t>iot- b^do srvremenile tudi organizacijske in te- ritorialne oblike dela političnih orga- nizacij. Tako je büo na tem sestanku skle- njeno, da se politični forumi okrajev Celje in Šoštanj združijo naikasneie do 10. novembra. S tem v zvezi je bilo sklenjeno tudi, da mora politično de^o- vanie boli zaživeti in da ie nalofîa po- litičnih organizacij, da bodo Vnmun<^ v bodoči celjski zvezi komun začele uspeš- no delovati v novem letu. lasCani so izpolnili svojo humano dolžnost Laščani in okoličani ?o stood^^to+no izvršili svojo humano dolžnost pri da- rovpniu krvi. Mnoi^i darov^^ci javili, da so tudi v bodoče nripr^^vlieni dati kri za zdravje sodržavljanov m^^d temi tudi dve stari upokojenki Petkova in Trbovčeva. Ta zavest je lahko za vzgled dnigim krajem. stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 29. oktobra 1954 Stev. 4s.J Pogle dpo svetu Nobeden ne more iz svoje kože. Tudi eomišljija nam riše to, kar nudi resnič- nost. Tako so si stari Indijci predstav- ljali svet kot velikansko telo, ki stoji na treh slonih. To je težava, ki jo člo- veštvo premaguje iz veka v vek, iz tre- nutka v trenutek. Za nami je dan OZN, •rganizacija ki bi rada narode pripra- vila do tega, da ne bi videli samo same sebe, da bi odpravila »sacro egoismo<' nacionalne politike, ki razpihuje boj vseh proti vsem in ^istvarja zmedo, strah in zaplete, nikomur všečne in pri- jetne. Ko je organizacija pred 10 leti nastajala v vojni vihri, se nam je zdelo, da sta prostor in čas postala še bolj relativna kakor nekoč. Zdelo se nam je, da se je v narodih zgodila velikanska sprememba, podobna preobratu, ki je -» fiziki sledil spoznanjem velikega Ein- steina. Danes pa se je — v tednu OZN — mimo tega foruma v Parizu vrstila konferenca za konferenco in na vseh so se obravnavala najbolj pereča vpra- šanja Zahodne Evrope, s tem pa tudi vprašanja, ki zadevajo slehernega od velikih in malih udov mednarodne druž- he. Konferirala sta Mendès-France in Adenauer, nato Veliki štirje, nato de- veteri iz londonskega sporazuma in na- zadnje še 14 zunanjih in obrambnih mi- nistrov Atlantskega pakta. Pariz, sre- dišče sveta! Danes po političnem ugledu ni več, po pomembnosti tega tedna kon- ferenc pa mu v primeri z newyorsko Generalno skupščino OZN, ki je obi- rala nič kaj užitno kost razorožitve, še vedno ta naziv pripada. Nemčija in Italija sta torej sprejeti v bruseljski pakt, Nemčija je dobila ne- kakšno suverenost, s katero se seveda za vse čase ne bo zadovoljila kajti »sko- raj še ni nikoli zajca ujel.« Tudi o Po- saarju so se nekako zmenili. Nemci so sicer proti evropeizaciji, Francozi pa proti »kondominiju«, toda Nemci so mo- rali popustiti, nekaj zahtev pa so umak- nili tudi Francozi. Posaarje je vsekakor težje vprašanje kakor Trst. Trst je le manjša priklada na tehtnici sveta kakor staro jabolko na meji dveh velenaro- dov. Nemško vprašanje pa ostaja torej slej ko prej na tapeti vsega sveta, ker niti zahod niti vzhod ne naredita kora- ka, da bi si prišla nekje naproti, kakor je nekoč govoril Truman. Tu se pravza- prav najjasneje kaže, da tudi politika uresničuje splošna naziranja o svetu, naziranja razredov ali strank, kajti v svetovnem nazoru razreda ali stranke se v zgoščeni, zelo zapleteni obliki iz- ražajo najgloblji razredni ali strankar- ski interesi in prizadevanja. Napak ima- jo tedaj tisti, ki vidijo v politiki nekaj, kar se »viža in regira« zunaj vsega dru- gega, mimo drugih življenjskih kate- gorij. Seveda to ni takoj na očeh in je večkrat zasuto v navlako vseh mogočih zapletov in kompleksov. Da je to zadnje res, se vidi iz odnosov med Indijo in Kitajsko. Kitajska je zelo hitro poskrbela za suverenost nad Ti- betom, med tem ko kljub svoji dosledni •svobodilni politiki ni še vrgla na mizo Zunanje Mongolije, nekoč kitajske po- krajine, ki je danes pod sovjetskim varuštvom. Brez kompromisa ne gre! To bi v kitajskem vprašanju lahko ve- deli tudi ameriški republikanci, ki po svojem konzulu v Hong-Kongu groze celo angleškim trgovcem z blokiranjem dolarskega premoženja po vsem svetu, če bodo trgovali s Kitajsko. Mimo kom- promisa, ki ga narekuje resničnost in stvarni stan, ne morejo Japonci, azij- ska Nemčija, ki bi jo radi izrabili za najemniško vojsko Amerikanci, pa Jo- šida vendarle preko Angležev išče pota na Kitajsko, da bi saniral japonsko trgovino in preskrbel japonski indu- striji čim bolj prirođen trg. Kompro- mis so naredili tudi v Egiptu, a kom- promis vendarle kaže, da bi razredni in- teresi angleške in egiptovske buržoazije porinili Suez v roke angleškega gene- ralnega štaba, če bi prišlo do sovraž- nega napada na — Turčijo! Angleški vojaki bodo odšli domov z najbolj kri- tične točke angleškega imperija, kakor bodo sovjetski odšli s Port-Arturja. Ali ni to znamenje, da se vendarle podira skozi oblake in prekope zmot resnica o vsesplošni, občečloveški želji po svo- bodi, po enakopravnosti med narodi? Ali ni to tudi znamenje, da nimajo prav tisti 7noderni modrijani, ki taje pomen človečanske zavesti, volje in čustev, ka- tera človeštvo kljub vsemu vzpodbujajo k določenemu ravnanju, k boju za boljši svet? Vsak boj je težak, a ta, o katerem govorimo, je bistvo in sesta- vina življenja, sok in stržen zgodovine človeštva. Vredno je torej, da se ga udeležujemo tudi z vsemi kompleksi svojih občutkov in čustev, da ne posta- ne naše življenje prazen, nesmotrn in nesmiseln obstanek, eksistenca, ki je sama sebi namen, brez objektivnih za- konov, brez človečanske morale. Pridigarji apatičnosti, pesimizma in ravnodušnosti do usode hodijo tudi po hodnikih palače Chaillot v Parizu, kjer živi celo njihov prerok Sartres. Ali so konference v tej palači res tako brez smisla in smotra, tako brez moči, da bo njihove sadove prva vihra raznesla ka- kor veter otresa listje z dreves? Ali ni praznota eksistencializma resna žali- tev za vsako pametno glavo, ki zastopa svoj narod v palači Chaillot? T. O. Žalne svečanosti na Dan mrtvih v Celju v ponedeljek, 1. novembra bo ob 9.30 uri glavna žalna svečanost ob grobnici herojev na Slandrovem trgii, Žalne sve- čanosti bodo tega dne še ob 10.30 uri pred spominsko ploščo pri Narodnem domu, ob 11. uri pred spominsko ploščo v Starem Piskru, ob 11,30 uri pred spo- menikom padlih poštarjev pred poslop- jem celjske pošte, ob 12. uri pred spo- minsko ploščo padlih železničarjev na I)eronu celjske postaje, ob 14.30 uri bo žalna svečanost na bolniškem pokopa- lišču, ob 15. uri na okoliškem in ob 16. uri na mestnem pokopališču. Mestni odbor Zveze borcev v Celju p>oziva vse Celjane, sdasti pa bivše borce in internirance, da se žalnih sve- čanosti udeleže v čim večjem številu. ŽALNA SVEČANOST NA GROBOVIH TALCEV V FRANKOLOVEM oziroma v Stra- nicah bo dne 1. novembra ob 9, uri dopol- dne. Vabimo vse svojce in kolek- tive podjetij, da se svečanosti udeleže v čim večjem številu. Občinski odbor Zveze borcev Slov. Konjice V Rogasht Slatini so se sestali halneologi iz vse Jugoslavije Letošnjo ifKjmlad je bila v mesecu aprilu v Vrnjački Banji konferenca vseh balneologov Jugoslavije, na kateri so poleg mnogih aktualnih vprašanj v zvezi z našimi prdrodnimi zdravilišči osvojili tudi predlog za ustanovitev Skupščine prirodnih zdravilišč Jugoslavije. Za kraj zasedanja skupščine so izbrali Rogaško Slatino, ki je za Vrnjačko Banjo drugo največje zdravilišče v Jugoslaviji. Tako se je v dneh od 21. do 23. t. m. zbralo v kino dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini okrog 180 zdravnikov-balneologov, ki so dnevni red izpolnui z mnogimi zanimivimi strokovnimi predavanji. Navzoči so bili poleg zastopnikov vseh naravnih in klimatskih zdravilišč Jugoslavije tudi ipodpredsednik Saveza evropskih kopa- lišč dr. Širmer iz Svice, Turistično zvezo pa sta zastopala inž. Weiss in inž. Kosmač. Kot zdraviliški gost je bil navzoč še inž. Hees iz Švice. Razprav- ljali so predvsem o problemih dviga zdravilišč v Jugoslaviji. Ostre in dolgo- trajne so bile predvsem debate, ali naj bodo naša prirodna zdravilišča tip od- prtih ali zaprtih zdravilišč. Specialisti hrvatsike republike so vztrajali na za- prtih tipih zdravilišč, srbsM in naši banjeologi pa so poudarjali kombina- cije, to je, da bi vsako zdravilišče imelo oddelek zaprtega in oddelek odprtega tipa. Specialno za Rogaško Slatino so poudarjali, da bi naj ne bUa strogo samo zdravilišče, temveč tudi letovišče. Zedinili pa so se končno v točki, da se sprejme statut, v katerem se jasno opredeli pojem zdravilišč in da se dá možnost posameznim zdraviliščem, da se sama opredelijo, bodisi v zaprta ali I>a oddeljena zdravilišča. D:skusija o posameznih predavanjih je bila mnogostranska, ponekod ostra. Dosledno pa so poudarjali, da naj bo zdravstvo primarnega značaja v vseh zdraviliščih in da morajo vsi merodajni činitelji poskrbeti, da se ta naloga iz- popolni do najvišje stopnje. Hkrati pa morajo biti tudi gostinske storitve na kar se da visoki stopnji, ker samo ko- ordinacija obeh teh faktorjev lahko da garancijo, da bo pacient ali gost do- bival to, kar mu pripada in kar je po- trebno za njegovo zdravje. Sedež Saveza bo v Beogradu. Za pred- sednika je bil soglasno izvoljen dr. Mi- lutin Nešković, profesor medicinske fa- kultete v Beogradu. Naslednji kongres balneologov bo v Ohridu prihodnje leto. V. S. . Seminar za aktiviste SZDL pri Mestnem odboru SZDL Celje Mestni odbor Socialistične zveze de- lovnih ljudi je organiziral seminar za najboljše politične delavce na terenu. Seminar bo obsegal tri glavne teme^ ki bodo udeležencem prednašane. Pi-vi dan seminarja je bil v torek po- E>oldne. O najvažnejših političnih do- godkih je udeležencem govoril tov. Cveto Pelko, sekretar MO SZDL za me- sto Celje. O isti temi bo govorila tudi tov. Olga Vrabičeva, sekretarka MK ZKS. Druga tema bo vsebovala gospodarsko F>olitična vprašanja in družbeni plan. Predavala bosta tov. Fedor Gradišnik, predsednik LOMO Celje in tov Janez Trofenik, direktor Tovarne tehtnic. Za zaključek seminarja bosta tov. Igor Ponikvar in javni tožuec Edo Grgič obravnavala s tečajniki kongres- ni material kongresov ZKJ in ZKS. Ta seminar bo brez dvoma v veliko pomoč aktivistom na terenu, da bodo podrobneje poznali našo tekočo politič- no linijo in jo ix>tem na terenskih se- stankih toliko bolje podajali članstvu množičnih organizacij in volivcem. Upajmo, da bodo terenski politični de- lavci v čim večjem števuu in redno obiskovali ta seminar. TRST KI VEČ KAMEN SPOTIKE Ves svet pozdravlja dosežen sporazum o tržaškem vpraša- nju. S tem je dosežen mir in sožitje v tem delu sveta. 2r- tev, ki jo je prispevala za re- šitev tržaškega vprašanja Ju- goslavija, je velika, zato je njen ugled postal še večji — Od leve proti desni uidite pod- pisnike sporazuma v Londonu: jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Velebit, zastopnik ZDA Thompson, zastopnik Vel. Britanije Harrison, zadnji na sliki (pri podpisovanju) je ita- lijanski ambasador Brosio. Nekaj problemov in stanje obrti v Celju SPLOŠNI POLOŽAJ OBRTI NA PODROClU MESTA CELJA Proizvajalne odnose in razvoj v obrti je treba vedno ocenjevati v povezavi z vsemi okolnostmi in vplivi, ki dolo- čajo smer razyoja obrti na področju našega mesta. Vsaka analiza stanja v obrti bi bila površna in napačna, če bi se vršila z oceno odnosov samo v pri- vatnem sektorju obrti ali pa ločeno samo z oceno nastalih odnosov v so- cialističnem sektorju. Ugotavljanje de- jansikega stanja ho najbolj objektivno, če analiziramo hkrati proizvajalne od- nose in današnje razvojno stanje v obeh sektorjih obrti, to je v privatnem in socialističnem sektorju ter na podlagi teh analiz določimo zaključke, iz ka- terih naj bi bilo razvidno, katerih ukrepov se je treba poslužiti pri usmer- janju nadaljnjega razvoja obrti na na- šem področju. V večini opisov o stanju obrti pri nas opazimo, da se velika večina zateka zgolj na obrazložitev statističnega šte- vilčnega stanja obratov in strok obrti. Ne povezujejo pa k tem obrazložitvam' še druge organsko povezane statistične podatke, ki nam zelo jasno kažejo, ko- like so kapacitete obrti v pogledu za- poslitve delovne sile 'in ustvarjanju kosmatega proditkta za neko določeno obdobje. Tak opis statističnih podatkov, ki so med seboj povezani, nam omogoči jasnejišo sliko stanja obrti v Celju in nam lahko pove, kako je s proiizvodnimi kapacitetami in z njihovo razporedit- vijo glede na panoge obrti in na sektor lastništva. Javna dražba Občinski ljudski odbor Braslovče bo prodal na javni dražbi v sredo, 10. novembra 1954 ob 9 dopoldne stanovanjsko hišo št. 27 v Rakov- Ijah, last sološnega ljudskega pre- moženja. Izklicna cena 280.000 din. Kavcija 15 % v gotovini. Dan Združenih narodov Ideje mednarodnega sodelovanja, zbli- ževanja med narodi, ideje propagiranja шс1опа1пе strpnosti ter iskanja načina, kako na miren način reševati medna- rodne probleme, so se pojavile še dolgo pred prvo svetovno vojno. Te vzvišene in humane cilje so že takrat zasledo- vali napredni in veliki duhovi člo- veštva. Med zadnjo svetovno vojno, ki je bila dosedaj najstrašnejša vojna v zgodovini človeštva, pa je vse poštene ljudi na svetu prevzela edina želja, ka- ko zagotoviti svetu trajen mir in na- predek. Zaradi tega velikega hotenja večine ljudi na svetu so se že med vojno zavezniki, ki so se borili proti silam fašizma, dogovarjali za ustano- vitev mednarodne organizacije, ki bi zagotovila človeštvu trajen mir. Ze ju- nija 1945. leta je 50 držav podpisalo Ustanovno listino Združenih narodov, veljavnost pa je ta lustina dobila dne 24. oktobra istega leta, ko jo je ratifi- cirala večina držav — podpisnic. Zaradi tega proslavljamo vsako leto 24. okto- ber kot Dan združenih narodov. Danes je že 60 držav članic te orga- nizacije, ki ima za cilj skrbeti za med- narodni mir in varnost, razvijati med narodi prijateljske odnose na podlagi enakopravnosti, zagotoviti mednarodno sodelovanje pri reševanju problemov gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja ter propagiranje spoštovanja človečanskih pravic, ne glede na jezik, spol, raso ali vero. Ni mala zasluga Organizacije zdru- ženih narodov, da je sedaj, po devetih letih od svetovne vojne, na svetu za- vladal vendarle mir. Ta mednarodna organizacija se je tudi v korejskem primeru odločno postavila proti napa- dalcu in je bila takrat prvič v zgodo- vini človeštva agresija učinkovito ob- sojena. V okviru OZN je namreč 16 držav dalo na razpolago svoje oborože- ne sile, da so se borile proti napadalcu. Ogromna pa je tudi materialna po- moč, ki so jo Združeni narodi dali takoj po končani vojni opustošenim deželam (UNRRA). Pa tudi danes se še iz skla- dov OZN daje pomoč potrebnim otro- kom vsega sveta (UNICEF). Vidni so tudi rezultati pomoči, ki jo OZN daje na polju zdravstva, dalje je občutno udejstvovanje te mednarodne organi- zacije na poprišču kulture in prosvete (UNESCO) in pri reševanju vprašanja prehrane in poljedelstva (FAO). Če- prav je res, da OZN v prvem deset- letju svojega obstoja še ni mogla po- vsem utrditi mednarodnega miru in re- šiti glavnega vprašanja, t. j. razoro- žitve^ jg vgv4Qrlß Tes^Àa.SQ Mßv Zdru- ženi narodi odpravili marsikatero ža- rišče, iz katerega bi lahko nastal vojni požar. Posebno pa je dragocena njihova gospodarska pomoč zaostalim deželam. Narodi Jugoslavije so se dosedaj stalno morali boriti za obstoj in so si z nadčloveškimi napori med NOB pri- borili svobodo in mir. V svoji novi državi smo pokazali, kako visoko ce- nimo mir ter da smo zanj pripravljeni tudi na žrtve, kot smo storili to pri reševanju tržaškega vprašanja. Ostalim narodom pa smo pokazali, da je mogoče tudi zamotana mednarodna vprašanja reševati na miren način. Leta 1948 smo vsemu svetu izpričali, kako cenimo na- šo suverenost in enakopravnost med narodi, ko smo se postavili po robu nakanam Sovjetske zveze. Pravice člo- veka, ki so jih proklamirali Združeni narodi 1948. leta, so pri nas že uzako- njene, predvsem v naši Ustavi; enako- pravnost žena, pa je v naši državi že povsem rešeno vprašanje. Končno je tudi zahteva Philadelphijske deklara- cije, da delo ne sme biti blago, pri nas že ustvarjena, saj pri nas delavec svo- jega dela ne prodaja, temveč upravlja z ustvarjenim viškom in s podjetji, v katerih dela. Naša država je vedno zelo aktivno sodelovala pri sprovajanju načel OZN. Zaradi svoje načelne politike v odnosu do drugih držav, zaradi naporov, da se izkoplje iz zaostalosti in zaradi kon- struktivnega sodelovanja v OZN, je iLgled naše države v svetu stalno na- raščal ter je bila naša država izvoljena v dva najvažnejša organa OZN, t. j. v Varnostni svet in Gospodarsko-socialni svet. Z borbo za mir, za mednarodno so- delovanje in mirno reševanje med- narodnih problemov ter z borbo za od- pravo zaostalosti na vseh toriščih, kar vse so načela naše socialistične države, bo ugled Jugoslavije v OZN in v osta- lem svetu še bolj narasel. STANJE OBRTI V PRIVATNEM SEKTORJU Privatni sektor ima v našem mestu 329 obratov, ki obsegajo 12 strok oziro- ma obrtnišikih gospodarskih dejavnosti. Iz nadaljnjega pregleda bomo ugotovili razporeditev obrtnih obratov glede na posamezne stroke. Ta razporeditev te- melji na ustvaritvi prometa v odnosu na skupno lizvršen promet v celokup- nem privatnem sektorju^jžb£til...___________ Prvo mesto zavzema kovinsko obdelovalna stroka obrti . Na drugem mestu je lesno predelovalna stroka obrti . . Zidarska in pleskarsko-slikarska obrt zavzema 3. mesto Stroka obrtnih uslug je na četrtem mestu...... Krojaško šiviljska obrt zavzema peto mesto..... Usnjarska obrt je šesta............. Sedmo mesto zavzema živiilska obrt........ Elektrotehnična obrt zavzema osmo mesto..... Deveto mesto zavzema keramotehn. obrt (stekl., podob, itd Na desetem mestu je kemotehnična obrt...... Enajsto mesto zavzema predelava papirja...... Število obratov Promet dlin 42 32 17 64 90 56 12 4 6 5 1 75,947.000,— 46,622.000,— 29,154.000 — 23,263.000,— 20,805.000,— 17,333.000,— 13,202.000,— 5,912.000,— 2,569.000,— 1,773.000,— 70.000,— Skupaj . . .329 236,650.000,- Privatni sektor je torej opravil \ 1953. letu 236,650.000 din kosmatega prometa. Ce pogledamo to razpredelnico, lahko ugotovimo, da posamezne stroke obrti, kljub temu. da padajo na zadnja mesta te razipredelnice, imajo glede na promet 1 obrata precej visok promet. Tako na primer zavzema elektrotehnična obrt osmo mesto, ima pa kljub temu so- razmerno visok promet na 1 obrat in jo moramo prištevati k visoko konjunk- turnim strokam obrti. Značilno je tudi to, da so te stroke zaposlevale večje števuo tuje delovne sile, ki je v prvi vrsti ustvarila tako visoki promet. Na drugi strani pa lahko takoj ugotovimo razbitost in visoko število obratov r oblačilnih strokahi — kroj aško-šiviljski, usnjarski — kjer je sorazmerno promet na 1 obrat za 3 do 4-krat nižji in je tudi zaposlitev delovne sile majhna. (Dalje prihodnjič.) Stev. 43 »Savinjski vestnik«, dne 29. oktobra 1954 Stram 3 Zdravstveni dom v Laškem — ponos bodoče laške komune v nedeljo 17. oktobra so v Laškem svečano otvorili obnovljeni »Zdravstve- ni dom«. Svečanost so združili z od- kritjem spomenika 9 padlim talcem pred Zdravstvenim domom, katere so Nemci leta 1944 ubili na vrtu sedanjega Zdravstvenega doma kmalu za tem, ko je v isti hiši padel nemški župan v Laškem, zadet od partizanskih krogel. Zdravstveni dom v Laškem je pre- urejen z izdatno pomočjo Okrajnega ljudskega odbora Celje ter lahko mirno trdimo, da je sedaj eden najlepših do- mov v celjski okolici. Bodoči laški ko- muni bo ta vzorno urejeni zdravstveni center prav gotovo v ponos. 2e bežen pogled nestrokovnjaka po prostorih doma razodeva veliko skrb, ki jo nudi naša ljudska oblast za zdravje delov- nega človeka. Dom ima splošno in zobno ambulanto, ki sta opremljeni z vsem potrebnim inventarjem in najso- dobnejšim instrumentarijem. V prosto- rih doma je še lepo urejena čakalnica in soba z rentgenskim aparatom, zra- ven pa še urejujejo dve sobi, ki bosta služili za posvetovalnico za matere in otroke. Laško ima lasten reševalni avto, ki so ga lani nabavili največ s prosto- voljnimi prispevki tamkajšnjih ljudi, zlasti okoliških kmetov, ki so za na- kup prisp>evali les. Zdravstveni dom v Laškem bo e>o svoji urejenosti in opremi gotovo za- dostil potrebam bodoče laške komune. Vendar bo tako obsežen teritorij težko obvladal en sam zdravnik in bo treba sčasoma misliti, da se bo zdravstveni kader v Laškem povečal. Ce upošteva- mo, da bo laška komuna obsegala te- ritorij današnjih občin Laško, Breze, Jurklošter, Rečico in Rimske Toplice, ki štejejo 12.817 prebivalcev ter spričo Skupina krvodajaloer- rudarjev in njihovih svojcev iz Hude jame velike oddaljenosti, saj je razdalja med Polano v občini Jurklošter in Laškim kar precejšnja (20 km), ne bo mogel maloštevilni zdravstveni kader kot je sedaj z uspehom vršiti vso zdravstveno službo na tem obsežnem področju. Sedaj je v Laškem le upravnik zdravstvenega doma dr. Zdenko Mr- molja z enim dentistom in dvema bol- ničarkama. Spričo obsežnih nalog in z namenom, da zdravstveno službo pri- bližamo čim bolj k ljudem, bo ta kader postal kmalu premajhen. Ce že sedaj upoštevamo delo in napore zdravstve- Obnovljeno poslopje »Zdravstvenega doma« v Laškem nih delavcev, pridemo do zaključka, da opravljajo težko in odgovorno delo. Da nam bo slika jasnejša poglejmo, kako obsežno je delo zdravnika. Vsako leto opravi cepljenje na 10 osnovnih šolah in nižji gimnaziji v Laškem, vodi razne zdravstvene tečaje kot n. pr. te- čaj protiletalske zaščite, vrši sanitarne preglede lokalov, vsak mesec vodi praktične reševalne vaje z laškimi ru- darji, vodi posvetovalnico za matere in otroke v Laškem in Rimskih To- plicah, dnevno pregleda 50 do 60 klien- tov, vsak drugi dan popoldan pa pre- gleda 15 do 20 klientov v obratni am- bulanti rudnika Huda jama. Zraven tega pa še številni obiski bolnikov na domu, katerih se dr. Mrmolja nikdar ne odreče, pa če ga kličejo podnevi ali I>onoči ali v slabem vremenu. Vse to delo je ogromno in presega moči teh maloštevilnih ljudi. Da bi se razbremenili, bi potreboval dom vsaj še enega zdravnika, pa tudi v Rimskih Toplicah bi za ta okoliš imel civilni zdravnik kar polne roke dela. Pred otvoritvijo obnovljenega Zdrav- stvenega doma so v Laškem na zdrav- stvenem polju bili zelo aktivni. Prire- dili so »Teden zdravstva« v katerem so se Laščani zlasti izkazali s prosto- voljnim dajanjem krvi. Krvodajalcev se je odzvalo tako število, da so Laščani 2:ares lahko ponosni, saj takšnega uspe- ha skoraj ne pomnijo v vsej Sloveniji. Kri je darovalo okoli 500 krvodajalcev od 4600 prebivalcev. Najbolj so se iz- kazali laški rudarji, saj je okoli 100 rudarjev ali njihovih svojcev darovalo kri svojemu bližnjemu v primeru ne- sreče. Pokazali so zares vzorno delav- sko 2:avest pomagati bližnjemu v ne- sreči, zlasti v primerjavi s Celjem, ki šteje 25.000 prebivalcev, in je dalo v dveh letih komaj 265 litrov krvi. Tudi fluorografska akcija je v me- secu juniju na laškem področju odlično uspela. Pregledali so okoli 7000 ljudi, kar pomeni, da je bua udeležba sto- odstotna. Pred dnevi pa je bü pregled dvomljivih primerov, med katerima so odkrili samo 5 z odprto tuberkulozo. Zdravstveni dom ima sedaj tudi za pljučna obolenja točen in popolen pre- gled nad prebivalci. Ob otvoritvi Zdravstvenega doma so v dvorani »Restavracije« pri f>ostaji priredili tudi zdravstveno razstavo, ki je bila odprta ves teden. Obiskovalci so na njej lahko videli marsikaj po- učnega: nego dojenčka, pravilno pre- hrano, zaščitne naprave pri delu ter slike in grafikone raznih nesreč pri delu. Plastičen zemljevid pa je obi- skovalce seznanil z vsemi zdravstve- nimi ustanovami v okraju. V kiúm ob Paki so se odločili... že pred časom je SZDL sklicala člane množičmh organizacij, da bi se pogo- vorili, h kateri komuni naj se Šmartno prildjuči. Cim bolj se je bližal dan zbora volivcev, tem živahneje je bilo razpravljanje o tem, ali naj se priključi gornjesavinjski, šoštanjski ali žalski komuni. Zadnjo nedeljo pa so se Šmart- čani dokončno odločili. Tako živahnega zbora volivcev menda v Smartnem še ni büo. Tega zbora se je udeležH tudi ljudski poslanec Podvratnik, ki je seznanil ljudi z vsemi političnimi in gos.podarskimi problemi bodočih komun, da bi se vo- livci laže odločui. Po živahnem raz- pravljanju se je ogromna večina od- ločila za to, da se Šmartno priključi Šoštanju, le 12 jih, je glasovalo za Žalec, medtem ko za Mozirje ni glasoval nihče. Navzoči so na zboru podprli argumente, ki govore za priključitev k Šoštanju dn ki jih je iznesla Socialistična zveza na zboru samem. Priznati moramo, da smo videli na tem zboru, da uživa Sociali- stična zveza vso moralno podporo tu- kajšnjih volivcev. НМББЈАНЈИ Hmeljarska vzorčna razslava, kaiero smo, kakor je bilo v »Hme- ljarju« šiev. 8/54 objavljeno, nameravali priredili konec meseca septem- bra 1. 1., smo zaradi tehničnih vzrokov preložili na pozneje, iako da bo razstava oivorjena dne 31. 10. 1954. Na tej razstavi bo razstavljalo lOó hmeljarjev iz vseh KZ hmeljar- skega okoliša. Za najboljše ocenjene vzorce hmelja, bodo razsiavljalci prejeli praktične nagrade. Razstava bo v prostorih Hmeljarskega inštituta. Hmeljarji oglejte si razstavo, ki bo odprta vsak dan od 31. 10. 1954 do 7. 11. 1954,. od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Hmeljska komisija za Slovenijo Predračun dohodkov in izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje V Celju za leto 1955 Na zadnjem zasedanju je bil skup- ščini Zavoda za socialno zavarovanje v Celju predložen predračun dohodkov in izdatkov za leto 1955. Spričo iznesenih številk je bilo pri- čakovati, da bo razprava v skupščini pestra, da se bodo vsaj v grobem ob- ravnavale posamezne postavke, da bodo postavljena vprašanja o nekaterih iz- redno visokih zneskih — skratka, da bodo člani skupščine kot predstavniki delovnih kolektivov in predvsem zava- rovancev izrazili svoja mnenja in šele po prečiščeni debati glasovali za pred- log proračuna. Tako bi človek priča- koval, vendar p)a je ob tej važni priliki ostala sikupščina pasivna in je le z ne- bistvenimi pri{>ombami sprejela to, kar ji je bilo predloženo, kar pa bo za po- slovanje zavoda od osnovne važnosti in za kar bodo tudi člani skupščine mo- rali nositi v poslovnem letu pvolno od- govornost. Ce člani skupščine niso debatirali o tako pomembnih finančnih sredstvih, naj vsaj javnost pogleda visoke števu- ke, naj ona pove svoje mnenje in tudi od članov skupščine zahteva podrob- nejšo obrazložitev. Dohodki zavoda so planirani na pod- lagi predvidenega plačnega sklada za 1955 leto, ki znaša za mesto in okraj 3.834,821.000. Od tega zneska pripada zavodu po obstoječih predpisih 10% kar znese 383,482.000 din poleg tega pa še 8,5% prispevek za zdravstveno varstv« upokojencev od izplačanih pokojnin v znesku 39,464.000 din. Z dodatkom pred- videnih ostalih dohodkov od obresti bo- do v 1955. letu znašali dohodki zavoda 424,836.000 din. Od celotnega zneska se oddvoji 2% vsota 8,497.000 za rezervni sklad in 3% znesek 12,745.000 din za sklad za preventivno varstvo (specialni pregledi, higiensko-tehnična zaščita ìm tako dalje). Zavodu torej ostane za iz- vajanje zdravstvenega varstva 403 müi- jone 594.000 din. To je ogromni znesek, o katerem bo treba še veliko razprav- ljati, da bo pravilno uporabljen. Seveda pa ta ogromna vsota še ni vse, kar naši zavarovanci na področju mesta Celja Ia okolice sprejemajo iz blagajne social- nega zavarovanja. Skupno s pokojni- nami in drugimi dajatvami prejemaj* v Celju in okolici 1.650,000.000 din ali z drugimi besedami nad eno tretjin« celotnega plačnega fonda. Med izdatki najdemo največji znesek za zdravljenje v bolnišnicah, kjer je predvideno 138.915 oskrbovanih dni s povprečno ceno enega oskrbnega dne 1.100 din. Tu so navedene samo števUke, ki pa same po sebi ne bi bue tako važne, če ne bi le-te predstavljale življenja okoli 40.000 zavarovancev, če te številke ne bi bile sestavni del vseh zneskov v na- šui gospodarskih in splošno državnik predračunih. Se posebno so ti zneski važni za okraj, ki prevzema odgovor- nost za morebitne primanjkljaje, in b» torej predračun Zavoda v okrajni pro- i-ačunski debati ravno tako važna točka, kakor okrajni proračun sam, ker je o4. njega v veliki meri odvisno ravnovesje planiranega okrajnega proračuna. Predvsem pa bo naloga vseh mno- žičnih organizacij in delovnih kolek- tivov ter zavarovancev samih, da bod» bdeli nad slehernim dinarjem, ki b* šel iz tega našega skupnega zneska od^ nosno iz dela našega plačnega fonda. Cim slabše bomo gospodarili, tem več bomo imeli težav in skrbi. Zato je se- daj čas, da dobro prerešetamo predlo- ženi predračun in da predvsem gle- damo, da se bo pravilno izvajal. ^ Okrajni sindikalni svet je takoj uvi- del važnost tega problema in ga je postavil kot posebno in edino točka dnevnega reda na posebnem svojem razširjenem plenarnem zasedanju, ki je büo v torek, dne 26. oktobra 1954. Člani plenuma bodo obravnavo pred- računa prenesli na članstvo in bdeli nad sredstvi, ki jih kolektivi s trudom ustvarjajo. Na podlagi odloka o izrednih popravkih dohodnine od kmetij- stva, odmerjene po katastrskem dohodku za leto 1954 (Ur. 1. FLRj, št. 43/54) pozivamo vse davčne zavezance, da izvrršijo prijavo vseh nastalih posestnih in otide- lavnih zemljiških sprememb, ki do sedaj niso bile vpisane in urad- no potrjene. Te spremembe je treba prijaviti do 30. 11. 1954 v sobi štev. 78 pri Upravi za do- hodke, kjer bo vsakemu prijavi- telju izstavljen ustrezajoč obra- zec za vpis teh sprememb. Pri- jave sprejemamo od 2. 11. 1954 dalje do 30. 11. 1954. Rok je ne- preklicen. Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Celje Velenje o komunah Pretekli ponedeljek — 18. oktobra — je bilo v kino dvorani v Velenju precej živahno. Volivci so razpravljali o bo- dočih komunah. V uvodu je govoril o vlogi in pomenu komun ljudska posla- nec tovariš Tumšek. Poudaril je, da bomo s komunami še bolj približali oblast ljudstvu. Komune bodo postale v gospodarskem pogledu ^popolnoma sa- mostojne. Seveda se bodo zato morale brigati, da bodo svojo gospodarsko de- javnost povečale, kar bo pomenilo njih blagostanje. Do sedaj so bale občine marsikje le čisto preveč administrativni organ, ki je izpolnjeval direktive okraja. Verjetno z novim letom ne bo več Šoštanjsikega okraja, ki je obsegal Ša- leško dolino in Zgornjo Savinjsko da- lino. Nastali bosta dve komuni: prva — šaleška — s sedežem v Šoštanju, i«, druga s sedežem v Mozirju. Šaleška ko- muna bo med gospodarsko najmočnej- šimi v celjski zvezi komun. Zveza bo le nekak nadzorovalni organ, ki bo skrbel za praviilno delo v komunah. In dosedanje občine? Ne bo jih več. V večjih, krajih bodo le administrativne izpostave, ki bodo imele matični uraá in vložišče. Tako tudi v Velenju. Se- veda odpade vsak strah, češ, sedaj ba treba po vsako malenkost v Šoštanj. Dva važna sklepa je sprejel zbor vo- livcev. Prvi sklep je bil: Začasni sedež komune naj bo iz čisto materialnik razlogov (stanovanja!) v Šoštanju. v urbanistični načrt mesta Velenje je pa treba vnesti zgradbo za sreddšče šaleške komune. In drugi sklep: Izvolili so pet- člansko komisijo, ki bo v nekaj dnek pri vseh podjetjih pregledala nabavne in prodajne cene potrošnih predmetov. Vsi volivci so menili, da je treba ostra in javno obsoditi vsako navijanje cen, špekulacijo in prekupčevanje. Pri zadnji točki dnevnega reda sa bili volivci zelo živahni, saj so poles navijanja cen in vprašanj o odvajanju dohodka podjetij govorili še o otroškik dodatkih itd. Zbor volivcev je bil zelo uspešen, saj so se volivci spoznali z novim in demo- kratičnim razvojem ljudske oblasti. —oš— Olimsko lekarno je treba restavrirati Zgodovinarji vedo, da sta bili naj- starejši lekarni v Bagdadu in PadovL Širši javn sti pa gotovo ni znano, da imamo tudi pri nas v Ollmju prav tako staro in v nekem pogledu še bolje ohranjeno lekarno, ki so jo Pavlina, vzdrževali v letih 1661 do 1782. Po raz- pustu pavlinskega samostana v Olimju je bila tudi ih lekarna '>гсрапа in uni- čena. Vendar so se v njej ohranile lepe in edinstvene freske, ki pa danes tudi že m.očno razpadejo. Nujno bi bilo, da to umetnost ohranimo in znamenito olimjsko lekarno restavriramo. Za njeno ohranitev se je že zavzela organizacija lekarnarjev, ki že zbira starinsko le- karniško posodo, da bi zgodovinsko le- karno tudi primemo opremila in ji dala nekdanji videz. Kmetijstvo in zadružništvo na Dansl(em Kmetijska združenja so torej izra- zito strokovnega značaja in se njihovo delo v glavnem odvija preko strokov- njakov. Orgariizirana so na pol za- družni osnovi. Odbor združenja skrbi za tečaje, za različne strokovne ekskur- zije itd. Ob letu daje poročilo na letni skupščini. Vsak član prejme pred letno skupščino en izvod poročila, kjer so vneseni podatki o proizvodnji v pre- teklem letu. Strokovnjaki teh zdru- ženj so povezani z različnimi kmetij- skimi znanstvenimi ustanovami, inšti- tuti, laboratoriji itd. Krajevna kmetij- ska združenja se vertikalno vežejo v pokrajinske, le ta pa v glavno zdru- Franc Luhej ženje kmetijskih društev za Dansko Dudi strokovnjaki se smiselno verti- kalno vežejo. Vsako združenje plačuje članarino pokrajinskemu združenju. Ce- lotna organizacija se sama vzdržuje, le del stroškov za plače strokovnjakov krije orzava. Za lažje razumevanje or- ganizacije kmetijskih združenj nava- jam primer: Kmetijsko združenje v Hamerunu ima 1500 članov. To so v glavnem kmetje s 7 ha zemlje navzgor. Tukaj je zaposlenih 5 strokovnjakov, in si- cer: 2 za poljedelstvo, 1 za vzgojo ži- vine, 1 za strojno službo in 1 za knji- govodstvo. Eden od strokovnjakov za poljedelstvo je sekretar združenja. Re- ferent za vzgojo živine je istočasno sekretar združenja za umetno oseme- "njevanje krav, ki prav tako obstaja v tem kraju kot posebno in samostojno združenje, ki ima svojo postajo, na ka- meri je 12 bikov. O takih združenjih kasneje. Predsednik kmetijskega zdru- ženja je direktor tamkajšnje kmetijske in gospodinjske šole. Strokovnjaki za poljedelstvo vršijo: strokovno službo uporabe umetnih gnojil, skrbe za se- menski material, zaščito rastlin, vsako leto organizirajo zbiranje vzorcev zem- lje, ki gre v analizo v bližnji pedološki laboratorij, prirejajo pozimi krajše ve- černe tečaje za poljedelstvo, vodijo knjige o doseženi poljedelski proizvod- nji za člane in dajejo kmetom različne nasvete. Strokovnjak za živinorejo ima v glavnem dve temeljni nalogi. Prva in najvažnejša je pravilna prehrana ži- vine in daje v tej smeri kmetom na- potke. Druga je pravilna vzgoja, ki pa se v glavnem izvaja preko združenja za umetno osemenjevanje. Vodi rodov- niško knjigo, organizira vsako leto ži- vinsko razstavo itd. Referent za strojno službo je samo polovično plačan od združenja, ker je namreč zaposlen kot učitelj v kmetijski šoli. On priporoča članom pravilno uporabo strojev, sve- tuje pri nabavi strojev, vrši demon- stracije s stroji ter nadzoruje pravilno uporabo zadružnih strojev. Referent za knjigovodstvo vodi knjigovodstvo za 82 večjih kmetov. Večji kmetje so po za- konu dolžni voditi knjigovodstvo za- radi odmere davka. Ker sami ne zmo- rejo, jim to opravlja knjigovodja — agronom v združenju. Strokovnjaki so vsi agronomi in imajo po potrebi asi- stente. Kmetje člani plačajo letno članarino od 10 do 50 kron (od 430 do 2150 din po uradnem tečaju) po površini in vred- nosti zemlje. O prispevku sklepajo vsa- ko leto na občnem zboru in je odvisen od predvidenih stroškov. Tisti, ki jim združenje vodi knjigovodstvo, plačajo za to še posebej letno 60 kron kot osnovo in za vsak ha zemlje 4 krone (osnova 25S0 din, po 1 ha 172 din). Taki so letni prispevki kmeta združenju. Ce je kmet še član združenja za umetno osemenjevanje, palača letni prispevek za osemenjevanje po kravi okoli 13 kron (559 din), za združenje za molzno kontrolo pa po kravi okoli 12 kron (516 din), kar odgovarja odkupni ceni za 34 litrov mleka). Kakor vidite ima kmet že tukaj precej izdatkov, toda to se njemu izplača, saj ima od teh za- družnih organizacij ogromno pomoč. Zato je običajno član vseh naštetih or- ganizacij. To so po mojem v Danski najvažnejše kmetijske organizacije. Vse one kmetijske organizacije, kjer se kmetje združujejo zaradi izboljšanja, povečanja in pocenitve stroškov v pro- izvodnji, imenujejo na Danskem zdru- ženja, večino onih, ki se bavijo s pre- delavo in trgovino pa zadruge. Prve in druge pa so organizirane na za- družni osnovi s to razliko, da prvim delno pomaga finančno država. Zna- čilno je, da dostikrat med združenji in zadrugami ni skoro nobene povezave. Kakor vidimo, je organizacija precej komplix:irana, morda ponekod še pre- več (to sem slišal tudi od nekaterih njihovih strokovnjakov). O združenjih malih kmetov, ki imajo iste naloge bom pisal kasneje, ker jih nisem še po- drobno proučil. Vlogo teh strokovnih organizacij bi pri nas prav lahko odigrali pospešcr valni odseki pri KZ (do neke mere to že izvajajo), potrebna pa je seveda večja in boljša notranja organizacija, več strokovnega kadra in pa kar je glavno v borbi za večjo proizvodnjo — zadružna zavest in disciplina. V po- gledu slednjega je danski kmet res na višini. Koliko on proizvaja, pove na- slednji primer: Kmet (imena nisem za- pisal) je po podatkih zadružnega knji- govodje leta 1953 imel naslednjo pro- izvodnjo na 6,5 ha zemlje, ki jo po- seduje. Ima 6 molznih krav in enako število telet letno, 3 plemenske svinje, 200 komadov kokoši. Letni denarni pro- met v prodaji je znašal 40.000 kron (1,720.000 din), čistega dobička ima 11.000 kron (473.000 din). Od tega plača davek na dohodek (po lestvici, za zdaj ne vem koliko, toda precej)! Dohodke mu ustvarja: 1 tretjino mleko, 1 tretji- no svinje, 1 tretjino kokoši, jajca. Lani je prodal: 27.000 kg mleka, 34.000 ko- madov jajc (170 na eno kokoš), 30 svinj po 90 kg (bacon). Za prehrano živine kupi letno: za vsako kravo za 300 hra- nilnih enot močnih krmil s 33 odstotki proteina (1 hranilna enota je 1 kg ječ mena) in za vse kokoši 500 kg moč- nih krmil s 17 odstotki protina. Ostalo pridela sam. Ima tropoljni kolobar, in sicer: 1. žito (ječmen, oves), 2. krom- pir, repa, 3. pregonski pašniki in trav- niki. (Dalje prihodnjič) stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 29. oktobra 1964 Ster. 43 Krompirjev rak v Sloveniji Dolgo časa smo usp>eLi držati to ne- ravno krompirjevo bolezen z raznimi karantenskijni merami izven meja naše države, dasiravno ga imajo že dlje ča- sa sosedne države kot Avstrija in Madžarska. Kljub vsem prizadevanjem, da ga zadržimo, smo ga dobüi iz Av- strije. Naselil se je zaenkrat v vas Planina nad Golico, kjer se je že pre- eej razširu. Ni pa izključno, da se je razširil s semenskim krompirjem tudi že drugam. Zato je prav, da ga vsi po- znamo in pričnemo odkrivati erentuel- ne pojave te bolezni. Kako ga spoznamo? V dobi rasti oku- žena rastlina normalno izgleda, zato raka takrat ni mogoče odkriti. Bolezea opazimo navadno šele ob izkopu krom- pirja. Gomolji so tedaj čudne oblike in spominjajo na gobo ali cvet karii- jole. Površina gomolja je polna Izrast- kov (bradavic), zlasti okoli očesc. Ti izrastki so lahko tako veliki kot sam fomolj. Bolezen povzroča glirica Synchy- trium endobioticum, ki z zimskimi tro- sovniki ostane živa tudi do 20 let, Mto je ves ta čas možna okužba krompirja. Zaradi tega se na okuženih površinah toliko časa ne sme saditi krompirja. Krompirjev rak predstavlja najnevar- nejšo bolezen krompirja, katera je r stanju, da poix>lnoma onemogoči kul- turo te rastline v krajih, kjer se je že razmnožil. Zato je nujno, da najprej ugotovimo razširjenoist te bolezni (vsako najdbo javimo Inšpekciji za zaščito ras; lin na OLO), ru,\to pa preidemo na za- tiranje 2 energičnimi uki-epL Dejstvo, da so mnoge sorte krom- pirja docela odporne proti rsku, nam v znatni meri olajša borbo. Od ke- mičnih sredstev uporabljamo žveplo, ki ga potresemo po zemlji ali pa 1% raztopino formalina. Na žalost pa ta sredstva niso dovolj zanesljiva. Ker je kromph' eden glavnih artiklov naše prehrane in mu ta bolezen ogroža obstoj, moramo storiti vse, da to bole- zen v kali zatremo. Predvsem se mo- ramo držati vseh navodil in predpisov, ki bodo s tem v zvezi prihajala na teren. Ing. Pajenk Ргалсек Uli smo se spomnili vseli? Pod tem naslovom nam je pred ne- kaj dnevi poslal dopis lovariš S. F. iz Savinjske doline. Iz dopisa posname- mo, da se prebivalci čreiske okolice v Zgornji Savinjski dolini razburjajo, če- mu so pariizanske pairulje ob priliki svojcfla pohoda pred osirožniškimi pro- slavami prezrle tovarišico Sirožič Fran- čiško, slanujočo na Creli št. 1. Imeno- vana tovarišica je že oktobra 1941. leta iz-gubila moža, katerega so Nemci ustrelili zaradi sodelovanja s partrizani, takoj za tem pa je bila Slrožičeva z moževimi starši vred izseljena, njeno domačijo pa je okupator požgal leta 1944. Partizanske patrulje so na svojem po- tiodu nudile nekaterim družinam, ki so bile med NOB najbolj prizadete tudi materialno pomoč. Ker so se spomnile vseh sosedov Strožičeve, se ljudje tem- bolj razburjajo, kako so mogle ravno njo prezreti. Pisec članka se obrača za pojasnilo na naše uredništvo. Ker pa nam razlogi tega namernega ali nenamernega deja- nja niso znani, priporočamo piscu in prebivalcem Crete, da se za pojasnilo obrnejo direktno na pristojno organi- zacijo Zveze borcev. V štorski Svobodi iščejo novih oblik dela Mala dvorana kulturnega doma v Što- rah je bila nabi*o polna, ko so se v pcnereljek zbrali člani Svobode v Sto- reh, da se na občnem zboru pomenijo • r^elu sedanjega odbora in o novih na- logah. 1? poročil predsednika, tajnika in bia- вајгпка je bilo razvidno, da se je delo »Svobode« v Šiorah razmahnilo, odkar imajo nov kulturni dom, v katerem po- samezne sekcije nemoteno razvijajo svoje delo. Poseben napredek je do- segla godba na pihala, za njo pevska sekcija, ki ima sedaj poleg moškega še ženski pevski zbor. Manj razgibana je dramatska sekcija, ki pa t)o skrbela za boljšo izbiro odrskih del in kvaliteto iz- vajarja. Več živahnosii ho treba tudi v šahovski sekciji. Vključiti bo treba zla- s-i več mladine, zato bo prva skrb, da bodo v novem domu uredili knjižnico, ki uživa sedaj gostoljubje v kovinarski vajenski šoli. Prosvetni ideološki tečaji, predavanja ljudske univerze, vse to mora zaživeli. Mogoče bi se obnesle večerne šote. Posebno učiieljstvo, leh- .niki, inženirji in drugi strokovnjaki, naj bi v Svobodi širili strokovno in ideolo- ško raven, kulturo in prosveto delov- nih ljudi v Storah in okolici. Najdejo se še nekateri, ki smatrajo Svobodo za zabavno druš!vo, namesto da bi njen pomen razumeli vsi člani in vsi delovni • ljudje. Organizacije v kolektivu se mo- rajo zavedali, da je Svoboda njihova, da je last in ponos nas vseh. Da bo Svoboda še l>olje vršiia svoje poslan- stvo, bo delo po sekcijah že vnaprej programsko pripravljeno, način deta se bo spremenil in se ravnal po preiz- kušnjah ter metodah starejših društev. Tesnejša povezava s celjskim gledali- ščem. Ljudsko univerzo v Celju in z drugimi Svobodami ter prosvetnimi društvi, bo rodila verjetno dobre uspe- he. Ustanovi-i bi bilo treba čimprej mla- dinski pevski zbor. Danes razpolaga društvo s 370.(X)0 din gotovine, zahvaljujoč izdatni dotaciji železarne v višini 600.000 din. Kolektiv Železarne je s tem pokazal, da .visoko ceni prizadevnost članov Svobode. Vzdrževanje, ogrevanje, oprema doma, vse to h>o stalo visoke zneske. Treba bo torej še skrbno gospodarili. Občni zbor sta pozdravila zastopnik IO Ljudske prosvete okraja Celje in član Glavnega odbora Svobod iz Ljub- ljane tov. Oorjup, ki je poudaril smer- nice 2 II. kongresa in mariborskega plenuma Svobod. R. N. Hoiel „Evropa" bo sčasoma popolnoma prenovljen Doslej edini »reprezentančni« hotel v Celju je bU že v zelo slabem stanju. Bil je Eastarel, zlasti inventar tujskih sob, pa tudi lokali in razvrstitev pro- storov ni odgovarjala. Kavarno so že prenovili, zdaj pa preurejajo tudi tujske sobe. Star, obrabljen inventar so od- stranili in v sobe postavili novo, mo- derno opremo zelo lepe izdelave. Tem delom bodo sedaj v In-atkem sledila še naslednja preureditvena de- la. Preuredili bodo restavracijske pro- store, dalje bodo v prostorih nekda- njega bara uredui osem novih tujskih sob in en apartma. Tudi kavarniška ku- hinja terja temeljito obnovitev. Uspela živinorejska razstava V Mozirju Preteklo nedeljo so priredili v Mo- eirju uspelo živinorejsko razstavo s pre- me van jem. Rejci iz Moziirja, Lepe njive in Smihsla nad Mozirjem so prignali na razstavo 154 glav goveje živine, kar je za te kraje kar lepo število. Posebna strokovna komisija je ocenila priveden* živino in najboljšim rejcem podelila lepe nagrade. Prvo nagrado je prejel Goričar Matija, soustanovitelj zadruge, za najboljšo kravo. Druga je bila po- deljena Ko va čiču Mirku za najlepšo telico, tretjo pa je prejel Hriberšek, posestnik iz Ljubije pri Mozirju. Tudi precej ostalih je prejelo lepe nagrade, saj je bilo izplačamih 160.000 dinarjev vestnim in marljivim živinorejcem. V tem okolišu imajo poleg mlečne kontrole uvedeno tudi umetno oseme- njevanje krav, kar se je doslej kar dobro obneslo. Zadruga goji v glavnem belo-slovensko in sivorjavo govedo. Razstava je bila organizacijsko od- lično izvedena in zato ni čudno, če se je le-te udeležilo res lepo število 1 j vidi, posebno kmetovalcev-živinorejcev. Bila je to že šesta razstava, ki jo je organi- Eirala Eadruga po svoji ustanovitvL Vsem kmetovalcem-živinorejcem želimo tudi v bodoče lepih usipehov na polju umne živinoreje. Zagotovtiene so oddaje Radia Celfe v večernih urah na vatovni dotzini Í90 m Poslušalci radia Celje co zadnje dni prav gotovo opazili, da se je valovna dolžina postaje premaknUa od 202 metra na 190 metrov, to je nekoliko nižje, pravzaprav pa na začetek skale vseh radijskih sprejenanücov. Valovna dol- žina 202 metra ni primerna za oddaje postaj z manjšo jakostjo, kajti na tej valovni dolžini že oddajajo številne domače in tuje postaje, ki onemogo- čajo normalen sprejem predvsem v ve- černih urah, ko te postaje prihajajo močno do izraza. Zaradi tega ве je spo- red celjskega oddajnika v preteklih dveh tednih odvijal le v popoldanskih urah, namesto zvečer. Ker pa je alil- Nova železniška postaja v Šmarju Vsa povojna leta je büo v Šmarju pri Jelšah veliko negodovanje, ko »o se zbirale pred tesno železniško barako skupine potnikov, ki se v hladnih zim- skih dneh niso imeli kje pogreti, ko eo čakali prihajajočih vlakov. To čakanje na prostem je bUo zlasti mučno za ma- tere z otroki, odnosno z dojenčki Da je bila v tem prometnem kraju nad vse nujna nova železniška postaja, "potrju- je že dejstvo, ker se je iz Šmarja dnev- no voziAo okrog 400 potnikov — pred- vsem delavcev in dijakov. Po večletnih pripravah so Smarčani končno dosegli, da se je v lanskem oktobru začelo gra- diti novo postajno i>C£lopje. Delo je hitro napredovalo in bo staVba vuúc čas izročena prometu. Nova postaja, ki je zelo lepa, velika in moderno grajena, bo imela v «pod- njih prostorih na eni strani poštni urad, na drugi pa bo -jjradovala zeleanixja. noet radia Ljubljane in Maribora v po- poldanskih urah zadovoljiva, zato ne kaže nadaljevati z oddajami celjskega radia v popoldanskih urah. Uprava od- dajnika je sklenila preložiti spored ña čas od 16. do 20. ure. Na začetku od- daje ob 16. uri bodo na sporedu do- mača poročila, objave, zabavna glasba In želje celjskih poslušalcev in bo tra- jala do 16.30, ko se bo postaja prildju- öila sporedu ljubljanskega radia, ki ima ob tej uri oddajo pod naslovona »Želeli ste — poslušajte!« Celjska ra- dijska postaja ima na razpolago nekaj plošč, ki jih predvaja vsak dan po po- ročilih med objavami, od katerih si po- slušalci lahko izberejo najljubšo po želj L Tarifa za čestitko ali željo in plo- ščo znese 100 din, katero lahko vsakdo vplača v dopoldanskih urah pri vratar- ju mestnega ljudfikega odbora. Vendar naj poslušalci oproste, če ne 'bo v arhivu prav tiste plošče, katero si žele. V tem primeru bo uprava postaje izbrala dru- go odgovarjajočo glasbo. Poslušalci, ki imajo sprejemnike sta- rejšega tipa, verjetno ne bodo slišali celjskega oddajnika na valovni dol- žini 190 metrov, ker njihova skala ni uglašena na ta val. Vendar je mogoče tudi to malenkostno težavo premagati ■ tem, da se z enoetavnün tehničnim posegom uglasi sleherni sprejemnik na to valovno dolžino. Pri tem vam lahko pomaga vsak radiotehnik in vsaka ra- diotehnična delavnica, na žal j o posa- meznika pa je pripravljena celjska ra- dijska postaja urediti to zadevo proti malenkostni odškodnini. Poslušalci lahko pišejo ali pa telefonično sporoča na naslov radia, da se zglasi tehnik na domu. Popravek sprejenanika bo v iem priaiam stal 100 dia. "u imate otroka pa qa vi redite v neki tovarni so odpustili delavko, ki je za lastno uporabo kupila od so- delavke v tovarni ukradeno blago. Zena je talio ostala na ulici z otrokom vred. Odpuščena ni ravno mlada in bi se pri storjenem dejanju morala zavedati, kaj dela in kalcšne bodo posledice njenega dejanja. Morala bd se zavedati tem tk)lj, ker ima na skrbi otroka, ki je odvisen od nje in predvsem od njenega zasluž- ka. Ko je zahtevala »pravico«, se je lizgovarjala, da ona sama blaga ni vzelk, temveč, da ga je samo kupila, in da ni vedela od kod to blago izhaja, da so tudi drugi dobili odpadke in tudi vzeli, pa ni bilo nobenih ukrexxxv. Da ona ni kriva in smatra, da nd ničesar sla- bega storna — je še dodala ter pove- dala še marsikaj, kar naj bi jo opravi- čalo. Res je — stanje te odpuščene žeai« ni lahko — preživljati otroka bree za- eltižka'. Nasitane celo vprašanje, kako in zakaj naj otrok nosi posledice svoje matere, ki se materinske dolžnosti ni pravočasno zavedala. Težko stanje ra oba, vendar pa opravičljivo samo za otroka, nikakor pa ne za zrelo mater. .Pravilen odnos do družbene lastnine je eden od važnih predpogojev za naše pravilno delo. Vzgoja v tej smeri,, v pravilni družbeni in društveni morali pripada sindikatu, pripada kolektivu, ki pred di4ižbo odgovarja za poverjeno mu lastnino. Niso redki primeri, ko iščejo zaščite ljudje, ki je ne zaslužijo, ker jim je družba dala vse možnosti primernega življenja — vendar pa ne pravice d* izkoriščanja splošne imovine. Se vedno velja tudi glede naših odnosov star pre- govor: stokrat premisli, preden kaj.na- rediš, ko delo začneš, misli na konec (in tudi na posledice). tovarna nogavic na Polzeli se razvila v eno najmodernejših tovarn v državi .0 seifi letos v Nemčiji ku- povala Nylon nogavice ameri- škega 'izvora, ms je nad vse ■presenetila pripomba prodajal- ca, da imamo v Sloveniji to- varno, ki izdeluje nogavice iz umetnih vlaken, ki po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za ino- zemskimi. Namreč zckčudilo me Je predvsem to, da ve trgovec v Miinchenu za polzelsko to- varno nogavic, drugič pa dej- stvo, da nemški trgovec daje priznanje naši tovarni. Ker znamo domMČini še vedno premalo ceniti domače blago, si ga večkrat raje poiščemo v ka- kem tujem, večjem mestu — če pa nanese prilika pa tudi v dru- gi republiki. Blago hvalimo, hvalijo nam ga prodajalci, ko ga pa uporabljamo pa ugotav- ljamo, da je boljše in lepše od na.šega. Konec koncev pa spo- znamo, da smo prav tako na Reki, Lošinju, Beogradu ali Sa- rajevu kupili — domače blago. Tako je tudi pri nogavicah. V omenjenih mestih sem kot prak- tičen spomin tistega kraja ku- pila sinu nogavice — doma pa mgledala značko leteče lasta- vice in spoznala polzelsko bla- go, blago Tovarne nogavic na Polzeli. Te dni sem imela priliko ogledati si Tovarno nogavic na Polzeli. Da je to tista tovarna, ki razpošilja svoje izdelke po vseh republikah Jugoslavije! Da se tu izdelujejo nogavice, ki jih poznajo nemška mesta in za ka- tere se v zadnjem času zanima celo Anglija! Ne! Vsaj zunanjost te tovarne je videti preskromna za te trditve. Lepo, novo uprav- no poslopje na desni strani daje zares vMez mogočne elegance in udobnih pisarniških prosto- rov. Toda tovarniški objekti sa- mi ,so na J%iter pogled videti majhni, tesni. Ce pa enkrat sto- piš vanje, vidiš, kako se ti čisti, parketirani prostori goljufivo ši- rijo nekam v ozadje. Od vseh delavnic sta tesni v resnici samo navijalnica in kar- tonažnica. Toda kartonažnice ne potrebujejo večje, saj sedanja povsem zadostuje za domače po- trebe. Navijalnico pa že gra- dijo novo, ki bo dvakrat večja od stare in bo dograjena ver- jetno že sredi novembra tega leta. Zanimal me je potek od prve do poslednje faze izdelave no- gavic in tako sem kar po vrsti obredla vse oddelke. V tovarni je zaposleno 525 delavk, le 10 odstotkov je moških. Delo je videti lahko in predvsem snaž- no. Brhka dekleta se sučejo okrog strojev kar v dnevnih oblekah. Vsekakor pa zahteva tudi to delo velike pozornosti in koncentracije in se vrši v discipliniranem molku ob pesmi ropotajočih strojev. V navijalnici dekleta previ- jajo predena, od koder pošiljajo navite stožce v naslednji od- delek — v pletilnico. Tu stoji za strojem preko 20ê delavk. Robovni stroji delajo samo gor- nje dele nogavic, stopalni рл stopala. Avtomati v pletdnlci izdelujejo kompletne nogavice od dgkolenk do ščitnikov. V dr- žavi doslej še nobena druga to- varna ne dela ščitnikov za ny- lon in perlón nogavice, na Pol- zeli pa so jih začeli izdelovati v letošnji pomladi. Nylon in perlón nogavice pa izdelujejo že dve leti. Naslednji stroji — polni av- tomati — izdelujejo nogavice vseh vrst in tudi iz uvoženega materiala. Poseben oddelek iz- deluje volnene in flor nogavice za vojsko. Ženski svet bo gotovo z ve- seljem pozdravil nove, platira- ne zimske nogavice, ki bodo vsak čas prišle v prodajo. Go- tovo se boste še spomnili tr- pežnih nogavic pred leti, ki jih je istotako izdelovala polzelska tovarna in ki so bile od zunaj svilene, na notranji strani pa volnene, odnosno bombažaste. Nogavice so bile lepe, tople in skoroda neuničljive. Ker se ni dobilo igel za te nogavice, jih tovarna vse do sedaj ni mogla izdelovati. Pri nas stopajo vedno bolj v modo tudi barvane nylonke v različnih nijansah, ki pa se za naše skromno mesto zdijo za- enkrat še krik mode, večja me- sta pa jih že dolgo uporablja- jo. Barva teh nogavic je tako intimno nadahnjena, da ne mo- re na nobeni nogi izstopiti pre- kričeče. Polzela jih izdeluje naj- več v naravni barvi kože, ima pa na zalogi tudi roza, modre, zelene in oranžne odtenke. Velika redkost so pri nas še tako imenovane »helanke« svi- lene nogavice. Nogavica izgle- da majhna kot za otroško sto- palo, ko pa jo obuješ, se ela- stično raztegne v vsako dolžino. Polzeltka tovarna že izdeluje »helanke« za moške in ženske in je po njih že veliko povpra- ševanje. (Ko sem v Holandiji letos ogledovala te vrste noga- vic, sem se zelo navdušila zanje in nisem pričakovala, da jih bom enake kvalitete našla tudi doma.) V spodnji pletilnici se izde- lujejo navadne nogavice, v zgor- njem oddelku pa ima tovarna še eno pletilnico, kjer brni 16 velikih, najmodernejših strojev, imenovanih Cotton stroji. Ti stroji so zelo dragoceni in sta- ne en sam preko 110 milijonov dinarjev. Cotton stroii delajo Oddelek pletilnice z drag;oceninii >Coitou« ■itroji popolnoma kompletne nogavice is najdragocenejših, sintetičnih vlaken. Stroj dela 28 nogavic istočasno in ima preko 30.000 igel. Opravlja ga ena sama de- lavka, ki samo odtrguje nitke in prestavlja avtomate. Učna doba na teh strojih traja 2 leti, kvalifikacijo pa dosežejo delav- ke šele v treh letih. Delo je od- govorno tembolj, ker majhna iiapaka pri prestavljanju avto- matov lahko uniči 28 dragoce- nih nogavic. Surove nogai)ice prii.de jo iz pletilnice v verižkarno, kjer jih zaverižijo, od tu pa v barvarno in sušilnico. V fiksirnem od- delku ima tovarna tudi drago- cen »Turbo* stroj za fiksiranje nogavic iz š'intetičnih vlaken, ki je edini te vrste v Jugosla- viji. Prav tako pa je tudi stroj v oblikovalnici, ki suši in ob- likuje nogavice, edini te vrste pri nas. Suhim nogavicam dajo v oblikovalnici dokončno obliko in jih pošljejo v apreturo, kjer jim dajo številke in etiketo. No- gavice zložijo v vrečke, te pa v kartone in tako gre sproti ce- lodnevna proizvodnja v cen- tralno skladišče. Tovarna nogavic na Polzeli se je v povojnih letih začela s čudovito naglico razvijati. Po vojni so se tu že zgradile razne delavnice, skladišča, garaže, ko- lesarnica, upravno poslopje, sta- novanjski bloki, preuredili pa so v zadnjem letu vse obrate in nabavili najmodernejše stroje. Lani so zgradili tudi novo elek- trično centralo in ozvočili ves obrat. Po krivdi vodečih oseb je to- varna v lanskem letu in še prej začela hirati in bi kljub priza- devnosti delovnega kolektiva verjetno propadla, da ni prišlo vodstvo tovarne v druge, boljše roke. V skladišču se je nakopi- čila najmanj trimesečna proiz- vodnja, toda spretna roka in oster razum novega direktorja sta znali najti izhod iz težkega položaja in blagu v kratkem času poiskali pot v svet. Danes tovarna dela s polno zmoglji- vostjo in niti ne more sproti za- dostiti vsem potrebam in po- vpraševanju. V. S. V oddelku oblikovalnice dajo nogavicam dokončno obliko »SsTtejflld Tvetolk«. dne 28. oktobra 1854 Strmn 5 Osemdesetletnica pisatelja Meška v samotnih Selaîi pri Slovenjem Сгтааси. živi in dela naš pisatelj Ksaver ЗДееко. ki te dni slavi osemdesetletnica) ^ojega življenja. — Rodil se je dne 28. oktobra 1874 т Ključarovcih pri Oitnožu. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju In Celju, kjer je začel pisati. Kot du- jiovnik je ^'užiboval po raznih koroških ¿ra j ih. Bil je zvest Slovenec in zato med prvo svetovno vojno kot »vele- ¿zdajalec* preganjan in zaprt. Tudi med drugo vojno je окгдеа1 geataipovske za- pore in bil pregnan т Bosno, kjer je ßkoraj iKístal žrtev četniške krutosti. Silcozi Srbijo se je prebil na Dolenjsko in tu veljal za »partizanskega prija- telja«. Srčno pleineniU ICsaver Meško je na- pisal množico pesmù, črtic, povesti 1ж ¿ram. ki nosijo močan pečat njegove liričTio nežne, otožno zasanjane oseb- noeti. Iz njih odseva Meškova ljulbezen do domovine in socialne pravičnost«.. Kakor malokateri naš pisatelj je bü prevajam v tuje jezike. Zlasti znana so njegova dela rom.an »Kam plovemo«, »iiiir božji«, »Ob tibih večeoih«, drami »Na smrt obsojeni« in »Pri Hrastorih«. Zelo prüjubile so se tudi njegove mla- dinske zbirke »Mladim srcem«. Priprav- ljena je izdaja Meâkovib abaranih dšL ki jim bodo priključeni tudi pisatelj eri »Spom'ini«. Mojstru peresa, človekoljubu in pa- triotu Mešku želimo še vrsto let zdravj* in uspešnega dela. Mladinska konferenca na il. gimnaziji Te dni 3o ee vršue v Celju mladinske konference srednjih šol. Ena izmed naj- bolj uspešnih je bila konferenca na ÎI. gimnaziji. Okrog 250 mladincev je v dvorani Doma ljudske prosvete pro- učevalo in ocenjevalo svoje dosedanje delo in sprejelo nove sklepe. Referat osmošolca Kopoišarja je po- kazal kratek pregled sedanje gosix>- darske politike. V drugem referatu pa je dijak Vrečko poudarjal velik pome« mladinske orgariizacije ¡pri individu- alni in načelni vzgoji mladine. Ob tej prüiki je Vrečko kritiziral nerazume- vanje nekaterih, zlasti mlajših profe- sorjev za delo pionirske in mladinske organizacije. V živahni razpravi, ki je trajala pol- drugo uro, je büo v glavnem podano dedo raznih sekcij, ki delajo r »klopu mladinske organizacije. Najbolj delavna je v Celju taborniška družuia »Crni kosi«, ki je že trikrat ta- borüa in o kateri smo že dosti pisali. Ta družina je med celjskimi taborni- škimi družinami najbolj agüna. Dram- ska gekcija je imela več gostovanj in se pripravlja sedaj za nov program, manj delaven pa je bü literarrü krožek. v okviru Ljudske tehnike so uspešno de- lovali foto in radio- amaterski ter mo- delarski krožek. Prav tako uspešno de- lujejo na gimnaziji še prirodoslovni krožek in Počitniška zveza. Iz referata ñzkulturnega referenlat Zavodnika je büo posneti, da ge II. celjska gimnazija v športu zelo uve- ljavlja in zavzema v vseh vrstah špor- ta prva ali druga mesta, kar je spričo hude konkurence ostalih srednjih šol pomemben uspeh. K razpravi so prispevali še gostje. Ravnatelj prof. Jakhel je pozdravu konferenco v imenu profesorskega zbo- ra, predsednik OK LMS Gradišnik pa je posebej pohvalil mladinsko brigado II. gimnazije, ki je najbolj požrtvovalno pomagala poplavljencem v Skofji vasi. Ob koncu je zbrane mladince pozdravil še Šega Ljuban, sekretar MK LMS in jim dal novih vzpodbud za nadaljnje delo. v. L. Z uspelega gostovanju celjskega gledališča » Beogradu. Upravnik Srbskega! rmrodnega pozorišta dr. Milan Bogdanovič po pred- stavi na odprti sceni izreka čestitke gostu- jočemu celjskemu an- samblu. JOSIP BRINAR - osemdesetletnilc T Celju Živi naož, ki se je izredno mnogo žrtvoval za napredek našega šolstva in IjtKlske proevete, mož, ki je vzor sdovensk^a učiteljstva, vzgled ne- umornega delavca na prosvetnem polju, širokega obzorja in obüega znanja, ki ni klorül niti pod najhujšim terorjem elovenskeimu ljudstvu sovražnih sil, lju- bitelj slovenske mladine in vsega, kar je našega. Josip Brinar, meščansikošolsld ravna- telj v pokoju, ee je rodu dne 1. no- vembra 1874 v Studencah pri Hrastniku. Kot kmečki »in, pastir, doma v bližini hrastniškega rudarskega revirja, je že v času velike rudarske »tavke okoli leta 1888 gojil globoko sočutje do iz- koriščanega delavca-rudarja ter mu po- magal na begu po skrivnih poteh pred njegovimi zasledovalci Pod vodstvom znamenitih pedagogov H. Schreinerja in prof. dr. Bezjaka je dovi-šil mariborsko učiteljišče ter na- stopu svoje prvo službeno mesto v Slo- venski Bistrici. Tu se je kot vzoren učitelj oprijel tudi ljudskoprosvetnega dela. Pevski in tamburaški zbor ter ijudski oder *o izčrpaU njegov prosti «as. Po prihodu na cenovno šolo v Voj- niku je preusmeril svoje izvenšolsko delovanje v strokovni študij in pisa- teljevanje. Tu sta se rodili poveš t i ci za mladino »Ćukova gostija« in »Medvedji lov«. Postal je tudi dopisnik pedagoške revije »Popotnik« ter pisal »Utrinke« iz socialne pedagogike. V družbi zname- nitega stenografa prof. Bezenška, ki mu je pozneje iz Bolgarije posredoval nisko literaturo, se je širuo njegovo duševno obzorje. V borbi s tedanjimi vojniškimi nemškutarji so se tedaj shajali zavedni Slovenci v zgodovinskem gozdičku Pa- radeški za cerkvijo, kjer so prirejali slovenske prireditve. Semkaj je zahajal s celjskimi narodnjaki tudi dr. Dečko. Poleg mnogih podlistkov v celjski »Do- movini« je izšla izpod njegovega peresa tudi knjižica »Slovarček zemljepisnih imen, njih izvor in pomen«. Da se iznebijo rojniški nemškutarji učitelja »vindišerja-rusofua«, ga je ta- kratni Deželni šolski svet v Gradcu po službeni potrebi premestü v Rajhen- burg. Današnje slovensko ime Bresta- nica je večinoma njegova zasluga. Ob- čevanje s tra'pisti francoskega poko- lenja ga je privedlo do učenja fran- coščine, ki mu je pozneje v življenju mnogo koristilo. Ko je prišel po lastni želji v Sevnico, je zopet nadaljeval pisateljsko delo. Tu je nastala njegova živalska pravljica »Lisica Zvitorepka«, ki jo mladina še danes rada prebira. V teku svojega službovanja je opravil tudi izpit za Bieščanskošolskega učitelja. Po ponovni prošnji, kajti prva je bua zaradi narodnjaštva zavrnjena, je dobu službo učitelja na meščanski šoli v Krškem. Kmalu nato je bila v Postojni ustanovljena prva slovenska meščanska šola. Za ravnatelja te šole je bil določen naš jubüant. Z velikim navdušenjem je pohitel tja, kajti voditi jo in poučevati na prvi slovenski meščanski šoli takrat ni bua malenkost. Toda, joj! Prva slo- venska šola te vrste, pa nobene slo- venske knjige! Takoj se je lotu dela in v kratkem času napisal »Čitanko za meščanske šole«, nato še »Zgodovino« in »Jezikovno vadnico za meščanske šole«. Da bi absolventi te šole lahko nadaljevali študij na bližnji realki v Idriji, je ustanovu še prostovoljni tečaj za francoščino. Po njegovem prizade- vanju je dobila Postojna novo meščan- skošolsko poslopje. V prijetni družbi prijaznih Notranj- cev je oživela njegova pisateljska de- lavnost. Poleg zanimivih člankov v »Lovcu« je napisal zgodbi »Medved Ko- smatin, kralj notranjskih gozdov« in »Volk Sivor«, oboje iz njegovih naj- lepših časov. Njegovih del je seveda še več. Zelo lepe so »Pohorske bajke in povesti«. Piva svetovna vojna tudi njerrïu ni prizanesla. Ne avstrijskim Nemcem koJL vojak na soški fronti, ne poznejšim okupatorjem Postojne — Italijanom — ni bil naš Josip Brinar politično za- nesljiv. Za »prostovoljno« izselitev v Jugoslavijo (z namestitvenim dekretom na meščansko lolo т Celje) je копмо dobU dovoljenje ra prehod čez mejo. Kot »vsüjivi« begunec iz Julijske Krajine je po večdnevnem bivanju z družino T živinskem vagonu končno le dobu del prazne učunice. kjer je moral stanovati več mesecev. Kot ravnatelj dekliške meščanske šole je začel urejati šolo, ki je bila med vojno opustošena. Najbolj zoprne so mu bile nemške vzpo- rednice. Takoj je pričel s čiščenjem ostankov bivše nemške šole. Iz veže je »izginila« marmornata plošča z vklesa- rümi imeni nekdanjih velenemških mo- gotcev v Celju. Hrastu na dvorišču kot simbolu celjskega nemškutarstva je zar- pela sekira. Kmalu je dobüa šola pri- jazno slovensko lice. Njegovo pisateljsko delo tudi v Celju ni mirovalo. Sledüe so nove izdaje Či- tank, Zgodovine in Jezikovnih vadnic. Tudi leposlovje je v Ljubljanskem Zvo- nu bogatelo z njegovimi prispevki. 2e izza avstrijskih časov je širil svoje ob- zorje tudi s potovanji. Kot kolesar je prepotoval vso Slovenijo do zadnjega kotička in obhodu vse naše gore. Tudi v naše Primorje ga je vleklo srce. Nekoč jo je iz Dunaja mahnil še v Budimpešto, od tod na Reko, Pul j in še dalje. Zamikala so ga sloveča mesta Benetke. Pairiz, Nizza, Monte Carlo in Müan. Kot ljubitelja narave ga je pri- tegnila nase tudi Švica. Iz spominov na Monte Carlo je pozneje izša v Slovanu njegova povest »Žrtev zlata«. Sledeč svojemu stremljenju, da v svojem poklicu čim več nudi, da vzgoji narodno zavedne in socialno čuteče člane človeške družbe, je s svojim zgle- dom in neutrudiljivim delom že takrat vzgajal mladi rod za novo Jugoslavijo. Nemška okupacija ga je našla kot upo- kojenca iz leta 1929. Zvest svojemu trpečemu ljudstvu je zbiral živua in posuj al palcete stradajočim ujetnikom v Dachau in druga taborišča. Našim borcem na Pohorju je priskrbel speci- alne zemljevide, pa še dodal prepotreb- na jim zdravila in sanitetni material. Svoje ožje znance je navduševal z naj- novejšinai poročili iz prepovedanih ra- dijskih oddaj ter svarü neprevidne to- variše pred ovaduhi. Josip Brinar uživa ne samo med Ce- ljani, marveč po vsej Sloveniji velik ugled. Ob njegovem visokem jubüeju mu iskreno čestitamo m želimo še vrsto zdravja in čuoeti px>kLÜi let. —nik U Celju bo postavljen spomsnik pesniku Antonu Aškercu Leta 1956 poteče sto let, odkar se je r Globokem pri Rimskih Toplicah ro- du Anton Aškerc, ki ga ves slovenski narod ceni kot enega najboljših slo- venskih pesnikov. Redki so ljudje, ki bi ne poznali njegovih romanc in balad. Z Aškercem ima naš predel Slovenije močnega umetnika v zgodovina ^o- venskega slovstva. Ob stoletnici pesnikovega rojstva bo v Rimskih Toplicah in v Celju pomem- ben kulturni praznik. Do takrat bo ob- novljena pesnikova domačija, v kateri bo urejen Aškerčev muzej. Istočasno bo v Celju postavlje» spo- menik Antonu Aškercu. Kakšen bo in kje bo stal bo Klub celjskih kulturnih delavcev še razpravljal s sodelovanjem z merodajnimi činitelji. LOMO Celje je ea spxîmenik obljubu že lep de- narni prispevek. OB PREMIERI CAPOVEGA FILMA „OREH" v Celju Te dni smo gledali v kino »Union« film »Greh«, ki je bil s tem prvič pred- vajan v naši državi. Film je po Maupa- santovi noveli »V začetku je bü greh« napisal in režiral František Cap, ki ga poznamo kot režiserja slovenskega fuma »Vesna« in vrste fumov češke in nemške proizvodnje. Cap je s tem filmom presenetü fum- sko publiko. Dokazal je, da se more z uspehom lotiti del izpod peresa sve- tovno znanih avtorjev, da zmore ustva- riti resen füm z močno dramatično poanto. Komur je Maupasantova novela zna- na, bo pritrdil, da je Cap ostal zelo veren knjižnemu delu. Morda bodo našli očitke, da je v nekaterih scenah celo preveč zvest, zlasti kar se natura- lističnih posnetkov tiče. Brea dvoma bodo tako govorüi lažimoralisti in ter- cialke. V tej zgodbi je neka trdna res- nica, ki govori o tem, da je priroda uravnala tok človeškega življenja po svoje in da se to ne da preprečiti z zakoni, namišljeno moralo in evangeliji. Skratka, vsi smo pod kožo krvavi. Režiserju je uspolo na zelo odkrit na- čin povedati resnico o življenju kmeč- ke dekle in galerije kmečkih tipov okoli nje. Za ljudi, ki eo navajeni idilične kmečke literature, bo verjetno film koliko nenavaden. Morda je ponekod igra malce spodrsnila, to se pravi, nem- ški umetniki, ki zasedajo glavne vloge, so po stari navadi zaigrali nekatere scene narejeno in neprepričljivo. Toda take zdrsi ja j e odtehta celotna zgodba, njena umetniška moč. Za nas je film še posebno zanimiv, ker je sneman popolnoma v našem am- bientu. Snemali so ga v Slovenskem Primorju in v ateljejih Triglav filma. Režiser si ni prizadeval prepričati gle- dalca, da se vse godi v Južni Franciji, kamor jo je postavil Maupasant, mar- več je videti, da jo je Cap nalašč celo prilagodü našim krajem. Čeravno je na žalost füm sneman le v nemški reviziji, diha iz njega slovenska zemlja. Ce ne bi eamudili priložnosti slovenske verzije, bi imeli lep slovenski füm, ki bi nam bü lahko v ponos. Ne naslanjam se na moraliste, ko tr- dim, da je film za mladino pa vendarle neprimeren in odobravam ukrep celjske kinbuprave, da ga je prepovedala mla- dini do 16 let. Ta ukrep se je tudi v redu izvajal in prav je tako. Na koncu pribijem, da je Triglav füm z režiserjem Capom dosti pridobü, zlasti kar se tiče izkušenj, ki si jih bodo na- brali naši režiserji, tehnični kader in igralcL _ _ ZGODBA Mirko RoS: slovenskega interniranca Po pripovedovanju padežnika ivana, kmečkega sina iz trojnega pri laškem Praga mučilnice nisem več prestopil, naslednjega dne sem bil zaslišan po- ^lednjikrat, moj kratek zagovor je za- slišeualec spisal na stroj. Ce bi bil PHznal, zame ne bi bilo več rešitve, ^iti naš izdajalec si kljub vsem suo- JÌTn zaslugam., ki jih je storil gestapu, ohranil življenja. Ko ni vedel pove- o- brovlje so s svojimi travniki in pašniki zelo pripravne za obnovo živinoreje, ki je med vojno utrp>ela veliko škodo. Pri tej akciji uspešno pomaga tudi Gozdna uprava, ki pod vodstvom inž. Kneza iz viška gozdnega bogastva dovoljuje sečnjo lesa. Z denarjem za prodani les je kmetom omogočen nakup plemenske živine. Partizansika cesta in obnova kmetijstva na Dobrovljah sta med seboj tesno povezani. Dobroveljčani se zahvaJjujeJo za denarno podiporo v znesku 36.000 din, ki so jo prejeli iz darežljivih rok bivših borcev ob priliki patruljskih pohodov v proslavo partizanskega praznika na Ostrožnem. Proslava 50-letnice osïiovne šole v Braslovčali Letos bo iwteklo 50 let, odkar je bila pri nas zgrajena nova šola, ki je bila med vojno zelo poškodovana. Pod vod- stvom šolskega upravitelja tov. Kolar j a je bila pred dvema letoma docela ob- novljena in je sedaj v okras in ponos ne le Brasiovč. temveč vse Savinjske doline. Ima tudi moderno urejeno šol- sko kuhinjo in prijazno jedUnico, ki služi ne samo osnovni šoli, temveč tudi gospodinjskim tečajem kmetijsko-go- sixKÌarske šole, ki bo v kratkem pričela novo šolsko leto. Pravkar zbirajo ■pro- stovoljne prispevke v naravi za šolsko kuhinjo, ki nudi oddaljenim učencem, zlasti iz Dobrovelj, toplo kosuo. Gostilna v Letušu s tobačno trafiko je že več mesecev zaprta, ker je privatnega značaja. Le- tušani so s tem prikrajšani; iposebno pogrešajo trafiko, ker morajo hoditi po tobačne izdelke v oddaljeno Šmartno ob Paki v šoštanjskem okraju. Želijo, da se krajevna potreba te gostilne po- novno pregleda ter to vprašanje ugodno reši. IZ ŠTOR Na nižji gimnaziji v Siorah so letos odprli ludi 4. razred. Mladina je zelo aktivna tudi izven šole. Ustanovili so mladinski aktiv, ki ima radio-amater- ski krožek, šatiovski krožek in dra- matski krožek, razen tega pa pevski zbor. Deklice pa se pripravljajo za pri- krojevalni tečaj, čakajo le, da jim bo tetiarska osnovna šota posodila šivalni stroj. Organizacija vseh teti krožkov in tečaja pa zatiteva seveda veliko dela, pri čemer sta se posebno požrtvovalno pokazali predsednica aktiva Tofani Metka iz Kompol in tajnica aktiva Go- rišek Stanka. Pri učiteljiti uživajo vso podporo, pevski krožek t>o vadil tov. Ulaga Avgust. Študirajo že mladinsko igro. Prav gotovo bodo tudi pri mno- žičniti organizacijah naleteli na vso po- trebno podporo. * Sredi njiv raste na koncu naselja nova zgradba, ki naj bi dala štiri nova sta- novanja. Začasno pa bodo namestili v prostore vsaj tri učilnice, da se ne bodo sliskale v gozdnih barakah, kamor so letos nameščene. Tako bo rešen pro- blem, seveda le začasno, saj so oblast- ni organi že uvideli, da je treba v Sto- rah pričeti z graditvijo nove šole. Dru- go leto bodo verjetno tudi to dočakali. Občinski odbor je sklical konferenco predstavnikov podjetij in ustanov, na kateri so se dogovorili za gradbeni program izvedbe kanalizacije v Storah. S tem bodo z dnevnega reda odstra- nili še eno pereče vprašanje, ki jim zadaja resne skrbi že vsa leta od kar rasle industrijsko naselje v Storah. * Letos se je postavilo na noge tudi športno društvo Kovinar in v tekmova- nju doseglo že nekaj lepih rezultatov. Ker sla se zadnji dve tekmi zopet kon- čali nesrečno za mošivo iz Stor, upamo da jim to ne bo vzelo poguma. Želimo jim dosti uspehov. IZ REČICE PRI LAŠKEM Živinorejski odsek tukajšnje zadruge je na Smohorju uredil pašnike za mla- do plemensko živino. Lastnilîi živine so zelo zadovoljni, ker uspeh ni izostal. Zdaj, ko so živino i)eljali domov v svo- je hleve, so videli, da je živinorejski odsek imel prav. -o- Organizacija Rdečega križa je po vseh vaseh v rečiški dolini organizirala rešilne postaje, kjer bodo ponesrečenci lahko iskali prvo pom.oč. V ta namen je organiziral srečolov, katerega čisti izkupiček bo porabljen za nakup sani- tetnega materiala. IZPOD BOHORJA Poljska dela so pri kraju in organiza- cijsko delo bo spet oživelo. Na Pre- vorju je bil zelo dobro obiskan zbor volivcev, na katerem so največ govo- rili o komuni. Prevorje želi priključi- tev h komuni Šentjur, ker ima ugodno avtobusno zvezo s Celjem. Nekateri so pozneje povedali, da bodo imeli od bo- gatejše komune več koristi, kakor od pasivne kozjanske. Po sestanku je nek- do še omenil, da Prevorje ne more h. komuni Kozje, ker bi potem takem Pre- vorjani ubirali rakovo pot. Prav je, da se ljudstvo samo odloči za tja kamor misli, da mu je najprikladneje in da bo tudi za njegov gospodarski in kulturni razvoj najbolje. Marsikje je pa želja po iuji pomoči večja, kakor želja po last- nih prizadevanjih, blatnih, neprehodnih vaških kolovozov ne bo mogla tlako- vati niti komuna v Kozjem niti v Šent- jurju, če se prebivalci sami ne bodo lolili dela. Mnogi Prevorjani, ki so si morali obnavljati požgane domove, naj- bolje vedo, koliko je vredna lastna pri- zadevnost in kolikokrat so si morali kljub izdatni pomoči zavihati rokave, predno so prišli spel pod streho. V VITANJU PRIDNO DELAJO... V avgustu je bila v Vitanju otvoritev novega Prosvetnega doma. V kratkem pa t>odo pričeli urejevati moderen oder, tako da bo dom čimprej služil svojemu namenu. Občinski ljudski odlx)r je letos ure- dil večje število občinskih cest, katere so bile nujno potrebne popravila. Tudi trg sam dobiva lepše lice. Hiše narod- ne imovine so popolnoma renovirane pa tudi mnogi privatniki so temu zgle- du sledili in svoja poslopja prebelili u; popravili. Na trgu bo v treh dneh od- prta nova lepo urejena trgovina »Luži- nar«. Iz Fužin v brezen gradijo cesto, ki bo za tamkajšnje prebivalstvo velikega go^ spodarskega pomena. Delo lepo na. prednje in bo prvi del ceste že lelos, gotov. Tudi o komunah smo sc temeljilo pogovorili. Po vseh volilnih enotah so bili sestanki, na katerih so volivci iz- našali svoja mnenja glede komun. VelU< zbor volivcev za vso občino pa je bij 10. oktobra v Vitanju, na katerem je bilo preko 400 volivcev. Udeležila sto se ga tudi naš zvezni poslance tova- riš Viktor Avbelj in republiški posla- nec tovariš Vinko Sumrada. Volivci so se 100% izrekli za priključitev h ko- njiški komuni. Elektrifikacijska dela napredujejo. Postavljeni so drogovi do transforma- torja in v prihodnjih dneh bodo poteg- nili žico iz Stranic do Vitanja. IZ MOZIRJA Tovarna barv in lesnih izdelkov je te- dni pokrila veliko novo stavbo, kamor bo premestila delavnice iz prejšnjih ne- primernih prostorov, kjer bodo izdelo- vali sode za barvo in samokolnice. Tu bo shranjen tudi les, ki je bil doslej zložen kar na prostem. V Ljubiji pa bodo zgradili tudi nov lesen most čez Ljubijo, prav tako pa tudi nov betonski most v Soteski. Nujno je bilo, da so k temu prepotrebnemu delu pristopili, kajti promet na tej cesti je ogromen, saj prevažajo ves les in vse drugo preko teh mostov iz Zgornje Sa- vinjske doline. No, ne bo se treba tu več bati nesreč. V Mozirju samem se društveno živ- ljenje ne more razviti tako, kakor bi bilo želeti, posebno igralska skupina, ki je bila v preteklosti znana po svojih uspehih, ne pride do svojega pravega razmaha, ker nima primernih prostorov. Res je, da imajo v trgu krasen dom, ki pa je last fizkulturnega društva. To je pa predlanskim dvorano moderno pre- uredilo in zahteva za vsako predstavo po 6000 dinarjev odškodnine, ker čišče- nje dvorane, ki ima parketna tla, toliko stane. Le škoda, da se ne preuredi za gledališke predstave dvorana v bivšem Prosvetnem domu. Sedaj, ko bo sedež, komune v Mozirju, za trdno upamo, da se bo ta zamisel uresničila, to tem bol.n ker bo moralo postati Mozirje kulturno- prosvetno središče in žarišče zgornje- savinjske komune. TOVARIŠU J. D. V ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI! Ker naš časopis prispevkov, ki nläo podpisani s pKDlnim imenom, ne ob- javlja, tudi Vaših vesti iz Smartna ne moremo priobčiti. Zato Vas prosimo, da nam v bodoče pošljete poleg članka Vaš točni naslov in nam bodo tako tuda Vaši prispevki dobrodošli, zlasti če bodo za- jeli važnejše dogodke iz vašega kraja. Uredništvo. Gibanja prebivalcev v celjsici oJtoJicr v času od 16. do 25, 10. 1954 jc bilo гоје«-.к 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Rebernik Ivan, kmet iz Dobrne in Viher Aloj- zija, kmečka hči iz Dobrne; Vidmar Franc, skladiščni delavec iz Ljubnice in Makovšek Re- mana, snažilka iz Vitanja; Kračun Ciril, trgov- ski pomočnik iz Ljutomera in Gobec Alojzij«, trgovska pomočnica iz Gornje vasi; Obreza Anton, delavec iz Vel. Pirešice in Oblak Olga. delavka iz Zabukovce; dr. Cunder Milan, zdrav- nik iz Celja in Marinič Vera, absolvent medicine iz Ljubljane; Drobne Jože, rudar iz Sv. Раш- kraca in Rizmal Antonija, tkalka iz Magdalene; Šlak Franc, rudar iz Sv. Pankraca in Miklau/.ič Ana, tovarniška delavka iz Kasaz; Klampfer Hugo, strojni ključavničar iz Petrove in Blatnik Olga, tovarniška delavka iz Kasaz; Tomažii Stanislav, ključavničar z Miklavškega hriba i* Brumec Marija, tovarniška delavka iz Luterja. Umrli so: Rojnik Antonija, posestnica iz Sp. Gorč, star» 82 let; Fijavž Franc, prevžitkar iz Lemberg»» star 67 let; Šalamon Stanislava, otrok iz Prapreč; Merhout Antonija, upokojenka iz Zaplaiiinc, stara 82 let; Uraek Mihael, posestnik iz Vetcr- nika, star 70 let; Debelak Martin, prevžitkar i* Vrenske gorce, star 80 let; Resnik Jožefa, go- stilničarka iz Kozjega, stara 62 let; Govejšek Katarina, gospodinja iz Sv, Pankraca, stara 67 let; Andrinek Franc, poljedelec iz Slatine pri Ponikvi, star 71 let; Kocjan Martin, prevžitkae iz Dola pri Pristavi, star 88 let. 1 NESRIČE TEŽKA NESREČA Dne 25. 10. 1954 ob 9,55 se je v Sent^ vidu pri Grobelnem pripetila prometni nesreča na nezavarovanem železniškem prelazu, prav tedaj, ko je mimo vozil tovorni vlak. Voznik C kategorije Maki Knavs je skozi naselje prehitro vozili zato ni mogel pravočasno ustaviti avto- mobila, ki ga je zadel vagon tovornega vlaka. Vsi štirje potniki so odnesli zdravo kožo, dočim se bo moral »Opel Kapitän« zdraviti dalj časa. Do nesreče je prišlo po krivdi voznika osebneg* avtomobila, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Škoda znaša okoli 20Í tisoč din. Nedavno je v deževnem vremen^ prišla pod konjsko vprego tovarniški delavka Alojzija Slapšak. Glavno kriv do nosi ponesrečena kolesarka sama> ker je nepravilno prehitevala vpreg*! in splašila konje. Deloma je kriv tu(l* voznik Konrad Vok, ker je na steka' lišču Aškerčeve in Mariborske ceste kraju nesreče vozil preveč levo. nesrečenka se zdravi v bolnišnici. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev ter furnirsko hlodovino * Plačujemo po dnevnih cenah Ж Les ponudite našemu podjetju v Celju ali pa našim nakupovalcem: UDOViC PETER, Celje, Trnovlje 101, LEVAR JOZE, Šmartno ob Dreti, KOZAR STANKO, Cadran 20, Oplotnica, KOVŠE IGNAC, Vitanje 54 gtev. 43 »Savinjski vestnik«, dne 29. oktobra 1954 Stra« 7 Koj smo videli in doživeli v Holandiji NEKOČ JE BILO JEZERO precejšen del Holandije je nekdaj prekrivalo inorje. Potnik, ki slučajno potuje v Holandijo s starim zemljevi- dom izpred 1850 leta, se bo začudil, ko stopi na haarlemska tla, kje je prav- zaprav haarlemsko jezero?! Domačini se na tako vprašanje ponosno nasme- jejo: popili smo ga. Veliko haarlemsko jezero, ki je na- stalo s spojitvijo štirih manjših jezer in naraslo še s pogostimi poplavami, se je oh koncu 17. stoletja imenovalo še Haarlemsko morje. To je bilo v resnici burno morje, na katerem so se borile jiote in potopile mnoge ladje. Vode so se večkrat razlile in poplavile Širšo okolico. To morje je naseljem na na- sprotni strani neprestano pretilo, v le- tu 1836 pa tudi dovolj resno izzvalo Holandce, da so se začeli boriti proti njemu. V novembru istega leta je nam- reč voda haarlemskega morja, ki jo je dvigal strahovit vihar, prešla svoje me- je in se razlila vse do amsterdamskih ■vrat. To je bilo zadnje izzivanje. Ho- landci so leta 1840 obsodili drzno mor- je, da izgine iz obraza haarlemske zemlje. Začeli so izčrpavati vodo in graditi nasipe. Po večletnem utrudlji- vem delu so potrpežljivi Holandci do- segli zmago. Stroji so izčrpali 924 mili- jonov 266.112 kubičnih metrov vode in haarlemsko morje je izginilo. S tem so Holandci pridobili 18.500 hektarjev, dobre zemlje, ki so jo začeli pridno ob- delovati. Holandski deželi so podivjane vode z mnogimi speljanimi kanali pustile mož- nost, da se pretežni del tovornega pro- meta razvija po teh kanalih. Preko ka- nalov so postavljeni pridvižni mostovi, ki se ob prihodu ladij dvignejo in za čas zabranijo pešcem prehod. Poleg rečnega odnosno kanalskega prometa pa je nadvse živahen tudi pro- met pa haarlemskih ulicah. Avtomobili brzijo tod s tako hitrostjo, kot menda v nobeni drugi deželi.. Med mnogošte- vilnimi avtomobilisti pa so pomešani tudi motociklisti in kolesarji, ki med sa- bo spretno tekmujejo v hitrosti. V oči so ini padle nune in menihi na elegant- nih motorjih — Wespah, ki so z osta- limi vozači držali isto brzino. V Holandiji menda ni družine brez dvokolesa. Izven mesta skoro že ni opa- ziti pešca. Njihova kolesa se po obliki nekoliko razlikujejo od naših. Prednji del je nekoliko višji od zadnjega, kar da vozečemu Holandcu nekam ponosno držo. Druga posebnost holandskih dvo- koles je, da imajo verigo pokrito tako. da ni treba pri vožnji zapenjati hlač. Posebnost holandskih koles pa so tudi prtljažniki ob vsaki strani zadnjega ko- lesa. Na prtljažnike obesijo posebne torbe, v katere spravijo izletniki opravo za najmanj 10 dni potovanja. Izven ho- landskih glavnih mest lahko vidiš na kolesih prave ljubezenske idile. Zaljub- ljenca se peljeta v vzporedni vožnji in se navadno držita za roke. Vidiš pa lahko tudi ganljivejše prizore — če imaš ravno srečo — da se fant in dekle med vožnjo objemata in poljubujeta. Pri vseh teh spretnostih pa je v Holandiji razmeroma zelo malo prometnih ne- sreč in o Holandcu sploh ргагпјо, da jC rojen na kolesu. HOLANDSKI MLINI Ce stopiš malo izven mesta Haarle- ma, ti oko objame daleč na okrog šte- vilne mline, ki so enakomerno porazde- ljeni po vsej ravnici. To so vodni mlini ali pa mlini na veter. Mlini so nekoč delno služili za mletje, večinoma pa so gnali črpalke za črpanje vode. Vsa Ho- landija ima približno 700 mlinov za črpanje vode in namakanje ter preko 1000 industrijskih mlinov. V zgodovini Holandije so bili mlini velikega pome- na v boju z vodo. Številni mlini za mnogoštevilnimi nasipi so osušili ogromne komplekse pokrajine in jih spremenili v rodovitna polja. Majhni mlini so zgrajeni tako, da se vsa stavba vrti okoli navpične osi, večji mlini pa so grajeni iz opeke in lesa in pokriti s slamo. Njihova oblika je okrogla ali osmerokotna, glava pa se vrti nad mlin- skim kolesom. Danes so številni mlini v Holandiji več ali manj le še v okras in značilnost dežele. CELJSKE BODICE KORAČNICA CELJSKIH PENZIONISTOV Se ptički v parku so veseli, ko sonce sije jim z neba, čemu se ne bi v žarkih greli, dokler se da! Ko z njimi kruhek svoj delimo, srce se v sreči nam smehlja, tako življenje si sladimo, dokler se da. Lepó in dolgo smo služili, nabrali nismo si zlata, ženice smo zvesto ljubili, dokler se da. Vsak mesec penzijo dobimo, ki pa se hitro razcurlja, ob njej se skromnosti učimo, dokler se da. Se včasih se nam kri ogreje, ob vincu nam zavre do dna, spominov vroči čar nam veje, dokler se da. Se penzionisti smo veseli, ko sonce sije nam z neba, čemu se ne bi v žarkih greli, dokler se da! CELJSKI FILMI Avstrijski »Stari grešnik« je v kino »Dom« prispel, da tam nas bo zabaval, za nove grehe vnel. A v kinu »Unionu« se prikazuje »Greh«, le kaj v naslovu skriva, spočet na naših tleh? Nato »V vrtincu« grešnem zapleše Celje naj, da vseh tegob ga reši blesteči filmski raj. Morda o dekadenci spet tožil bo nekdo, skrivaj pa si privoščil pohujšanje ho to. Oépadni SVINEC kupimo vsako] količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško] Res' Vas ne silimo, če hočete samim sebi dobro. Kdor pa drugače želi bo te vrstice pozorno prebral. Čeprav je uprava našega lista mnenja, da od novih naročnikov list ne bo imel otipljivih koristi, ker že itak prodajamo časopis dosti pod našo lastno ceno, smatramo, da je naša dolžnost list razširiti in ga po- sredovati vsem, ki se zanj zanimajo. Razširitev lista pa ni tako enostavna stvar. Samo ini temu ne bomo kos, zato potrebujemo Vašo pomoč. Tisti, ki »Savinjskega vestnika« ne poznajo, ga tudi ne morejo naročiti. Zato upamo, da bodo naši stalni naročniki, ki so (tako vsaj mislimo) z našim listom zadovoljni, pri- poročili svojim znancem in prijateljem »Savinjski vestnik«, zlasti pa tistim, o katerih vedo, da radi čitajo naš časopis, nanj pa niso naročeni. NOČEMO VAŠEGA SODELOVANJA ZASTONJ — 40 DIN OD VSAKEGA NAROČNIKA Na videz to ni veliko, je pa dovolj za malenkostni trud, ki ga boste pri tem imeli. 12 novih naročnikov, ki bodo plačali vsaj polletno na- ročnino (celo leto znaša 500 din). Vam takorekoč plača naš list za celo leto. Pomislite, da imamo pri 500 diii letne naročnine že itak občutno izgubo, 40 din pa damo Vam. ZAKAJ BI, DRAGI PRIJATELJ, NAROČAL LIST, KO GA VENDAR LAHKO PRI TEBI PRECiTAM ALI KUPIM V TRAFIKI? Tako bodo morda nekateri Vaši prijatelji porekli. No, prav. Toda le naši stalni naročniki bodo deležni najlepših nagrad pri žrebanju pravilnih rešitev naših nagradnih križank. Letos bomo za Novo leto uvrstili tradicionalno križanko, seT>eda v veliko večjem obsegu. Tokrat bo pripravljenih OKOLI 50 ZELO LEPIH NAGRAD bogatejših kot so bile kdaj koli prej. Seveda ostane tudi prvomajska nagradna križanka še vedno v našem programu. Zato marsikomu prav gotovo ne bo vseeno, da bi še nadalje ostal izven vrst naših naročnikov, saj bo hkrati s to ugodnostjo tudi lahko v miru prebiral naš list. Poleg tega Vas obveščamo, da bomo prihodnje leto izdajali časopis <■ stalno na osmih straneh in več. Prinašali bomo več zanimivega branja. Na vseh sedežih komun bomo imeli dopisnike, ki nas bodo podrobno informirali o vseh dogodkih na njihovem področju. Poleg tega bomo objavljali že letos prirejeno povest o »Celjskih grofih« s slikanico. Zato naročite naš list, če pa ste že naročeni, oddajte naročilnico znancu, ki bi se rad nanj naročil. List je premalo razširjen zlasti v krajih bivšega šmarskega okraja, ki so bili pred leti priključeni k celjskemu okraju. V mnogih vaseh okoli Šmarja našega lista sploh ne poznajo. Tudi v šoštanjskem okraju ima »Savinjski vestnik« še premalo naročnikov. Zato bi naj bila dolžnost vseh občinskih in vaških odborov SZDL in prosvetnih delavcev na vasi, da seznanijo z našim listom tamkajšnje ljudi in jim ga priporočijo. Ker je naš list tednik, ki obravnava predvsem lokalno problematiko Celja in njegove širše okolice z vseh področij družbenega življenja, hkrati pa je poceni, saj dva obroka po 250 din letno ne predstavljata občutnega izdatka, je prav primeren za ljudi na naši vasi. Zato vabimo k sodelovanju vse člane SZDL, naše naročnike in bralce, da nam pri tem pomagajo. Marsikdo bo prav rad postal naročnik našega lista, če ga bomo nanj spomnili, saj danes mnogi niti ne vedo, kje ga lahko naročijo in koliko stane. Tiste pa, ki se bodo odločili za zbiranje novih naročnikov, prosimo, da nam sporoče v pismu ali dopisnici njihove točne naslove, po pošti pa nakažejo od njih sprejeto polletno naročnino 250 din. Naslove in denar lahko oddajo tudi osebno v upravi našega lista. Po prejemu se- znama in naročnine bo zbiralcu uprava takoj nakazala 40 din od vsakega novega naročnika. Odrežite in nam pošljite! Naročilnica Ali ze veste___ 1. Kaj je pantomima? 2. Kaj pomeni sveta inkvizicija? 3. Kako tudi pravimo o razsip- niku? 1. Pantomima je igra obraza in kretenj brez besed. 2. Sveta inkvizicija je bilo sred- njeveško versko sodišče, zlasti v Španiji, zoper krivoverce. Predno so obsojence izročali krvnikom, so jih oblekli v spokorniško oble- ko, ki so jo imenovali san benito. 3. O razsipniku, ki vse zapravi, kar dobi, pravimo, da je kakor sod Danaid. Po grškem bajeslovju so bile Danaide obsojene, da v podzemlju (v Hadu) kar naprej nalivajo vodo v sod brez dna. V hotelu in kavarni SAVINJA vsako soboto in nedeljo zvečer glasba s plesom! Vse vrste pijače in jedil vam nu- dijo gostilne: »Pri Korošcu« in restavracija pri »Mostu«, ki sprejema tudi abonente. Vljudno vabljeni! Jurček Krašovec: S potovanja na bližnji vzhod v PUŠČAVO... Preveč romantičnega človeka bi takale pot razočarala. Kaj hočemo, svet je raziskan, »okužen« s civilizacijo, le redki predeli se še upirajo raziskovalcem. Zato si tudi od tega naslova ne obetajte preveč. Oborožen z navodili dr. Tretjaka sem naslednje jutro zavzel svoj prostor v puščavskem avtomobidu in šlo je na jug. Sedel sem na vzhodni strani in na noben način nisem hotel spustiti zavese na jezo svojega so- seda, ki mu je sonce preveč i)€klo na plešo. Razložil sem mu, da jaz od Zidanega mosta do Litije tudi redko pogledam skozi okno. Ko sva se zmenila, da je pri nas ta čas kar preveč hladno, je zavistno vzdihnil. Sneg je videl le nekajkrat v kinu. Od Aleksandrije pelje cesta nekaj časa skozi močvirje in nepregledna polja trstike, potem pa zavije v golo puščavo. Pesek, vročina, revno rastlinje, ki pa vse bolj izginja, čim globlje v puščavo prihajamo. Toda ni nam dolgčas. Na vsej poti je vsalkih sto metrov gotovo velikanska reklama za avtomobile, filme, zobno pasto in vsemogoče druge reči. Hiš ni, reklame pw:eveč. Sem in tja »jadra« na desnem robu ostanek romantike, kolona velblodov, ki je za Beduine še vedno najzaneslj'iivejše prometno sredstvo. Ob tej pruiki sem oživljal vso literaturo, ki sem jo kdaj »požiral« in ki je obravnavala življenje v teh krajih. Ce bi imel denarja in časa, kako zanimiv bi bü obisk pri Beduinih p>od šotorL Tako pa sem potoval po evropsko, le bolj vroče iln manj gneče je büo. Po dveurni vožnji smo se ustavüi v neki oazi, ki je tudi že preveč ameri- kanizirana. Moderni hotel, črpalka, reklama in promet, vse to je spod- rinüo iduičnost nekdanjega zatočišča kara varu V GIZEH — K PIRAMIDAM Ves dopoldan smo se vozüi po puščavi. To človeka vendarle bolj utrudi kot odprto morje, kjer se človek razveseli slehernega delfina ali pa jate letečih ptic. No jaz sem tudi že imel puščave dovolj, zlasti ker mi ni büo dano, da bi jo prepotoval na svojstven, romantičen način. Zato sem bü vesel spremembe, ki se nam je nudüa proti koncu naše poti. V daljavi smo na levi strani ceste zagledali najprej megleno plast. To je napovedovalo dolino Nüa, ki s svojimi ogromnimi vodami polni ozračje z vlago in življenjem. Nekaj küometrov pozneje se je v tej megli izobli- kovala zelenje oddaljenih gozdov in zelenih kultur. V tistem hipu smo na desni strani nad griči zagledali tudi vrhove treh največjih piramid v Gizeh. Zase vem, da sem poslej gledal le tja na delo človeških rok pred 5000 leti, na piramide, ki si jih nikoli nisem mogel prav pred- stavljati. Vzemimo čisto celjsko primerjavo. Zamislite, da se vozite po Savinjski dolini nekje nad Žalcem. Gledate proti Celju in za Go- lovcem štrlijo dobršen kos čez rob griča tri piramide, ki stojijo nekje v Skofji vasi ali še dlje. EGIPČANSKIM FELAHOM JE OSTALO ŠE VEDNO NEKAJ NOMADSKIH NAVAD Mimogrede moram povedati, da v teh toplih krajih nimajo ljudje posebnih skrbi s stanovanji. Ze v mestih so njihove hiše za naše pojme kaj krhka reč. V AJeksandriji sem videl delavce, ki so ravno začeli podirati neko dvonadstropnico in ko sem naslednji dan spet prišel mimo, je ni büo nikjer več. Zunaj mest je vse še veliko preprostejše. Felahi, ali po naše kmetje, si zgradijo nekake hiše, ki so že nove kot podrtije. Pomešajo velblodje blato s peskom in trstiko in tako postavijo štiri stene, na katere položijo palmove veje, ali pa pločevino bencinskih sodov. Te stavbe običajno nimajo oken, ker je v zidovih in strehah že itak dovolj lukenj. Tu živijo, spijo in se hranijo v družbi domačih živalL Zato se ti ljudje ne zmenijo dosti, če se selijo. Nekje drugje postavijo spet tako »graščino«, staro pa gloda in dogloda zob časa. Povsod nale- tite na take zapuščene hiše. S tem pa ni rečeno, da tï ljudje ne bi hoteli imeti boljših hiš. Drži sicer, da so vremenske prüike veliko ugodnejše, najbolj pa to, da so ti ljudje revni kot cerkvene miši^ Zdaj, ko so kralja in kraljeve pristaše razlastüi in uvedli neke vrste agrarno reformo, stojijo pred problemom, kako naj felahi sploh začnejo obdelovati zemljo, saj niti najosnovnejšega orodja nimajo. Nikjer doslej nisem videl ljudi, ki bi živeli v tako nizkem standardu, ki bi za življenje rabüi tako malo, kot ravno tu. Za primerjavo navedem plačo pristaniškega püota, ki 1д1а visoko plačo, okoli 500 funtov mesečno. Težaki in pruožnostni delavci ne dobi,jo niti dvajsetino tega in vendar živijo s svojimi številnimi dru- žinskimi člani vred. Razumljivo, da to življenje ni za naše pojme nobeno življenje. Neka'angleška tovarna traktorjev je vrgla na trg ta mali knltivator, ki je zelo pripraven za vrtnarje. Knltivator je opremljen z bencinskim štiritaktnim motorjem s 4 KS, ki po- rabi 4,5 1 bencin« na šest delovnih nr. stran 8 »Savinjstd reainik«, dne 2t. oktobra I9M Ster. 4*1 Telesna vzgoja Razmah športne aktivntsti na sredni h šolah Preteklo sredo je ii«el eeljski aktÌT draštva profesorjev in predmetnih MČiteljev za telesno vzgojo svojo redno letno skupščino, na kateri se je zbralo preko 20 udeležencev iz celjskega, šoštanjskega in krškega okraja. Izčrpno poročilo, ki ga je podal tov. Karel Jug, nas je seznanil« z obširnim delom članov celjskega aktiva, ki so v çreteklem letu žrtvo- vali na stotine nr za uspešnejši razvoj športne aktivnosti na šolah in izven njih v okviru Par- tizana in športnih društev. Napredna ukrepa Sveta za prosveto 1д kmlturo LRS o povečanj« števila nr za telesno vzgojo in uvedb« športnega dne na naših šolah sta pripomogla k tolikšnemu razmahu športne aktivnosti na naših šolah, ki je v prejšnjih letih nismo zaznamovali.^ Na ti- soče mladine in pionirjev je v zadnjem šolskem letu nastopalo v atletiki, smučanju, raznih športnih igrah, na izletih itd. Celje je bilo prizorišče medzavodnih in conskih tekmovanj, na katerih so nastopili le izbrani tekmovalci srednjih in strokovnih šol iz šestih okrajev. Na teh tekmovanjih je nastopilo v Celju 1524 tek- movalcev, ki so se borili za naslove prvakov ▼ atletiki, smučanja (skokih, tekih in vele- slalomu), vajah na orodju, košarki, odbojki, mogoroetu, malem rokometu itd. Na vseh ome- njenih tekmovanjih so pri možkih imeli največ ■speha dijaki I. gimnazije, pri ženskah pa dija- kinje učiteljišča. T» niso všteta še številna tek- movanja pionirjev v šoštanjskem in krškem okraju. 2e te številke pa nam kažejo, da je šport začel prodirati v naše šole in de prav tu zavzema vedno večji razmah. Delo predmetnih učiteljev in profesorjev te- lesne vzgoje p« ni bilo le t organizaciji in iz- vedbi omenjenih tekmovanj in športnih dnevov, jcrcali se prav tako ▼ skrbi za izboljšanje pouka telesne vzgoje na osnovnih šolah. Tako so to- variši iz Celja vodili dva desetdnevna tečaja z* HČiteljstvo OLO Celje za telesno vzgojo, i smu- čarski in 1 plavalni tečaj, v Šoštanju pa tova- riša iz šoštanjskega okraja dva šestdnevna te- čaja za telesno vzgojo za učitcljstvo šoštanj- skega okraja, 1 smučarski tečaj in seminarje za vzgojitelje v počitniških kolonijah. Prav predmetni učitelji za telesno vzgojo so menda med tistimi prosvetnimi delavci, ki nimajo zase semestralnih počitnic. Večin« je namreč vodil« v tem času smučarske tečaje s šolsko mladino. Vso strokovno pomoč pa so prav tako dajali T društvih Partizan in športnih organizacijah. Očitki, d« naših strokovnih kadrov ni čutiti v društvih privatne iniciative, so brez dvoma ne- Btemeljeni. Vseh 28 članov aktiva, ki službujejo y i okrajih, je včlanjenih v nstrezne organiza- cije na terenu, kjer zopet brez honorarjev ure in ure dajejo svojo pomoč z« boljše strokovno delo v telovadnih in športnih društvih. V vseh 4 okrajih slonijo n« njih najvažnejše funkcije T partizanski organizaciji (načelniki, načelnice, vaditelji), v športnih društvih pa se udejstvu- |ejo kot vaditelji in sodniki. Za to svoje po- žrtvovalno delo so t«di najbolj delavni prejeli priznanja od Svet« za knltero in prosveto, or- ganizacij Partizan in ZŠS. Pri vsem tem ogrom- nem delu pa ne pozabljajo na lastno strokovno izpopolnjevanje in študij. V Celju je aktiv imel v preteklem letu kar 7 študijskih sestankov, ▼ šoštanjskem pa 6, kjer so obravnavali aktu- alne teme s področja telesne vzgoje in športa. Nekateri so se udeležili tudi republiških tečajev za smučanje v Kranjski {ori in za športne igre T Rovinju. Vse to delo, ki ga opravljajo predmetni uči- telji in profesorji telesne vzgoje, nam nazorno kaže njihovo prizadevanje in skrb za izboliša- nje stanja telesne vzgoje ie šport« na naSem terenu. Ce se trenutno bolj odraža to delo ; rav s šolsko mladino, je to vsekakor razveseljivo dejstvo, saj bodo neposredno korist od tega imela tudi naša društva. Vse pa kaže, da se bo iz leta v leto v večji meri razvijala športna aktivnost prav na naših šolah, kjer je mladina zbrana. Za uspešnejši razvoj športa manjka le še večje število etrokovneg« kadra in boljša materialna baza. Program za šolsko leto H54-55 predvideva zopet vrsto tekmovanj iz atletike, smučanja, odbojke, nogometa, košarke, vaj na orodju, krosov, mnogoboja in malega rokometa. Svet za prosveto in kulturo OLO Celje in celjska šport- na društva bodo za omenjena tekmovanja po- darila okusne prehodne pokale za zmagovalne ekipe, najboljši posamezniki pa bodo prejeli še diplome. Ob zaključku šolskega leta bodo šol- ski telovadni nastopi v počastitev 10. obletnice osvoboditve po vsem celjskem okraju, v samem Celju pa bodo šole sodelovale n« velikem po- krajinskem partizanskem zletu. _Nogomet__ KLADIVAR ZOPET BREZ TOČK Enajstorica Kladivarja je v sedmem kolu т Borovem proti istoimenskemu nasprotniku zopet utrpela poraz kar s 4:0 (2:0). Vse vrste Kladi- varja niso zadovoljile, od obrambe preko kril- ske pa tja do napada. Od vseh se je najbolj odlikoval vratar Leban, ki je ubranil več ne- varnih strelov. Uspeh Borova je povsem za- služen. Situacija na tabeli ni nič kaj zadovoljiva za Kladivarja in vse kaže, da bo preziraoval na ropu lestvice. RUDAR (V) IN KOVINAR (S) - OBA BREZ IZKUPIČKA Storovski Kovinar je v nedeljo imel n« do- mačem igrišču v gosteh Nafto. Kljub povsem enakovredni igri pa je Kovinar moral oddati obe točki. Rezultat 4:2 (2:1) za Nafto ne govori povsem realno o poteku igre in pokazanem znanju. Kljub vodstvu po Verdevu so Storjani po nesrečnem naključju obrambnega igralca, ki je žogo nehote zaustavil z roko, dobili prvi gol iz enajstmetrovke, do zaključka polčasa pa še enega. Takoj v začetku drugega polčasa je po krivdi vratarja bilo že 3:1 za Nafto. Nato so Storjani še v isti minuti znižali po Verdevu na 3:2, nakar so pričeli z močno ofenzivo, da bi vsaj izenačili rezultat. Nosilec vseh akcij je bil neumorni Verdev, ki pa ni imel v svojih so- igralcih prave pomoči. Le dve minuti pred koncem pa je Nafta dosegla zopet po krivdi obrambe še četrti gol in s tem zapečatila usodo domačega moštva. Velenjski Rudar je tesno podlegel Aluminiju v Kidričevem z 1:2 (1:2) in s tem prišel praznih rok nazaj v Velenje. Trenutno do naslednje ne- delje pa je ostal še т družbi najboljših v slo- venski ligi in to na častnem 3. mestu, medtem ko so se Storjani pomaknili navzdol na 5. mesto. KATASTROFA CELJA V KONJICAH Največje presenečenje nedeljskega prvenstve- nega plesa v CNP predstavlja katastrofalen poraz doslej zmagovitega moštva v tem tekmo- vanju. Konjičani so na domačih tleh porazili nogometaše 2SD Celja kar s 5:0 (4:0). Ostali rezultati: Usnjar : Dobrna (Trb.) 3:1, Brežice : Svoboda (Trb.) 3:2. B-nioštvo Kladivarja je v nedeljo premagalo na Glaziji B-moštvo Kovinarja iz Maribora s 5:3 (2:2). Junak dneva je bil Pere, ki je kar štiri- krat potresel nasprotnikovo mrežo. V srednješolski nogometni ligi je I. gimnazija dosegla doslej najvišjo zmago 7:0 z vajensko šolo, učiteljišče pa prvo zmago proti IKS, ki je bila plod požrtvovalne igre mladega moštva — 4:3 (3:1). Na lestvici vodi I. gimnazij« pred II., učiteljiščem, vajensko šolo in IKS. Mali rokomet__ Atletika ATLETIKA NA CELJSKIH ŠOLAH Športni dan v mesecu oktobru je bil namenjen na celjskih šolah atletiki. Učiteljišče in II. gi- mnazija sta že izvedli ob lepem jesenskem vre- menu atletsko tekmovanje, ki je zajelo vse di- jake in dijakinje višjih razredov. Borbe v po- sameznih disciplinah so bile ostre, saj so se mladi tekmovalci borili za boljši uspeh svojega razrednega kolektiva. Oglejmo si le najboljše tekmovalce iz omenje- nih šol. Na II. gimnaziji so bili številni tekmo- valci, medtem ko se dekleta tokrat niso posta- vila. Na 100 m je zmagal Drofenik z 12,3 pred Sukoni z 12,5, Lorgerjem in Premikom z 12,7. V skoku v daljino je bil najboljši Savodnik s 5,38 pred Drofenikom s 5,34 in Korenom s 5,18. V metu krogle je zmagal Podgoršek z 11,81 pred Savodnikom z 11,60 in Jošlom z 10,87. Na 1000 m je bil prvi Ferme z 2:52,6, drugi Lorger z 2:56,0 in tretji Goršič z 2:56,6. V štafeti 4 X 1Ü0 m je zmagala Vll.b s 50,3 sek. Največ točk je zbral Vll.b, in sicer 323,5, sledita pa mu VllI. z 252,5 in VI.a z 220,5. Pri ženskah so najboljše uspehe dosegle Bitenčeva na 60 m z 8,6, Roven in Hvala v skoku v višino s 120, Drame v metu krogle s 7,20 in V. a v štafeti 4 X 60 m s 37,4 sek. Na učiteljišču so bili doseženi naslednji re- zultati: Moški — tek 100 m: Strajher 12,4, Kužnik in Debeljak 12,6; daljina: Strajher, Kužnik in De- beljak, vsi 5,25 m; met krogle: Debeljak 11,63, Strajher 11,25, Kužnik 11,00 m; skok v višino: Hočevar 145, Kužnik in Krumoak 140 cm. — Točke: 1. IV.b 282, 2. III. 252 in 3. Il.a 218,5 t. Ženske — tek 60 m: Florjan 8,6. Zadravec 8,7 in Premik 8,9; skok v daljino: Florjan 4,25, Premik 4,10 in Sotošek 4 m; met krogle: Florjan 8,33, Koprive 7,90 i« Lranjc 7,70 m. — Točke: 1. Il.a 683.5, 2. Il.b 512,5 in 3. IV.a 485 točk. KOPITAR JOZE - NOV SLOVENSKI REKORDER V DESETEROBOJU Najbolj naporno atletsko tekmovanje je brez dvoma deseteroboj, ki ga mora tekmovalec opraviti v dveh dneh — vsak dan po pet disci- plin. Pretekli teden je Kladivar organiziral to tekmovanje za svoje atlete. Na startu se je zbralo kar 15 tekmovalcev, med njimi vsa elita Kladivarjeve moške ekipe. Nihče ni pričakoval tako zagrizenih borb in celo kvalitetnih rezul- tatov. Prvi dan tekmovanja je bil junak Stane Lorger, ki je nabral največ točk, vendar ni uspel svojih nasprotnikov prehiteti v tolikšni meri, da bi ga lahko smatrali za sigurnega favorita. Naslednjega dne je vse bolj prihajal na površje Jože Kopitar, ki je po osmi disciplini prevzel vodstvo in ga obdržal do zadnje disci- pline. Jože Kopitar je nabral kar 5952 točk in s tem postavil nov slovenski rekord v desetero- boju ter peti najboljši rezultat v FLRJ. Tako je ob zaključku letošnje sezone, ki je zanj in za brata Marijana najuspešnejša, dodal svojemu rekordu v metu kopja še najvišje odlikovanje T atletiki — rekord v deseteroboju! Podrobni rezultati najboljših: 100 m — Lorger 10,9, Kovač 11,1, Kopitar Marijan 11,3, Kopitar Jože 11,4. Zupančič 11,4; met krogle — Polutnik 12,16, Peterka 11,90, Kopitar Jože 11,45, Brodnik 10,80, Zupančič 10,40; skok v daljino — Urbajs 6,43, Kopitar Marijan 6,38, Lorger 6,37, Kopitar Jože 6,31, Zugorc 6,23; tek 400 m — Zupančič 50,9, Kopitar Marijan 51,0, Urbajs 52,4, Lorger 54,4, Kopitar Jože 54,5; skok v višino — Urbajs 170, Kovač 160, Lorger 160, Kopitar Jože 160. Zupančič 160; tek 110 m zapreke - Lorger 14,8, Zupančič 15,6, Kovač 15,6, Urbajs 16,6, Kopitar Jože 17,1; met diska — Peterka 38,97, Kopitar Jože 30,75, Vehovar 29,94, Lorger 29,11, Kopitar Marijan 28,07; met kopja — Kopitar Jože 59,23, Kopitar Marijan 41,93, Zupančič 38,97, Zagorr 36,83, Lešek 55,87; skok ob palici — Lešek 5,55, Vehovar 3,40, Kovač 2.90, Kopitar Jože 2.S0, Zagore 2,70; tek 1500 m — Kopitar Marijan 4:22,0, Zupančič 4:23,0. Urbajs 4:29,8. Kopitar Jože 4:45,4, Kovač 5:03,4. Vrstni red najboljših: 1. Kopitar Jože 5952, Zupančič 5ć"6, Kopitar Mariian 5"33, Urbajs 536:, Lorge; 5345, Kovač 4Ш, Vehovar 4710 Lešek 4268 itd. CELJE : PARTIZAN (Velenje) - 22:> (10:3) Mladi rokometaši Celja so v nedeljo dosegli nov aspeh. Veleajčane so na celjskih tleh na- ravnost pregazili. Igra je bila na visoki kvali- tetni stopnji. Od vseh je najbolj ugajal ruti- nirani Polda, najuspešnejši strelec pa je bil mladi Levstik, ki je kar osemkrat potresel mrežo Veienjčauov. Partizan POKRAJINSKI ZLET PARTIZANA V CELJU Po sklepu okrajnih načelnikov in načelnic >Partizanai bo v prihodnjem letu osrednja pri- reditev Partizana: pokrajinski zlet v Celju za ves severni del Slovenije in v Kopru za jugo- zahodni del Slovenije. Zlet, na katerem bo na- stopilo na tisoče telovadcev partizanskih dru- štev, bo združen z vrsto najrazličnejših tekmo- vanj. V Celju se že sedaj pripravljajo na velike dni, ki jih čakajo v prihodnjem letu. __Š a h_ CELJSKI ŠAHOVSKI KLUB - BRZOPOTEZNI PRVAK OKROŽJA Minulo nedeljo je Celjski okrožni šahovski odbor priredil v Preboldu moštveno brzopotezno prAenstvo okrožja. Udeležilo se ga je sedem moštev. Zmagalo je I. moštvo Celjskega šahov- skega kluba v postavi: Misura, Draksier, Fajs, Oder, Modic, Šnajder, inž. Stegenšek in Pri- možič ter doseglo 45 in pol točk (90%), sledijo Rudar Trbovlje 35 (73%), I. moštvo >Savinjčana< 28 in pol (59^/b), Celjski šahovski klub 11. mo- štvo 23 in pol (49%), Svoboda Žalec 17 in pol (36%), >Savinjčan« 11. moštvo 13 in pol (28%) in 111. moštvo Celjskega šahovskega kluba 5 in f>ol točke (11%). Zmagovalna ekipa je dobila ep pokal, ekipa Rudarja spominsko darilo, na- slednje štiri ekipe pa knjižne nagrade. Nagra- jeni so bili tudi posamezniki za najboljši uspeh, in sicer na prvi deski Misura, CSK (100%), na drugi Gerželj, Rudar Trbovlje (100%), na tretji Fajs, CSK (100%), na četrti Oder, CSK z enim porazom, na peti Modic, CSK z enim remijem, na šesti Šnajder, CSK (100%), a sedmi Drnov- šek, Rudar Trbovlje z enim porazom in na osmi Primožič z enim remijem. Prometne nesreče Voznik avtobusa Košir Mirko, e*- poslen v Tovarni kovanega oredja т Zrečah je vozil avijobus proti Slov. Konjicam. V avtobusu je büo 24 pot- nikov, ki so se vračali z dela. Pred neko hiio je moral voznik zaradi drugega parkiranega tovornega avtomobila za- voziti po sredini ceste. Istočasno je privozil iz dvorišča lesnega podjetja poltovorni avto, ki ga je avtobus za- del. Voznik-amater Kadilnik Franc, ki je opravljal poltovorni avto ni pazil na izhod iz dvorišča in malomarno za- vozil na cesto. Skoda na avtobusu zna- ša okrog 10.000 dinarjev, na poltovor- nem avtomobilu pa okrog 25.000 din. TRAKTORIST BREZ IZPITA Dne 23. 10. 1954 se je ob 19. uri pri- petila v Novi vasi pri Šentjurju pro- metna nesreča, ki je terjala težje te- lesne poškodbe in veliko materialno škodo na vozilih. Traktorist Franc Mihelčič, star 23 let, je vozil z ama- terskim izpitom traktor in preobteženo prikolico, na kateri sta se vozili tudi dve uslužbenki KZ Blagovna in v Novi vasi zavozü iz ceste v jarek. Pri ne- sreči je traktorist dobil lažje poškodbe, dočim je morala ena sopotnica iskati pomoč v bolnišnicL Skoda na vozilih znaša okoli 100 tLsoč din. Ker ni voz- nik takoj prijavil nesrečo, mu bo to vzeto v obtežiino okolnost, STARSI PAZITE NA OTROKE Dne 24. 10. 1954 ob 17. uri (t vasi Sele pri Šentjurju) je vozil јг smeri Dramelj proti Šentjurju z motornim kolesom voznik Franc Kačičnik iz Nove vasi ter podrl dveletnega otroka, ki je brez nadzorstva taval po cesti. Ker je voznik prii>eljal s skrajno zmanjšano brzino, ni otrok dobil nobenih poškodb. Družina Krajne naj drugič bolj pazi na cestni promet -o- Dne 23. 10. 1954 ob 15. uri je pri- petila lažja prometna nesreča, ki k sreči ni terjala nobenih človeških žrter. Motorist Severa Jolan iz Dunaja, je vozil po cesti I. reda Maribor—Celje ter v vasi Prevrat pri Slovenskih Konjicah podrl osemletnega otroka, ki je pritekel iz dvorišča hiše štev. 14. Otrok je opazoval mimo leteči avion in ni opazil prihajajočega vozila. Starši bodite previdni in ne puščajte otrok na cesto brez nadzorstva. SMRTNO POVOŽEN, VOZNIKU NA SLEDI Na cesti I. reda Celje—Ljubljana je bil v bližini Levca do smrti povožen Martin Ribar iz Orle vasi pri Braslov- čah. Imenovani je dne 25. 10, 1954 po- pival po gostilnah ter se proti domu vračal pijan. Skozi Leveč je šel ob 18. uri, nekaj časa pozneje pa so ga reševalci našli na cestišču na ix>l mrt- vega. V bolnišnici je kmalu umrl, ne da bi mogel .povedati kaj se je zgodilo. Ker pa je prav v tem trenutku vozu kolesar iz Celja, je ta pojasnil, da je Ribar j a povozil osebni avtomobil, ki je pobegnil proti Ljubljani Za storil- cem se poizveduje, varnostni organi pa so na dobri sledL -o- Komisija ze neereCe je imela zadnje dni mnogo dela in analiza je pokazala naslednjo bilanco: v šestih dneh je bilo 12 nesreč, ki so terjale 1 smrlno žrtev, 5 težko poškodovanih oseb, katere so morali prepeljati v bolnišnico, 2 osebi lažje poškodovani, 1 konj je EK>giniI, ma- terialna škoda pe znaša окоД 720.00* dinarjev. Cestar Dobnik Franc Ie Preeerja pri Braslovčah si je pri padcu poškodoval levo nogo v členku. Nesreče 69-letni upokojenec Slemenjak Filip iz Breznega pri Vitanju je hotel od glavne električne napeljave napeljati žico za električni tok v svojo hišo. Ko je bil na električnem drogu, se je drog zaradi strohnelosti prelomil. Slemenjak je pri padcu dobil tako težke poškodbe, da je obležal na mestu mrtev. -o- Boršič Muan, strojni mojster pri ix)d- jetju »Beton« v Celju se je skupaj s Stubanc Ivanom vračal z motorjem iz Savinjske doline v Celje. Med Šem- petrom in Žalcem sta se prevrnila. Pri padcu sta oba dobila težke telesne po- škodbe. -o- Posestnico Krumpak Marijo iz Ko- strivnice pri Rog. Slatini je na paši pre- vrgla krava. Pri padcu si je Krumpa- kova zlomua hrbtenico. -o- V nedeljo zvečer so se v Sumerjevi gostilni na Ljubečni stepli vinjeni fantje. V pretepu so močno poškodovali gostilničarja Franca Sumra, ker mu je nekdo zagnal v glavo kozarec. Ko je prišel po poškodovanca rešilni avto iz Celja, so pretepači hoteli napasti še avte in niso pustili, da bi odpeljali Sumra, ki so ga morali skrivaj spra- viti v avtomobЛ in ga odpeljati v bol- nišnico. Upokojenka Zorko Ana, stanujoča ▼ Celju na Večni poti je padla iz kmeč- kega voza. Pri padcu je utrpela pretres možganov in obležala nezavestna, -o- Knjigovodkinja Virant Alojzija, usluž- bena pri KZ Blagovna je padla pri vožnji s kolesom in dobila poškodbe na glavi. -o- Pišek Janez iz Bezgovice pri Pristavi je v vinjenem stanju prišel razgrajat k svojemu sosedu, s katerim je bil že več let v velikem sovraštvu. Pričel se je pretep s kosami. V pretepu je Pišek dobil poškodbe s koso po vsem telesu. Težko poškodovanega so pripeljali v celjsko bolnišnico. -o- Varlec Ivan iz Zavodne pri Celju si je pri padcu poškodoval levo nogo v členku. -o- Upokojenka Gobec Terezija iz Ro- gatca si je pri padcu v hiši zlomila levo roko v rami. -o- Marku Kozmatiču, delavcu v kamno- lomu pri Vitaniu, ie pn. delu padel na glavo težek kamen, nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico. -o- Cenc Marijo iz Tmovelj je na Mari- borski cesti podrl avtomobil. Pri padcu si je zlomila nogo. „Sicer vam ne bo držal radia^ Celjski artöbus, ki toz4 t emeri Celje—Ljubno, je bü kot navadno močno napolnjen in so mnogi potniki morali od zajetne do končne postaje Itati. Hudo pa je za potnika, ki sredi proge Tstopi v tako poln avtobus z večjo prtljago. Navadna prtljaga se sicer da »praviti na streho, toda če slučajno pre- našaš radio... Tako je tega dne neki tovariš vstopil na ta »do zadnjega kotička napolnjeni« avtobus z radio aparatom največjih di- menzij na rokah. Revež se je prirü ne- kako do sredine, držal veliki tovor v Tokah in se oziral sem in tja — po ljudski vljudnosti. Sedečih ni mnogo »animala njegova zadrega, stoječi pe so celo pogodrnjali, češ da tovor zavzame »sardinam« preveč prostora in jih ovira pri tako že dovolj neudobnih stojiščih. Tovariš z radio aparatom je vljudno SEaprosil »uvideme« petorke na eedežilj^ če bi kdo lahko vzel aiparat na koleii^ Tišina. Tišina na 34 sedežih! Tovariš j¿ bü primoran obrniti se s prošnjo kat direktno na prvega sedečega potnika. Toda ta je molčal — molk pa je takoj prekinil njegov sosed in spremljevalec, ter pojasriü: »Ta je Švicar, on vaj^ radia ne bo držal!« Mislila sem si: Švicar bi radio gotov^ držal, če bi ga tovariš nagovoril v fran^ coskem ali nemškem jeziku. Toda to, variš je bol toliko vljuden, da tujca ц hotel dalje nadlegovati. Videti je büo, da tujec ni razumel besed, videl pa je vsaj zadrego prosečega in je s kretnjo že pokazal, da hoče pomagati. Čudno — tujcu je bilo videti nerodno. Nerodno pa ni bilo videti triintridesetim sedečim — »nešvicarjem* .., Kaj si bo mislil tujec o slovenski vljudnosti! V. S, OBIAVE IN OGLASI POZIV vsem pridelovalcem in proizva- jedcem vina na področju Celje-meslo Pozivamo vse proizvaialcc vi- na — iz privatnega sektorja, da prijavijo upravi za dohodke ljud- skega odbora mestne občine Ce- lje svoj pridelek vina, oziroma mošta. Obenem naj prijavijo šic- vilo članov, ki so z njimi v skup- nem gospodinjstvu. Prijave je vložiti od 2. do 10. novembra 1954 v sobi št. 75 (stav- ba ljudskega odbora mestne ob- čine). Prijavljanje jc za vse pro- izvajalce privatnega sektorja ob- vezno. Uprava za dohodke Ljudskega odbora mestne občine Celje OBJAVA Okrajmi Ijadski odbor Celje bo organiziral ■CHinar kot pripravo za polaganje etrokovnik izpitov za vse uslužbence javnih in državnik Bstanov ter asUžbence ostalih gospodarskih or- gaaizacij. Predavanja splošnih predmetov bodo za vse stroke in nazive, medtem ko bodo predavanja za strokovne predmete za vsako stroko posebej. Vsi tisti, ki nameravajo obiskovati seminar, aaj se zglasijo dne i. novembra Í9H ob lé. ari t tajništvu okraja, I. nadstropje. NOTI DOMACI VINSKI MOST toči Vinarska zadruga z o. j. Brežice ▼ svoji kleti v Celju, Dečkova cesta 14 od 5 litrov naprej po zelo konkurenč- ■ih cenah. Na zalogi ima tudi dobra stara vina. Klet ebratuje vsak delovni dan т cas» od I*, do ' 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotak pa ■ eprekinjeno od 9. do 14. шге. POSKUSITE! OBJAVA Teak predmet, ki bo kupljen od Cebular Ma- rije, ni ajena last in ga bo treba sodnijske vraiti. Izjavljam tudi, da nisem plačnik dolgov, ki Im jik naredila lioja žena Cebular Marija. Cebular Jože Ložnica pri Zalem •KLADISCNIt dobi stalno službo. Pogoj: pe možnosti praksa v skladišču ali v trgovini s kovinskimi izdelki. Tovarna žičnih izdelkov, Celje. PRODAMO stare peči. >Zlatarna«, Celje. PRODAM večjo železno emajlirano peč. NasloT v upravi lista. PRODAM ali zamenjam teličko montafonske pasme za krompir. Hriberšek Ivan, Ostrožao, Celje. UGODNO PRODAM šivalni stroj, radio aparat ia 6 stolov, preoblečenih z usnjem. Naslav v upravi lista. FRODAM štedilnik, sobno peč ia police, pri- merne za skladišče. Naslov v upravi lista. ABSOLVENTKO ekonomske srednje šole sprej- memo takoj. Tovarna žičnih izdelkov, Celje. PREMOŽNO 40-letno dekle, zmožno vseh gospo- dinjskih poslov in dobra gospodinja, želi spo- znati zaradi eventualne ženitve od 45 do 6» let starega uslužbenca ali upokojenca. Pismena iponudbe poslati na upravo Savinjskega vest- aika pod šifra >Poznanstvo<. lAZPORED ZDRATNIŠKE DEŽURNE SLU2BS Dne 31. 10. 1954: dr. Fišer Jože. Celje, Gre- gorčičeva ulica 7. Dae 1. 11. 1954: dr. Fišer Jože, Celje. Gre- gerčičeva ulica 7. RADIO CELJE aa valevai dolžiai 2t2 ш ali 1,484 Kk (preaos iz Ljubljane ia domača poročila) NEKAJ TAZNEJŠIH ODDAJ Začetek oddaj ob 16., zakljaček ob 2*. wri Nedelja, 31. oktobra: 16,N Javni veseli večer Radia Ljabljama 17,3» V plesnem ritma 18,M Celjske aovice (lastai spored) IS,14 Objave, vmes aarodai aapevi (lastni spored) 19,M Radijski dnevaik 19,31 Zab&vaa glasba, vmes reklame ia ebjave Ponedeljek, 1. aovembra: li,M Celjske novice ia ebjave (lastna oddaja) 16,21 Popoldanski koncert 17,5« Radijska igra — Irvving Skaw, priredil Milan Apih: Mrtvi so vstali lS,3i Odlomki iz godalnik kvartetov 19,Radijski dnevnik 19,5* Zabavna glasba, vmes objave 16,M Celjske novice (lastai spored) 16,11 Objave, vmes zabavaa glaska (lastna oddaja) 16,ît Želeli ste — poslašajtei 17,©t Poročila 18,H Kmltarni pregled 18,M Umetne pesmi poje Sleveaski eklet 18,3« Športni tednik 19,И Radijski dnevaik Sreda, 3. aovembra: 16,M Celjske novice (last«i spored) 16,11 Objave, vmes pisana glasba (lastni spored) 16,3« Želeli ste — poslašajtei 17,1* Naši in inozemski solisti pred mikrofonom 18,M Ljudje med seboj 18,3» Mednarodna radijska maiverza 19,M Radijski dnevnik Četrtek, 4. novembra: 16,И Celjske aoVice (lastai spored) 16,11 Objave, vmes zabavaa glasba (lastni spored) 16,3* Želeli ste — poilnšajtel 17,1* Popoldanski simfoničai koacert 18,И Okno v svet 18,39 Modni kotiček 13,4* Slovenske zborovske skladbe (prenos iz Maribora) 19,N Radijski dnevnik Petek, 5, novembra: 16,e# Celjske novice (lastв^ spored) 16,11 Objave, vmes pisana glasba (lastni spored) 16,5* Želeli ste — poslnšajte! 17,et Poročila 17,lt Koncert komornega orkestra Is Celja, dirigent Dušan Sancia 18,te Družinski pogovori 18,3i Iz kolektivov za kolektive 18,45 15 minut z Avgustom Staakem 19,e> Radijski dnevnik Sobota, 6. novembra: 16,M Celjske novice (lastni spored) 16,10 Objave, vmes aarodaa glasba (lastni spored) 16,31 Želeli ste — poslašajtei 17,H Poročila 18,H Jezikovni pogovori 18,15 Mladi harmonikarji iz šeatvida ¡««■«jo 18,3в Zanimivosti iz znanosti in tekaike 18,4« Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka Šijakeviča 19,M Radijski daevaik KINO UNION, CELJE Od 1. do 19. 11. 1954: >У VRTINCU< - ameriški barvni film Predstave dnevne ob 18. uri, ok aedeljah okl 14. in 18. uri. Predprodaja vstopnic od It. ure aaprej. Cene vstopnicam: III. prostor 84 dia. ti. prostoi 1»5 «lia. L prostor 126 dia. KINO DOM, CELJE ( Od 27. 10. do 1. U. 1934: >BERLINSI:A ZGODBA« aagleški film Oi 2. de 4. U. 1954: >0L1MPIADA< — finski fil» Predstave dnevao ob 18,15 in a«,15. ek aedelje*, •b 16.15, 18,15 ia 2«,15.