64
fY                 Deklica in lastavica.
ivek je nekdaj deklica,  ki je zelo ljubila cvetice ter vsako leto težko pričakovala vzpomladi. da zopet pokažejo izpod ruše svoja nežna ličeca. Bilo je  nekega dne, se pred solnenim vzhodom,  da je deklica stopila v domač vrt.   Hodila je med gredicami, oziraje se na desno in levo, privzdigovala listek za listkom  ter iskala cvetic.    Ali zaman!    Zalostna se je vračala v hišo, ko zaslisi veseli ,,kvi-vit" lastavice, ki je na vrtnem plotu sedela. .BNe žaluj, dekletce, kajti minul ne bode tretji dan in tvoje gredice bode pokrivala prelepa pisana odeja."
Vprašala je deklica ptico, kako to ve in lastavica je odgovorila:
BBilo je pozno v noči, ko sem bedeč sedela v gnezdu ondu nad tvojim oknom ter zrla tja v ogrado, kjer se je začelo čudno gibanje in lesketanje. Eadovedna zletim na vejico rožnega grma, in kako se začudim, ko vidim poleg sebe lepega angelčka, belega kakor sneg, s srebrnimi peroti, ki je držal zlato paličico v roki. Vsa osupek sem gledala vanj, a on me je raznmil in mi prostovoljno zaeel pripovedovati, da je poslanec nebeškega ot-ete, in jo prišel budit cvctje in kitit vesoljno naravo. Prinesel ga je gorki solnčni žarek. Tako rai je pripovedoval dobri angeJ, in v tem se je prikazala na cvetici svitla rosa. in angel mi je dejal, da rae mora zdaj zapustiti.
Stopil je v rosno kapljico, samo prsi in ličece ste molcli iz nje. A kmahi je tudi to izginilo, ker je kaplja lezla globokeje in globokeje in kmalu ni bilo več videti ne rose ne lepega angelčka. Jaz sem še sedela na vejici ter mi-slila o angelu in o rosnej kapljici.
Nekako proti jutru je raoralo biti, ker število zvezdic se je vže jako zmanjšalo in luna je zapusčala nebo, ko je angel zopet stal pred menoj. Dobrotuo se rni je nasinehnil ia dejal:
Kako željno ine jo vže pričakovala cvetica! Listi, njeni služabniki, pri-povedovali so jej vsak dan, kako dobrodejui so poljubki solnčnih zarkov in kako sladko je petje drobnih ptičic ondu v zelenem logu. Ali bala se je pogledati nad zemljo, ker mnogej cvetici se je vže zgodilo, da je zaradi ne-poslušnosti morala umreti. Gospod je namreč zapovedal, da ne sme nobeden cvet izpod zemlje, dokler ne pride njegov sel iu se ne pritakne s eudodejno paličico popja, ki obdaja cvet."
Tako je govoril angel in še pristavil, da inora čakati, dokler ne prisije soluee, katero ga v svojih žarkih popelje nazaj k očetu, kateri ga je poslal.
Čudiž se nii, deklica moja, ali še bolj bi strmela. ako bi videla leppga angelčka. Kadar se je začelo dauiti, storil se je nevidnega, in ta nebeška vonjava mi je priča, da je Se tukaj v najinej bližini.
Ne žaluj tedaj, deklica draga, kajti ininul ne bode tretji dan, iu tvoje gredice bode pokrivala prelepa pisana odeja.
ln dekliea ni bila nič več žalostna; zalivalila se je lastavki za lepo povest in vesela se je vrnila v hišo. Lastavica jc zapela svoj rkvi-vit" in zletela k drugim sestram ter jim pripovedovala, kar je videla in slišala v preteklej noči.
Drugo jutro je bil vrt pokrit s prekrasno, dehtečo odejo.              /. K.