ov v k st bis pu o ji ih šn ok to vis Le ju en am zn Občan Pisan svet Urbančanov Foto: Nina Zorman Glasilo Občine Destrnik | Cena: 0,60 € | 9. marec 2017 | Številka: 1 (204) | Leto XXII | Tiskovina | Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Obeležitev 300-letnice omembe šolstva v Destrniku stran 2 Konec marca nova trgovina in gostinski lokal na Destrniku stran 4 Projekcija filma Brezmejno tudi na Destrniku stran 20 1 Foto: Arhiv Občana Naš a šo l a p raznu j e www.destrnik.si Foto: Zmago Šalamun Obeležitev 300-letnice omembe šolstva v Destrniku Iz zgodovinskih virov je mogoče razbrati, da segajo neuradni začetki šolstva v Destrniku v leto 1716. Zato smo se že v začetku šolskega leta 2016/17 v šoli odločili, da bomo 300-letnico omembe šolstva v Destrniku obeležili v drugi polovici šolskega leta, saj zahteva organizacija prireditve veliko priprav in časa. Prireditev bo potekala v petek, 14. 4. 2017, ob 17. uri v telovadnici šole v Destrniku in veseli nas, da je prisotnost potrdil tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, ki bo slavnostni govornik. Upam, da boste, kljub temu da je velikonočni petek, uspeli najti čas za obisk naše prireditve, saj sem prepričan, da ima skoraj sleherni občan Destrnika kaj skupnega z našo šolo. Ker ob tej priložnosti pripravljamo tudi razstavo, vas vljudno pozivamo, da če imate kakšen predmet, vezan na zgodovino šole v Destrniku, in želite obogatiti našo razstavo, da ga prinesete v tajništvo šole do 15. 3. 2017. Po prireditvi bo priložnost, da se bomo lahko spomnili vseh, ki so in ki še soustvarjamo zgodovino šolstva v Destrniku, zato že danes prijazno vabljeni na osrednjo prireditev. Arhiv OŠ Destrnik Kolektiv OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan Pisan svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: obcan@kreativnapika.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativnapika.si, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 VABILO Vabimo Vas na svečano prireditev ob 300-letnici omembe šolstva na Destrniku. Osrednja prireditev bo v petek, 14. aprila 2017, ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Vljudno vabljeni. Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš Učenci in kolektiv OŠ Destrnik-Trnovska vas, mag. Drago Skurjeni, ravnatelj Iz dela občinske uprave V času nastajanja novic je bilo dogajanje v občinski upravi zelo pestro. Leto je še mlado in prepričani smo, da bo vsakemu postreglo s čim dobrim, nepozabnim. Dogajanja je res veliko in zdi se, da zlasti tistim, ki smo v večino teh dogodkov vpeti, čas teče hitreje. Morda to povzroča tudi kaj stresa, zagotovo pa še več prijetnih občutkov, običajno tudi ponosa, ko je opravljeno tudi nevidno delo. Opravili smo vsa usklajevanja za predstavitev Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju občine Destrnik, ki predstavlja strateški dokument, kako v občini urediti zgrajeno in tudi še nezgrajeno kanalizacijsko omrežje. Program je bil predstavljen občinskemu svetu, marca pa ga bomo predstavili tudi občanom. S sprejetjem tega programa bomo dobili osnovo za sprejem pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav. Ta bo osnova za sklep o ceni storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, z obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami. Na podlagi sprejetega zaključnega računa občine bodo znani stroški za čiščenje odpadne vode. Aprila bo sprejet elaborat, ki bo določal zneske na položnicah za plačilo omrežnine, čiščenja in odvajanja ter okoljske dajatve. V skladu z že sprejeto zakonodajo Občine Destrnik in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode poskušamo na javno kanalizacijsko omrežje priklopiti tudi občane, ki jim zaradi nepravilne izgradnje starega kanalizacijskega omrežja to ni bilo omogočeno. V skladu z zakonodajo urejamo NUSZ , kjer je potrebno vnesti vse spremembe, ki so se med letom dogajale na področju prometa z nepremičninami občanov. Ker se nam približuje uvedba davka na nepremičnine, občane opozarjamo, da dejansko stanje nepremičnin primerjajo z GURSovimi podatki. Vse spremembe uredite na GURS-u, kajti njihovi podatki bodo podlaga za izračun davka na nepremičnine. V septembru prejšnjega leta smo sprejeli novi prostorski plan. V skladu s tem novim aktom smo morali spremeniti oz. na novo izračunati tudi program opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za izračun novega zneska komunalnega prispevka v občini, ki ga bodo svetniki obravnavali na naslednji seji občinskega sveta. Potekajo vse aktivnosti za ureditev nove obrtne cone na območju režijskega obrata občine. Izdelali smo idejno zasnovo bodoče parcelacije in dejavnosti, ki bi potekale na tem območju, zraven pa bi uredili tudi zbirni center za ločevanje odpadkov. Kot smo predlagali na zadnji seji občinskega sveta, smo začeli z aktivnostmi za ureditev sprememb novega prostorskega plana, projekt je v zaključni fazi in bo obravnavan na seji občinskega sveta v marcu. To pomeni, da bodo občani v devetdesetdnevnem roku od veljave sklepa o začetku postopka lahko vlagali svoje pobude za nove gradbene parcele ali jih izvzemali. Na področju izdelave projektne dokumentacije smo v zaključni fazi dogovora, kako izpeljati nadaljnje aktivnosti ob že izdelani in novi projektni dokumentaciji v skladu s sprejetim proračunom. Cel mesec tečejo aktivnosti na področju računovodstva in financ, kjer smo v zaključni fazi izdelave zaključnega računa občine, popisa sredstev in obveznosti. Veliko delamo na področju prodaje stvarnega premoženja občine, kar povzroča izredno zapletene postopke, ki so povezani z meritvami in neizpeljanimi postopki prenosa premoženja iz prejšnjih obdobij. Tudi v novih prostorih občine vsako sredo deluje občinska blagajna, ki občanom omogoča plačilo položnic brez provizije. Trudimo se, da bi pridobili čim več partnerjev za plačilo položnic preko našega sistema. Aktivno smo pristopili k razpisu LAS in se prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev za vzpostavitev medgeneracijskega centra izmenjave znanj, kjer sodelujemo prijavitelj, to je Občina Destrnik in še sedem partnerjev. Ponosni smo, da smo se znali in zmogli povezati (društva, javni ter zasebni sektor). Cilj investicije je obnoviti Volkmerjev dom kulture, mu dodati vsebine z aktivnostmi in jih prenesti na občane ter širšo javnost, pridobiti znanje za posredno pridobivanje dodane vrednosti na kmetijah (sejanje lanu, starih sort koruze in predelava v ekološke proizvode), medgeneracijsko povezati ljudi ter ranljive skupine za ustvarjanje socialnega ravnovesja in druženje ljudi. Na Fundacijo za šport smo se prijavili s projektom Večnamenski športni rekreacijski center, kjer bi razširili športno-rekreacijsko cono pri vrtcu v Destrniku z novimi vsebinami za šport vseh generacij. Upamo, da bomo uspeli iz razpisa pridobiti dodatna sredstva. Potekajo vse aktivnosti, da bi nadaljevali investicijo Mihelič–Kramar, skupaj z Elektrom Maribor bomo ob tej trasi izpeljali tudi vse aktivnosti, da bo električna napeljava položena v zemljo. Na področju dela režijskega obrata sta nam zima in mraz povzročila veliko posipov cest in pluženja. Menim, da smo svoje delo opravili korektno in v dobro občanov. Pričenjamo sanacijo cestišč in pločnikov. Trudimo se in želeli bi, da bi kljub vsemu, kar nas doleti, ohranjali dobre standarde in visoko raven storitev na številnih področjih, kar zagotavlja kakovost bivanja v teh krajih. Občinska uprava Obvestilo uredništva Članke in oglase za 2. številko časopisa Občan oddajte do petka, 28. aprila 2017, (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253Destrnik; elektronski naslov: obcan@kreativnapika.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc ali docx. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo ter o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubriko Občani pišejo (pisma bralcev) oddajte elektronsko, lastnoročno podpisan izvod pisma pa pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje, da bi se izognili kršenju avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo 3 Tanja Hauptman Aleš Goričan je bil rojen 13. maja 1979 na Ptuju, stanuje v Placarju, v občini Destrnik. Je član društva Ptujski kurent klub, aktivno sodeluje tudi v rimskem društvu Poetovio LXIX in v srednjeveškem društvu Kud Baron, že vrsto let pa je aktiven tudi pri organizaciji ptujske karnevalske povorke. Bogato etnološko in kulturno dediščino ptujskega območja promovira doma in v tujini ter se v sklopu tega udeležuje velikih karnevalov v Srbiji, Makedoniji, Bolgariji in na Hrvaškem. Za promocijo Ptuja in karnevala ter ptujske turistične ponudbe je sodeloval na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, v Kaliszu na Poljskem, na mednarodnem sejmu turizma v Berlinu in tudi na dnevih odprtih vrat na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Z gospodom Goričanom sem se imela čast pogovarjati sredi vrhunca pustnih prireditev na Ptuju, ki so letos potekale že 57. leto zapored. Kurentovanje je največja organizirana pustna karnevalska prireditev v Sloveniji, na njej se zvrsti več kot 200 dogodkov, zato se je bilo z glavnim likom prireditve potrebno nekako uskladiti za krajši pogovor. Presenetljivo hitro je odgovoril na elektronsko pošto, intervju pa sva opravila na pustni petek zvečer v baru Sima na Ptuju, ki je v času martinovanja in kurentovanja prinčeva trdnjava. Tukaj torej princa, kljub številnim obveznostim, najlaže najdete. Pričakala me je celotna garda, s princeso Ano na čelu. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da pogovor ni potekal v miru in tišini, saj je princ v pustnem času zelo oblegan, vmes so nas pozdravili kurenti, različne pustne maske, naključni mimoidoči, jedli smo krofe, spili deci rujnega, pristnejšega pustnega vzdušja si ne bi mogla želeti. Princ je povedal, da mu naziv pomeni veliko čast in hkrati potrditev, da dela dobro ter je aktiven na več področjih. Ko sem ga vprašala po številu dogodkov in če mu kateri še posebej veliko pomeni, ni izpostavil nobenega, ker meni, da je treba uživati v vsakem posebej, je pa povedal, da je dogodkov ogromno in da so v tem pustnem času nehali šteti, saj traja njihova »služba« praktično od jutra do večera. Govorila sva o vseh vlogah, med katerimi gospod Goričan odlično krmari, poudaril je, da mu vloga kurenta ogromno pomeni, saj je to lik, ki ga spremlja nekaj mističnega, demonskega in ne samo da odganja zimo, pač pa tudi seje dobro med ljudi. Ob princu in njegovi princesi Ani so v gardi še ostali člani, ki se na teh položajih menjujejo, saj tako laže uskladijo obveznosti v službah. Za hip nas je zmotila nova skupina kurentov, ki je prišla pozdravit princa in njegovo spremstvo. Ob opazovanju njihove oprave je princ upravičil vlogo kurenta, saj je malce opisal, kaj sestavlja njegovo opravo. Povedal je, da kurentija med drugim vsebuje ovčjo kožo, les, usnje, papirnate trakove, peresa in fižol. Na Ptuju je med kurenti res pristno čutiti spoštovanje do dediščine in ponos ob nošenju tega 4 Zavod za turizem Ptuj Zavod za turizem Ptuj Pogovor s 16. princem karnevala Alešem Goričanom – Maksimilijanom Plemenitim Gregoričem edinstvenega simbola Slovenije. V nadaljevanju pogovora sem princa vprašala, po čem mu po letošnje kurentovanje ostalo v spominu in kako bi opisal peti letni čas, kot temu obdobju radi rečejo Ptujčani. Seveda je bil odgovor jasen, da si bo 57. kurentovanje zapomnil po prinčevanju in prevzemu oblasti. Ko pa je opisoval pustni čas, je bilo v njegovih očeh čutiti tisto pristno veselje. Peti letni čas je torej čas veseljačenja, zabave, čas, ko pobegnemo od vsakdana, ko damo skrbi na stran. Predvsem pa je to čas, ko Ptuj zaživi v posebnem duhu, kakršnega ni moč doživeti nikjer drugje na svetu. Ker smo imeli omejen čas za kramljanje, saj se je princu in gardi mudilo na naslednji dogodek, sem ga prosila le še za sporočilo bralcem Občana. Povedal je, da ga veseli, da vidijo občani dobro v tem, kar počne, in da se v času svojega prinčevanja veseli kakšnega dogodka v našem kraju, ki ga bodo z veseljem obiskali. Vsem pa je zaželel prijetno in norčavo pustno rajanje. Zmagoslav Šalamun Konec marca nova trgovina na Destrniku Konec marca bo Destrnik bogatejši za novo samopostrežno trgovino in gostinski lokal v poslovni zgradbi na Destrniku. Oboje bo odprlo podjetje HAN d. o. o. iz Markovcev. Kot je povedal direktor podjetja Darko Plohl, se bo trgovina razprostirala na 250 kvadratnih metrih. Gostinski lokal bo ob terasi obsegal 80 kvadratnih metrov. Podjetje HAN d. o. o deluje od leta 1993, v letu 1994 so ob cesti proti gradu Borl odprli trgovino in bar v Markovcih. Leta 1997 so se povezali s trgovsko verigo TUŠ iz Celja, s katero sodelujejo še danes. Poslujejo s sloganom ČE JE MALA PLAČA, SE V ŠPIC MARKETU KUPOVATI SPLAČA! Tudi trgovina na Destrniku bo z vsemi bonitetami delovala v sklopu trgovske verige TUŠ. Odpiralni čas trgovine bo od ponedeljka do petka med 7.30 in 19. uro, v soboto med 7.30 in 17., v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Gostinski lokal bo odprt vsak dan med 7. in 22. uro. Destrničani pa z novo ponudbo ne bodo dobili samo kakovostnejše oskrbe s prehrambnimi izdelki, ampak bo Destrnik bogatejši za sedem novih delovnih mest. »V veliki večini bomo zaposlili ljudi iz občine Destrnik,« nam je zagotovil direktor podjetja Darko Plohl. Nina Zorman Foto: Nina Zorman Foto: Nina Zorman Glasni in pisani pustni torek na Destrniku Tanja Hauptman Praznični ponedeljek, 26. decembra, so nam člani Destrniškega okteta skupaj z umetniško vodjo Marijo Stöger polepšali s pesmijo. Koncert je potekal v farni cerkvi sv. Urbana, kjer so božične pesmi zvenele še posebej svečano, z izbranimi lepimi mislimi pa nas je skozi večer popeljala Lidija Ličen. Člani okteta so v goste tokrat povabili Anjo Fladung na orglah, Nino Žampa Jarc na flavti, Gabrijelo Grabušnik na klavirju. S sopranom nas je osupnila Damjana Žampa. Uživali smo ob zvokih igranja Andreja Dvoršaka, ki je sicer zborovodja MePZ Sveta Trojica, s flavto se je predstavila njegova hči Anja Dvoršak. Pogumni Maks Sužnik se je predstavil s pozavno, njegova sestra Klara pa je zaigrala na klavir. V svet lepe pesmi sta nas prav tako popeljala Luka in Špela Anžel. V čarobnem prazničnem času smo med drugim slišali pesmi Božji nam je rojen sin, Glej zvezdice božje, Hitite kristjani, Rajske strune, Zvonovi zvonijo, Sveto noč in mnoge druge. Veselimo se že naslednjih nastopov našega okteta in jim glede na lanskoletni jubilej želimo vsaj še enkrat toliko skupnih let ter lepih trenutkov druženja ob zvokih pesmi, tistih veselih in tistih drugih, otožnih, vse so namreč zapete, da nas radostijo, ko preživljamo skupne trenutke z ljudmi, ki so nam blizu. Foto: Tanja Hauptman Foto: Tanja Hauptman Božično-novoletni koncert Destrniškega okteta Foto: Nina Zorman Glasno zvonjenje je veter nosil sem in tja po destrniških gričih, ko so koranti Društva korantov Destrnik skupaj z gostujočimi petrajskimi kurenti iz Hrvaške na pustni torek obiskali OŠ DestrnikTrnovska vas, vrtec Destrnik ter občinsko upravo. Povorko so spremljali tudi učenci in učitelji ter ravnatelj mag. Drago Skurjeni. Pustna povorka je glasno pozdravila otroke iz vrtca, ki so s strahom, a z radovednostjo opazovali velikanske maskote. Nekoč je obisk šem prinašal srečo in dobro letino, zato so jih domači vedno obdarili. Nič drugače ni bilo tudi letos, saj so destrniške korante in kurente iz Petrijanca pričakali malica ter seveda pustni krofi. Župana Vladimirja Vindiša je slavnostno prišel pozdravit tudi 16. princ ptujskega karnevala Destrničan Aleš Goričan –Maksimiljan Plemeniti Gregorič. Predstavnik Društva korantov Destrnik je županu podaril spominsko plaketo in mu zaželel vse najboljše. Starodobni lik iz Hrvaške je opisal vodja petrajskih kurentov, ki je povedal, da je njihova maska stara več kot sto let. Pred približno petimi leti so na nekem podstrešju našli ta lik in tako je zrasla ideja, da bi ga lahko ponovno oživili. Skupina prijateljev je tako entuziastično pričela šivati, oblikovati in ustvarjati kurenta, katerega posebnost je, da nikakor ni mogoče najti dveh enakih likov. Gre za masko, ki je edinstvena in unikatna. Po približno dveh, treh mesecih dela jim je uspelo oživiti petrajskega kurenta, ki je letos prvič z glasnim poskakovanjem odganjal zlo tudi v Sloveniji, natančneje v naši občini. Nekaj let že gostujejo po sosednjih občinah na Hrvaškem, v čast pa jim je, da so se lahko tokrat pridružili našemu pustovanju na Destrniku. Urbančanka Jelka Pšajd, priznana etnologinja, je povedala, da je »davni človek z živalsko preobleko predstavljal demona, ki razpolaga z vsemi čarodejnimi silami pravega demona, ki odganja pogubne zimske sile, obuja mrtvo naravo k pomladnemu življenju, k rasti in skrbi za kmetovo živino in polja.« Verjamemo, da nekaj le mora biti na tem, saj naše bregove že prekrivajo prvi zvončki in ostalo pomladno cvetje. 5 Tanja Hauptman Smučanje, sankanje in vlečnica na Drstelji 2017 Foto: Tanja Hauptman Sejem Natour Alpe-Adria Ivan Zupanič Foto: Ivan Zupanič V soboto, 4. februarja, je v Ljubljani potekal sejem Natour Alpe-Adria, ki so se ga udeležili tudi člani Turističnega društva Destrnik, pridružil pa se jim je aktualni princ ptujskega karnevala Maksimiljan Plemeniti Gregorič – Aleš Goričan. Sejem ima nekaj desetletno tradicijo, kot aktivni sodelujoči pa si zagotoviš postati bolj povezan, prepoznaven in všečen domačim ter tujim gostom. Foto: Ivan Zupanič Sejem je v imenu častnega pokrovitelja prireditve – Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije – uradno odprl minister Zdravko Počivalšek. Kot je v navadi, so letos že sedmič podelili mednarodno nagrado za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe-Jadran, ki so jo poimenovali po prvem turistu – romarju Jakobu. Posebna komisija pod vodstvom dr. Janeza Bogataja je med 44 kandidati na razpisu za letošnjo temo Inovativni turistični programi za aktivni dopust v naravnem okolju izbrala projekt Karavanke Unesco globalni geopark Delovne skupnosti Geopark Karavanke. Ponudbo letošnjega 28. Natour Alpe-Adria, ki z lanskim v ospredje postavlja trajnostno usmerjeni aktivni oddih v naravi, je predstavil mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča. Na njem se je predstavilo več kot 330 turističnih ponudnikov iz 15 držav – Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Albanije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Nepala, Indije, Jordanije in Tunizije. Foto: Tanja Hauptman Turistično društvo je ponosno, da je bilo del te zgodbe, saj prav s sodelovanjem na tovrstnih prireditvah naš lepi kraj iz osrčja Slovenskih goric približamo tudi kakšnemu tujemu gostu, domači od blizu in daleč so pa tako zmeraj dobrodošli. 6 Ko je zapadel sneg, sta se družini Krajnc in Čoh odločili urediti smučišče. To je imelo iz dneva v dan večje število obiskovalcev. Smučat in sankat so se prišli sosedje, znanci in prijatelji. Zaradi velikega zanimanja in dolžine proge se je porodila ideja o vlečnici. Soseda Mirko in Jože sta jo zelo hitro in inovativno uresničila. Letošnja zima je bila ugodna zaradi nizkih temperatur, saj se je sneg, ki je zapadel, obdržal kar lep čas. Na zasneženih »strminah« Drstelje smo uživali kar dva tedna. Zimske radosti so združile več generacij, starejši obiskovalci so po veliko letih spet smučali, nekateri najmlajši pa so prvič stopili na smučke. Ob progi smo se pogreli s toplim čajem, kuhanim vinom in posladkali z domačim pecivom. Smučarska proga je povezala sosede in nam popestrila zasnežene januarske dni. Tadej Urbanija Foto: Arhiv PGD Desenci Občni zbor PGD Desenci najmlajšimi je gotovo eden od ključnih elementov preventivnega dela društva, v sklopu katerega so izvedli tudi izobraževanja, s katerimi so člane usposobili za različna dela, ki spadajo k nalogam gasilca. In prav preventiva je tista, katere pomen je poveljnik izpostavil kot okvir za prihodnje delo, saj na njej temelji požarna varnost. A brez ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno žrtvovati svoj čas za naše dobro, ne bi bilo nič. Številni člani prostovoljno služijo društvu že lepo število let in so za svoje večletno udejstvovanje ter nesebično pomoč prejeli tudi odlikovanja in priznanja. Tanja Hautpman Aktualne vinske kraljice obiskale Destrnik Poslanstvo vsake vinske kraljice je promocija vin, domačega vinorodnega okoliša, širjenje kulture pitja vina in širjenje vinskega turizma. Slovenija je zakladnica vrhunskih vin, ki jih vinogradniki pridelujejo v treh vinorodnih deželah, vsaka pa se ponaša s svojimi vinskimi kraljicami. Dobro opravljeno delo in druženje z dobrimi ljudmi sta vrednoti, ki ju je ob pozdravu na občnem zboru PGD Desenci izpostavila predsednica Majda Kunčnik. Občni zbor, ki je bil že 88. po vrsti in je potekal v soboto, 28. 1., so s pesmijo uglasili člani Destrniškega okteta. Sledili sta poročili predsednice in poveljnika društva Andreja Habjaniča, v katerih sta predstavila delovanje društva v preteklem letu ter orisala načrt za prihodnost. V sklopu delovanju društva je potekalo veliko dogodkov, s katerimi društvo popestri dogajanje v občini. Postavitev presmeca pred farno cerkvijo, udeležba na Florjanovi maši, postavitev majskega drevesa in kresovanje ter praznovanje dneva državnosti »pod lipo« so zdaj že tradicionalni dogodki, vpisani v vsakoletni društveni koledar. Pohvalno je, da se na spisek tovrstnih dogodkov vpisuje tudi mladinski gasilski tabor v Desencih, ki je lani potekal drugič in so se ga udeležili otroci iz obeh gasilskih društev. V okviru GZ Destrnik so v juniju pripravili vse potrebno za izvedbo tekmovanja treh zvez, članice pa so bile dejavne tudi na tekmovanjih na Hrvaškem, kamor se – posebej po zaslugi prijateljevanja s Petrijancem – širijo prijateljske vezi društva. Udeležili so se tudi prireditve ob 140-letnici sosednjega društva PGD Biš. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so pregledali opremo in orodišče, temeljito očistili garažo ter uredili delovna in druga oblačila. Temeljito so pregledali hidrantno omrežje in očistili hidrante, pri čemer so po besedah poveljnika ugotovili, da jih je precej poškodovanih ter neuporabnih. V tem mesecu so sodelovali tudi z vrtcem. Predsednica je kot predstavnica gasilcev in vzgojiteljica v vrtcu pripravila dejavnosti enega tedna – tedna otroka, ki so vključevale tudi sodelovanje obeh društev GZ Destrnik. Desenci so sodelovali s prikazom gašenja, predstavitvijo gasilskih avtomobilov in opreme ter praktično aktivnostjo za otroke – gašenjem oz. ciljanjem v tarčo z brentačo. Tovrstno sodelovanje z Vinskih kraljic pa ne veže samo vino in njihovo poslanstvo, ampak tudi močne prijateljske vezi, ki jih stkejo v času mandata. Prav to je eden od razlogov, da so se v pustnem času na povabilo aktualne ptujske vinske kraljice Urške Repič družile na Ptuju in v okolici. Ustavile so se tudi pri destrniški viničariji, kjer so jih gostili župan Vladimir Vindiš, aktualni kletar društva Vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice Franček Brenčič ter predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman. Ogledale so si viničarijo, se okrepčale s krapcem in z žlahtno kapljico ter ovekovečile spomine pred potomko najstarejše vinske trte. Povedale so, da se bodo z veseljem odzvale vabilu na Kmečki praznik, ki bo, kot je že tradicionalno, potekal avgusta. Verjamemo, da se bodo dekleta še naprej trudila ohranjati vezi in na zabaven ter hkrati poučen način odkrivala lepote naše čudovite dežele na sončni strani Alp, hkrati pa se še kdaj vrnila v osrčje Slovenskih goric, kjer jih bomo zmeraj z veseljem pogostili. Foto: Tanja Hauptman Foto: Arhiv PGD Desenci S svojim obiskom so naš kraj počastile: cvičkova princesa Anja Mrhar, cerkvenjaška vinska kraljica Monika Majer, kraljica rebule Katja Erzetič, vinska kraljica Bizeljskega Marija Krivec, mariborska vinska kraljica Kaja Šerbinek, svečinska vinska kraljica Andreja Dreisiebner, Martina IX., Daša Horn in gostiteljica, ptujska vinska kraljica Urška Repič. 7 Foto: Elizabeta Fras Če se martinova gos po ledu plazi, ob božiču navadno po blatu plazi Martinovo je stari ljudski običaj, ki ga praznujemo 11. novembra, na dan, ko goduje sv. Martin. To je praznik, ki naznanja konec dela na polju in dan, ko se mošt spremeni v vino. Sv. Martin je zavetnik vina, vinarjev, sodarjev, gostilničarjev, vojakov, konjenikov, jezdecev, konj, domačih živali … Ob njegovem godu se pripravljajo pokušine novega vina in pojedine. Martinovo smo praznovali tudi v Destrniku. V prostorih turističnega društva in v gasilski dvorani se je na martinovo soboto zbralo okrog 80 občanov. Člani različnih društev smo stopili skupaj in s pomočjo nekaterih predstavnikov vaških odborov pripravili čudovit večer, v katerem ni manjkalo dobre kapljice in slastne hrane, ki so jo pripravile članice Društva kmetic Destrnik. Vsak izmed nas je prispeval svoj delež, večer je popestrila tudi Damjana Žampa s svojim nastopom in zabavali smo se pozno v noč. Sv. Martin se je rodil leta 316 v Panoniji na Madžarskem. Izhajal je iz poganske družine, kjer je bil oče cesarski častnik. S petnajstimi leti je tudi Martin postal vojak, od drugih se je razlikoval po svoji skromnosti in ponižnosti. Znan je po svojem dobrem dejanju, ko je v Franciji pred mestnimi vrati v Amiensu premraženemu beraču podaril polovico svojega plašča. Že kot deček se je približal krščanstvu in se proti volji staršev dal krstiti. Kasneje se je Martin umaknil iz vojaškega življenja in bil posvečen za mašnika. Leta 371 je postal škof, vendar se je te časti branil. Skril se je, vendar so ga izdale gosi s svojim gaganjem. Naredil je mnogo čudežev, svoje imetje pa je razdajal revežem. Njegov pogreb je bil 11. novembra, obletnico obhajamo kot godovni dan. Po smrti leta 397 je bil proglašen za svetnika. Na njegovem grobu so postavili kapelo in kasneje baziliko, ki je bila ves srednji vek znana romarska pot. Martinov plašč je bil shranjen v dvorni kapeli v Parizu. Vsaka od treh slovenskih vinorodnih dežel pozna različne navade, ki predstavljajo dediščino martinovanja. V vinorodni deželi Primorski je bilo praznovanje martinovega povezano tudi z napovedovanjem prihodnje letine. Drugod je bila navada, da so vino na ta dan blagoslavljali, nikakor pa ne krstili, saj je »krstiti vino« v Sloveniji vedno pomenilo dokaj nečedno opravilo oštirjev, ko so mu zaradi zaslužka dodajali vodo. V Nemčiji so značilni Martinovi sprevodi in procesije z lučkami, ko otroci v rokah nosijo papirnate laterne ter lampijončke. Ob tem pojejo pesmi, navadno pa je v procesijo vključen tudi fant na belem konju, ki predstavlja sv. Martina in nosi dolg rdeč plašč. Ponekod drugod so znani obhodi otrok, ki si s petjem prislužijo darove. V nekaterih alpskih deželah pa kurijo tako imenovane Martinove kresove. Kakor koli že praznujemo spomin na sv. Martina, je pomembno, da ne pozabimo na globlji pomen, ki prihaja od tega skromnega, dobrosrčnega moža. Ob nazdravljanju s kozarcem vina v roki je prav, da se zahvalimo za izobilje v življenju in pomagamo drugim, kot je to počel sv. Martin. Zapisala: Elizabeta Fras Vaščani Placarja pripravili žive jaslice za pogostitev in ponosni smo, da v tako velikem številu stopimo skupaj, se imamo lepo ter poglabljamo prijateljstvo. Božič se zgodi vsakokrat, ko se z ljubeznijo približamo bližnjemu, ko potrpimo, prisluhnemo, pomagamo tako ali drugače, ko živimo božjo besedo. Če ljubimo, ne sprašujmo, ali moramo nekaj narediti ali ni treba. Iz ljubezni do bližnjega naredimo, kolikor moremo. V tem duhu živimo božični čas, da bomo mogli doživeti blagoslovljen božič in podarjati tisto veselje ter mir, ki so ga oznanjali angeli na betlehemskih poljanah. Prav ta mir smo vam želeli podariti vaščani Placarja ob letošnjem božiču. Božično drevo, jaslice, pastirčki in v zadnjih letih svetlikajoča se darila pod drevesom ter bogato okrašena mesta in vasi nas spominjajo na božični čas, na čas praznovanja, veselja ter radosti. Pa je ves ta blišč res potreben, nas to osrečuje? Nas osrečuje spomin na naše otroštvo in mladost, ko smo na božični večer s postrešja prinesli figurice in skupaj s starši naredili jaslice ter postavili drevesce. Iz kuhinje je zadišalo po svežem kruhu in potici, nato pa smo se odpravili v farno cerkev. Takšno praznovanje nas osrečuje in ga prenašamo iz roda v rod. Vaščani Placarja smo vas z živimi jaslicami želeli popeljati tisočletja nazaj, v Betlehem, v čas Jezusovega rojstva. Veselje in radost smo imeli v svojih srcih, ko smo pripravljali jasli, šivali obleke, pekli pecivo 8 Foto: Elizabeta Fras Foto: Elizabeta Fras Zapisala: Elizabeta Fras Tanja Hauptman Apel za pravilno uporabo FFS Foto: Tanja Hauptman Koline TD Destrnik Koline so bile včasih na vasi pravi praznik. Danes ljudje sicer še koljejo doma, vendar ne na tak način kot nekoč. Turistično društvo Destrnik se je tudi letos sredi zime, točneje tretjo soboto v januarju, odločilo organizirati in izpeljati vaške koline. Turisti radi rečejo, da si v decembru ne privoščijo zaključka, zato letos že tretje leto zapovrstjo turistične koline predstavljajo druženje članov društva. Lahko bi rekli, da združijo prijetno s koristnim, saj meso porabijo za pogostitev na občnem zboru, kar pa ostane, še za kasnejše prireditve v okviru društva. Včasih so skoraj na vsaki kmetiji na vasi gojili prašiče. Te so po navadi konec leta, ko se je ohladilo in ni bilo več sveže krme za živali, zaklali, da so si pripravili koline. Za kmete so bile pravi praznik, saj so se zbrali iz vse vasi, drug drugemu pomagali in se poveselili. Ker je ta običaj marsikje skoraj povsem izumrl, so se turisti odločili, da ga obudijo in se ob delu tudi poveselijo. Za koline je najbolj primeren doma krmljen prašič; za pečenko težak okoli 120 kilogramov, za salame pa od dvesto naprej. Letos so za koline uporabili velikega prašiča, ki ga je velikodušno podarila družina Mohorič Vajngerl iz Levanjcev, za kar se jim turistično društvo najlepše zahvaljuje. Iz prašičjega mesa lahko naredimo salame, suhe klobase, pečenice in krvavice, meso lahko damo v dim, nekaj pa uporabimo svežega. Pripravimo lahko tudi mast in scvremo ocvirke. Turisti si želijo, da ta običaj ne bi šel v pozabo in da bi naši potomci vedeli, kako so včasih to delali. Mlajše generacije so najbrž danes prepričane, da klobase, salame, "špeh" in ocvirke pridelajo kar v trgovinah. Vsak kos prašičjega mesa je imel nekoč tudi svoje ime, po navadi je bil namenjen določenemu kmečkemu opravilu ali družinskemu dogodku. Seveda so bile koline tudi priložnost za prijetno druženje in veseljačenje, tudi pri turistih po opravljenem delu ni bilo nič drugače. Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom – medom si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristi čebele; od njenih pridelkov, do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani ter tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav sta pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisani v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel. Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam z naslednjimi ukrepi: – pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju, – priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih, – uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke, – pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu, – škropite v večernih urah ali ponoči, ko se čebele že v panjih. Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Čebelarska zveza Slovenije Vlado Auguštin Zmago Šalamun Športniki postali polnoletni Foto: Tanja Hauptman Foto: Facebook Člani in članice Športnega društva Destrnik so se v mesecu januarju zbrali na 18. občnem zboru. Občni zbor je potekal na Turistični kmetiji Lovrec. Več o njihovem delu pa v naslednji številki časopisa. 9 Foto: Arhiv ČZS Foto: Arhiv ČZS Pomen sajenja medovitih rastlin Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala ter počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet, in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine ter cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, npr. facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine … Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin ter tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin, in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa paulovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasto amorfo (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.) ter evodijo (Tetradium daniellii) in še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je mogoče kupiti v naših vrtnarijah, večina jih vzorčno raste tudi v okolici sedeža Čebelarske zveze Slovenije. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka ter dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav posadimo vanjo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dvema do tremi centimetri žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, da jo lahko privežemo, če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in korenine zagrnemo do polovice, nato rahlo potlačimo ter zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli desetimi litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo preblizu ene zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela, ob pestri zasaditvi pa je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), različni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spadajo navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo 10 V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo. Za čebele jih je zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vlada brezpašno obdobje. V tem času sta vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošla. Naše čebele nam bodo hvaležne. Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj Foto: Arhiv Homeogarden Poimenovanja in vrste semen je najbolj Pomlad razburljiv čas za stare in nove vrtnarje. Ko gremo v semenarno, nas živobarvni pisani semenski paketi prav vlečejo k nakupu. A na voljo je več različnih tipov semen. Na izvor in vrsto semena moramo biti pozorni, če vzgajamo rastline v našem vrtu po posebnih načelih naravne in ekološke pridelave. Da boste lažje razumeli in izbrali primerno seme, je tu razlaga glavnih tipov semen. TRADICIONALNA ALI HEIRLOOM SEMENA Tradicionalna semena so semena, ki jih tradicionalno ohranjamo skozi leta in desetletja; to so semena naših babic. Žal se je z masovnim pojavom hibridov in razvojem genskega inženiringa, potreb in usmerjenosti globalnega trga k velikim količinam in atraktivnemu videzu v zadnjih desetletjih tradicionalno ohranjanje semen skoraj povsem uničilo. A k sreči se tovrstna semena sedaj vračajo in med prijatelji, društvi vrtičkarjev ter prek interneta se lahko dogovorimo za nabavo ali izmenjavo semen starih domačih sort. Nastale semenske banke in botanični vrtovi so preverjene inštitucije, kjer lahko dobimo prava tradicionalna semena in sadike. Starševske rastline so izpostavljene prostemu opraševanju v naravni obliki z vetrom ali žuželkami oziroma s samooprašitvijo. Vsem je enotno, da so to semena brez hibridnega križanja in genskih sprememb. Pri pridelavi in ohranjanju semen starih sort je pomembno, da so matične rastline tretirane in vzgojene na ekološki način. Ker so v ekološki pridelavi rastline bolj občutljive na ekstremne vremenske dogodke (suša, toča, mraz, nevihte …) in pojav fitopatogenov (rastlinske bolezni in škodljivci), slednje potem vpliva na količino in kakovost semena. Naslednjo sezono imamo mnogokrat problem s kaljivostjo domačih semen. Na to se da vplivati, a moramo biti pri uporabi zaščitnih sredstev in gnojil zelo previdni. Uporabljajmo le organska gnojila, ki imajo certifikat. Priporočam tudi uporabo MIKORIZE. Za naravno zaščito uporabimo tradicionalna naravna škropiva iz zelišč, ki jih sami pripravljamo med sezono. Zadnjih nekaj let so na trgu naravni pripravki, s katerimi rastline okrepimo in zaščitimo na osnovi HOMEOPATIJE za rastline. V ponudbi iz lekarne za rastline HomeOgarden je na voljo širok spekter pripravkov za naravno zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci. Slednji so enostavni za uporabo in imajo certificat za ekološko pridelavo, so brez agrokemikalij, se ne nalagajo v rastlinah in so neškodljivi za čebele, ostale živali, okolje in človeka. GENSKO SPREMENJENA SEMENA ALI GSO SEMENA Gensko spremenjena semena se nanašajo na napredek v tehnologiji in biologiji, kjer z genskim inženiringom proizvajalci vključijo določene želene gene. Tako dodajo rastlinam gene, ki povečajo odpornost na sušo in fitopatogene, izboljšajo okus, povečajo rodnost itd. Znani so primeri GSO semena koruze, soje in bučk. O GSO semenih in organizmih poteka vroča razprava med zagovorniki in nasprotniki GSO. Zaradi dolgoročnih negativnih učinkov na naše zdravje in okolje skupine potrošnikov in vrtnarji nasprotujejo GSO pridelkom. Z uporabo GSO organizmov se pojavljajo novi alergeni in toksini, velik pojav netolerance na posamezna živila (gluten in beljakovine), pride do pojava novih virusov, odpornosti na antibiotike, nevarnosti okužb in mutacij v človeških celicah, zmanjšanja biološke raznolikosti in onesnaženja ekosistemov. To so novi organizmi, ki se samostojno razmnožujejo, mutirajo in migrirajo v okolje. Ko jih enkrat ustvarimo in spustimo v obtok, so trajni in jih več ne moremo umakniti. Mnoga podjetja in znanstveniki pa podpirajo GSO v imenu prizadevanja za reševanje svetovnega problema lakote oziroma podhranjenosti ter zaradi pridelovanja hrane na sedaj neprimernih podnebnih področjih za pridelavo, kot je recimo puščava. CERTIFICIRANA EKOLOŠKA SEMENA Ta semena so proizvedena v skladu z ekološkimi standardi in organskimi metodami. Uporaba kemičnih preparatov in umetnih gnojil je prepovedana! Zaradi zavedanja, da je pomembno, kako je zelenjava vzgojena, in skrbi za okolje postajajo certificirana ekološka semena vedno bolj popularna in uporabljana. Pridelovalci ekoloških semen so pod redno kontrolo državnih služb, pridobitev dovoljenja, da lahko proizvajajo certificirana ekološka semena, pa traja več let. Ker so rastline osnove mnogih farmacevtskih, kozmetičnih in prehrambenih artiklov, je tudi pomembno, da so ‘surovine’ za te produkte pridelane na organsko ekološki način. Zato je uporaba teh semen v zadnjem času v porastu tako pri velikih proizvajalcih, kmetih in vrtnarjih kot tudi pri ljubiteljskih vrtičkarjih. STANDARDNO NEOBDELANO SEME Standardna semena so na voljo v vseh semenarnah in vrtnarskih centrih v pisanih vrečkah in škatlicah, ki najbolj vlečejo k nakupu. Ta se najbolj množično prodajajo. So tudi cenovno ugodna. Proizvajalci pri tem uporabljajo umetna gnojila in pesticide, a so vseeno pod kontrolo pristojnih inštitucij in morajo upoštevati predpisane normative. Niso dodatno tretirana ali gensko spremenjena. Sicer obstaja majhna verjetnost, da je prišlo zaradi metode opraševanja do kakšnih genetskih sprememb, a realno je to res zelo redko. TRETIRANA SEMENA Tretirana semena so standardna semena, ki so dodatno tretirana s pesticidi ali gnojili, da izboljšajo njihove lastnosti. Ta semena so tako obdelana, da bolje kalijo, hitreje rastejo in so zaščitena pred določenimi boleznimi ter škodljivci ali pa se podaljša čas njihove uporabe. Poznamo ORGANSKO in KEMIČNO tretirana semena. Na embalaži teh semen morata biti jasno navedeni oznaka ‘tretirano’ in razlaga, s čim je bilo seme tretirano. HIBRIDNA SEMENA Za razlago hibridnih semen se spomnimo šolskega primera iz biologije, ko smo se učili, kako je Charles Darwin križal rdeči in beli grah, da je dobil roza grah. Tehnika križanja je že dolgo poznana in se izvaja že od samega začetka kmetijstva. S hibridnim križanjem in odbiranjem skozi leta botaniki in proizvajalci vzgojijo križance z najboljšimi lastnostmi starševskih rastlin. Tako imamo vsako leto nov atraktiven hibrid, ker je tu kreiranje novih sort neusahljivo. S križanjem izboljšajo rodnost, da imamo večji pridelek, atraktiven videz listov, cvetov ali plodov, povečajo odpornost na določene bolezni in škodljivce ter tudi izboljšajo okus plodov. Posebna lastnost teh semen pa je, da ohranijo lastnosti le eno generacijo. Če shranimo semena teh hibridov, njihovi potomci več nimajo enakih lastnosti in zato ne moremo pričakovati enakega videza, okusa ali količine pridelka. Za razliko od GSO semen gre tu za kontrolirano naravno križanje in odbiranje rastlin z najboljšimi lastnostmi, zato traja leta in leta, preden dobimo križance s pravimi lastnostmi, ki so dobri in primerni za prodajo. Tako so skozi zgodovino ustvarili nove vrtne in njivske kulture ter ogromno sort. Hibridna semena so označena z oznako F1 ali F2, ki se nahaja za imenom sorte. F1 je potomec, ki je nastal z neposrednim križanjem dveh starševskih rastlin, F2 pa je potomec dveh križancev F1 s samooploditvijo. Avtor članka: Srečko Blas, inženir agronomije in hortikulture 11 20. januarja 2017 je bil naš dan – dan lepih misli in prijetnega druženja – saj smo članice Društva kmetic Destrnik praznovale 20letnico društva. Napovedovalka Saša Fras nas je skozi besedo in sliko popeljala od tistega, kar je bilo nekoč, pa do tega, kar je danes. Glasba in ples nam kmeticam nista tuja, zato smo zelo vesele, da so naš program popestrili še nastopajoči – skupina Srčki z vzgojiteljicama, folklorna skupina, Urbančanke, Destrniški oktet, Anja Fladung ter naši muzikanti. Vsem iskrena hvala. V naši sredi se lahko pohvalimo z desetimi ustanovnimi članicami društva in s tremi članicami, ki so v društvu 10 let. Na prireditvi smo spregovorile vse tri dosedanje predsednice – Marica Mahorič, Alenka Gregorec in Irena Gajšek. Na večini naših druženj se nam pridruži gospod župan in tudi tokrat je bilo tako. Gospodu županu Vladimirju Vindišu iskrena hvala za lepe besede, ki nam jih je namenil v govoru. Hvala gospodu Feliksu Majeriču – tudi na ta dan smo kmetice potrebovale njegovo pomoč pri podelitvi priznanj. Hvala našemu Delavnica peke Društva kmetic Destrnik Foto: Nina Zorman Ko »Vrbenske kmetice« praznujejo gospodu župniku, predstavnikom društev in vsem ostalim povabljenim gostom za obisk na naši prireditvi. Ob koncu kulturnega programa smo kmetice obiskovalce povabile k mizam, obloženim z našimi dobrotami, in naše druženje se je prevesilo v pozen večer. Vi, dragi občani in občanke, ste nam svojo podporo izkazali z obiskom naše prireditve, me pa smo vam ob vrnitvi v tople domove pripravile darilca, ki smo jih same izdelale na naših delavnicah v januarju. Besedilo: Irena Gajšek Nina Zorman 90 let Genovefe Vnuk Članice Društva kmetic Destrnik smo 7. decembra zavihale rokave in v kuhinji Volkmerjevega doma je zadišalo po dobrotah. Na delavnici peke smo znanje predajale drugim članicam in nastale so mini orehove potičke ter vanilijevi rogljički. Po končanem delu smo se dogovorile, kaj bo katera še spekla doma. Vse dobrote smo 12. decembra spakirale v plastično embalažo za pecivo in z njimi v novih občinskih prostorih presenetile našega župana gospoda Vladimirja Vindiša, ki je bil naših paketkov zelo vesel. Članice, hvala za trud in pomoč pri peki. Foto: Nina Zorman Besedilo in fotografija: Irena Gajšek Decembra je visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, praznovala Genovefa Vnuk iz Svetincev. Gospa Genovefa je bila rojena 15. decembra 1926 v Ločkem Vrhu. Del otroštva je preživljala v Svetincih, skupaj z desetimi sestrami in brati. Kaj hitro je bila primorana oditi od doma s trebuhom za kruhom in kot dekla je delala pri Jožetu Zeleniku iz Levanjcev. Ko je spoznala svojega življenjskega sopotnika Ivana, sta okoli leta 1958 kupila hiško v Svetincih 32, kjer še danes živi s sinom Ivanom. Življenje je bilo zelo težko, mnogo je bilo vzponov in padcev. Genovefa je venomer skrbela za dom in sina Ivana, medtem ko je mož pridno delal najprej v Avstriji, kasneje pa v Nemčiji. Obiska ob 90-letnici so bili vsi zelo veseli, najbolj pa izredno vitalna slavljenka Genovefa. Ob rojstnem dnevu so ji poleg domačih voščili vse najboljše in najlepše ter še na mnoga zdrava leta župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, podžupan Branko Horvat, predstavnika Društva upokojencev Destrnik – predsednik Branko Goričan in Erika Maurič. Vsi smo ji zaželeli še veliko zdravja in dobre volje. 12 Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 4/2010) Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik objavlja Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Predloge lahko pošljete na elektronski naslov: obcina.destrnik@destrnik.si. RAZPIS Komisija bo zbrane predloge proučila, Občinski svet Občine Destrnik pa bo sprejel sklep o podelitvi priznanj, ki bodo podeljena na občinskem prazniku v letu 2017. 5. za zbiranje predlogov za priznanja Občine Destrnik za leto 2017 1. Priznanja Občine Destrnik so: 1. Naziv častni občan Občine Destrnik, 2. Plaketa Občine Destrnik, 3. Priznanje Občine Destrnik: - Zlato priznanje Občine Destrnik, - Srebrno priznanje Občine Destrnik, - Bronasto priznanje Občine Destrnik. Datum: 15. 2. 2017 Št. zadeve: 011-1/2017-2 Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Destrnik 2. 3. Postopek podeljevanja: Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije, skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. Predlog mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: – splošne podatke o predlagatelju, – predstavitvene podatke o kandidatu, – vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, – utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, – datum pobude. Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec pri OŠ Destrnik-Trnovska vas in vrtec pri PŠ Trnovska vas Starše obveščamo, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2017/2018 od 10. do 31. 3. 2017 v tajništvu OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Informacije lahko dobite na tel. št. 761 92 10 – vsak delovni dan med 8.00 in 15.00. VPIS je možen vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 ter 14. 3. 2017 do 17.00. Vloge za vpis, ki so bile že oddane med šolskim letom, se upoštevajo pri tem razpisu. Prijazno vabljeni! OŠ Destrnik-Trnovska vas Ravnatelj: mag. Drago Skurjeni Tadej Urbanija Srečanje veteranov GZ Destrnik V prvem tednu januarja je potekalo srečanje veteranov GZ Destrnik iz obeh društev, ki ga je letos gostil gasilski dom PGD Desenci. Priprave in izvedba srečanja so potekale pod vodstvom Ivana Zorca, predsednika komisije za veterane. Zbrane so pozdravili in nagovorili predsednik komisije za veterane v zvezi Ivan Zorec, župan Vladimir Vindiš, predsednica PGD Desenci Majda Kunčnik in predsednik PGD Destrnik David Fras. Predvsem so poudarili pomen veteranov za delovanje društev, za zgled in podporo, ki ga dajejo mladi generaciji v društvih ter pomemben prispevek k družabnemu in organizacijskemu delu ob različnih prireditvah v društvih. Sledilo je prijetno druženje ob večerji in klepetu, obujanje spominov ter načrtovanje dejavnosti v prihodnosti. Foto: Ivan Zorec Pogoji za dodelitev priznanja: Naziv častni občan prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, šolstva, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma ter v tujini. Častni občan prejme ob podelitvi posebno listino o podelitvi naziva. Plaketo Občine Destrnik lahko prejme posameznik, podjetje, zavod, organizacija, društvo in skupina, združenje ter druga pravna oseba za izjemen prispevek na področju gospodarstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. Zlato priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa humanitarnih ter drugih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Destrnik ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. Srebrno priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Destrnik ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. Bronasto priznanje Občine Destrnik podeli Občinski svet Občine Destrnik za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo na področju gospodarstva, kmetijstva, šolstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnostih. 4. Komisija za odlikovanja in priznanja bo predloge zbirala do srede, 29. 3. 2017. Predloge lahko oddate osebno ali pošljete na naslov: 13 Z ločenim zbiranjem do zmanjšanja odpadkov in prijetnejšega okolja Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili ali predelali? Prehranska industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo materiali, v katere so bili pakirani. Da bi se izognili goram odpadkov, je potrebno odpadne snovi zbirati ločeno in jih predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo. Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije in drugi proizvodi, namenjeni shranjevanju prehranskih izdelkov, izpraznjeni ter očiščeni. Pravilno pripravljeno odpadno embalažo zbiramo v za to namenjenih vrečkah ali zabojnikih, saj vsako mešanje odpadkov zahteva dodatno sortiranje, s čimer podaljšamo čas predelave in povečamo stroške procesa. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj omogoča občanom občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale ločeno zbiranje glede na skupine odpadkov po materialni strukturi. Za lažje ravnanje z nastalimi odpadki vam v nadaljevanju predstavljamo pravilno ravnanje z odpadki, ki se pojavljajo v vašem gospodinjstvu. 1. Plastična, kovinska, sestavljena in mešana embalaža se zbira v namenskih plastičnih prozornih vrečkah z napisom »mešana embalaža« 13-krat letno. V vrečko odlagamo: - plastenke in drugo embalažo iz plastike: kozarce, posode in lončke od prehranskih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za sladice ter drugo hrano, krožnike za enkratno uporabo, folijo za živila in alu folijo, podloge za pecivo, ovitke, zvitke, cevi ter valje, kapsule za avtomate (npr. kavo, čaj, kakav), plastično embalažo tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, tekočih mil, - pločevinke in manjšo embalažo iz kovin: kozarce, posodice od prehranskih izdelkov, embalažo hrane za hišne ljubljenčke, embalažo za vloženo zelenjavo in sadje, - sestavljeno embalažo oziroma tetrapak sokov, mleka in drugih pijač ter prehranskih izdelkov, - embalažni stiropor. V vrečke za mešano embalažo ne odlagamo: - onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo, čajnih filter vrečk, voščenih ovojev (npr. od sira), ovitkov klobas, obešalnikov, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, DVD-je in videokasete, jedilnega pribora za enkratno uporabo, papirnatih modelov za pecivo. Opozorilo: Plastenke, pločevinke in tetrapaki morajo biti izpraznjeni, čisti ter stisnjeni. 14 2. Papir in karton ter papirna in kartonska embalaža se zbira v namenskih zelenih zabojnikih z rdečim pokrovom in napisom »papir« 13-krat letno. V zabojnik odlagamo: - časopise, revije, zvezke, knjige, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter ostale predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke. V zabojnik za zbiranje kartona in papirne embalaže ne odlagamo: - embalaže mleka in sokov (mešana embalaža), mastnega in povoščenega papirja, tapet ali celofana (mešani komunalni odpadki), folije iz umetnih mas, higienskega papirja, robčkov in serviet (mešani komunalni odpadki), vreč za krmila, vreč za cement (mešani komunalni odpadki). Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti raztrgane in zložene, da zasedejo čim manj prostora. 3. Steklo in steklena embalaža se zbira v namenskih zelenih zabojnikih z belim pokrovom, ki se nahajajo na ekoloških otokih. V zabojnik odlagamo: - vse vrste steklenic, manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarce), stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil. V zabojnik za zbiranje steklene embalaže ne odlagamo: - okenskega in drugega ravnega stekla, ogledal, ognjevarnega stekla, avtomobilskega stekla, stekla žarometov, posode iz porcelana in keramike, neonskih svetilk, steklenic z vsebino. Opozorilo: Steklenice morajo biti izpraznjene oziroma iztočene, čiste in brez zamaškov, ki sodijo v mešano embalažo. Steklene proizvode iz rubrike »ne odlagamo« lahko v ustrezno ravnanje predate v zbirnem centru. Biološko razgradljivi odpadki se zbirajo v namenskem rjavem zabojniku z napisom »biološki odpadki« 42-krat letno. V zabojnik odlagamo: - kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene prehranske izdelke, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, kavne usedline, odpadno razrezano vejevje, travo, listje, rože, plevel, staro zemljo lončnic. V zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov ne odlagamo: - cigaretnih ogorkov, kosti (mešani komunalni odpadki), plenic in higienskih vložkov (mešani komunalni odpadki), iztrebkov in fekalij, tekstila, usnja, zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja. Opozorilo: Tekočih ostankov hrane (npr. juha) v zabojnik ne odlagamo. Vsak dan se je potrebno zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšamo količine odpadkov za odlaganje in omogočimo njihovo ponovno uporabo. Vljudno vas prosimo, da navodila za pravilno ločevanje odpadkov dosledno upoštevate, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov. Vsako nepravilno odlaganje v namenski zabojnik ali vrečko za zbiranje se sankcionira po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v vaši občini. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na spletni strani: http://cistomesto.si/kako-locujemo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/780 90 20. Februar 2017 Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj NASVET FARMACEVTA Hemoroidi Hemoroidi, v pogovornem jeziku pogosto imenovani zlata žila, so nabrekla tkiva v steni danke in zadnjika, ki vsebujejo žile. Hemoroidni venski pletež je normalni preplet žil v zadnjiku in pripomore k normalnemu delovanju zadnjičnih mišičnih zapiralk, kot je zadrževanje vetrov, sluzi in blata. Težave se pojavijo, kadar se te žile iz različnih vzrokov povečajo in nastane vnetje. Patološka sprememba je podobna kot v primeru krčnih žil. Pogosto se pojavijo pri nosečnicah, starejših in pri moških bolj kot pri ženskah. Po nekaterih ocenah bi naj imela težave s hemoroidi celo polovica vseh ljudi, starejših od 50 let. V večini primerov gre za notranje hemoroide, ki ležijo znotraj mišice, ki zapira zadnjik. Zunanji hemoroidi pa so manjši venski pleteži v zunanjem delu zadnjika. Pri zunanjih pride do strdka (tromboze) enega zunanjega hemoroidnega vozla. Za nastanek hemoroidov sta v največji meri odgovorna dednost in nezdrav življenjski slog (premalo gibanja). Nastanek težav pospešijo še: zaprtje, stoječe delo, driska, dvigovanje težjih bremen, nosečnost. Veliko ljudi ima hemoroide, vendar jim ti ne povzročajo težav. Najbolj značilni znaki in simptomi, ki jih občutite ter zaznate, so: - svetlo rdeča kri na toaletnem papirju, običajno se pojavi na koncu odvajanja in NI v blatu, - pekoč občutek v predelu zadnjika, ki niha od zaznave toplote do vročine v zadnjičnem predelu, - vnetje v predelu zadnjika, ki se kaže kot bolečina, rdečina ali toplota, - srbenje zadnjika, - zatrdline v zadnjiku se pojavijo, ko tkivo izstopi iz zadnjičnega kanala, - v hemoroidih lahko nastanejo tudi krvni strdki (tromboza), v takem primeru je kri temnejša, - bolečina je posledica vnetja ali tromboze predvsem pri zunanjih hemoroidih. Vsekakor velja, da je, če opazite kri v blatu, potreben obisk zdravnika. V blažjih primerih si lahko pomagate sami: - s hrano z veliko vlakninami, ki v črevesju nabreknejo in povečajo prostornino blata. Uporabljati je potrebno polnozrnato moko, piti dovolj tekočine, priporoča se tudi izogibanje močno začinjeni prehrani, - izvajanje dobre higiene je osnovna preventiva: po odvajanju si umijte zadnjik z milom in vodo, lahko pa uporabljate mehke vlažilne robčke. Odsvetujejo odišavljene robčke, - priporočajo se sedeče kopeli z izvlečkom hrastove skorje. Bolnik naj bi sedel v topli kopeli 3-krat na dan po 15 minut, - navajanje na veliko potrebo vsakodnevno ob istem času pripomore k določenemu redu. Vendar sedenje dlje kot 5 minut ni smiselno. Pritiskanje poveča pritisk v žilah in poslabša stanje s hemoroidi. Izogibanje veliki potrebi in zadrževanje vodita v zaprtje ter poslabšanje težav s hemoroidi. Za zdravljenje težav s hemoroidi se uporabljajo: - lokalni anestetiki zmanjšajo čutno zaznavo, srbenje, pekoč občutek, bolečino in nelagodje ter se uporabljajo le pri zunanjih hemoroidih, - vazokonstriktorji so učinkovine, ki zožijo kapilare (krvne žilice), posledično se zmanjša oteklina, - vazoprotektivi ugodno vplivajo na žile in jih varujejo, zmanjšajo draženje in izgubo vode, mehčajo ter vežejo vlago, - adstringensi so učinkovine, ki zmanjšajo prepustnost kapilar in s tem zmanjšajo vnetje, - analgetiki so učinkovine, ki zmanjšajo bolečine, pogosto se kot dodatka za zmanjšanje bolečine in pekočega občutka uporabljata mentol ter kafra, - učinkovine iz rastlinskih izvlečkov, ki delujejo blago adstringentno in protivnetno. Zdrav način življenja pripomore k zmanjšanju možnosti nastanka težav s hemoroidi. Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik 15 Dodatna pojasnila o Zakonu o dimnikarskih storitvah Kdaj lahko izberem dimnikarsko družbo? Uporabniki lahko dimnikarsko družbo izberejo s seznama družb, ki ga bo objavilo Ministrstvo za okolje in prostor najkasneje do 19. 1. 2017. Zakon o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju: ZDimS) namreč določa, da Ministrstvo za okolje in prostor na svoji spletni strani objavi seznama dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco v roku 2 mesecev od uveljavitve zakona, kar je najkasneje do 19. 1. 2017. Zakaj ministrstvo seznama ne objavi pred skrajnim rokom? Zaradi trajanja postopkov izdaje dovoljenj se seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem ravno v teh dneh najbolj dopolnjuje. Razlog za to je, da je za uvrstitev na seznam potrebno počakati na dokončnost dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev, kar pomeni, da se na seznam šele zdaj uvrščajo dimnikarske družbe, ki so zaprosile za dovoljenje v roku 2 tednov od dneva uveljavitve zakona. Zakon predvideva sprejem podzakonskih predpisov, ki bodo določili urne postavke in časovne normative za posamezna dela, ki jih mora vlada oz. minister za okolje sprejeti v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, torej najkasneje do 19. 5. 2017. Do sprejema omenjenih predpisov pa se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri njihovem uporabniku, ki se mu, kadar je oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 evra na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 evra na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev (brez davka na dodano vrednost). Kam se lahko prijavim za licenco za dimnikarja? Vloga za pridobitev licence se vloži na kateri koli upravni enoti. Kdo opravlja dimnikarske storitve do objave seznama? Do objave seznamov lahko skladno s prehodnimi določbami ZDimS opravljajo dimnikarske storitve obstoječi koncesionarji (oz. koncesionarji na dan 31. 12. 2016), izvajajo pa dimnikarji, zaposleni pri njih na dan 31. 12. 2016. Kdo pa lahko opravlja storitve po objavi seznama? Po objavi seznamov lahko dimnikarske storitve opravljajo zgolj družbe s pridobljenim dovoljenjem po ZDimS, izvajajo pa dimnikarji s pridobljeno licenco. Kakšne so dolžnosti uporabnika? Po objavi seznamov lahko uporabnik s seznama izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na njegovi kurilni napravi. To določa zakon, ki pravi, da uporabnik dimnikarskih storitev s seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30. junija 2017 za obdobje najmanj 12 mesecev izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi. Če uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. junija 2017, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja ter učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. To pomeni, da v primeru neizbire (uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. 6. 2017) za uporabnika od 1. 7. 2017 do 30. 6. 2018 izvaja dimnikarske storitve dosedanji koncesionar, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. To pomeni, da ima družba dovoljenje in da zanjo dela dimnikar z licenco. Ima pa uporabnik dolžnost, da zagotovi opravljanje potrebnih storitev za oskrbovanje lastne kurilne naprave. Do sprejema novega podzakonskega predpisa, ki bo urejal vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev ter potrebno pogostost oskrbovanja, veljajo glede pogostosti ter obsega storitev aktualni predpisi. Kako je z zaračunavanjem cen dimnikarskih storitev? Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj najvišjih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom. 16 Drugi odstavek 9. člena ZDimS določa pogoje in se glasi: »(2) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev se izda osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije: – dimnikar, dimnikarski mojster, delovodja, okoljevarstveni tehnik ali – ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje s študijskih področij, ki spadajo v ožje področje Tehnika ali v ožje področje Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, pri čemer potrebuje eno leto delovnih izkušenj na terenu na področju dimnikarstva ter 2. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.« Kam se lahko prijavim za dovoljenje za dimnikarsko družbo? O izdaji dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev odloča upravna enota, na območju katere je sedež dimnikarske družbe. ZDimS v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih mora dimnikarska družba izpolnjevati za to, da pridobi dovoljenje, ki je pogoj za opravljanje dimnikarskih storitev, in sicer: »2) Dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev se izda, če dimnikarska družba: – izkaže, da zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi pravni podlagi izvaja dimnikarske storitve eden ali več dimnikarjev; – predloži izjavo, da ima merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo); – izkaže, da ima zavarovano odgovornost v skladu s tem zakonom.« Kdaj bomo kot dimnikarska družba lahko dostopali do evidenc? Aplikacija evidenc malih kurilnih naprav je trenutno v nadgradnji. Ko bo dostop mogoč in na kakšen način, bodo o tem obveščene vse dimnikarske družbe. Do tedaj vam svetujemo, da uporabljate svoje evidence (predvsem v elektronski obliki), iz katerih boste lahko prenesli podatke v državno evidenco. OBČANI PIŠEJO Pokopališče v Destrniku Ob prebiranju člankov v zadnji številki Občana sem zasledil, da je bilo veliko besed in očitkov na račun investicije na pokopališču. vhodom v vežico bi bilo prav tako potrebno obnoviti prvi par lesenih opornikov. Leseni deli zunanjega ostrešja niso bili prepleskani od izgradnje. Večino od naštetega bi bilo potrebno uvrstiti med redna vzdrževalna dela. Moje mnenje Projekt ureditve pokopališča z mrliško vežico bi lahko bil tudi cenejši. Vprašanje je, ali je v tem trenutku potrebno podirati obstoječe oporne zidove nad vežico in graditi predlagane žarne niše, kot jih predvideva projekt. Ta bi lahko bil razdelan fazno. Videl sem ga površno, kot verjetno tudi občinski svetniki na predstavitvi. Šele ko se poglobiš v podrobnosti, ugotoviš veličino projekta. Komunalna inšpektorica je občanom, stanujočim ob zgrajeni fekalni kanalizaciji, naložila, da se morajo v roku dveh mesecev od prejema obvestila priključiti na kanalizacijo. Menim, da bi naj to veljalo tudi za občino, da bi objekt mrliške vežice priključila na fekalno kanalizacijo. Ta še vedno ni priključena na kanalizacijo, je pa v lasti občine. Pravila naj veljajo za vse enako! Nihče ni razmišljal o potrebni obnovi stare ograje na vzhodnem delu pokopališča, ki se na določenem delu že nevarno nagiba navzven. Ta del ograje je bil zgrajen nekje okrog leta 1968. Ko smo neposredno ob ograji polagali telefonski zemeljski kabel v smer Ločki Vrh, smo porušili stabilnost brežine pod ograjo. Predlagam, da občinski svetniki razmislite o izdelavi projekta za obnovo tega dela ograje v bližnji prihodnosti. Nestrokovni pristop bo verjetno drag. Foto: Anton Kovačec Strinjam se s svetniki, ki so nasprotovali projektu pokopališča. Pri obravnavah projektov bi morali biti doslednejši že pri nastajanju. Vedeti morate, kaj je ta trenutek najpotrebnejše, ne slepo zaupati projektantu. Ta pripravi projekt tako, kot mu je dana projektna naloga. Vemo, kdo pripravlja projektne naloge na občini. Pri nas je demokracija na preizkušnji, kot je razvidno iz člankov v glasilih Tednik in Občan. Anton Kovačec Zavrnitev prejema občinskega priznanja Nekateri so spraševali, zakaj Anton Kovačec ni prevzel zlatega občinskega priznanja na minulem občinskem prazniku. Stanje prostih grobnih polj na pokopališču je že na kritični meji. Gotovo je nujno razmišljanje o ureditvi severnega dela pokopališča z žarnimi nišami. Ne vem, ali je bil pridobljen še kak drugi predlog, kot je ta v projektu. Gotovo bi bilo dobro pridobiti vsaj tri inačice ureditve severnega pobočja pokopališča, skupaj s potmi. Morda bi bilo smiselno severno pobočje nameniti samo žarnim pokopom. Širine teras so z vrha ozke. Ureditev brežin teras bi lahko služila žarnemu zidu z žarnimi nišami. S tem bi lahko utrdili brežine, jih zavarovali in obojestransko pridobili veliko žarnih grobov za daljše obdobje. Gradnja bi bila smiselna terasa za teraso, odvisno od potreb. Klasični pokopi pa bi bili rezervirani na sedanjem aktivnem delu pokopališča. Ureditev poti bi lahko bila tudi manj zahtevna. Znano je, da so v minulih dveh letih pokopališče pričele obiskovati tudi divje živali, ki so po grobovih povzročale škodo na posajenih rožah. Mislim, da projekt ne predvideva gradnje ograje na severnem delu pokopališča. Obstoječa ograja na prvi terasi je začasne narave in bo tudi o tem potrebno kaj doreči. Vežica je bila zgrajena pred več leti, v času, ko še nismo razmišljali o varčevanju s toplotno energijo. Nihče ne razmišlja o energetski sanaciji vežice, pa bi bilo zelo smiselno. Privarčevali bi precej sredstev pri ogrevanju, s tem pa bi se povrnil tudi strošek energetske sanacije. Nad betonskimi stropi ni izolacije, prav tako je ni v osrednji kupoli. Za mavčnimi ploščami je ostrešje brez izolacije. V tem času ni nihče opravil kontrole zatega vijačnih delov konstrukcije. Nad Odgovor Ko sem izvedel, da sem predlagan za zlato občinsko priznanje, sem že pred sejo občinskega sveta, na kateri so sprejeli sklep o potrditvi prejemnikov občinskih priznanj za leto 2016, poslal pisno zavrnitev prejema priznanja. To sem posredoval županu občine in predsedniku komisije za priznanja in odlikovanja. Občinski svet je kljub mojemu nasprotovanju sprejel sklep, s katerim me je potrdil za prejemnika zlatega občinskega priznanja. Na podelitvi je župan dejal, da sem se opravičil. Dejstvo je, da sem mu že pred občinskim praznikom povedal, da priznanja ne bom sprejel. Razloge, zakaj ne sprejemam občinskega priznanja, sem navedel v pismu o zavrnitvi prejema priznanja. Razlage v tem članku ne bom omenjal, ker bi s tem morda koga prizadel. Pričakujem, da bo občinski svet razveljavil del sklepa, ki govori o podelitvi zlatega občinskega priznanja Antonu Kovačecu. Vsem občankam in občanom občine Destrnik se ob tej priložnosti ISKRENO zahvaljujem za sodelovanje ter izkazano podporo pri svojem 41-letnem službovanju v Destrniku. Velikokrat ste mi stali ob strani, ko je bilo to potrebno. Žal, nekaterih ni več med nami. Hvala vam! S spoštovanjem, Anton Kovačec 17 OBČINA DESTRNIK URADNE URE: PONEDELJEK OD 08.00 DO 12.00 SREDA OD 08.00 DO 12.00 IN 13.00 DO 16.00 PETEK OD 08.00 DO 12.00 Ne mine dan, da se ne prikaže nam tvoj obraz nasmejan. A v naših srcih bolečina skeli, ki nam ves čas govori, da te več ni. Vendar z nami si. V SPOMIN Anton Sever 15. marca minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki postojijo ob njegovem grobu in prinašajo cvetje ter sveče. Srce je dalo vse, kar je imelo. Nobene bilke zase ni poželo, odšla si sama na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Alojzije Vrečar iz Vintarovcev 15 Njegovi najdražji Veseli z vama smo živeli, žalostni, ker vaju več ni, ostali so živi spomini, z nami potujeta vse dni. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebnemu podjetju Almaja. Hvala sosedi Jožici Košar. Vsem in vsakomur iskrena hvala. SPOMIN Žalujoči: tvoji najdražji Minilo je eno leto, odkar te ni več med nami draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Amalija Čeh 27. 1. 2016 V spomin in 24 let, odkar te ni več med nami dragi oče, tast, dedek, pradedek, stric in boter 1. februarja je minilo šestnajst let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in tast Franc Čeh 26. 2. 1993 IZ GOMILE 16 Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, postojite ob njunem grobu in prižgete sveče. Vajini najdražji 18 Janez Vrečar iz Vintarovcev 15 Hvala vsem, ki postojite ob grobu, jima prinašate cvetje in prižigate sveče ter ju ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Tanja Hauptman Foto: Ivan Hauptman Letošnji bal je potekal 4. februarja v Volkmerjevem domu kulture. S pomočjo Turističnega društva Destrnik so ga uspešno pripravili vaščani Desencev in Gomilcev. Pripravili so nam večer, na katerem smo pozabili na vsakdanje težave in skrbi, se lahko sprostili ter nasmejali. Nastopajoči so dejali, da so spoznali, da je bil za njih najlepši del priprav, ko so se enkrat na teden dobili in družili. V današnjem hitrem tempu in poplavi socialnih omrežij je to postalo pravi privilegij. Občani Desencev in Gomilcev so tako v izbranih oblačilih prikazali običaje, ki jih mlajše generacije danes več ne poznajo. Ob odličnem vzdušju so zbrani plesali in uživali ob mizah, bogato obloženih s pustnimi dobrotami. Predsednik društva in župan občine nista skrivala zadovoljstva ob odlično izpeljanem balu. V soboto, 18. februarja 2017, so člani društva izvedli redni občni zbor, na katerem so pregledali delo v letu 2016. Večer so z lepo pesmijo otvorile ljudske pevke Urbančanke. Delo društva je v svojem poročilu predstavil predsednik Ivan Hauptman, ki se je ob tem zahvalil članom za trud, ki ga med letom vlagajo v uspešno delovanje društva in tako poskrbijo, da se je v našem kraju veselo. Prisluhnili smo planu dela za 2017, hkrati pa nas je predsednik spomnil na pretekle dogodke. V letu 2016 so izvedli druge društvene koline na stari način. Zahvalili so se družini Žampa iz Levanjcev za podarjenega prašiča. Udeležili so se sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani, vaščani Ločkega Vrha so pripravili 10. bal, ki je bil odlično izpeljan in obiskan. Na 35. občnem zboru so razrešili staro in izvolili novo vodstvo ter podelili priznanja zaslužnim članom. Opravili so rez potomke pri viničariji. V marcu so si ogledali polete v Planici in bili priča zmagoslavju Petra Prevca. Aprila so popravili turistične brajde in sodelovali na čistilnih akcijah po vaseh naše občine. V naslednjem letu upajo na lepše vreme pred prvim majem, saj bo tako kolesarjenje lažje, kot je bilo preteklo leto. Konec maja je sledil preobrat vremena, v vročini so izvedli hojo po pešpoteh in se na poti okrepčali pri Bračičevih. Avgusta so izvedli svojo najodmevnejšo prireditev, 35. Kmečki praznik, na katerem so potekale 5. kmečke igre, postavili so klopotec, izpeljali tradicionalno povorko kmečkih običajev in se pozno v noč veselili z ansamblom Roka Žlindre ter z Navihankami. V septembru so se podali na strokovno ekskurzijo v Goriška Brda, prav tako pa so na domačih brajdah in potomki najstarejše trte opravili trgatev. Decembra so gostili bontonologa, ki je natresel nekaj koristnih nasvetov o vedenju. Donirali so denar osnovni šoli in župniji Sv. Urbana. Projekt od lanu do platna so izvajali vse leto, za kar so hvaležni kmetiji Sever na Drstelji. Pozdrav zbranim in spodbudne besede društvu so zraven župana Občine Destrnik Vladimirja Vindiša namenili tudi povabljeni gostje. Podelili so priznanja za aktivno delo v društvu in sprejeli šest novih članov. Bronasta priznanja Štajerske turistične zveze so iz rok predsednika Janeza Ribiča letos prejeli: Angela Petek, ki deluje v društvu že od leta 1996, Milena Samec, ki dela v njem od 2004, in Marica Veršič, članica od leta 2007. Dobitnicam priznanj iskrene čestitke. Uradnemu delu je sledilo druženje ob hrani in pijači, za katero že tradicionalno poskrbijo članice društva. Letos so se med drugim okrepčali z odlično bujto repo, ki jih je po dolgi mrzli zimi dobro ogrela. Foto: Ivan Hauptman Turistično društvo Destrnik se vsem aktivnim občanom Desencev in Gomilcev zahvaljuje za trud, vloženo energijo ter dobro voljo ob pripravi 11. bala. Največja nagrada nastopajočim so bile tokrat presenetljivo polna dvorana in pohvale obiskovalcev. V TD Destrnik bodo še naprej z veseljem ohranjali staro tradicijo vaških balov ob pustnem času. 36. občni zbor Turističnega društva Destrnik Foto: Tanja Hauptman Foto: Ivan Hauptman 11. bal vasi Desenci in Gomilci Foto: Tanja Hauptman Tanja Hauptman 19 Zmago Šalamun Projekcija filma Brezmejno tudi na Destrniku V soboto, 25. marca, ob 19. uri bo v Volkmerjevem domu na Destrniku v organizaciji podjetja Kreativna Pika d. o. o., v sodelovanju z Občino Destrnik in Zavodom za filmsko in avdiovizualno produkcijo Petra Pan Film iz Ljubljane projekcija filma Brezmejno. »Film prikaže idealno podobo, prehodno stanje. Posnetek uspešne evropske utopije. Evrope v času, ko je bilo še vse v redu. Preden so prišli begunci in se je idila sesula. Film dokumentira nepredvidljiv postanek za trenutek refleksije. Preden je g. Schäuble, nemški minister za finance, sicer opisan kot “nemški rendez vous z globalizacijo”, zasedel svoje mesto in pahnil pol Evrope v resno krizo. Tukaj je prikazan premor – tisti premor, ki smo ga vsi začarano živeli med našimi velikimi evropskimi sanjami. Pesniki so mislili, da so nam bila življenja dana, da bi raziskovali svojo deželo. Film pokaže to obljubljeno podobo v vzvratnem ogledalu: ustavite se na naslednji bencinski črpalki in spoznate: zdaj je vsega konec. Kar ostaja, so ideali Evrope, le obljuba odprtih meja – odkar se je Evropa spet zaprla. Rien ne va plus. Dobro je, da obstajajo filmi, kakršen je film Brezmejno, ki so ga ustvarili Peter Zach, Aleš Šteger in Jana Cisar, evropski prijatelji, ki nam pokažejo, kaj je mogoče in kaj bo kmalu spet mogoče. Njihovo načelo v življenju je mir, postanek za refleksijo, osredotočenost na ljudi, dežele in situacije iz vsakdanjega življenja. Vse, kar zahteva sprejemanje in slavljenje življenja, ki si ga delimo. Naj vas ne bo strah, vi, evroskeptiki. Ta film obstaja,« je o filmu zapisal nemški pesnik, esejist in prevajalec Durs Grünbein. Ustvarjalci filma so Peter Zach (avtor in režiser), Aleš Šteger (avtor besedila), Thomas Plenert (direktor fotografije), Hanna Slak (montažerka), Nino de Gleria (glasbenik in skladatelj), Jelena Ždrale (violinistka in skladateljica), Brina Vogelnik (pevka), Petra Seliškar (koproducentka) ter Jana Cisar (producentka). Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Brezmejno – Beyond Boundaries je esejistični film ceste, v katerem se srečamo z različnimi ljudmi in njihovimi življenji ob mejah znotraj Srednje Evrope. Film je še toliko bolj povezan z Destrnikom, saj je avtor besedil prepoznavni slovenski avtor, Destrničan Aleš Šteger, film pa je delno posnet tudi v naših krajih. Besedila našega rojaka nas spremljajo na filmskem popotovanju, ki je hkrati razmislek o nečem, kar utegnemo kmalu izgubiti – o Evropi. Brezmejno je evropski film ceste, ki se ustavlja na ranljivih območjih, na katerih je svoj pečat pustila vojna. Govori o vdoru v življenja prebivalcev, ki bivajo v krajih, kjer stojijo tako imenovane Meja, Granica ali Frontiera – in potekajo ob slovenski z Avstrijo, Madžarsko, s Hrvaško in z Italijo. Film raziskuje te meje – njihovo naravo, nastanek in spreminjanje. Je država brez meja možna? So čustva, misli, odnosi, jeziki in ideje prikrajšani zaradi meja? Različne pokrajine v različnih regijah in izkušnje tamkajšnjih prebivalcev se stapljajo med seboj ter ustvarjajo filmsko doživetje raznolikih pogledov in zgodb. Kamera Thomasa Plenerta, ki je občutljiva za še tako drobne odtenke, opisuje ljudi in kraje s pomočjo nenavadnih podob. Besedilo Aleša Štegra popelje dokumentarne vsebine v literarno preteklost in sedanjost. Govori o morju, gorah, rekah, gozdovih in nižinah. Pesmi povezujejo neprestano spreminjanje in gibanje. Nič ne ostaja enako, niti meje, ki kot sipine bežijo mimo skupaj z dolinami, jezeri in rekami, preden izginejo v nič. Ravno ta poezija preoblikovanja je osnovna esenca brezmejnosti. Glasbo, ki sta jo ustvarila Jelena Ždrale in Nino de Gleria, je navdahnila enaka mera etno jazza, sodobne glasbe ter balkanskih zvokov. Glas Brine Vogelnik, ene od slovenskih najbolj izjemnih pevk, nas ob kompleksni glasbeni podlagi s koreninami v tradicionalni pesmi popelje na filmsko popotovanje. Film Brezmejno je vizualni praznik in filozofsko potovanje v osrčje Evrope. Na poti se srečujemo z različnimi protagonisti in njihovimi osebnimi zgodbami, ki odsevajo življenja onkraj meja. Njihove izpovedi služijo kot opomin na nevarnost, ki preži na skupno, z mejami neobremenjeno območje Evrope, saj se meje navkljub vsemu ponovno pojavljajo. Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si 20