Spisal Jan. T..d..a.
9. Boj pri lesenim stolpu.
Se zbere ljuta množica, V desnici dvigovaje dolge ake Napolni prostor ob zidovju sipnim. Iz line meče pa skalovje struga. In zbije ake in mož-evam glave. Kervavo se vijo možgani v prahu.
„Pogum oj bratje brez strahu, Že pada redkama kamenje vražno; Akove kviško, de razpade struga!" Junaki čujejo besede vodja, Vstopivši terdne noge se pred stolpam Na dvoje razdero z akovi strugo
„„Oj vodja! vrag ne jenja nam, Zdaj meče na ozidje nam mostove Priveršil zdajci bo z armado v mesto.'"' „Oj brate, to besede so plašuna , Pobili stirkrat smo že vojsko vraga , Pobili bodemo jo v peto (udi.
Doni od tamkej divji šum. Mostovi vežejo zidove s stolpam. Ponosni stopajo Rimljani noter; Pogumen trop nasprot se jim postavi. —■ Obnebje krijeta oblaka černa. Udarja pokončaje strela v strelo.
„Oj brate, varuj ti posip,
De ne kipi v podporo val valovju,
Zajemal jez bom divjo reko spredej."
In uni gre z junaki na posutje, In loči vraga silniga na dvoje. Ta bije mu globoke rane spredej.
Zagrabi vražni vodja ščit
In spe oklenjenim v pomoč resivne,
Ga spremlja neoskrunjena imena slava. —~
Pušica jademo ferči po zraku,
Vsadi globoko se mu v desno stegno.
Ga nese vojska medliga z boriša.
Razlega tam se krič vesel. Zmag-avna pesem se odmeva v tabor. Otožnost černa pa kraluje v tabru.
Rodoljubi.
Igra v treh djanjili iz českiga. (Dalje.)
Trinajsti nastop. Marijan k a, Terezka, poprejšnji. Mar. Kje pa je kdo?
Ter. Gospod Mozes, kaj se je zgodilo, da vsi ljudje na cesto hite? Moz. Ranjene peljejo. Ter. Ranjene? o Bog! Mar. Ranjene? ah moj Jožef! Ter. Mamka, jez sini si za obleko nekoliko prihranula, dopustite, da ranjenim dam, če le vsak en malo dobi, si bo zamogel vendar nekoliko polajšati.
Mar. Že prav, že prav, moja hčerka. Kaj pa ti ubogi zato morejo, de bolečine terpe (odide s Terezko.) Moz. Za božjo voljo, vse teče vun, no-
benega tukajv ni, in vse je odperto, jez sim sam tukaj. Če bi se kaj zgubilo, bi rekli, da sim jez ukradel. Nu, že vem, kaj je storiti, da ne bodo rekli, da sini pasja duša; doma imam za pol goldinarja venarjev, te razdelim med ranjene. Da, to bom storil, vse, vse bom razdelil Odide.")
Drugo djanje.
Kerčmarska izba.
Pervi nastop.
M ar j a n k a.
Mar. (sedi žalostno za mizo.) Moj Bog! kako nadlogo sim vidila! Ubogi ljudj«! mar-sikterega na pol mertvega peljejo. Ali je božja volja, da se z njegovimi stvarmi tako ravna. Jez sim vsa oterpnila, ko sim ji h zagledala; in kolikokrat se nanje spomnim, me mraz spreleti (si solze obriše.) Ubogi ljudje! uboge matere!
(Dalje sledi.)
•
Slovstvo in umetnost.
# Mladi Slovak Antonin Intibus pripravlja pervi zvezek zgodovine ogerske zemlje k tisku, ki bo obsegel: Zgodovino narodov podonavskih od najstarših časov do bitve breti-slavske.
V preteklem letu je na Ruskem 153 časopisov izhajalo; in sicer v ruskem jeziku 108, v francoskem 8, v angleškem 3, v laškem 1, v poljskem 4, v letiškeml.
Odgovorni vrednik; Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef B/aznik.
Vradni list šl. 8. k ljubljanskim časniku.
(39.)
Zapis
kazenskih obravnav pri c. k. poroti v Celju mesca Sušca 1851.
-2 Dan porotne
> ; seje
Ime in stanovališe zatoženiga
Hudodelstvo
o.I Deržavni > pravdnik
Zagovornik
Sušca 3. in 4.
5. in 6.
7. in 8.
10. li. in 12.
i a. in l i. 15.
8 117. in 18.
20.
Marija Lavanc iz Gamz pri Marburgi
Anton Lupinek iz Studenic
Jožef Sluga, z primkam Slugič iz Hochgrossnitz
Jur Prasnik iz Ješenc pri Račah
Marija Weber iz Konjic
Ignac Sluga z primkom Galič iz Zabukoveca
Blaže Župeuc	i
Miha Župeuc	f	. , „t<.„
Jakob Juvančič	/	LokeV
Anton Šibert	\
Juri Zupane iz Grajske vasi
Blaže Standegger ) . Pavle Standegger j GostmS
goljufija
uboj
roparski umor
tatvina
umor otroka
uboj
javna pro-silnost po
72. k.p.I. d.
I
uboj
javna pro-silnost po 72 k.p.I. d.
17jg. Dr. Herman Mulej
g. Janez Teišinger
g. dr. Herman Mulej
g. Franc Maurer
f
»
Anton ajmann
8 g. dr. Teišinger
6 g. Anton Pajmann
g. dr. Matija Foregger
g. Alojz Pesarič
g. dr. Matija Foregger
g. Jožef Drenik
g. Alojz Pesarič
g. dr. Matija Foregger
g. Alojz Pesarič
Pazka. Tudi se bodo obravnavali pri tej porotni seji še drugi predmeti, pri kterili bo odkazni izrek do 3. Sušca t. 1. pravno veljavnost zadobil.
V Celji 26. Svečana 1851.	Predsednik c. k. porote
Acula.
(32.) i
št. 1526. Proglas.
C. k. okrajno sodništvo v slovenski Bistrici naznani, da se bodo po umerleni posestniku Lovretu Mlakarju iz Hošnice po tukajšni sodniški sodbi od 7. t. m. št. 1526tret-jiga aprila tega leta sledeče, dobro ohranjene vina po sodniški cenitvi na javni dražbi s tem pogojeni prodale, da se plačilo koj odrajta, in sicer :
Dopoldne ob devetih v srenji Hošnic pri kolodvoru v Pelčahu:
10'/a štartinov od leta 1849 6'/a „ _ ,, 1848
Popoldne ob dveh v občinah Modraše in Verhole blizo kolodvora v Pelčahu, poleg Ptujske ceste:
2 štartina od leta 1850 9% štartinov „ „ 1849 9 „ „ „ 1848 2 „ „ „ 1836 2 „ „ „ 1834 Poslednjič se pristavi, da, ker so skoraj vse vina v velikih sodih, mora kupec posodo sam sabo pripeljati.
C. k. okrajno sodništvo slovenska Bistrica 7. marca 1851.
Wolf s. r.
Št.631/851.
Oznanilo.
(31.) 1
V	Kropi naGorenskem seje z 1. marcam c. k. poštna ekspedicia vstanovila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati z pre-iskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-slatev do treh Iiber teških, in v vsakdanjo zvezo stopiti po pesnem potu z c. k. poštno ekspedicio v Radolci.
Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo.
V	Ljubljani 4. marca 1851.
Hoffmann 1. r.
(33.)
Naznanilo
gospodam udam krajinske kmetijske družbe.
Po sklepu občniga zbora kmetijske družbe 20. listop. 1849 ima vsaki djanski ud po družbinih postavah 2 gold. za letni donesek
o pervi polovici vsaciga leta družbini denarnici odrajtati. Ker zna biti, da nekterim ča-stitim g. udam ta postava še ni znana, ktera se na razširjeno občnokoristno delavnost kmetijske družbe opira in seje 1. pros. 1850 začela, jo da podpisani odbor častitim g. udam s tem pristavkam sploh na znanje, da naj se za leto 1850 na dolgu ostali donesek druž-binim podružnicam odrajta, g. udje Ljubljanske okolice in Verhniške podružnice pa odboru kmet. družbe v Ljubljani, berž ko je moč.
Odbor kmetijske družbe v Ljubljani 9. sušca 1851.
(30.)
Nov teržen dan.
Ca)
Po najvišjim sklepu od 28. kimovca 1835 je bilo Postojnski terški srenji dovoljeno v tednu en teržen dan napraviti.
Omenjeni teržni dan bo prihodnjič v Postojni vsaki četertek; začel se bo pa 4. danprihodnjiga mesca maliga travna 1851.
To oznanilo se s prijaznim povabilam k omenjenimu teržnimu dnevu očitno razglasi, in zraven pristavi, de bi se obilo reči na terg prineslo, kupce bodo v Postojni gotovo do-velj imeli.
Postojnska šupanija 2. dan sušca 1851,