Resnica in laž. CDnlje.) In ko 8Uio tedaj spoznali, kako se laž otroka polasti, prevdarioio pa še, kako se temu zlegu v okom pride. Xaj poprej govoriaio od tistih rejencov, ki še ae poznajo laži ia zvijače ia imajo tako rekoč serce na jeziku. Hudega se človek zato tako težko odvadi, ker se je slabe aavade poprijel — navada je železna srajca, toraj vsakteri spozaa, da mora odgojitelj pred vseai otroka slabega varovati, ia če ga aiore dobrega navaditi, zavaruje ga naj bolje pred hudiai. Očitno je tedaj kot beli daa, kako zelo se nioraaio prizadevati, da odgojamo otroke za resničnost, da Ijubezen do te cednosti ž njinii vred raste; odgojeaje namreč ni drugega kakor privada dobrega. Kaj pa, da naj človek pozaa nagibe svojega djaaja ia neliaaja; v ailadosti pa je poglavitna reč privada. Ako pa hočeš otroka k resničnosti napeljevati, mu povsod z lepiai zgledom sveti. Bodi resaičen v besedi in djanji! Bolje je, da svojo nevcdaost o kaki reči razodeaeš, kakor pa, da bi tje v on daa govoril, ter si iz zadrege poinagal. Kako lahko otrok zve, kaj je na tem, in vsaj dvomil bo nad tvojo resaičaostjo. Xikar se ne delaj hudega, razkačeaega, če nisi. Otroci (anko čutijo in dobro razločijo, kaj je na videz, kaj pa je resaica. Bodi povsod niož beseda, ker tudi oaiahljivost v majliaili rečeh je neresaičaost, ter stori, da ti otrok ae zaupa. Kratko rečeno, povsod, tako tudi v resničnosti, z lepiia zgledom sveti. Podučuj tudi otroke v tej lepi dušni Iastnosti! XTi pa treba veliko besedi, ker veliko govorjeaja tudi pri odraščenih več škoduje kakor koristi; ampak v primerai priložaosti napeljuj otroke na to lepo čednost. Veliko govoriti je odveč, ker izrek: ,,Bo- di odkritoserčen!" naj se izgleduje v tvojem življenju. In kako ti more biti težko, da otroke napeljuješ, da čutijo lepoto resničaosti, ako sam to čutiš? Kako gialjivo izrazuje to Sajler v devetih kajigah svojih spisov, kjer govon od odgojeaja odgojiteljev. ,,Ljubezen do resnice", pravi, ,,človeka lepša, da nobeaa reč ne tako, ker obličje pri človeku nobeaa reč tako ne spači, kakor laž, zvijača ia hinavščiaa, ki aajprej dušo aied sabo razediai, potem pa to razediajenje človeku v obraz vtisne. Kaj pa je vendar lepega, če ni priprosto in nedolžao obličje otrokovo, kterega je prešiaila nedolžaa duša, tedaj tudi drugega predstaviti neaiore kot lepo nedolžao dušo. Otroci imajo aespačen obraz, pa je duhapoln, ker se duša vsa v njem izraziti sme; duhapolni obraz je pa posebno lep, ker izrazuje aotranjo resaičnost; ljubezajiv pa postane duhapolai obraz, ker se vse v njem vidi, kar se znotraj godi". Toliko Sajler. Ce pa že resničnost obraz tako požlahtauje, kako lepa, kako prijetaa aiora takšaa daša biti! Kakšna radost je, ako iaia človek opraviti s takim bitjeai! Če si tako otroku pokazal lepoto resaičaosti, — če si niu pokazal, da je ta Iepa čedaost vsega prizadevaaja vredaa ia mn z lepini zgledom svetiš, — aiočno bo to aagibalo otroka k resničaosti ia pravičaosti. V ta namea pokaži pa tudi otroku, kako aagajusna je Iaž; pokaži, kako se ti studi lažajivec. Dasiravao smo prepričafli, da so takšai opoaiiai poštenemu učitelju nepotrebai, naj aam bo pa vendar pripuščeflo, tukaj še nekoliko v tej reči spregovoriti. Boljc je, da se učitelj staršem zaBieri, kakor da bi bjiIi otrokc po krivici livalil. Učitelj naj opazuje značaj pri svojih otrocih; preživo domišljijo aaj berzda ali aaj jo kje Bapeljuje, kjer se ai bati, da bi otroka v laž zapeljala. XTe perpusti, da bi otroci občutke hlinili ali spakovali se, kar je, žali Bog, dan današaji sploh v aavadi. Svet sicer hoče, da je človek gladko olikan; ljudje le preradi slepotijo za resBico vzamejo, ia skremžeBO občuteBJe velja že za serčao čutiio. Gorje pokažeBemu svetu! Kaj se vendar ae zgodi vse goljulivo! Xaj boijši Ijudje se vijejo in pripogujejo kakor svet tirja, ker je že cnkrat aavada, da se človek veseli brez veselja in sočutja in hvali ali pa graja, kar je fljegovemu notranjemu prepričaBJu ravno nasprotao. Ce ne zadušiš tako neresfliČBo čutje, odgojil boš hiBavcc ifl hliflce. Xikar otroku ne zaaieri, ako ti prav odkrito svoje serce poka- že. Bolje je, da otrok niiiia pravcga občutenja, ali pa ludi, da lepega in blagega prav aič ae občuti, kakor pa, da bi si prizadeval tako govoriti, kakor drugi radi slišijo. Tako se odgojujejo komedianti ia ljudje, ki po vetru svoj plajšč obračajo. — Otroci radi skrivaosti, ktere zvcdci pripovedujejo; ne spodbuduj jih, da bi čenčali, aaipak pravi jiai, da aaj prevdarijo ia preaiislijo, kar govore. Berzdaj Jalikomisclaost, raztreseaost pri otrocih; kaznuj jili ta čas, ko so se iz saaiopridnosti hotli kazni odtegaiti. Ako boš tako ravnal, bodo olroci resnični ia odkritoserčai. Poglavitna reč za kerščanskega rejnika pa je , da ofrokc živo opoaiiaja aa tistega, kije neskoačao resaičea ia zvest, ki tirja resaičiiost v obuašanju iii besedi ia jo tu ia taai lepo placuje. Zgodbc sv. pisaia aiarsikaj lepega v tej [reči povedo. Veadar vsemu tvojcmu prizadevaaju vkljub bo uiarsikteri otrok le prerad očeta laži ubogal, ter lepolo du.še, ki je aeprecealjive vredaosti, resaičaost zapravil; otroci pridejo nied svet, pridejo Bied druge Ijudi, ki aepreaiišljeBo večkrat pokoačajo, kar si s trudoai poslavljal. Ako je resaičao, kar Campe pravi, da se že otroci pri treh letili hliuiti zaajo, kako se zaajo že hliaili, kadar jili v petem ali v šesteai letu v odgojenje dobiš, če so bili doaia aapčao izrejefli! Tukaj se aioraš z vso močjo prizadevati, da se zleg ne bo .širil, ia da se bo lažajivec od svoje napčne poti odvernil. Kako pa se lukaj more poinagati ? Xaj poprej si je treba zapoaiaiti, da se je tukaj treba vsega poprijeti, česar sino poprej oaienili zastraa ravnaiija z nepopačeaiaii otroci; poteai je pa pred vseai Ireba, da lažajivcu vso priložnost prcslrižeš, v ktcri bi te zaaiogel aalagati, ker tudi lukaj velja stara prislovica: ,,Priložaost stori tatu". Treba je tedaj ojstro aad ajiai čuti; opazuj tedaj njegovo djaaje in uehanje bolje kot drugili. Ako ga pa ae moreš povsod pred očaii iaieti, ia ako ne veš dobro, ali jc to ali uoo storil, nikar ne poprašuj. Od kod sicer hočcš zvediti, ali otrok laže ? Če se pa zopet zlaže, ia ti tega nc veš, se zopet v flavadi potcrdi, in težeje ga boš odgojal, ker vidi, da iau je niogoče le ogoljafafi. Kako pa ravaati, kadar otrok obdolži kakšaega otroka, da aiu je kaj vzel. Ti ne veš ia nisi prepričaa, da toženec resaico govori, ali pravica se mora zgoditi. Reci zatožencu s lerdim glasoai: Daj aazaj! Če iflia otrok ptujo reč, misliti si mora, da to veš, ia ubogal te bo; če pa nima tnje reči, povedal bo, da jc ainia. Če pa začaeš otroka spraševati, je li to res, upa si, da te bo ogoljufal, zaiakajeao pa obderžal ia kazai se odlegail. Kaj takšaega se pri otrocili večkrat primeri. Tvoje vodilo aaj bo: Lažajivi olrok se dvojao kaznuje, dasiravno ai treba na ravnost reči: Kdor po pravici pove, odide kazai. Takšea se siac vsikdar aiplikpje kazaovati, ia to bo poteai veliko pripoaioglo, da bo lažnjivec slabe aasledke svojega ravnanja prav očitao vidil. Taia, kjcr resaice ae moreš pozvediti, aioreš aaravaost reči, da lažajivega otroka dolžiš. Jaz le aioreni mislili, da si to storil, ker (i ai /aupali. Xikaiga pa ae kazmij , da otroku krivice ae storiš, ia ne postaae poteai še terdovralnejši. Se suai ga bo razžalil, gaail ia aiorda zboljšal. Tudi prašati skoraj ni aikoli freba, če pomoto dobro veš; otrok že kazen previdi, ia bo sku.šal tajili; ako pa spozoa, da aiu laž ni.nič poaiagala, ker je bilo djaaje p«iprej zaaoo, razunieti ae aiore, zakaj si ga sprašal, zapazi zvijačo, aajde aastavo, ia to mu serce ogreai, ter ga uči liudobae zvijače. (Jionec prih.)