169
Deželni zbori.
Deželni zbor v Ljubljani.
V 18. seji (12. aprila) oznani prvosednik, da je po poslancu Koren-u senožeška občina zbornici podala prošnjo zarad ceste, in da bi se jej dovolila pomoč iz deželne denarnice. Prošnja je šla prosilnemu odboru v roke. — Potem je poslanec Guttman podprl svoj nasvet, da bi se namreč osnovala deželna zavarovalnica (asekuracija) zoper ogenj, rekoč, da družba kmetijska je že dvakrat v velicih zborih sklenila, prizadevati si, da bi se taka zavarovalnica osnovala. Ta naprava — je   rekel  —  ni  prazna  reč,   ampak   deželi  potrebna;
torej nasvetuje, naj slavna zbornica pritrdi, da je to potrebno, in da se deželnemu odboru naroči, naj v prihodnjem deželnem zboru o tej stvari zbornici poda določne nasvete. Sklenilo pa se je, da se izvoli poseben odbor petih poslancev, kteri o tej reči že letos zbornici poroči brez navadnih daljših ohodkov. (To se je zgodilo brž v sledeči seji, pa deželni zbor je sklenil, da se za zdaj ne more lotiti tega početja; predlog Guttmanov tedaj ni obveljal.) — Potem je dr. Zupan poročal o nasvetu deželnega odbora, naj bi zbornica privolila, da se nekaj rjuh in potrebe za postelje itd. napravi v ljubljanski bolnici. Zoper ta nasvet oglasil se je poslanec JBrolich dokazovaje, da rjuhe in druge potrebe za postelje morajo po pogodbi usmiljene sestre same napravljati itd. Tem ugovorom se je poročevalec dr. Zupan po robu postavil in poleg druzega tudi rekel, da deželni odbor je samo napravil, kar mu je bila zbornica lani v 40. seji naročila, druzega nič. Zbornica je odobrila nasvete deželnega odbora po nasvetu dr. Zupanovem. — Na to dr. Zupan v imenu deželnega zbora poroča, kar se je po naročilu 12. seje letošnjega zbora zvedilo o ljubljanski prisilni delalnici, ter pripoveduje, daje to napravo dežela naredila sama ob svojih stroških, in da jo je 30. novembra 1844. leta Nj. veličanstvo potrdilo za deželno napravo. Pozneje pak je vlada devala v delalnico tudi druzih ne samo kranjske dežele hudodelce, stroške je imela pa sama kranjska zemlja, ki si zdaj za tega delj prizadeva to reč v red spraviti, ker, da bi vlada prevzela tudi skrb za delalnico, zdaj ni mogoče doseči, kajti do zdaj ni še nobene delalnice v državi ob državnih stroških, in vlada torej tudi ni do-voljna, prevzeti ljubljanske delalnice. Poročevalec tedaj nasvetuje: naj se deželnemu odboru da oblast, da delalnico on prevzame, kakor hoče vlada, samo s to spremembo, da bode smel deželni odbor, kadar bode treba v službo postavljati oskrbnika, nasvetovati tri gospode, izmed kterih sme vlada enemu dati službo, in da se posebej dožene zahtevanje sedanjega oskrbnika gosp. Maitija, ki hoče od dežele dobivati penzijo. Poslanec baron Apfaltern vpraša, ali je upati, da to vlada potrdi? Vladni zastopnik dr. Schoppl odgovori, da tega ne more naravnost povedati, da bode pa deželna vlada podpirala to prizadevanje. Baron Apfaltern najprvo opomni, kako resnična je bila o tej stvari interpelacija, ki še zdaj ni odgovorjena, in po daljšem razgovoru, kteremu je tudi poročevalec odgovoril, svetuje: naj se deželnemu odboru da oblast, da z vlado v red spravi stvar, ki se tiče penzije sedanjega oskrbnika, tudi naj se mu naroči, da ima trdno poprijeti se tega, da bode g. Maitiju dežela dajala samo toliko penzije, kolikor je na-njo spada po tistem kratkem času, v kterem je v delalnici bil, in da se mu bode penzija le na račun plačevala, dokler se ta reč ne spravi v red. Glasovanje potrdi odborov nasvet s pristavkom barona Apfalterna. — Naposled pridejo na vrsto poročila prosilnega odseka. Poslanec Rude ž je bral predlog omenjenega odseka o prošnji ipavske občine, da bi se jej podaljšal obrok (brišt) za plačilo na davkih, ter nasvetoval, naj se izroči davčnemu vodstvu s prošnjo, da bi deželnemu odboru oznanilo, kaj se je o tej stvari ukrenilo. Dr. Recher je bral predlog ravno tega odseka o prošnji žužemberške občine, da bi se naredil deželen zakon zarad užitnine, ter nasvetoval, naj se prošnja da novčnemu vodstvu s prošnjo, naj poskrbi, da tacih prošinj več ne bode. Poslanec Deschmann sporočuje o ponudbi J. Gregoriča, ki za 5 odstotkov niže kakor zdaj usmiljene sestre, hoče prevzeti skrb za vse česar potrebuje ljubljanska bolnica, in svetuje, naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru. Glasovanje odobri vse tri nasvete.    O prošnji  iz Krope,   da bi se
v Ljubljani zopet napravila ranocelska učilnica , poročevalec Deschmann svetuje, naj se tudi to izroči deželnemu odboru. O tej priliki se oglasi dr. T o man in povdarja, da bi deželi res potrebna bila taka učilnica , ki bi se dala zopet prav labko napraviti. Zbornica potrdi odborov nasvet. Poslanec Deschmann sporoča dalje, naj se poda zopet deželnemu odboru, kteremu je bila poslana, tudi prošnja več okrajnih zdravnikov o stroških za zdravljenje najdenih otrok, in o prošnji več udov muzejskega društva, naj bi se sešel veliki zbor te družbe , prosilni odbor svetuje, da bi se ta veliki shod sklical prve dni maja meseca. Zbornica odobri obd nasveta.
170