© f i @ L S Ilrastnika. (Prošnja.) V uradni učiteljski konferenciji v dan 3. avgusta 1883. 1., ki so jo imeli uuitelji iz Laškega okraja in Celjske okolice, stavil in vzprejel se je predlog, da bi se petje v Ijudski šoli bolje gojilo, pa tudi strinjalo z zakonom z 8. junija 1883. 1. V ta namen naj bi se sestavila zbirka šolskih pesni, v kateri bi se nahajale naj lepše slovenske — narodne in cerkvene — in tudi primerno število neraških pesni z napevi. V imenu izvoljenega odbora, ki je to nalogo prevzel, podpisani gg. tovariše prosi, naj bi take pesni, katere se rade pojo, zbirali in poslali gosp. Jak. Lopanu, nadučitelju v Celji, in sicer do 14. avgusta t. 1. Več ko bode lepih pesni, lepše se bode izvrševala ta misel. Za odbor: Karol Valentinčič, nadučitelj. Iz Črnomlja. Za šolski okraj Črnomeljski vršila se bode okr. učiteljska konferencija v dan 13. avgusta t. 1. na Vinici z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednik prične zborovanje in imenuje svojega namestnika. — 2. Volitev dveh zapisnikarjev. — 3. Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika, — 4. Vpljiv učiteljevega temperamenta na šolsko mladino. (Poročali bodo gg.: France Šetina. učitelj v Črnomelji, Andrej Šest, naduoitelj v Metliki in Janez Bantan, nadučitelj v Dragatužu.) — 5. Samostalni predlogi. — 6. Poročilo o okrajni knjižnici in volitev novega odbora. — 7. Volitev stalnega odbora. — 8. Volitev poslanca v deželno učiteljsko konferencijo. — 9. Predavanje potovalnega učitelja gospoda Pirc-a. Iz Logaškega Okraja, v dan 15. julija t. 1. Pričakoval sem z gotovostjo, da Vam o naši konferenciji Vaš navadnl dopisnik poroča, ker se pa to do zdaj ni zgodilo, poročam o njej jaz nekako »post festum«. — Učiteljska konferencija bila je letos v Dolenjem Logatci v novem, krasnem šolsketn poslopji. Predsednik otvori zborovanje s kratkim slovenskim govorom, ter imenuje svojim namestnikom Dolenje-Logaškega nadučitelja g. Ribnikar-ja. Konštatira potem, da se je učiteljstvo skoro v polnem številu snidelo, izvzemši g. Kleč-a, kateri je moral zaradi bolezni izostati. Spominja se tudi nekoliko dni pred konferencijo umrlega g. Žorža, čegar smrt smo stoprav še-le ta dan zvedeli. Ranjki služboval je na Primorskem, ter zadnja leta v Idriji. V njem izgubimo vseskozi kolegijalnega, ljubeznjivega prijatelja, Idrija pak spretno učiteljsko moč. Umrl je po kratki bolezni v najlepši moževi dobi. Naj mu bode zemljica lehka! Zapisnikarjem izvolita se potem g. Krnec in gospodičina Arigler. Gospod predsednik poroča na to t dolgem nemškem govoru o opazkah, katere je pri nadzorovanji šol imel priliko opaziti. 0 uspehih, disciplini, sploh o didaktično-pedagogičnem položaji tukajšnjih šol izrazi se po vsem povoljno. Tudi hoja v šolo se od leta do leta izboljšuje, tako, da se lehko nadejamo, da pri prihodnjem ljudskem popisu Kranjska ne bode veC tako sramotilno štela visoki % branja in pisanja nezmožnih prebivalcev. Tudi v tekočem letu se je ena enorazrednica razširila v dvorazrednico, akoravno pogreša še druge ueiteljske moči. Edino poročilo, ki je bilo na dnevnem redu, namreč: Kako naj se učitelj nadalje izobrazuje, oddal je stalni odbor gg. Benediktu in Turku, katera sta svojo nalogo povsera povoljno rešila. Prvi je v svojem jedrnatem govoru navedel najvažnejše točke, katere vodijo do nadaljnega izobraževanja, dokazovaje ob enem potrebo tacega nadaljnega izobraževanja, a drugi je v daljšem razpravljanji dokazal, da je to stvar dobro preudaril in se potrudil, svojo nalogo vestno izvršiti. — Razun tega poročila izdelali so se tudi nekoji prostovoljno in to z ozirom na deželno konferencijo. Tako je gospod Bartelj nasvetoval, kako naj se počitnice uredijo. Njegovi nasveti so sledeči: 1. Velike počitnice naj trajajo 2 meseca. 2. Cesarjevičev in cesaričin godovni dan naj bode postavno prost. Tako je tudi pred nekaj časom sklenil deželni šolski svet Niže-Avstrijski. Zakaj ga ne bi vtem posnemali? 3. 0 pustu naj bode prosto namesto ponedeljka in torka, torek in sreda. 4. Namesto velikonočne srede naj bode sreda po veliki noči prosta. 5. 0 binkoštih namesto sabote naj bode sreda prosta. 6. Otroci iz tistih vasi, v katerih je kak semenj, naj bodo šole prosti. Vse te predloge podpiral je g. predlagatelj z temeljitimi razlogi. — G. Benedek slika na to v svojem s pohvalo vzprejetem govoru stanovanja nekaterih nadučiteljev, ter nasvetuje resolucijo, da naj se naprosijo dotične oblasti, da preskrbe nadučiteljem primerna stanovanja. G. okrajni glavar grof Pace, kateri nas je tudi počastil s svojo navzočnostjo in kateri je v tem kratkem Casu svojega tukajšnjega bivanja dokazal, da je vnet prijatelj šole in napredka, obljubi, da bode, ako uže kako stanovanje ne zadostuje postavnim tirjatvam, vse potrebno ukrenil, oziraje se pa na merodajne okoliščine. — Dve poročili pa je stalni odbor odvrgel, ker v dotičnih predlogih nam oni gospod, kateri je poročili stalnemu odboru v pregled poslal, ni mislil nič novega nasvetovati. Stalnemu odboru smo za to popolnoma hvaležni, da nas je obvaroval potrate časa. Omenim le še toliko, da naj dotični gospod to ne pripisuje nikakoršni animoziteti do njegove osebo. — Vsekako zanimljiva pak je bila volitev dveh zastopnikov v deželno konferencijo. Neko posebnost imajo skupščine Logaškega okraja, to namreč, da se vsakokrat, kadar so kake važne volitve na dnevnem redu, duhovi razburijo. In jakaj to? vsaj prejšnja leta, ni bilo tega! liazpor pričel se je tistega dne, ko so jeli gg. učitelji iz Idrije z nami voliti. Kdo jim je dal volilno pravico in kako so si jo priborili, mi ni znano in slednjič ste ti vprašanji le bolj sekundarne važnosti. A važneje je pa vprašanje, katero se nam pri vsaki volitvi z novega vriva. Stoji li volilno pravo gg. Idrijskih učiteljev in učiteljic na pravični podlogi, je-li ono opravičeno? Dosti učinov govori »pro«, a dosti bi si jih dalo tudi »contra« navesti. Tako n. pr. volijo gg. Idrijski učitelji z nami knjižnični odbor, akoravno nič ne plačujejo za našo knjižnico, ker imajo v Idriji svojo. Knjižnico vzdržujemo edino le mi, ona je torej le naša lastnina, torej bi bilo tudi popolonoma opravičeno, da bi si zanjo sami svoj odbor volili. — In potem, kaj pa okrajni šolski svet? Njegova moč do Idrijske šole je jako omejena. On nima pravice ondotne učitelje začasno nastavljati, ali jih kako ustrahovati i. t. d. Edino le šolske zamude pregleduje, ter dotične stariše kaznuje. Okrajni šolski svet je torej nasproti Idrijskemu učiteljstvu popolnoma pasiven in le nasproti šoli nekoliko, a to le nekoliko, aktiven. In vender ima ondotno učiteljstvo tudi za okrajni šolski svet volilno pravico, ter nas majorizuje in voli vanj zastopnike, kateri niso našega mišljenja. Opozorujem le na to, kako se je pred 2 leti godilo, ko smo se le sreči imeli zahvaliti, da smo si vnanji učitelji vsaj jednega zastopnika po volilnem boji priborili. Skrajni čas je, da se to sitno vprašanje reši, da bode enkrat za vselej konec polemizovanja in neljubih opazek. Ako se dokaže, da gg. Idrijskim učiteljem, katere sicer osobno zelo cenimo ter tudi iz srca želimo, ž njimi lepo po bratovsko živeti, volilna pravica postavno gre, potem jim jo ne bode nihče odrekel; dokler pa tega dokaza ne dobimo, toliko časa se mi vnanji učitelji čutimo v svojih pravicah omejeni in prikrajšani. V deželno konferencijo sta izvoljena gg. Dermelj in Božič. Prvi z veliko večino glasov, drugi pri ožji volitvi. Stalni in knjižnični odbor potrdita se z aklamacijo tudi za prihodnje leto. Knjižnica preselila se je lansko leto iz Loža v Dolenji Logatec, kjer jo je g. Ribnikar z nova uredil, za kar mu g. predsednik izraža svoje priznanje. Gospod okrajni glavar grof Pace opozarja nas v svojem v srca segajočem govoru na dva važna stebra, katera ne bi smel dandanes nikdo v nemav puščati. Prvi je red, drugi gojitev idealov o našem času, ko povsod slepi materijalizem na dan sili. — G. nadzornik potem zaključi skupščino s trikratnimi »živijo-klici« na presvetlega cesarja, na kar se zapoje cesarska pesem. — Mej konferencijo došli so trije telegrami: prvi od Dolenje - Logaškega župana g. Muleja, druga dva pa od ravno tisti dan zborujočih tovarišev iz Novomeškega in Postojinskega okraja. Pri obedu vršila se je napitnica za napitnico, vmes pa so se prepevale milodoneče slovenske pesni, in le prekmalu smo morali iti vsaksebi. X. Iz Logaškega okraja, v dan 20. julija t. 1. Letošnje šolsko leto se bo v našem okraji končalo dne 31. julija. Mestne šole imajo že večinoma prosto, le učitelj na deželi se mora pri 26 stop. vročine truditi do konca meseca, da zadosti zahtevam višjih oblasti. Ali pa so morebiti kmetski otroci kaj na boljem, ker jim je treba 15 dni več v šolo hoditi? Neprijetno vsaj je za učitelja, kakor za učence, da morajo tako vročino in soparico prenašati, kakoršna je bila ravno zadnje dni. Mučno pa je že v tacih šolskih sobah, v katere je cel dan ali pa saj popoldan solnce uprto, in katere so majhne in zaduhle. Nezdravo je tedaj, v takej soparici poučevati, oziroma poslušati. Tudi v pedagogičnem oziru bi se dalo pri tej točki govoriti. Če pride otrok v šolo, je truden, zaspan in len, tedaj mu to, kar sliši, ni dosti mar. Mescca julija ima pa kmet največ dela, pride košnja, žetev in dr. On ne gleda toliko na moči, s katerimi bi prej opravil, ampak le pazi na to, kako bi poljske sadeže ceneje domov spravil. In kdo mu bode zameril, če k delu svojega nekoliko odraslega otroka sili. Šolsko obiskovanje v tem času pač no more biti dobro, ker kmet svojega 10—12 letnega otroka raje dorna pridrži in v najslabšem slučaji tudi raje kazen plača. Saj mu odrasli otrok pri delu najmanj toliko zaleže, kolikor kazen znaša (navadno 50 kr. do 1 gl.) Napačno bi tedaj ne bilo, ko bi višje šolske oblasti naše šesttedenske počitnice raztegnile na dva rneseca. Učitelji in otroci v mestu, kjer so srednje šole, že uživajo to dobroto, naj bi se to storild tudi za one na deželi. Mestni učitelj in oni iz dežele imata enak učni smoter, od obeh se enako znanje zahteva in vender je prvi za pol meseca pred drugim na boljem. Morebiti bi šola mej kmetskim ljudstvom vee prijateljev pridobila, ko bi se počitnice podaljšale. Kmet je vedno nevoljen, če se otrok se silo v šolo tira, posebno takrat, ko je polno dela doma. V drugem slučaji bi pa sprevidel, da mu gre šola na roko. Ona bi mu dala v tistem času, ko mu je najbolj trda za delavne močl, otroke na dom, da jih po svoji previdnosti pri delu porabi. V tem smislu se je stavil tudi pri naši okr. učit. konferenci predlog, o katerem bi bilo želeti, da bi se v blagor učiteljstva in šolske mladine, kakor tudi v zadovoljnost ljudstva uresničil. -ik. Iz Idrije. 26. junija t. 1. je V. učitelj na tukajšnji c. k. rudniški šoli, gospod Leopold Žorž, po kratki bolezni mirno v Gospndu zaspal, in ga je v 28. dan junija t. 1. na tukajšnje pokopališče sprcmljala šolska mladina, domači in sosednji učitelji in učiteljice, vsi c. k. uradniki in obilno občinstva. Pokojnik je bil 3. oktobra 1853. 1. rojen v Idriji, kjer je ljudsko šolo dovršil, potem spodnjo gimnazijo v Ljubljani, v V. šolo je v Gorici hodil, potom pa je stopil v tamošnjo pripravnico, katero je 1877. 1. v Kopru dovršil, in od novembra tega leta je služboval na enorazrednici t Merniku na Goriškem. Meseca aprila 1880. 1. je prišel kot začasni učitelj na c. k. rudniško šolo v Idrijo, kjer je bil meseca avgusta 1881. 1. za trdno nastavljen. V nedeljo v 22. dan junija t. 1. je prišel še k navadni šolarski maši, in se je hotel ta dan še slovesne procesije udeležiti, ker pa se je že slabega čutil, je šel še pred procesijo domov in se vlegel, ter ni več vstal, kajti v 26. dan junija popoludan ob pol šestih je plučna bolezen nit njegovega mladega življenja prestrigla. Zapustil je nepreskrbljena petletna dvojčika, ker žena, oziroma mati, mu je umrla meseca aprila 1883. 1. Naj mu bode zemljica lehkal Iz Ljubljanske okolice. Učiteljska skupščina tega okraja vršila se je letos dne 16. julija v šolskem poslopji Šišenskem. Zborovanja udeležili so se vsi učitelji izvzemši dveh, ki sta pa svojo odsotnost pravočasno naznanila. Točno ob 10. uri otvori g. nadzornik Levstik zborovanje, pozdravljajoč zbrano učiteljstvo in proseč učitelje, da naj slede obravnavanji pazno. Namestnikom izvoli si g. Borštnika — Šmarje, zapisnikarjem pa se volita po vskliku gospoda Bajec — Brezovica in Galle — Št. Jakob. Pričel je na to gosp. Ušeničnik — Šiška — praktično kazati, kako bi se razvil učencem druzega razreda pojem pridevnika po najložjem potu, upotrebljajoč pri tem kako berilo. Praktični ta poskus je trajal skoro jedno uro, in ker je baš po končanem tem delu vstopil gosp. okr. glavar, kot predsednik okr. šolsk. svetu v dvorano, ter pozdravil zbor v svojem imenu, ni se udeležil nihče debate, dasiravno bi jo bili v interesu stvari same prav želeli. Opazka nadzornikova, da naj bi pri slovniškem pouku upotrebovali nazorni nauk kot sredstvo v dosego slovniškega smotra, je eno in isto, kar Bachmann v svoji knjigi »Wort u. Satzlehre poudarja.« (Le-to knjigo priporočal bi gospodom tovarišem prav toplo; vsaj nam ravno pri tem popolno abstraktnem predmetu manjka v slovenščini pisane metodične knjige. Bachmann-ova knjiga pa je šo tem bolj priporočila vredna, ker jo je spisal kot veščak v ljudskem šolstvu.) Temu sledilo je poročilo nadzornikovo. Le-to je bilo kronologično, statistično in poučno. Pri prvem oddelku spominjal se je gosp. nadzornik lepih svečanostnih dni minulega leta. Opomni, da je Njihovo Veličanstvo, vozeče se iz Ljubljane v Kamnik, blagovolilo na Ježici nagovoriti nekatere zmed učiteljev, ki so se mu tam poklonili. Nadalje navaja, da se je dne 12. sept. m. 1. z gospodom Papler-jem poklonil gosp. dež. predsedniku baronu \Vinkler-ju, proseč ga, da naj blagovoljno vzame na znanje čestitko uoiteljev Ljubljanske okolice na veselem dogodku v cesarski družini, ki se nam je javil z Dunaja dne 1. sept. m. 1. — Dne 31. marcija poklonila sta se z gosp. Adamič-em gosp. c. kr. vladnemu svetniku baronu Wurzbach-u, ki je takrat odložil posel okr. glavarja. Gosp. Wurzbach je pozneje v posebnem pismu izjavil učiteljem svojo zahvalo se zagotovilom, da boče gospode učitelje vedno v dobrem spominu obraniti. Gospod nadzornik poklonil se je pozneje tudi novoimenovanemu c. kr. okr. glavarju gosp. Mahkot-u. Toliko 0 okrajni kroniki! Naš okraj šteje sedaj 24 šol in 3 šole za silo. Od prvih jih je 16 jednorazrednic, 7 A~orazrednic in 1 štirirazrednica. Celodnevni pouk imelo je 2 dvorazrednic in pa štirirazrednica Vrhniška v 3. in 4. razredu. Okraj šteje 30 učiteljev, 4 učiteljice in 3 učitolje za silo. Za šolo godnih otrok je bilo 5581, šolo obiskovalo pa jih je 4559. V ponavljavno šolo vpisanih je bilo 1316 učencev, šolo obiskovalo jih je 1068. 250 učencev obiskovalo je šole za silo. V obče je obiskovalo 78^ učencev šolo, tako, da je pripadalo vsakemu učitelju po črez po 128 učencev. Na vseh šolah poučevalo se je v vseh predmetih razven telovadbe in ročnih del. Prva odpadla je tam, kjer ni za to prostora; v ročnih delih pa so se vežbale deklice na 11 šolah. Nemškega jezika učili so se učenci obligatno na Vrhniki, neobligatno pa v Št. Vidu (13 dečkov in 20 deklic), pri D. M. v Polji (17 dečkov in 20 deklic), v Šmartinem (2 deklici). — Šolska poslopja so v 7 krajih nezadostna, v 11 dobra in v 6 prav dobra. Želeti bi bilo, da si pridobi tudi vsaka šola potrebnega zemljišča za šolski vrt, Šolsko obiskovanje je bilo na 5 šolah prav redno, na 11 redno in na 8 neredno. Druge opomnje, tikajoč se posameznih šol, ki so tedaj didaktične hibe posameznikov, so bolj osobnega pomena, in zato naj opustim jih tu navajati. 0 4. točki: »Kateri so vzroki slabega šolskega obiskovanja v našem šolskem okraju, in kako bi se le-ti odpravili?« poročal je prav temeljito gosp. Črne — Vrhnika. — Kot glavne vzroke navel je: 1. nevcstnost kraj. šolsk. svetov; 2. popustljivost okr. šolskih svetov; 3. mlačnost učiteljev; 4. napačno razdelitev šolskih okrajev; 5. mržnjo ljudstva do šole. Gosp. Krmavner-jev nasvet, glede izbiranja knjig za prihodnje šolsko leto je bil, da naj se knjige določijo za 4 leta. Na deželi to itak ne gre, vsako leto menjavati knjige, ker stariši niti najpotrebnejih knjig ne kupujejo radi, veliko manj tedaj, da bi izdavali denar za knjige, ako stareji otrok še prvih popolno ni raztrgal. (Vzprejeto.) Potem govoril je gosp. Pirc, popotni kmetijski učitelj za Kranjsko, delegiran po dež. šolsk. svetu, o šolskih vrtih, njihovi uravnavi in njihovem praktičnem pomenu. Govornik mej drugim omenja, da bi bilo treba popolne preustrojbe učnega črteža od 1876. leta, kajti le-ta hoče s kmetijskimi kurzi na ponavljavnih šolah imeti prave kmetijske šole. Važneje pa je za nas, da našemu konservativnemu kmetu pokažemo praktično, kar mu z teorijo itak dokazati ne moremo. Učitelji gledajo naj tedaj na to, da si prej ko mogoče pridobe lepih šolskih vrtov. Tudi za-se želi govornik vrta, da bi ga priredil vzglednim. Slednjič priporoča gospodom učiteljem, da naj se bavijo na deželi se sadje-, zelenjado- in cvetlicorejo. Odkrito moram izpovedati, da je \zbudil gosp. Pirc se svojim taktnim nastopom naše simpatije do njega osobe; še celo učitelji kmetijskega kurza 1882. 1. opustili so svoje mržnje, dasiravno so se kazali vedno in povsod nespravljivim. Po poročilu bukvarničnega odseka šteje učiteljska knjižnica letos 30 knjig prirastka. Dohodka je bilo gl. 134-64, stroškov pa gl. 45-91, tedaj preostanka v gotovini gl. 88-73. Za ta denar se nakupijo na predlog gosp. Podkrajšek-a sledeče knjige: 1. Jurčičevi zbrani spisi. (Vsi zvezki kar jih letos izide.) 2. »Narodna bibliotekac (Prvih 10 snopičev.) 3. Muzikalije »Glasbene Matice« kar jih je do sedaj izšlo s pristavkom, da ostane bukvarna tudi za nadalje ud tega društva. 4. Kehr: sGeschicbte der Methodik des deutschen Volksschulunterrichtes«. 5. Lessings "VVerke, v 20 zvezkih z Cotta-jeve svetovne literature. Prav neljubo mi je zabelježiti, da so za predlog, da postane knjižnica ud »hrvatskega ped. knjiž. zbora« le 4 učitelji glasovali, dasiravno bi gosp. tovarišem ne prizadelo preveč truda, priučiti si hrvaščine v toliko, da bi brez velikih težkob brali omenjene knjige, in da so ravno s tem praznim izgovorom zavrgli omenjeni predlog. Na predlog gosp. Punčaha omisli si bukvarna tudi: »Meth. Anleitung zum elementaren Gesangsunterrichte v. R. Weinwurm.« Poleg tega naroče se tudi časopisi prejšnjih let. Račune sta pregledala in odobrila gospoda Borštnik in Marn. V bukvarnični odsek voljeni so v priznanje njihovega vspešnega delovanja stari odborniki: Adamič (predsednik); Govekar, Gregorin, KrmavnerinPodkrajšek. V stalni odbor so bili voljeni po listkih: Borštnik, Črne, Govekar, Gregorin, Krmavner. V deželno učiteljsko konferenco volilo se je po listkih. Izvoljena sta bila gosp. Govekar se 15 glasovi absolutne in gosp. Papler se 11 glasovi relativne večine. Ker nij nihče proti izidu volitve druzega odposlanca govoril, ostalo je pri tej izvolitvi. Posameznih predlogov došlo je čvetero. Gosp. Podkrajšek predlaga, da naj se vpelje alterniranje na večrazrednicah tega okraja, kjer poučujeta dva ali več učiteljev. Predlog svoj utemeIjeval je izvrstno ter naglašal posebno vrednost alterniranja za one učitelje, ki imajo delati izpit učiteljske sposobnosti. Za predlog glasovali so vsi učitelji večrazrednic izvzemši gospode nadučitelje: Borštnika, Paplerja in Ušeničnika. Proti glasoval je tudi gosp. Stojec z Vrhnike, dasiravno je tam alterniranje že davno vpeljano. (Konsekvencal) Za predlog niso glasovali vsi jednorazredničarji in učiteljice, brž ko ne zato, ker se nij dotikal njihovih interesov. Vendar je predlog propal z 11 glasovi večrazredničarjev proti vsemi drugimi, baš, ker si je gosp. predsednik stvar tako tolmačil, da naj glasujejo vsi, mej tem ko nekateri gospodje jednorazredničarji, misleč si, da jim za ta predlog ne pristoja pravica glasovanja, ravno zaradi tega za predlog glasovali niso. Umevno ob sebi je tedaj, da je propal tudi drugi predlog istega gospoda, da naj si učitelji večrazrednic dele število ur v ponavljavnih šolah. Predlagalo se je: Sl. c. kr. okr. šolski svet naj postavi regulativ, tikajoč se razmerja učnih ur za učitelje večrazrednic v ponavljavnih šolah? Predlog gosp. Adamič-ev, da naj se v bodoče skrbi za to, da vsled malomarnosti kr. šolsk. svetov ne bodo po zimi prezebali učitelji in učenci v nezakurjenih šolskih sobah, se vzprejme, in naroča se sl. c. kr. okr. šolsk. svetu, da pri potrditvi proračunov na tanko določi vsoto za potrebno mero šolskih drv. Predlog gosp. Črne-tov, da pošlje učiteljska skupšfiina Ljubljanske okolice peticijo do sl. dež. zbora Kranjskega za povišanje plač učiteljem večrazrednic, rekše za primcrno stanarino, se vzprejme z modifikacijo, da se pri tem ozir jcmlje tudi na druge učitelje. S to točko je bil končan oflcijelen del konferencije. Gosp. predsednik zaključi zborovanje s trikratnim »slava«klicera na presvitlega vladarja, kot prvega zaščitnika ljudskega šolstva. Po pet ur trajajočem zborovanji prileglo se je slehernerau nekoliko duševnega smotra. Zato pa tudi nij nihče izostal od skupnega obeda, katerega nam je okusno pripravil gostilničar v Zgornej Šiški pri Žibertu. Idem. Iz Ljnbljane. (Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v 3. dan julija t. 1.) Določijo se pi-avila zdravilstvu, kako bi se po šolah odvračevale nalezljive boleznl i. t. d. — Mestnemu magistratu v Ljubljani, ki hoče kupiti tako imenovano »stražnico« za zgradbo nove mestne šole, odgovarja se, da se »stražnica« ne more rabiti za tako zgradbo. — Ustanove se šolski okraji in enorazrednici v Rovi in lia Homecu v Kameniškem okraji. — Določi se, da se ustanovi nova šola v Hoheneggu na Kočevskem, dn se razširi šola v Dobu v Kameniškem okraji, in da se priredi šola v Vrhu v Črnomeljskem okraji. — Dvorazrednici na Brezovici poleg Ljubljane se dovoli poludnevni pouk. — Izključijo se trije učenci srednjih šol, in sicer dva mestno, eden pa splošno. — Dve učiteljski službi se nastaviti za trdno. — Rešijo se prošnje za petletnice, za nagrade iu podpore. — Šolsko leto na vseh tukajšnjih šolah se je 15. preteč. m. sklenilo. Prva in druga deška Ijudska šola in raestna dekliška šola so imele ob 7. uri v Šent- Jakobski cerkvi vkupno sv. mašo, pri kateri so učenci peli mašno, zahvalno in cesarsko pesen. Potem so se v vsaki šoli delila šolska naznanila, spričala in letna poročila. — Ta dan je tudi deputacija mestnega učiteljstva dozdanjemu c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani gospodu Leopoldu vitezu pl. Gariboldi-ju izročila lep »tableau« s fotografljami vseh mestnih učiteljev in učiteljic, zahvaljevaje se mu pri njegovem odstopu za ljubeznjivo in nepristransko delovanje za časa njegovega osemletnega nadzorništva. — V uršulinski samostan v Ljubljani so 27. preteč. m. (po popoludanski božji službi) javno slovesno vstopile štiri mlade gospodičine, namreč: Praprotnik Josipina, Žagar Ana (obe iz Ljubljane), Rihar Terezija (iz Polhovega Gradca) in Hormer Eleonora (iz Ladis na Tirolskem). Prve tri so izprašane s preizkušnjo zrelosti kot učiteljice za ljudske šole in kot otročje vrtnice (učiteljice v otročjem vrtu, prve v Ljubljani) s slovenskim in nemškim učnim jezikom.