AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPKB NO. 268 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 14TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Sovjeti ne morejo niti v Španska revolucija v pre-Ameriki niti v Evropi do- teklem mesecu je bila biti večjega posojila silno krvava in draga ! London, 13. novembra. An- Madrid, 13. novembra. Ena gleški kot ameriški visoki finan- najbolj krvavih in dragocenih Eno leto županovanja Harry Davisa ! Včeraj je minulo eno leto, od- kakor ni bil vzpostavljen, a ime- s kislim zeljem in vinaricami. kar je nastopil svoj urad kot žu- , noval je za načelnico ženske po- ■ Tekom volivne kampanje je pan v Clevelandu Harry L. Da- j licije Miss Hazel Witt, hčerko j Harry L. Davis govoril, da se znanega političnega pridigarja i mora družabno življenje vseh eni uradniki so prišli do zaklju-! revolucij, kar jih je imela špa- vis. M se je zgodilo tekom • da js sovjetski Rusiji ne- nija tekom zadnih 50 let, je bila]eta y megtni hiši Mr mogoče dobiti posojilo v večjih; zadnja revolucija v oktobru, ko Dayis je bi] izvoljen lansko leto svotah in na dolge termine mti;so se uprli socialisti in komuni- na podlagi posebne platforme, v,- ............ ............. . ,________________________________ v Evropi niti v Ameriki. Angli- sti. Dasi je bila revolta omejena kateri je obljubil gotove reforme j resnici je Davis dobro napolnil! kojnino. Davis v tem oziru Petra Witta. ljudskih slojev izboljšati. Po- Davis je obljubil, da izboljša i trebno je vpeljati brezposelno in poveča mestno elektrarno. V zavarovalnino in starostno po- Kaynee Co. bo radi štrajka Vplivni jugoslovanski državljani apelirajo na vlado regentov zaprla tri svoje tovarne v Clevelandu ,ia, ki reprezentira finančno močjskoro samo na province Asturia Evrope, se je izjavila absolutno in Catalonia, pa je zahtevala proti dolgotrajnim posojilom; petkrat več življenj kot vse špan-Rlisiji. Medtem se pa vrača rus- ske revolucije tekom zadnjih 50 ki poslanik za Zedinjene drža- let. Dasi vlada sama ni podala ve, Aleksander Trojanovski, ki nobenih uradnih številk žrtev in ima nova navodila za pogajanja vlada tozadevno huda cenzura, t ameriško vlado glede starih : pa je časnikarska agencija Asso-ruskih dolgov v Ameriki. Pozna-i ciatsd Press dobila sledeče ponore, da sovjetska Rusija sploh datke o pravkar zaključeni pri mestnem gospodarstvu. Ob priliki prve obletnice gospodarstva Harry L. Davis je primerno, če pogledamo, kaj je župan obljubil pred volitvami in kaj je tekom prvega leta svojega uradovanja v resnici izvršil. Davis je pred volitvami zatrjeval, da podpora in relif za vse druge o pravKar zaključeni re- , , , , . . i 1 ■' orezposelne presege ne plačuje svojih dolgov, m radi-, voluciji: Mtvih je nekako 3,500, probleme in da Vega je zgubila povsod kredit, ranjenih in ' ~-yi 1 , , r__________ ...__se mora vsaka sicer- poškodovanih polltika odstraniti iz relifnih or- 1 ganizacij. S podporo brezposelnim župan Visoki uradniki ministerstva za <,ad 10,000. Na hišah in privat zunanje zadeve v Angliji so pre-: ni lastnini je bilo povzročene pričani, da edini način, da dobi škode v vrednosti Rusija posojilo je, če se zaveže- j "geset ($500,000,000 v ameriški A n rrl i _ I inlinr,,' \ -J ^ K -11 ^ n Ki —rajna; komisija, katere član je . , , v Asturia župan Davis. Ves čas obstanka onem plača Rusija svoje^ stare | našteli do 3,000 mrtvih m 7,000 te ^^ ^ ni sodeloval Davis je nadalje obljubil v _ .. , , , . svoji platformi, da bo odpravil posojila. Rusija dolguje samo. popolnoma na novo zgrajeno.j p6Htiko . licijskega oddelka. 'edinjenim državam nekako Socialisti m komunisti so poru-' šili vsa večja poslopja. 100 oseb je bilo ubitih du, ■4.000,000,000. Davis n. imel tekom leta ničesar . „ . . j .... . i*i i. . , ., , . opraviti. To delo je prevzela jo financirati to posojilo Angli-! veljavi.) Največ jih je bilo ubi- k ]a, Amerika in Francija in ob-j tih v Asturia provinci, kjer so! ;m plača Rusij dolgove. Rusija pod nobenim ranjenih. Glavno mesto te pro-drugim pogojem ne more dobiti ; vilice, Oviedo, mora biti skoro $500,000,000 in sicer večinoma Privatnim državljanom. Dočim je .sovjetska vlada že izjavila, da bi bila pri volji plačati ta dolg, ako dobi posojilo za dobo 25 let, je mestno elektrarno s svojimi pristaši, a je zadnje čase izjavil, da je nikakor ne želi povečati, dasi se dnevno oglašajo novi odjemalci. Davis je obljubil, da bo globoko znižal mestne stroške. V resnici je pa nagnal narod, da mu je dovolil štiri milijone izrednega denarja in zanemaril je plačati zapadli dolg v vsoti $1,-250,000. Pri torkovih volitvah je hotel imeti nadaljne štiri milijone, kar so pa državljani odločno zavrgli. Davis je objubil, da takoj, ko postane župan, bo vpeljal pet-centno voznino po uličnih karah. Voznina je ostala ista brez vsakega upanja, da bi se sploh kaj znižala. Glede mestne podzemeljske dvorane je Davis obljubil, da jo bo spremenil v rekreacijske prostore za splošni narod in da bo Cleveland. — The Kayne Co., Beograd, 13. novembra. — ki izdeluje deške pralne obleke, Visoki cerkveni dostojanstveni-in ki ima v Clevelandu tri tovar- ki v Jugoslaviji, učenjaki, poli-ne, je včeraj naznanila, da bo tiki, bivši ministrni in drugi so definitivno zaprla vse tri tovar- se združli in apelirali na vlado ne. Obenem je kompanija odpo- regentov, da slednja nekoliko iz-vedala vsa nadaljna naročila, premeni sedanjo taktiko vlade, ničesar naredil, pač pa se p^; ^ 5. novembra je unija, kateri | Prošnja noslovljena na princa pravi j a predsednik Rosevelt. daIP"P^io delavci »službeni pri T avla, bratranca ubitega kralja, predloži tozadevne načrte kon-.Kfyne Cc" ^povodala štrajk in i m na njegove druge pri vladi, Kresu tekom prihodnjega zase-! ^iedaJ je Prišl° do več-'e^ na" °Ponn"-ia' da ,bl bll° nf mestu ' silja med 'štrajkarji in onimi de- oprostiti politične jetnike in da lavci, ki niso hoteli opustiti de- se naj vršijo občinske volitve, la. Ista kompanija ima v mestu da se dožene, kakšnega mnenja ni1 danja. Davis je tudi obljubil v svojih kampanjskih govorih, da bo so- deloval z narodno vlado v ingtonu. Davis se je v resnici peljal kakih Washington, toda 1>00 ni dobil od vladne admini- j iz j Wash ■ Bucyrus> Ohio, še eno tovarno,' je narod. Med onimi, ki .so pod-'* . i katere pa ne namerava zapreti J pisali ta dokument, so tudi sle- petnajstkrat v!^® se' da bodo delavci tudi v tleči: nadškof mesta Zagreba, dr. a razen $700tovarni pozvani na štrajk. Ante Bauer, znameniti jugoslo-i Preteklo nedeljo je župan mesta vanski kipar Meštrovič, bivši fi- ltracije šs nobene pomoči Washingtona za javna dela. Cleveland b*i moral dobiti ne-Vako 10 milijonov dolarjev za razna javna dela, kar bi dalo 5,000 brezposelnim delo. lačrti, katere je dosedaj predložila mestna vlada vladi v Wash-ingtonuu, so bili vedno pomanj- Bucyrus, George Birk, apeliral nančni minister švrljuga, ter na predsednika Roosevelta, da mnogo političnih voditeljev in vpliva in prepreči nemire in se- urednikov raznih časopisov. — vraštvo v Bucyrusu, kar se bo i Ekonomske težave dežele, nava-fotovo pojavilo, ako bo napove-: jajo v prošnji, se toliko težja Toda štrajk. Ralph Lind, vladni' prenašajo radi ekscesov policije posredovalec v delavskih sporih in manjših uradnikov. Armada v Clevelandu, je izjavil, da ne je dovoljno varstvo za zaščito veruje, da bi Kayne Co. v resni- : države. Splošna politična am- ni j ^ V resnici pa ustvarja dobro pla- r , . čane politične službe v policij-v Madri- , , n skem oddelku onim svojim pri-m nekako dvesto pa v kata- iateljem> ki g0 ddovall za njega_ | naredil iz nje nekak ljudski klub. Ionski provinci. Vse španske je-,' ^ obljubn> da bo zopet J 0dkar je Davis v uradu, je bila ue so prenapolnjene z jetniki in j žengki licijski oddelek> ta dvorana enkrat samkrat rab- ameriška vlada na zeljo predsed- smrtne obsodbe se izvršujejo kat ie jšnji žu Mil- ljena, in sicer pred štirinajsti- vsako uro. Računa se, da je vo- kr od aviL Toda Ž9nski poli.: mi dnevi, ko je Davis v njej ■ ' 7° m policija aretirala neka- ^ Davisom ni-1 pogostil svoje politične pristaše ' ca. nujno rabi denar za razvoj ii0 20,000 upornikov. Revolta je, _________ |)ika Roosevelta proti takemu po-ojilu. Vendar Rusija strahovi- kljivi, tako da Washington mogel pomagati, dasi bi rad. -Najbolj so pa zamerili Davisu. v Wash ingtonu, ker ni plačal obljubljenega dolga. Eno obljubo je Mr. Davis izpolnil. Zadnji teden je dal umi-1 i okna v City Hall. Okna niso bila umita že od januarja mese- ■ ci za stalno zaprla svoje eleve-' neotija se zahteva za hrvatskega landske tovarne. Prepričan je, j voditelja dr. Vladimirja Mačka, . | da se bo dal.spor poravnati. Lind ; ki je bil leta 1933 obsojen na ivojih industrij. Wm. Boyd podpredsednik Včeraj se je sestalo šest novo izvoljenih državnih senatorjev ill 18 novih državnih poslancev iz Cuyahoga okraja, ki so vsi demokrati, prvič v zgodovini. Obljubili so, da bodo s pogumom i a točnostjo vršili svoje delo, po-^bno kar se tiče pomoči šolam in drugim državnim enotam. Wo izvoljeni poslanci so sklenili, da bodo imeli v decembru fvoje javnih shodov, na katerih •jim ljudje lahko naznanijo svo-k želje. bila uprizorjena po skrbno pri- v _ ... , pravi jenih načrtih in je bila pod Krušne vrste V Kusijl bo-vodstvom dobrih strategov in le do baje zginile dejstvu, da je vojaštvo ostalo; Moskva> 13. novembra. Pred-zvesto vladi, je pripisati uspeh j ?ednik sovjetske republike Kali- vlade, da je zatrla revolto. -o- Hudo je, kadar vlada vzame družinsko kravo nin je včeraj v radio govoru sporočil ruski javnosti, da bo vlada v kratkem prenehala z racijami kruha, oziroma bo odpravila krušne vrste. V Rusiji ne morete dobiti kruha kot ga potrebu- Budapest, 13. novembra. Stephen Rejkia ,farmar v bliži- . „ , , _ . , . , . , , lete, pac pa ga vlada odmeri dne-ni plačeval dav- ' 1 ., ,. . , , vno za najbolj nujno potrebo. nujno Baje je letošnja letina v Rusiji boljša, tako da bodo prebivalci Rusije v prihodnjem marcu lahko dobili nekoliko več kruha. -o- Na delu 27 let ni tega mesta, kov. Finančni organi so radite-ga zaplenili edino kravo, ki jo je imela družina. Ves razjarjen Keith Lawrence je bil i je Rejkia zgrabil za sekiro in ^Voljen za predsednika zbora ubil tri svoje otroke, četrtaga je ^žavnih poslancev, Wm. Boyd-, pa nevarno ranil, nakar je sku-fioic pa za podpredsednika. ; šal ubiti še svojo ženo, kar so | mu sosedi preprečili. župan Harry L. Davis je od- Božično darilo -o--pustil včeraj od dela Mrs. Kath- The East Ohio Gas Co., na- Slabi plačniki rine de Largy, ki je delala za ^anja, da bo najkasneje 10 dni y urad policijskga proseku-; mesto skozi zadnjih 27 let. Zve-i^ed božičem izplačaal vsem tor j a so bili poklicani višji urad- sta delavka se je morala umak-Svojim 232,000 odjemalcem po- ,.jki dvanajstih perilnic v Cleve- niti, da je naredili prostor vdo-VraČilo, za kar so tekom zadnjih iandu> da se zagovajajo, zakaj vi bivšega republikanskega po-treh let preveč plačali za plin-1 ne plačujejo svojim uslužbencem litika Tomsena. Noben župan delu je 229 posebnih knjigo- j postavno odrejene minimalne'dosedaj zveste delavke še ni od-v°dij, ki delajo v dveh terminih Postava države Ohio za- -lovil, ker je bila zelo priljubi j e- 9 ur na dan, da izračunajo,; poyeduje, da se mora uslužben- na pri ljudeh, ki so prihajali v ^°Hko kompanija dolguje sleij; ]c.im v perilnicah plačevati naj- j kopališče. fcrnemu odjemalcu. Povpreč- j manj 27 centov in pol na uro za i !|°bo vsak odjemalec prejel $13, njih delo. Prišlo pa je na dan,; 1 °™>r' lov«- H«t«ri precej več, nekateri pa;da dobivajo ženske, uslužbene v j Grd,na hardware, 6127 St. ^anj. i perilnicah, kamaj po $2.00 na ; Clair Ave., oglasa razno strelivo dasi morajo dnevno delati iP Puške po Posebno nizkih cenah. Ima v zalogi tudi lovske dan, po osem ur krat Poročna dovoljenja . Poročna dovoljenja so zadnje dobili: Mr. William Slani-i ^ 1201 Norwood Rd- i" Miss rij^Valce"delavcev. A.na Sajatovič, 1414 E. 58rd St 1 Konst ■ Treba bo pač en- kar na energično nastopiti, da se;kaPe' ioPiče in hlače- Istotam jostrejSe kaznuje take iz- i dobite lahk<> tudi lovsko dovo- k John Perkovič, 1378 E. 47th ljenje, cena $1.25. Sedmina "Li^a za pravico' in Miss Helen Silak, 1877 E. i J. P. Morgan, direktor "Lige V spomin sedmine smrti za !7thSt Mr Frank Zerul, 1038 za pravico" je poslal včeraj di- pokojno Mary Pificulič se bo. 5' 78th St in Miss Josephine rektorju javne varnosti v Cleve- brala sv. maša v četrtek ob 7. ®lban RR9A at rM,,iAve. .Rilo! landu resen protest. V tem pro- uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Hn, B624 St. Clair »io. si 'Za pravdo in srce" Ocoj (,b 7. uri zvečer je vaja »Rro "Za pravdo in srce." Va-vrši na odru S. N. Dorua. 'ffialci naj bodo gotovo nav- sv. testu pravi Mr. Morgan, da soj Prijatelj in sorodniki pokojne tekom zadnjih šest mesecev umr- so prijazno prošeni, da se ude- h> številne osebe v policijskih za- ležijo, porih. Osebe so bile aretirane| radi pijanosti. Smrt vseh je na-| ravnost sumljiva Vi, Clerk umrl 1> ""'S Salkeld, vaški clerk vasi vfv. Ohio, v bližini Paines-' bilov ali • J« nagloma umrl te dni. Žrtve avtomobilov V Clevelandu in okolici je bilo letos 289 oseb ubitih od avtomo-več kot kdaj prej v zgodovini Clevelanda. 500 novih agentov Zakladniški oddelek vlade na-i znanja, da bo z dnem 1. decembra nastopilo službo 500 novih agentov za pobijanje butleger-jev. Vlada namerava začeti z obsežno kampanjo, da uniči ne-postavne izdelovalce žganja. Tom Mooney dobil prvo zmago v 18. letih Washington, 18. novembra.— Tom Mooney, ki je zaprt v cali-fornijskih zaporih že 18 let, je dobil včeraj svojo prvo znvi-go v vseh letih svojega prizadevanja, da pride iz ječe. Najvišja sodnija Zed. držav je zapove-dala državnim oblastim države Califoynije, da morajo te oblasti tekom 40 dni predložiti najvišji sodni j i vzroke, zakaj se Tom Mooneyju ne bi dovolilo nove obravnave. Povelje je podpisal predsednik najvišje sodnije, sodnik Hughes. Mooney. ki je danes star 51 let, je bil pred 18. leti obsojen v smrt, ker je bil spoznan krivim, da je tekom neke parade vrgel v San Franciscu bombo, ki je ubila 10 oseb in jih 14 ranila. Tedanji predsednik Wilson je izposloval, da se je smrtna kazen izpremenila v dosmrtni zapor. Mooney je ves čas trdila da je postal žrtev krivo-piisežnikov. Mooneyeva dosledna borba za.svobodo je brez primere v zgodovini Z-d. držav. Californijske sodnije so zavrgle vse njegove apele za novo obrav-i avo, in sedaj bo nastopila najvišja sodnija dežele. -o- Bender in republikanci Geo. Bender, ki je pri zadnjih volitvah propadel za kongresma-na, je izdal oklic na vse republikanske klube v Cuyahoga county, da se združijo in ustanovijo "militantno in progresivno republikansko stranko." Direktorska seja V sredo 14. novembra, ob pol osmih (7:30) zvečer, se vrši direktorska seja Slovenskega doma na Holmes Ave. Direktorji so prišeni, da sq vsi brez izjeme udeležijo. Motorman umrl Ward Cook, 60 let star, motorman pri cestni železnici, je ustavil svojo karo na 105. cesti in Crane Ave. včeraj in odkorakal v bližnjo ognjegasno postajo. Tam se je vsedel in — umrl. Liberty liga bo začela borbo z radikalci je izjavil, da je že praveč ljudi tri leta ječe radi veleizdaje. Ju-S brez dela, da bi zapirale še na-! goslavija šteje 15,000,000 pre-' daljne tovarne. Kayne Co. ima; bivalcev in izmed teh štejejo Hr-! tri tovarne v Clevelandu, eno na vati in Slovenci eno tretino pre-6925 Aetna Rd., drugo na 3266! bivalstva, zahtevajoč avtonomi-E. 49th St. in tretjo na 3655 E. jo za sebe, rekoč, da so na vseh 55th St. V vseh delavnicah je f važnih vladnih uradih sami Sr-aekako 800 ljudi zaposljenih.1 bi. Jugoslovanska vlada, kot je Kompanija trdi, da je 675 od teh ; sedaj konstituirana, bo imela te-delavcev proti štrajku in bi za- žave v prihodnjih sedmih letih, 6eli takoj delati, da jim piketi ko bo nastopil vlado sedanji mla-1 tega ne preprečujejo. Unija pa di kralj. --o- New York, 13. novembra. American Liberty liga, ki je bila trdi> da Je kompanija začela od-ustanovljena pred nekaj mese-; slavij at i linijske delavce od dela, j ci kot organizacija reakcionar- kar..je v nasprotju z NRA določ-i nih demokratov, je nabrala v teh DamL Kakor hitro ! mesecih precejšnjo blagajno in sprejme- vse i začne v kratkem z bojem proti urez ozira na radikalizmu v Zedinjenih drža- končan, vah. Organizacija nikakor ne! 0 odobrava določb New Deala in 70 aretiranih radi umora zahteva, da koraka kongres bolj kralja Aleksandra proti desni kot proti levi. Liga Tat storil dobro delo Iz bližnjega mesta Ironton, O. kompanija: se poroča, da je neki tat vlomil delavce na delo, v trgovine? Brand Book Store in unijo, bo štrajk j se spravil nad register, katerega je obdeloval s kladivom. Toda predno je mogel register odpre-: ti, je bil prepoden. Lastnik tr-; govine, katerega je vzelo dve uri, da je register odprl, je dobil bo začela z aktivno kampanjo, j Piiris- 13- novembra. En me- v ozadju registra $36.00, kateri kakor hitro se snide kongres. V; sec *)otem- ko l'e bil umorjen ju- denar se je tekom let izmuznil American Liberty ligi so enako! Foslovanski kralj Aleksander iz predalov in se natrpal v ozad-nezadovoljni demokrati kot re- naznanja francoska policija, da; ju registra. Register ze ni bil publikanci, ki trde, da je s^ nahaJa v raznih Ječah Evro-| odprt že od leta 1913. Roosevelt predaleč v svojem pri- l1e nad 7« osumljencev radi umo- Re(Jki zadevanju, da uniči depresijo. ;ra- Med temi so trije direktni j Vodstvo Charity bolnice v __o___zavezniki morilca, ki se nahaja- clevelandu, katero oskrbujejo HOLC posojila jo v zaporih v Marseilles. Na! USmiljene sestre, naznanja, da » v prostem se pa še vedno nahaja i7med 225 bolnikov, ki prihajajo Iz Washingtona se poroča, Marie Vondraček, Cehinja, ki je i v to bolnico iskat zdravja, jih je da namerava vlada ustaviti vsa j morilcu prin€Sla orožje, s kate-;le29( ki v resnici plačajo račune i bolnišnici. Vsi drugi se zdravijo [zastonj. To je eden izmed vzro-j kov, zakaj se vsako leto pobira i Community fond v Clevelandu, da se lahko vsaj deloma vzdržujejo bolnišnice v mestu. Druga obletnica V četrtek, 15. novembra, se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica nadaljna HOLC posojila. Pro- rjm je zivršil umor_ Na operacijo operacijo v Glenville bol- snje, ki se nahajajo sedaj v ura-1 du, bodo upoštevane, ako zadostijo ipogojem, toda nadaljne take prošnje se ne modo mogle; upoštevati, ker je več prošenj za; nico se je podal 20-letni mlade, posojila kot je pa denarja nA;nič Charles stare, sin družine razpolago. Vladna HOLC orga- st.u,c iy 61 ceste Operacijo je nizacija je imela prvotno na raz- pi:estal in se dobro počuti. Isti polago dva tisoč milijonov do- dan pa je bila odpeljana v Lake- larjev za taka posojila. Toda!8i'de bolnico njih poročena hčer-^ „ T . . ... prošenj je že zdaj dospelo za po- ka Frances radi materinstva. za Pokojno Mary Jerse ob pri i- sojila v vrednosti nad pet ti- Bolničarke so izjavile, da je fant'ki druge obletmce njene smitl" soč milijonov dolarjev. in da bo tudi fant ostal; no> in Uradno štetje Ml*, in Mrs. Anton Stare sta pa Včeraj so uradniki volivnega' postala stari oče in stara mati. odbora začeli z uradnim štetjem Vsem želimo, da se kmalu vrne-glasovnic, ki so bile oddane pri ."o zdravi domov! volitvah 6. novembra, štetje bo časopisni papir Sorodniki ranjke in prijatelji so prijazno prošeni, da se udeležijo. Stavbinska dela Tekom zadnjih petih let se je v Zedinjenih državah zgradilo za $10,000,000,000 manj javnih Kanadske družbe, ki izdeluje- poslopij in privatnih hiš kot v o časopisni papir, naznanjajo, petih letih prej. To je eden poda se bo v letu 1935 cena časo- glavitnih vzrokov za brezposel-Kradel relifu pisnemu papirju dvignila za nost. Policija je aretirala nekega $5.00 pri toni. Tiskarna "Ame- Ribja pečenka uslužbenca okrajne relifne dru-; riške Domovine" vporabi letno V Dominik Kraševec dvorani, žbe, ki je bil obdolžen, da je po-, nekaj nad 300 ton časopisnega: (Grdina Hali) se vrsi v petek neveril iz blagajne relifne druž- papirja, kar pomeni za več kot večer domač ples in servirana bo be nekaj nad en tisoč dolarjev.; tisoč dolarjev novih izdatkov.I ribja pečenka. Igra Jackie ore. Dotični še ni bil dolgo zaposlen i Naša tiskarna dobiva ves časi-i Vstopnina samo 30c za ples in pri relifni organizaciji. pisni papir iz Kanade. za pečenko. vzelo več dni, predno se bo uradno znalo, koliko je ta ali oni kan- . didat v resnici dobil glasov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: O. S. «nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year n. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 268, Wed., Nov. 14, 1934 V Času primerne smo se poslovili pri družini Steve Markolia na Schaeffer Ave. Ta večer so imeli v imenovani družini sinčka, ki je šel k birmi v cerkev sv. Vida, kamor družina pripada. Moj prijatelj Mr. Pin-tarič, stanujoč na E. 40. cesti, je bil Markolijevemu fantičku za botra. Ker ni imel svojega avtomobila, sem ga iz prijaznosti pripeljal iz 40. ceste k Markolje-vim, ko je pa on odšel v cerkev, sem hotel peljati njegove otroke (4 po številu) nazaj k Pintariče-vim. Vse je bilo O. K. Meni se je pridružila) tudi moja soproga. Sicer smo ji prigovarjali, da naj ne gre z nami, ker jo bom nazaj grede vzel seboj, da se odpeljemo domov v Nottingham. Soproga je pa le želela, da spremi otroke nazaj v hišo k Pintaričevim. K temu so se ponudile še tri druge mlade osebe, da nas spremijo na 40th St. Tako je nas bilo po številu 9, največ otroci. Moja soproga je sedela z menoj ob strani, sama sva sedela spredaj. Bil sem popolnoma trezen, nič drugega nisem pil nego v vsem času poprej dva kozarca pive. Ko smo privozili blizu varnostne cone na E. 55. cesti sem se držal bolj notranje strani St. Clair Ave. in sem hotel zaviti malo na desno, da se izognem "safety zone," ko je za mano pridrvel neki avtomobilist in glasno zatrobil, da je vsakega stresel njegov rog. Takrat sem bil kakšnih 15 čevljev od železnih drogov, vozil nisem črez 15 milj hitrosti na uro, toda cesta je bila kakor namazana; nekaj snega, nekaj mokrega blata in olja, in avtomobil je zdrknil v one železne drogove. Moja soproga je ••edela z menoj po strani, tako da je gledala nazaj na otroke in se z njimi razgovarjala. Sunek v ielezne drogove jo je vrgel v prednje okno z glavo in životom, tako da se je pobila in porezala ob razbito steklo tako usodno, da ie zgubila zavest. Ostali člani naše družbe niso bili poškodovani, razen ene 16 letne Pintariče-ve hčerke, ki se je pobila na nosu in njen bratec sq je pobil nekaj na nogi. Vsi ti so ušli z malimi poškodbami in brez nevarnosti. Sam sem dobil poškodbe na telesu, ker se je zlomilo kr-miljsko kolo in sem zadel ob kolesni drog s životom. Zastonj sem prošil mimovoze-če avtomobiliste, da bi mi kateri pomagal ženO pobrati in odpeljati v najbližnjo bolnico, šele potem, ko jih je mnogo odvozilo mimo, ne zmeneč se za moje prošnje,'se je ustavil vendar neki črnec in mi je pomagal ženo naložiti na njegov avtomobil in jo je odpeljal v Dr. Walter bolnico. Tam so preiskovali stanje soproge dve uri in potem jo poslali v Lutheran bolnico na Franklin Ave. trdeč, da ni nevarno poškodovana. Ob eni uri po polnoči pa je preminula. Rev. M. Domladovac jo je še poprej pripravil za umirajoče. Po izjavi Rev. Domladovca je cula in razumela, toda ni mogla govoriti, ker ji je silila kri v ustnice, bila je zelo poškodovana od stekla in stresljaja." Nadalje pripoveduje Mr. Sab-Ijak, da sta bila on in ona popol- Najbolj času primerna je vest, ki se je pojavila zadnji teden, da je italijanska vlada, tekom zadnjih let plačevala dr. Paveliču in Evgenu Kvaterniku $5,000.00 na teden, da povzročijo revolucijo v Jugoslaviji s tem, da se Hrvati odcepijo od Jugoslavije in ustanovijo svojo lastno hrvatsko državo. Mussolini je seveda pri tem dobro znal, da bo on vrhovni glavar, ker sicer ne bi plačal izdajicam nekaj nad $700,000 ali petindvajset milijnov laških lir zabadava! Tri tedne je minulo odkar je italijanska vlada na zahtevo francoske vlade zaprla dr. Paveliča in Evgena Kvaterni-ka v Turinu. Oba sta obtožena od francoske vlade, da sta ona zasnovala ves načrt za umor jugoslovanskega kralja. Zahteva francoske vlade za izročitev Paveliča in Kvaterni-ka je tako prestrašila italijansko vlado, ki se čuti krivo, da sedaj že tri tedne poučuje Paveliča in Kvaternika, kaj morata govoriti pred francosko sodnijo v slučaju, da bo Italija poštena dovolj, da izroči morilce tja, kamor spadajo. Dokazano je, da je plačeval Mussolini $5,000.00 na teden izdajicam, da bi naredil rabuko v Jugoslaviji. Starodavna Grška je imela nekaj sto let pred Kristom svojega Efi-jalta, ki je za 5,000 srebrnikov prodal svobodne Grke Per-zijcem. Svetopisemska doba je imela Judeža Iškarijota, ki je za 30 srebrnikov prodal svojega Učenika, ameriška republika je imela Benedicta Arnolda, ki je izdal svoje rojake kraljevim Angležem, Jugoslavija pa ima nevredne sinove, ki so se prodali Mussoliniju za $5,000 na teden, katere so zapravljali v kabaretih, da zasužnjijo svoj narod Mussoliniju. Sedaj, ko ima naš kongres absolutno dve-tretinsko večino v obeh zbornicah, katero večino tvorijo demokrati iz 48 ameriških držav, bomo mogli šele dognati, če so demokrati zmožni postavnega dela ali ne. Skoro mislimo, da bo imel Roosevelt s kongresmani več sitnosti, kot so imeli bančni direktorji s svojimi vlagatelji. Resnica je ta: letos so bili demokrati zedinjeni. In zmagali so vsepovsod, do kamor seže oblast Zedinjenih držav. Lansko leto, ko so bili demokrati medsebojno razprti, so pogoreli vsepovsod, kjer so se prepirali. Te vrstice so v dobrohoten opomin vsem onim našim prijateljem, ki nameravajo kandidirati prihodnje leto za councilmana v 23. vardi na demokratičnem tiketu. Mi vemo, da bo kandidatov precej in bi pri tem predlagali, da bi imeli nekake primarne volitve med narodom, da se že naprej odloči potom naroda, komu narod najbolj zaupa. O tem bomo še napisali precej zanimivih vesti. Eno politično dejstvo v 23. vardi je pa gotovo: naš sedanji councilman tekom enega leta svojega uradovanja ni pokazal, da ima zmožnost ali voljo delovati za koristi in napredek svojega naroda niti svoje stranke. V najbolj odločilnih trenutkih se je vrgel v naročje našega največjega nasprotnika, župana Davisa. Pomagal mu je dovoliti štiri milijone dolarjev, in to človeku, ki je vrgel iz mestnih del nad 500 na-ših lastnih rojakov! ••:< ;i Upton Sinclair, demokratski kandidat za governerja države Californije, namerava naprositi kongres Zedinjenih držav, da vpelje preiskavo glede izida volitev, pri katerih je j na društvenih sejah. On je raa, čeravno slišiš neštetokrat Sinclair propadel Mogoče bo rabil Sinclair zdravniške iz-j b|aKajnik nekega slovaškega pobožno željo, da bi lepo vreme vedence glede slaboumnosti, ki naj preiščejo možgane repu- d ^ društva> katerega potrajalo (za enkrat) vsaj tja blikancev v Californiji, k. so se vedno glasovali proti Sin-I ,fcja se je vršila v Knausovj dvo-! do božiča, clairju in Roseveltu in za — Hooverja, ki je v Californiji doma. ki se začenja na E. 185th St. pri Mr. Gozdanovipevem gledaišču in hiša žalosti se nahaja bližje 200. ceste nego 185. Dodatno poroča Mr. Sabljak še tole: "Zadnji četrtek sem imel strašne sanje o nesreči z .avto-mobilem. Sanjalo se mi je, da se mi je dogodila nesreča na St. Clair Ave. in E. 53. cesti, kjer sem bil zelo poškodovan. Pustil sem avtomobil in šel v bolnico k Dr. Walter ju, da me preišče kako daleč sem poškodovan. Ko sem prijel do bolnice, sem videl Dr. Walterja notri, toda meni se niso hotela vrata odpreti. Mrs. Walter je trdila, da ni zdravnika v bolnici, sam pa sem trdil da je, ker sem ga ravno videl. "Soprogi nisem hotel o teh sanjah ničesar praviti, ker bi se bila preveč bala da se kaj prigodi. Povedal pa sem drugo jutro v tovarni mojemu bOsu, ki me je ravno vprašal kako se počutim. Ko sem mu vse sanje razložil, me je on opozoril, naj se varujem da se mi kaj z avtomobilom ne dogodi." To je boss sam takoj drugi dan po nesreči ljudem priznal, da mu je Mr. Sabljak nekako ves žalosten pripovedoval o teh sanjah, ki so ga spravile v teške skrbi. Nadalje pripoveduje Mr. Sabljak, da je imel za časa nesreče zelo velike sitnosti z zdravniki. Baje dr. Walterja ni bilo v bolnici, bil je neki mlad zdravnik, ki je pa trdil, da nesreča ni tako nevarna. Cele dve uri je bila soproga v bolnici, ki je namenjena le za v tovarpah poškodovane delavce. Šele ob 10. uri zvečer je bila poslana v Lutheran bolnico na Franklin Ave. Nadalje pripoveduje Mr. Sabljak, da je tudi policija zanemarjala svoje dolžnosti. Policaj, ki p? imel ta slučaj na skrbi, ga ni niti prijavil na glavno postajo. Zvedeli so o tem šele dolgo pozneje, ko je soproga že preminula. Mr. Sabljak je zelo dober družinski oče in gospodar ter v vseh ozirih previden mož. On dela že nad 20 let v eni in isti tovarni. Kdor ga pozna, ga vsak spoštuje. Krivično bi bilo misliti, da je on kaj zakrivil v tej tako hudi nesreči, ki je njega zadela najhujše. Vso nesrečo je zakrivil oni neprevidni avtomobilist, ki js s tako silo pridrvel za njim po desni strani in zgledalo je, kakor da hoče podreti Sabljakov avtomobil. Da se tega izogne in dv obvaruje svoje potnike, je rajši zavozil v drogove, kakor da bi avtomobila zadela skupaj. Radi tega je dolžnost, da s prizadeto družino vsi sočuvstvu-jemo. Pogreb rajne se vrši v četrtek iz hiše žalosti ob 8:30 v cerkev sv. Pavla na E. 10th St. pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. -—o- Kino-predstava Starka zima že natresuje nekoliko "suhomrazca" okolo vogalov. Večeri so daljši in čeravno jt v hišah prijetno zakurjeno, vendar postaja človeku nekoliko dolgočasno. Se pač pričenja zi- letne božičnice, ki postaja za naselbino že nekaj, česar sleherni vsako leto željno pričakuje. Vsako leto za božič so nam otroci podali poleg petja, deklamacij tudi kako lepo otroško igrico. Letos pa so se polotili težke naloge, da v prizore to Ribičičevo mladinsko spevoigro. Navdušenje in marljivost ter vnema, s katero se po trikrat na teden vadijo, pa nam jamčijo, da bodo dano jim nalogo častno izvršili. Vprizoritev "V kraljestvu palčkov" bo zvezana s precejšnjimi stroški. Trebalo bo docela nove oderske opreme. Kakor niso finance drugih naših ustanov briljantne, tako tudi niso finance naše šole. Da zberemo za božičnico potrebna sredstva, računamo na telikodušnost naših društev in ustanov, ki so nam vsako leto priskočila na pomoč. Poleg tega pa smo se tudi odločili, da priredimo v soboto, dne 17. t. m. filmsko predstavo. Računajoč s slabim gmotnim položajem mnogih naših rojakov, smo določili kar najnižjo vstopnino: deset centov za mladino do 16. leta, a 15 centov za odrastle. Posetite to prireditev v čimveč-jem številu. Po filmski predstavi običajna domača zabava. Filmi bodo za to prireditev nalašč naročeni iz mesta. Tajnica. -o- Ljudje, protestirajte! Cleveland, O. — Okrog 20. novembra se bo zbrala poslanska zbornica v Columbus, Ohio, in bo nas reveže obdavčila s prodajnim davkom (Sales tax). Kaj to pomeni? Veliki interesi vidijo, da revež ne more več redno plačevati davkov na posestva, pa nas hočejo in nas tudi bodo, če ne bomo protestirali, obdavčili s prodajnim davkom, da ne bodo oni nič od svojega velikanskega dobička trpeli. V državi Ohio je v letu 1933 imelo 2,500 ljudi nad S700,000,000 čistega dobička. Premislite, ljudje božji, to je gola resnica! Zakaj se ne bi obdavčil profit, ko mi siromaki že tako strašno trpimo, da nikakor nismo v stanu še večje breme nositi. Na eni strani se kopiči čimdalje večje bogastvo, na drugi strani pa čimdalje večja revščina. V državi Ohio je treba sedaj dobiti nadaljnih $110,000.000, da bo država lahko poslovala v letu 1935. Od te vsote bi dali veliki interesi ali oni, ki narede nad sedemsto milijonov dolarjev dobička, a mi siromaki sto in tri milijone dolarjev. To bi ali bo stalo vsako družino od sedemdeset do osemdeset dolarjev na leto več kakor sedaj. Vsaka družina si lahko prihrani ta denar, ako protestira pri svojem deželnem zastopniku, da ne bo volil za prodajni davek in da naj se obdavči profit. Pišite na Mr. Boyda v Columbus, O., in protestirajte. Frank Novak. --o-- In naš spoštovani župan v Clevelandu, Mr. Harry L. Davis, je dal povelje, da se vrže 2,000 mestnih uslužbencev iz mestnih del, da si na ta način mesto prihrani denar. Mesto Cleveland bi si prihranilo stokrat več denarja, ako ne bi nikdar izvolilo Harry L. Davisa. See you next year! --—o-- Avtomobilska nesreča v naselbini Med drugimi 12 skimi nesrečami, ki dile v Clevelandu in v okolici te avtomobil- uri, ko je divjal deževni in so se dogo-^ siiežni vihar. Nesreča se je pri-petila na St. Clair Ave. pri "safe-kom sobote večer in nedelje, je ty zone," predno se zavozi na E. šteta tudi velika nesreča, ki je ,151 h St. Sam lastnik in voznik zadela eno družino izmed naših i avtomobila Mr. Sabljak pripove-bljižnjih bratov Hrvatov v nede-'dujd sledeče: ljo večer nekaj minut po osmi j "Bik, je nekako osem ura, ko rani. Istočasno se je ona nahajala na seji društva sv. Pavla štev. 10. Hrvatske Katoliške Za-jednice, h kateremu društvu je ona pripadala in pripadala je tudi društvu Marije Bistričke, Hrvatske Bratske Zajednice št. 47. Rajna je stara 86 let, doma iz sela Banova Jaroga, Kotar Nov-ska. Njeno prejšno ime je bilo Sošovič. V Ameriko je dospela leta 1910 in zapušča tukaj soproga Štefana, hčer Mary, ki je stara 17 let ter sina, ki j«' star 14 let. Njej v sorodu je širom znana Lučičeva družina in več bratov. Zadnjih 10 let s- nahaja družina Sabljak v Nottinghamu na 19413 Kildeer Ave. To je cesta, V naših Domovih se je že otvo-rila sezona prireditev. Vršilo se je že več krasnih pevskih nastopov, dram itd. Za našo mladino pa pomeni pričetek zime tudi še nekaj drugega. V jeseni se prične šola, konec je krasnih počitnic, katerih se sleherni veseli. Poduk v slovenskih šolah pri naših Domovih se redno vrši. Vse šole obiskuje precejšnje število otrok, posebno številen je letos naraščaj. Poleg rednega poduka v slovensščini aa otroci, ki obiskujejo Slovensko šolo Slovenskega Doma na Holmes Ave. marljivo uče tudi krasne mladinske spevoigre "V kraljestvu palčkov," katero bodo vprizorili za božič, prilikom svoje vsako- Kralj-lovec Veselje do lova je blagopo-kojni kralj Aleksander kazal si-ser še pred zedinjenjem, živahnejše pa se je začel v lovu udejstvovati po zedinjenju, ko so ga očarale naše planine. Prvikrat je prišel na lov v Slovenijo meseca decembra 1921 in sicer v Kamniško Bistrico, v lovišče meščanske korporacije. To lovišče so imeli takrat v zakupu brata Gorup in pl. Tur-koviči iz Zagreba. Takratni pokrajinski namestnik minister Hribar, sam navdušen lovec, je znal razvneti tudi kralja za naša lovišča. Dne 28. decembra 1921 se .H' pripeljal kralj v Kamniško Bistrico, in sjCer v spremstvu svojega bratranca kneza Pavla, svojega prvega adjutanta generala HadžiČa, tedanjega poveljnika dravske divizije generala Dokiča, takratnega zunanjega ministra Ninčiča in po- krajinskega namestnika Hribarja. V koči so sprejeli kralja brata Gorup in brata Turkovič ter predsednik SLD. Najprej je bil določen lov na gamse na Mecesnovcu. Žal se gonjači niso dosti pomaknili na postojanke, tako da so jih gamsi zgodaj opazili in se umaknili. Kralj je tedaj nosil še vojaško uniformo, prav tako seveda tudi oba generala. Ta pogon je ostal sicer brez uspeha, a je bil kljub temu kralj pri večerji dobre volje in se veselil, da bo drugi dan bolj uspešen. Drugega dne je bil določen zagon v Mokrici. Kralju je bilo določeno stojišče komaj pol ure od lovske koče. Zagon je potekel povsem po programu in uspeh ni izostal. Prvi lovski plen kralja je bil deset let star gams s krasnimi roglji, število točk 81.5. Od tega časa je zahajal bla-gopokojni kralj vsako leto v naša lovišča, ki jih je dal urediti kar lovsko pravično. Poleg svojih lovišč v Krmi je imel tudi lovišča v Kamniški Bistrici, kjer si je dal letos zgraditi po načrtih mojstra Plečnika vzoren lovski dom. Blagopokojni kralj je bil skozi in skozi lovsko pravičen, pravi lovec-gentleman. Ni mu bilo na tem, da bi dosegel veliko število trofej, marveč, da bi dosegel zares lepe trofeje. Razen po naših loviščih je zahajal tudi v druga, zlasti v Belju na jelene in divje svinje, dalje v Bosni, kjer je imel lovski gradič Han Pijesak. Njegova najljubša divjačina pa je bil gams. Od gamsov je v teku let nanizal lepo število trofej. Ustrelil je tudi lepo število jelenov, skoro izključno vse v znanem lovišču na Belju. Tudi lepo število mr-jascev je podrl. Zelo rad bi kralj dobil pred puško medveda in je delal vsako leto načrte, kako bi prišel tudi do te lovske trofeje. Seveda, medvedi so pri nas že redki in za medveda je treba imeti mnogo časa in potrpljenja. V lovišču ribniškega graščaka Rudeža je bilo parkrat že vse pripravljeno za kraljev lov na medveda, toda zaradi neodložljivih vladarskih poslov kralj ni mogel priti na lov. Z lovom na petelina do letos kralj ni imel sreče. Vsako leto se je kralj pripravljal na ta lov, pa je vedno prišlo kaj vmes. Letos pa je bila kralju lovska sreča naklonjena ter je na Pokljuki prišel tudi do te lovske trofeje. Ustrelil je 4 peteline. Verna lovska tovarišica mu je bila ves čas kraljica Marija, ki j^ izvrstna strelka in navdušena lovka. Kralj je z zanimanjem čital lovske revije, domače in tuje. Njegova želja je bila napraviti iz Jugoslavije nekak lovski eldorado. Živo mu je bila pri srcu tudi lovska zakonodaja in lovski zakon o lovu od 5. decembra 1981 je bil izdan izključno na njegovo željo in pobudo. Na lovu je bil pokojnik izredno ljubezniv ne samo do gostov, temveč sploh s poslednjim gonjačem. Večkrat je tega ali onega lovskega čuvaja ali gonjača nagovoril in se zanimal za njegove osebne domače zadeve. Lani je na primer v Kamniški Bistrici ustrelil krasnega gamsa, toda gams se je strklja! po strmih pečeh in zdrknil v globino. Bati se je bilo, da tega gamsa ne bo mogoče več dobiti in ga spraviti v položni kraj. Eden izmed lovskih čuvajev se je vendar odločil in se podal ponj. Stvar je bila seveda nekoliko nevarna, toda naši gorenjski planinci se ne boje vsake drče. Res se mu je posrečilo, da je gamsa srečno prinesel pred kralja. Kralj je bil zelo vzradoščen in je segel lovskemu čuvaju v roko, pa tako krepko, da je lovcu pri tem ne-i kaj ostalo v roki. Ko je imel i čuvaj priliko, da "si ogleda, kaj I je v roki, je zagledal šest lepih novih jurjev. Zares, kraljevsko darilo! Lovski čuvaj je bil tako presenečen, da ni vedel, ali je res ali sanja, in se je moral, kakor je pripovedoval, — vščipniti v stegno, da se je prepričal, da mu je kralj dal v resnici tak dar. Tak je bil naš kralj kot lovec: plemenit, dober in lovsko pošten. IZ DOMOVINE —Velik požar s smrtno nesrečo. Pretekli petek zjutraj je nenadno pri škocijanski podružnici začelo biti plat zvona. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje pri posestnici Ivani Krušnikovi, po domače pri Gr-davu na Studencu. Ljudje in domači gasilci so takoj prišli na kraj požara ter začeli reševati kar se je v naglici rešiti dalo. Gasilci pa so svoj irud osredotočili na reševanje hiše in drvarnice. Medtem ko so bili gasilci s cevjo med gorečim gospodarskim poslopjem in hišo, se je podrl požarni zid ter se izrušil na posestnikovega sina Lojzeta Pirnata iz Krtine, ki je po nekolikih zdihljajih umrl. Nekoliko je bil ranjen ! na nogi tudi načelnik studiške-ga gasilnega društva. Ogenj« je medtem divjal dalje in se razširil tudi na bližnji ktfzolec. Iz hleva so po napornem delu rešili že zadušeni dve kravi in eno tele. Posestnica trpi občutno škodo, kajti razen gospodarskega poslopja in kozolca ji je ogenj uničil tudi gospodarsko orodje, stroje in nad 13 tisoč kg sena, ki je bilo deloma že prodano. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen in ,ie povzročil okrog 100,000 dinarjev škode, dočim je posestnica zavarovana komaj za 10,000 Din. Pokojni Lojze Pirnat je bil sin uglednega dolgoletnega krtinskega župana Ivana Pir* nata. Bil je vzor naprednega fanta, katerega so imeli ne g% de na politično prepričanje vsi J zelo radi. Z njegovo tragično/ smrtjo sočuvstvuje vsa bližnj" in daljna okolica.. —Cigan je oropal in obesi' kmeta. Leta 1926. je razburi' Medmurje umor bogatega kme' ta Ivana Perčica iz Hlapičine* občina Sv. Martin na Muri. Pef-oiča so našli 28. decembra omenjenega leta v gozdu pri vas1 Mačkovcu obešenega na drevc* su. Mož se je bil nekaj dni p>'e'' vrnil iz Amerike, odkoder Je prinesel mnogo denarja. Ta z'0' čin je bil šele te dni pojasnje"' Na orožniško postajo v Mu1"' skem Središču je prišla ciga'1' ka Lucija Šarkezijeva in .P0' vedala, da ji je bivša priležnic* cigana Franca Bogdana Ma1'1' ja Horvatova pravita, da ji Bogdan priznal, da je urno1'1 Perčiča. Priznal je tudi. da pred leti v Zagrebu umoril >'. cropal dva trgovca. Orožni1 zdaj iščejo zločinskega ciga'1"' "l pridi dvig ubog men« tide! '■oj, velik od g tovo, pade moje da v tin \ ir "E laza Post( jtev. stal 'ovil ' je Ai vešk N, velik ?o j: sprt 'U s; 'a n ijen-fepo M. ek i iti sr •robi B< 'me Prt, b; "fig: "lan Jreži !t s lil F o az 'ni j "e i. tem, Mjt "nel T( r«sn i? k( tek trni kjš M Pred fonc š M "ko h Wan v U če verjamete, al' pa ne . "Veš kaj, stari, pametno storil, če bi se dal še nekolik višje zavarovati,"' reče žena sv° jemu možu nekega večera. "Kaj? Zavarovati? Se Kaj še!" "No. sai sem samo tako če la. Zdi se mi namreč, da l'°! .laš jako slab in je dobro, malo poskrbiš za družino." .> "Kaj, jaz da postajam s"8 . Kdo ti je pa to rekel? Saj *e ■ zdrav ko riba in močan ko k0^ Tri nadstropja visoko lahl<° čem po stopnicah, pa nit' Da postajam han ne bom. lej jo avše!" "Morda si uPe' sla"' iliš, tla 31 b"5' sti>' samo misno. (l zdrav in močan, pa se sil111 .j, sebe varaš. Trdno sem Sana, da si vsak dan slabši-"Daj no nehat! Ali se t' de? Po čem pa sodiš, da P0' jam slabši?" "Po čem? Vidiš, po te"1- ^o si še lazil za menoj, si me ''' v držal po tri ure na koleni" i daj pa ne moreš držati jnih niti tri minute našeg" bička." kol? b"' K;i th; H* 'al n«t iH U- V KRALJESTVU LEVOV IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" 1 4 "Ko sem rekla stražniku, naj | občutijo domačini napram le-1'ride bliže in mi pomaga, da gajvom, temelji na mnogih letih dvigneva, me domačin ni hotel »bogati in mi rekel, da je tik za fienoj lev. Ko sem se ozrla, sem videla, da stoji naravnost za me-iioj, niti šest čevljev oddaljen, (velik lev. Bila sem paralizirana »d groze. Toliko mi je bilo gotovo, da bo zdaj lev ali mene napadel, ali pa poizkusil odnesti "ojega nezavestnega moža. To-v istem trenutku se je doma-iin vendar spomnil, da je ustreli in lev je izginil v noč. Ko so prinesli mojega moža Cazaj v šotor ter ga položili na Postelj, smo ugotovili, da je mrtev. Lev ga je ugriznil v glavo tako silo, da sta mu dva njegovih zob predrla lobanjo in bije moral v hipu mrtev." Anderson piše: "Ako je člo-£'Ško oko nepremično uprto v uva, ni dvoma, da izvaja nanj velik vpliv. Zabeleženih je mno-?o primerov, ko človeško oko, tyrto nepremično v leva, ni levi samo preprečilo, da bi člove-;a napadel, marveč se je slednjemu celo umaknil, nato pa, z repom med nogami, pobegnil. * * * Med našimi črnci je bil tudi ek mlad, pavlihasti nepridiprav [i smo ga pobrali na poti v Nairobi, ko smo se ustavili v Abum Belgijskem Kongu. Njegovo 'toe je blo Mogu in bil je že za-Prt, ker je bil bigamist. Zaprt "i bil morda zato, ker je vlado 'rigalo, da je imel dvoje žena, "larveč zato, ker se ni ganil, da bi »eživljal niti eno, niti drugo. Mogo je bil približno šestnajst ft star in črn kakor sam vrag. ;il pa je tako dobrodušen, da so ostali fantje na vso moč radi azili. In kadar so ga dražili, je navadno rekel: "Čuvajte se me, jaz sem kani-Tam, odkoder jaz prihajam, jemo človeško meso. Najdlje kosilo; kot sem ga še kdaj "Hel, je obstojalo iz človeške gla-''e. Torej, čuvajte se!" To jim je povedal popolnoma r«sno in dostojanstveno. Ko pa k končal, je še pripomnil: "Am-tek tebe ne bi nikoli jedel, moj ^ni dečko. Ti si preumazan. *ajši bi jedel hijeno!" Mogo je bil v smrtnem strahu Nd hijenami. Mnogokrat je Ponoči kak hudomušnež splezal ža šotor, v katerem je Mogo 'fal, ter pričel zavijati in tuliti li(J hijena. Ob takih prilikah je Wanil Mogo dosledno z nožem Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio težkega trpljenja in gorja, ki fo ga prizadejali levi čredam in domačinom samim. Moj boy mi je povedal več zgodb, ki so vse nazorno slikale krvoločnost levov. Iz vseh teh zgodb je razvidno, da morajo biti domačini neprestano na op-rezu za svoje življenje. Afriški lovec Selous pripoveduje o slučaju, ko je prišel lev v vas domačinov. Bilo, kakor bilo: ali je bila živina predobro zastražena, ali pa je bilo premalo divjačine, lev ši je pač zaželel človeškega mesa. K sreči či pa so bili domačini na ta obisk kolikor toliko pripravljeni: njihove koče so bile zabarikadi-rane s hlodi in vejami in na strateških točkah vasi so goreli ognji. Toda lev si je kmalu izmislil načrt, po katerem bo dobil svojo žrtev. Povsem enostavno je skočil na streho neke koče ter j si izgrizel in iztrgal skozi streho luknjo v notranjščino, v katero je nemudoma skočil. In prizor, ki je zdaj sledil, je moral biti strašen. Baš v tej koči ni bilo nobenih moških, ker so se nahajali na lovu; v nji so bile štiri ženske. Lev je kmalu zadušil krike ubogih revic, ki so se stiskale v smrtnem strahu k steni. Nato se je povsem udobno ustanovil v koči ter požrl telesi dveh žensk. Toda prav ta njegova lakomnost mu je bila v pogibelj. Ko je namreč hotel skočiti nazaj skozi luknjo, skozi katero je bil prišel, ni mogel več nazaj. Čim se je naredil dan, so domači bojevniki obstopili kočo. Počasi so odkrušili toliko blatnega ometa, da so naredili primerno luknjo, skozi katero so ga pričeli zbadati s svojimi sulicami. "Zarjovi še enkrat, o lev!" so pričeli monotono peti starodavno pesem džungle, ko je imel lev poginiti. Glavarjev sin je zadal levu usodni ubodlja.j. Ko je bil lev mrtev, so njegovo truplo privlekli iz koče. Nato so naredili veliko grmado, na katero so vrgli leva ter ga pustili, da ga je plamen izpre-menil v oglje in pepel. Nekateri afriški domačini se poslužujejo pri lovu na leve zastrupljenih puščic mesto sulic. Metoda, katere se poslužujejo (Nadaljevanje) SKUPNI DRUŠTVENI DOHODKI, STROŠKI IN PREOSTANEK PO SKLADIH Posmrtninski sklad: Dohodki Stroški Preostanek Starostno zavarovanje ....................................$228,543.70 $113,955.93 SI 14,587.77 20-letno zavarovanje ........................................ 9,100.68 1,000.00 8,100.68 50-letno zavarovanje ........................................ 12.90 12.90 20-letno endowment ........................................ 238.31 238.31 Skupno posmrtninski sklad..........................$237,895.59 $114,955.93 $122,939.66 Bolniški sklad: Asesmenti ..........................................................$194,764.00 Bolniške podpore .............................................. Operacije ........................................................... Odškodnine ......................................................... Porodi ................................................................. $174,286.79 24,275.00 2,525.00 1,455.00 Skupno bolniški sklad..................................$194,764.00 $202,541.79 *$ 7,777.79 Pokojninski sklad: Asesmenti ....................... Pokojnine ........................ Izredne podpore ............. Odpravnine ..................... ..$ 24,283.50 2,700.00 891.85 836.00 Skupno pokojninski sklad............................$ 24,283.50 $ 4,427.85 $ 19,855.65 Upravni sklad: Asesmenti .............................................,............$ 48,567.00 Za spremembe .................................................. 274.00 Knjige .................................................•............... 491.86 Za pristopnine novih članov..,......................... 199.50 Znaki ....................................................................................................................................9.75 Za vpise novih članov..............................................................................$ 1,380.23 Darila ..................................................................................................................................25.00 Skupno upravni sklad..................................$ 49,542.11 $ 1,405.23 $ 48,136.88 SKUPNO .......................................................$506,485.20 $323,330.80 $183,154.40 Članstvo 30. junija 1931........................................................ 7073 Članstvo 30. junija 1934........................................................ 6888 Nazadovali ........................................................................... 185 PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV IZ KATERIHKOLI VIROV RAZDELJENO PO SKLADIH, KAMOR ISTO PRIPADA, KJE SE NAHAJA, iN KOLIKO JE PREMOŽENJA V ISTEM SKLADU. Bilanca 30. POSMRTNINSKI SKLAD (Račun od 1. julija 1981 do 30. junija 1934 junija 1931.......................................................................:........$592,680.81 DOHODKI Asesment krajevnih društev................................................$237,917.87 Obresti bančnih vlog........................................................................................................................1,065.53 Obresti od posojil na posestvih........................................................................................63,364.62 Najemnine od posestev................................................................................................................1,108.50 Posestvo prodano ................................................................................................................................2,647.00 Povrnitev od prodaje posestev.....................;.............................................2,153.25 Prenešeno iz upravnega sklada....................................................................................5,000.00 Skupni dohodki ............................................................$313,256.77 STROŠKI , Posmrtnine ....................................................$114,955.93 Pdsestvo prodano ........................................ 3,415.53 U. S. davek.. Sodniški stroški ...................................... Prenešeno v bolniški sklad.................... Založeno šerifu za prodaje posestev.... Zavarovalnina na posestvih.................... Note za asesmeijt.^................................. Pravni stroški ..'...'.'.:......'.'.'.„'.'.'.;................... * 4.26 15.32 5,000.00 6,009.12 133.00 23,343.40 105.00 Popravila na posestvih.................................. 698.13 Davki n3 posestva........................................ 2,032.76 Voda za posestva............................................ 49.49- -$155,761.94 157,494.83 Preostanek v blagajni...................................................{............... Bilanca 30. junija 1934................................................................................$750,175.64 PREMOŽENJE POSMRTNINSKEGA SKLADA RAZDELJENO SLEDEČE Posojila na posestvih....................................................................................$665,315.06 Bančne vloge (zamrznjene)........................................................................ 22,328.61 Bančna vloga na Central United National Bank...................................... 10,041.46 Posestva ........................................................................................................ 28,968.60 Home Owners' Loan Corporation bondi.................................................... 13,425.00 Dohodki za mesec junij 1934.......................................................................10,096.91 )0 toki IZ šotora, in nagajivec lokostrelci, je navadno ta, da je moral pobrisati, kar so ga zalezejo leva spečega nad ^sle noge. V mnogih ozirih je bil Mogo Ik«kor bel fant. Tako je Nato se mu domačini previdno približajo, nakar mu eden izstreli v I njegovo stran puščico, ki 11 1 "iikor „. _____________ e rad tega ali onega potegnil. J močno zastrupljena. Dasi lev ne Skupno premoženje posmrtninskega sklada....................................$750,175.64 BOLNIŠKI SKLAD (Račun od 1. julija 1931 do 30. junija 1931 Bilanca 30. junija 1931................................................................................$187,887.38 DOHODKI Asesment krajevnih društev................................................$194,764.00 Obresti bančnih vlog............................................................ 152.84 Obresti od posojil na posestvih.......................................... 23,836.35 Posestvo prodano ................................................................ 1,500.00 Povrnitev od prodaje posestev..................................... 2,039.53 Najemnine od posestev........................................................ 244.05 Povrnitev porieverbe ............................................................ 72.00 Prenešeno iz posmrtninskega sklada................................ 5,000.00 v prazno več drob- ekc noči je nasul 'očevinasto škatljo ""h kamenčkov, za škatljo pa je j že. '''i vezal kos surovega mesa. Soči je prišla hijena, pograda meso in zbežala ž njim iz torišča, in ker je bila k mesu r'Vezana pločevinasta kanta s tem bilo taborišče pokonci. Naravna sovražnost, ki jo pogine takoj, vendar je strup tako hud, da mu kmalu podle- ^frienjem, je povzročila s ,fik peklenski trušč, da je Lumbva lovci, s katerimi smo se sestali v Tanganyiki, se poslužujejo pri lovu na leve dolgih sulic in ščitov, ki so narejeni iz kože bufalov. Ko so napadeni, počenejo ter se stisnejo za ščite, dočim vržejo.njih totariši v leva sulice. (Dalje prihodnjič) Skupni dohodki ................................... STROŠKI Bolniške podpore ..........................................$174,286.79 Opcracije ....................................................... 24,275.00 Odškodnine .................................................... 2,525.00 Porodi ........................................................... Posestvo piodano ...................................... U. S. davek................................................. Sodniški stroški .......................................... Založeno šerifu za prodaje posestev....... Zavarovalnina na posestvu........................ Voda za posestva........................................ ...........$227,608.77 1,455.00 1,111.00 83.69 2.03 1,909.16 62.29 71.33— 205,781.29 Dohodki za mesec junij 1934.. 945.20 Skupno premoženje pokojninskega sklada........................................$ 72,431.71 UPRAVNI SKLAD (Račun od 1. julija 1931 do 30. junija 1934 Bilanca 30. junija 1931................................................................................$ 11,642.66 DOHODKI Asesment krajevnih društev................................................$ 48,567.00 Za spremembe ............................................................................................................................................274.00 Potrebščine za društva (knjige itd.)....................................................................491.86 Za pristopnine novih članov................................................................................................199.50 Znaki ............................................................................................................................................................................9.75 Obresti bančnih vlog........................................................................................................................355.86 Prošnje in premije za nova posojila....................................................................1,050.00 Pristopnine mladinskega oddelka................................................................................5.75 Prenešeno iz mladinskega oddelka za upravo istega............1,300.00 Povrnitev poneverbe ........................................................................................................................4,369.00 Razno ............................................................................................................................................................................46.80 Skupili dohodki ............................................................$ 56,669.52 STROŠKI Tiskovine in reklama...................................S 3,845.99 Darila društvom ....................................................................................25.00 Druga darila ......'........................................................................................302.65 Pohištvo in oprava................................................................................1,783.82 Društvene potrebščine ................................................................679.95 Zdravniške preiskave ....................................................................3,733.20 Uradno glasilo in urednik........................................................2,200.00 Uradne potrebščine ............................................................................735.98 Nagrade za nove člane društvom in posameznikom ..........................................................................1,941.13 Poštnina, telefon in telegrami............................................1,324.97 Najemnina urada ....................................................................................2,173.50 Poprava strojev ........................................................................................71.24 Uradniške plače ........................................................................................16,120.85 Izredne plače ................................................................................................4,610.22 Vafščirte uradnikov ............................................................................1,709.49 Varnostni predal ....................................................................................18.30 Vtižhi stroški ................................................................................................354.02 U. S. davek........................................................29.48 Zavarovalnina na posestva in proti ropu.. 517.33 Odpravnina ......................,..................................................600.00 :5Prenešeno v posmrtninski sklad................................5,000.00 Pravni stroški ..............................................................................370.00 Založeno šerifu za prodaje posestev....................500.00 Aktuar ........................................................................................................................650.00 Konvencije ..........................................................................................................8,664.65 Kadar se selite že večkrat smo povdar- i j ali v časopisu, da naročni- : ki, kadar se selijo, morajo i svojo selitev direktno na- i znaniti v naš urad, in sicer i osebno, ali potom pošte ali i pa po telefonu. V nobenem j slučaju ne smete povedati i našim raznašalcem, da ste j se preselili, ker je raznaaal- j cem prepovedano spreje- ; mati enaka naročila. Ako boste točno v naš urad naznanili spremembo naslova, boste tudi točno dobili list na novi naslov. Prosimo, da to upoštevate! DNEVNE VESTI Voda za posestva................................ Davki na posestva............................. Sodiliski stroški .................................. Elektrika .............................................. Povrnitev prošnje za novo posojilo.. Pomota na bančni obresti.................. Državni zavarovalninski oddelek...... 66.13 103.24 11.31 80.78 5.00 .76 75.00 Plača za seje glavnim odbornikom.. Raznft .................................................. 171.00 364.97- 58,839.96 Primanjkljaj v blagajni........................................................................ 2,170.44 Bilanca 30. junija 1934................................................................................S 9,472.22 PREMOŽENJE UPRAVNEGA SKLADA RAZDELJENO SLEDEČE Bančne vloge (zamrznjene)........................................................................S 2,842.91 Bančna vloga na North American Trust Co'.............................................. _ 891.51 Dohodki za mesec junij 1934...................................................................... 5,737.80 Skupno premoženje upravnega sklada..............................................$ 9,472.22 *Razviden je prenos vsote $5,000 iz upravnega sklada v posmrtninski sklad, ravno ista vsota je bila prenesena v bolniški sklad; kaj je bil povod ni rekorda. Kakor hitro bo mogoče se omenjena vsota prenese kamor ista spada. MLADINSKI ODDELEK (Račun od 1. julija 1931 do 30. junija 1934) Bilanca 30. junija 1931................................................................................$ 30,950.18 DOHODKI Asesment krajevnih društev................................................$ 15,388.60 Obresti bančnih vf(Jg............................................................ 195.57 Obresti od posojil na posestvih.......................................... 3,346.72 Najemnine od posestev........................................................ 565.95 Skupni dohodki ............................................................$ 19,496.84 STROŠKI Posmrtnine ....................................................S 4,150.00 Prenešeno v upravni sklad za upravo................1,300.00 Prenešeno v upravni sklad za pristopnine 5.75 Založeno šerifu za prodaje posestev....................886.00 Izplačane rezerve ................................................................................1,774.20 U. S. davek........................................................................................................5.86 Popravila na posestvih....................................................................305.36 Zavarovalnina in davki na posestvih....................256.91 Asesmenti za nove člane............................................................137.70 Voda za posestvo....................................................................................2.92— 8,824.70 Preostanek v vlagajni............................................................................ 10,672.It Bilanca 30. junija 1934................................................................................S 41,622.32 PREMOŽENJE MLADINSKEGA ODDELKA RAZDELJENO SLEDEČE Posojila na posestvih....................................................................................$ Bančne vloge (zamrznjene)...........,..................................-........................ 2,308./- Bančna vloga na North American Trust Co.............................................. o-'nn Posestva ......................................................................................................... Dohodki za mesec junij 1934...................................................................... Ponovni nemiri zbruhnili v Avstriji Dunaj, 13. novembra. Ob priliki 16. obletnice premirja so na Dunaju nastale nove revolte komunistov in socialistov. Policija je aretirala večje število nemir-nežev. Vlada je prepovedala vse demonstracije in je aretirala nad en tisoč socialistov. V ostalih provincah izven Dunaja je vladal mir. Mehikanske postave glede duhovnov olajšane Mexico City, i3. novembra. V nekaterih mehikanskih državah so zadnje čase olajšali postave glede števila duhovnov v posameznih državah. Pet držav je zadnje čase odredilo, da sme biti na vlakih 20,000 prebivalcev en katoliški duhovnik. Stara odredba je dovoljevala le enega duhovna na 70,000 ljudi. V Nemčiji so sterilizirali 111 oseb Berlin, 13. novembra. Odkar je nemška vlada sprejela postavo o Sterilizaciji slaboumnih ali zločinskih moških in ženskah, so v državni bolnišnici v Berlinu sterilizirali 111 oseb. MALI OGLASI V najem se da stanovanje, pripravno za [ ečlarje. ' Vprašajte na 15919 YVhitcomb Ave., v bližini St. Clair Ave. (268) Preostanek v blagajni.. 21,827.48 Bilanca 30. junija 1934............................................v.....................S209,714.86 PREMOŽENJE BOLNIŠKEGA SKLADA RAZDELJENO SLEDEČE Posojila na posestvih....................................................................................$177,871.00 Bančne vloge (zamrznjene)........................................................................ 4,044.53 Bančna vloga na North American Trust Co............................................ 4,669.25 Posestva ......................................................................................................... 11,727.00 Home Owners' Loan Corporation bondi.................................................... 4,250.00 Dohodki za mesec junij .......................................................................... 7,153.08 .$209,714.86 Vsak dan ena H; imela lahko vzdrži dolgo brez vode ^ 'zmed vsega živalstva je ka-■ ki luhkn naidlie vzdrži ki lahko najdlje ^ - vode. Sele ko ni t'^ela vode pet dni, jo dobila začne vzdrži časa brez vode, se ima I svojemu želodcu, ki je iffoSiti žeja. Da lahko Hko no. a i, N|*rjen prav posebno. V stent" želodca so številni rtiehuf-Ki i, _. , j. ' KJer se vzdrži voda. j,' »'"hi karavitna kamel na dol-' '"»t čez puščavo, privežejojna glave kamel visoko in jim po sili vlijejo vodo v želodec, kjer se napolnijo vsi tisti mehurčki in tako je preskrbljena kamela z vodo za več dni. V grbi na hrbtu pa ima spravljeno mast, ki je živali v prehrano, če ne dobi živeža.. Po dolgem potovanju brez živeža in vode podane ta grba ohlapna, ker je živai porabila vso mast za hra-Če je grba visoka in na- predno i pota, je to znamenje, da je kamela zdrava in dobro hranje- Skupno premoženje bolniškega sklada..................................... pokojninski Sklad (Račun od 1. julija 1931 do 30. junija 1934 Bilanca 30. junija 1931....................................................................$ 40,625.74 DOHODKI Asesmenti krajevnih društev..............................................$ 24,283.50 Obresti bančnih vlog.:.......................................................... 94.37 Obresti od posojil na posestvih....!!......!!............................ 6,426.45 Povrnitev od prodaje posestev............................................ 671.23 Najemnine od posestev........................................................ 53.61 Skupno premoženje mladinskega oddelka........................................$ 41,622.32 Premoženje mladinskega oddelka kaže približno dva in štirideset tisoč dolarjev; od zanje konvencije kaže napredka nad deset tisoč dolarjev, kar je izvanredno lep napredek. Vsak član in članica je lahko ponosen, da ima svoje male pri tako zdravi finančni organizaciji. Dolžnost nas veže, da to močno, zdravo finančno stanje mladinskega oddelka pri vsaki priliki povdarjamo, kadar agitiramo za Zvezo, članstvo Zveze naj se zaveda dolžnosti in vpiše svoje otroke v mladinski oddelek. Majhen asesment 15 centov mesečno in vaš otrok je zavarovan po lestvici tiskan v pravilih od $48 do $500 posmrtnine. Ko je otrok star od 16 do 18 let, prestopi v odrasli oddelek, ob katerem času se mu nakaže njegova rezerva, po lestvici od 20c do $19.95, katero lahko rabi za plačevanje asesmenta v odraslem oddelku. SKUPNI DOHODKI IN STROŠKI PO SKLADIH, PREOSTANEK IN BILANCA BILANCA SKLADOV 30. JUNIJA 1931 Posmrtninski ............................................................................................$ 592,680.81 Bolniški ..........................................................................................................................................................................................................187,887.38 Pokojninski ................................................................................................................................................................................................46,625.74 Upravni ..............................................................................................................................................................................................................11,642.66 Mladinski .............................................................................................................................................................................................30,950.18 Farma naprodaj ima 36 akrov, ob tlakani cesti, voda, elektrika v hiši in v hlevu. Več tisoč sadnega drevja, breskve, češnje, jabolka, češplje, hruške. Dva akra trte, 10 akrov gozda in pašnik. Cena vsemu skupaj $2,700. Polovico takoj, ostalo na obroke. Imam tudi farmo 50 akrov, ki se zamenja za hišo v mestu. Vprašajte pri M. Jalovec, 6424 Spilksr Ave. (270) Stanovanje se odda v najem, tri sobe, Toplota in kopališče. Jako pripravno za novoporočence. Vprašajte na 6316 Carl Ave. ste vsi Skupni dohodki ..............3] s29 16 STROŠKI Pokojnine ....................................................................... Izredne podpore ............."...'.'.'.' Odpravnine .............. U. S. davek................................................. Založeno šerifu za prodaje' posestev'!!'".'.'.'.'. Zavarovalnina na posestvu Davki na posestvih........ 2,700.00 391.85 836.00 2.44 959.57 8.75 324.58— 5,723.19 Preostanek blagajni.......................................................................... 25,805.9" Bilanca 30. junija 1934. ' ................$ 72,431.71 PREMOŽENJE POKOJ NI NSKEG'r F. NO SLEDEČE Posojila na posestvih..................................$ 57,665.00 Bančne vloge (zamrznjene) ..................................................... 4,930.33 Bančna vloga na Cleveland Trust' Co.......!!!!!!!!!!. '!!................................. 2,391.18 Posestvo ........................................................• ................... 6,500.00 Zvezino premoženje 30. junija 1931................................................$ 869,786.77 DOHODKI TREH LET PO SKLADIH Posmrtninski ......................................................................$313,256.77 Bolniški ............................'.................................................. 227,608.77 Pokojninski .............................-»««..................................... 31,529.16 Upravni ............................................................................... 56,669.52 Mladinski ............................................................................ 19,496.84 . Skupni dohodki treh let............................................$648,561.06 STROŠKI TREH LET PO SKLADIH Posmrtninski ..............................................$155,761.94 Bolniški ..................................................... 205,781.29 Pokojninski ................................................. 5,723.19 Upravni ........................................................ . 58,839.96 Mladinski .................................................... 8,824.70 Vabilo! V petek večer vljudno vabljeni' da pridete k Dominik Kraševcu (Grdina dvorana) na ples in na okusno ribjo pečenko! Pri plesu igra Jackie Zore. Izvrstna zabava. Vstopnina k večerji in na ples samo 30 centov. Pridite! Splošna izplačila ...................................................... 434,931.08 Preostanek V blagajiii treh let......................................................... 2K\629.98 Zvezino premoženje 30. junija 1934........................................................$1,083,416.75 ZVERINO PREMOŽENJE RAZDELJENO SLEDEČE Posojila na posestva..................................... $ 927,851.06 Bančne vloge (Zamrznjene).................................... 36,455.10 Bančle vloge (aktivne).......................................... 19,414.4n (Dalje na 4. (tranl) BO OU» >A»T "Ameriška Domovina" stori svoj del za uresničenje predsednikovega programa. ^.JŽfž^^T] [Ste] ' m "Ampak, mati, Jezus! Kopa.tilo. Saj človek že od samega je stal tam — tu pred nama —! pisanja in špičenja svinčnika pri rožah, pri nageljnih! i ne more naprej. A le počasi in In tako — da se je videlo plot .složno, le lepo eno za drugim, in vse skozi njega. . . S klobu-jsaj bodo prišli vsi na vrsto, kom potisnjenim na tilnik, s j živi in mrtvi, krivcem in puško. . . In tako div-, "Imenujete se?" je je gledal--in njegove roke so bile krvave. . ." Primož Košutnik se je sklonil nad ustreljenega. "Pes, ti prokleti vlaški-- ali sem te?" Oni je strmel v njega iz smrtnih globin. "Duša!" je še enkrat vzdih-nilo iz trepetajočega telesa. — "Duša!" Potem je utihnil. Velika zelena muha se mu je prilepila pod očesnice, lazila je t.koli usten, izmed katerih je vrela vroča kri. Druge so priletele. . . Košutnik si je potisnil klobuk na tilnik ter si otrl pot raz čelo. Prekleti pes! . . . Da, še meglenjaka da bi mu bil odstrelil poleg vsega! Še tega bi se hotelo! In brcnil je jezno z nogo v mrliča, da so muhe završale. In potem je začutil hladnobo, ki je puhtela od mrliča in prva groznica ga je spreletela. Kje je puška? . . . Saj je moral imeti puško! . . . Kaj bi sicer počenjal to uro v gozdu? . . . Puško mora imeti. — — A ni imel puške. Nikjer niti sledu o puški. Kaj naj bo to? . . . Saj ga je videl, kako je zasledoval srnjaka? Saj ni mogoče, da bi — navsezadnje niti ne imel puške. . . Sedaj se ne more niti s silobranom izgovarjati — in njegova poslednja beseda: Duša. . . Duša? Tam gori na oddaljenem travniku pa je stal nekdo ter spravljal daljnogled. Glej, torej je bilo vendar dobro tistihmal, ko je dobil le daljnogled, a oni drugi puško. Tu je sedaj s "Eiselt. Emil Eiselt." "In rojen ste bil?" Eiselt je uslužno segel v telovnik in privlekel na dan nekaj prepotenih papirjev. "Tedaj dvaindvajsetega aprila leta 1840. V Miesu na češkem." "Tedaj, ko ste šli zvečer 16. septembra od Bregane proti Osredku, ste opazili grede po poti, ki vodi od velike ceste proti omenjeni steklarni, neko postavo, ki se vam je zdela takoj sumljiva. Takoj nato ste se podali v kantino, ki je last cestne uprave in ste tam povedali o stvari skladiščarju Francu Jakšu, ki je Štajerc po rodu, ter natakarici Heleni Tomažin, ki je doma iz Litije na Kranjskem. -- Sedaj le počasi, da kaj ne izostane iz protokola! Potem ste se vrnili takoj po nevihti zarana na dotično mesto, kjer ste videli.onega človeka. v katerem ste spoznali Ilijo Sormana, doma iz Grižan v hrvaškem Primorju. Ko ste si og-iedali natančneje mesto ni ste vendar postal radoveden, kaj bi imel ta človek, katerega ste odpustili na zahtevo tovarišev od dela, iskati v viharni noči tam okoli, ste postal nenadoma pozoren na mal predmet ,ki je ležal na tleh. Ugotovili ste, da je ta predmet mali ustnik, katerega je imel in lastoval preje omenjeni Uija šorman in ste ga tudi takoj spoznali za nj'egovega po malem, srebrnem obročku. Ko ste se sklonili, da poberete gori navedeni predmet, vam je udaril v nos smrad, ki je bil s 1 i č e n smradu, ki se širi od razpadajočega mesa ali kaj podobnega. Pričeli ste nekoliko grebsti po pomočjo daljnogleda videl nekaj drugega, nekaj imenitnej- J dctičnem mestu in pod gramo-šega kakor pa par klafterc drv. j zom se vam je prikazal čevelj. Nekaj, kar ne bo mogel plačati j Vse te ugotovitve so vas pripra-in odkupiti noben denar. j vile do mnenja, da mora biti na --I tistem mestu pokopan v noči od Toliko tekanja in zapletlja- ■ 23. do 24. junija tekočega leta jev se stražmojstru še nikdar, tajinstveno izginuli pomožni v vseh službenih letih ni pripe- praktikant cestne uprave, Bran- --—! ko Katic. . ." i Ufff! Ko bi se to le dalo za-i pisati tako v treh, štirih stavkih, tako v vsej gostilniški udob-| nosti. A ta je protokol, ki mora i izgledati skozi in skozi uradno, j da vzbuja ugled in opozori tudi | predpostavljene na službeno j marljivost vestno pišočega. Da, i velika razlika je tako med zasli- I Sevanjem na štiri oči in svečanostjo pravilnega protokola. —■ S pomočjo lopat in kolov so | mrtveca odkopali: ostudna, temna masa gnilobe, pred katero so se celo najtrdnejši delavci odmaknili. Stražmojster z molčečim titularnim postajevodjo, Neighbor Window Cleaning SLOVENSKO PODJETJE čistimo okna, strope, les, stenski papir v stanovanjih ali trgovinah Najnižje cene 1372 Marquette Rd. • ENdicott 4733 ŽENE IN DEKLETA Predno kupite zimsko suknjo, telefonirajte ali mi pišite, da vas peljem direktno v f.ovrrnc, k„'er si lahko izberete fino Sterling suknjo in to od $5.00 do $25.00, ceneje kakor kje drugje. BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. druga vrata od St. Clair Ave. ENdicott 8505 bledni sodni adjunkt in nadinže-nir so stali v krogu na licu mesta. "Ali ni imel matere?" je vprašal sodni adjunkt, medtem ko se je nekoliko oddaljil od vetra. Nadinženir je pokimal. "Naravno. Tako zvana Konfinka ali pravilneje Horvatička. Seveda. Čemu?" POZOR! Predno kupite pohištvo, si gotovo oglejte naSo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago. A. Grdina & Sons HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Ild. HE 3113 DOBEIt PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J CIMPERMAN J. J. FRERICKS "Morali bi jo pravilno pozvati na lice mesta v svrho identifikacije mrliča," je izjavil jurist. Eiselt v ozadju se je režal, nadinženir je odkimal. "Ne bo mogoče. Horvatička je žs kake tri mesece napol, a zadnji mesec sploh docela nora." "In od prevčeranjim sem še besna," je dostavil Eiselt. "A od včeraj sem že umira," je zaklical stražmojster. "Poleg tega, prosim, bi bilo tudi nepotrebno. Tu so gumbi, ki se popolnoma ujemajo z najdbami prejšnjih preiskav. Namreč z nekim krojaškim računom, ki je že priložen aktom. In tu. . ." Obotavljal se je nekoliko, a nato dvignil nek temen predmet, "to tu pač izključuje sleherni dvom nad istovetnostjo." "Kaj je?' 'je vprašal kratkovidni adjunkt. "Sleherni dvom bi lahko odstranili le na ta način, da pripeljemo mater semkaj in jo konfrontiramo z mrličem." "Beležnica,' ga je prekinil sedaj stražmojster. Sicer že v izredno slabem stanju, a prosim, nekatera mesta še dobro čitljiva. Tu na primer. Tu je umrli najmanj dvajsetkrat napisal svoje ime. Gospoda se hoče prepričati?" "Ne, hvala, hvala!" ss je branil adjunkt ter se umikal. "In to tudi še ničesar ne dokazuje. Saj si lahko tudi kdo drugi dovoli šalo. . . In to bi bilo 'šele treba —." Let Eiselt se je osrčil. Zadrževal je sapo in gledal čitajočemu stražmojstru preko ramena. "Tu stoji zapisano: Branko Katič — Branko Katič — trikrat, petkrat, desetkrat — v deloma različni pisavi." "A to bi baš dokazovalo. . ." je pričel adjunkt. "Tako se je tudi v resnici imenoval,' je potrdil nadinženir. — "Saj je bil, nu, nezakonski —." "Prosim, saj mi je znano. A tu naprej: Branko Horvatič — Branimir Horvatič —" "Po materi. Njeno zakonsko ime." "Prosim, da že, k tu: — Branko plemeniti — Bu--." — Stražmojster je neverno obstal. "Budins —" "Budinski,' je pomagal Eiselt. "Res: Plemeniti Budinski. . . Branimir plemeniti Budinski. Vitez Budinski. . . Branko baron Budinski. . . Le ne vem, kako se to izgovori — Le Baron de Bou-dinski. . ." Adjunkt je začuden prisluhnil. "Prosim vas, saj to je —" In Eiselt je nesramno zažvižgal skozi zobe. " — tako zvani gospod papa. Namreč — hm — plačujoči. . . Kako se jih že titu-iira: illustrissimus ali spectabi-lis? . . . Namreč, tri leta sem bil na gimnaziji." Nadinženir je previdno stopil bliže. "Tu je najbrže poskušal, kakor izgleda. A saj res, spominjam se, da je celo pošto prejemal pod tem imenom. Pisma od žensk in druga. Saj se je vedno rad hvalisal s svojim visokim pokolenjem in z veliko dediščino itd. Sploh pa, kaj takega se sploh ne bi smelo omeniti vpričo mrtveca — ampak — nu — nu —" Stražmojster je dvignil roko. "Prosim, tu se še nadaljuje: — Branko Poch." "O, prokleto — debeli poštar!" "Branimir Frakas. . ." Stražmojster se je namrdnil. "Oni, ki je bil stražmojster tu pred menoj. Nu, saj človek postaja radoveden. Branko Zistler!" "Branko- Franges!' "Franges? . . . Ali ni bil to kraljevski nadgozdar?" "A sedaj!" Orožnik se je polagoma in očitajoče okrenil proti Eiseltu. "Branislav Eiselt!" Oni se je okrenil nekako sramežljivo, skomignil z rameni in stisnil tanke ustne. "Nu, bili smo pač tudi mi nekdaj mladi." Nadinženir se je vmešal. — "Kaj čudna šala to na vsak način. Tako si zapisovati vse, s katerimi je njegova mati . . • Nu, pa sai to bi bilo od njega pričakovati. — Nu, kaj pravite, ni več dvoma glede istovetnosti?" (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje s 3. strani) Posestva .................................................. ..... Home Owners' Loan Corporation bondi..... Dohodki za mesec junij 1934..................... 57,220.60 17,675.00 24,800.56 Skupno premoženje Zveze..................................$1,083,416.75 PRIPOROČILO GLAVNEGA TAJNIKA Na predloženo finančno stanje naše organizacije osmi redni konvenciji si usojam podati nekaj priporočil, katere naj bi cenjena delegacija vzela v poštev. Prvo in najvažnejše priporočilo je, da tukaj navzoči zboro-valci začrtate pot, po kateri naj bi se širila naša Zveza v smislu napredka—pridobivanju novega članstva. Ena pot je: dober, zmožen, gospodaren in aktivni glavni odbor, kateri ima vse vodstvo! od konvencije do konvencije v oskrbi. Ne vezati odboru roke, ne istega kritizirat, temveč pomagati pri agitaciji v kampanjah, in v vseh njegovih delih in poslih. Druga pot: glavni odbor, društveni uradniki in uradnice, paziti je, ter vedno gledati na to, da se obdrži članstvo, katero je sedaj pri organizaciji. Pazimo, bodimo previdni, da ne žalimo naše dobre moči, to so naši agitatorji, ljudje, katerim je v resnici napredek Zveze pri srcu. Dobro so mi znani stoteri možje in žene, kateri so delali z vso vnemo za napredek Zveze, vzrok da so postali mrzli napram nji, je največkrat neopravičena kritika od strani nekaterih članov. Tretje priporočilo:. paziti na simulante, radi bolniške podpore. Na tej konvenciji je zastopanih veliko število društvenih uradnikov in uradnic, kateri naj v času njih urada strogo pazijo, da se ne nakazuje bolniška podpora tistim, kateri niso iste po pravilih opravičeni. Ako društvo nakaže bolniško podporo, je kaj težko, skoraj nemogoče, da bi iste ne izplačal glavni odbor. Priporočljivo je, da vsak, kadar izroči svoj urad novemu uradniku, da istega popolnoma pouči o vsem poslovanju njegovega urada. Nešteto priporočil bi lahko napisal, ako bi znal, da bi koristilo napredku organizacije moralno in finančno. Pomnimo vsi eno, in to je: napredek v članstvu, paziti na finančno stanje ter gojiti bratstvo in obdržati dobro ime naše organizacije. V tem smislu naj ta zbornica zaključuje svoje predloge, odobri naj dobro zamišljena pravila, pa nam bo napredek v vseh ozirih zagotovljen. RAZNO Cenjeni delegaciji hočem podati nekoliko statistike kolikor je pač mogoče dobiti iz knjig prejšnjega tajnika. Uradni zapisnik sedme redne konvencije kaže članstva v odraslem oddelku 30. junija 1931 7,075, v mladinskem oddelku 2,994, skupno 10,069 članov in članic. Dne 30. junija 1934 šteje Zveza v odraslem oddelku 6,888, v mladinskem 3,470, skupaj 10,358. Napredek treh let 289 članov in članic, kar je dokaz pridnega dela od strani glavnega odbora. Smrtnih slučajev v tem času je bilo 146, štirje člani so prejeli odpravnino, skupaj 150, katerih vzroki smrti so bili sledeči: Bolezni srca 25, pljučnica 17, jetika 16, rak 16, vnetje možgan (abscess, tumor, zmehčanje) 11, možganska kap 9, otrdela jetra (cirrhosis) 9, ledvice 5, slepič 4, sladkorna bolezen 4, prebita črepinja 4, samomor 3, abscess v pljučih 3, thrombus 3, splošno zastrupljenje krvi 3, alkoholizem 2, želodčno ulje 2, golša (krof) 2, vnetje trebušne mrene 2. Po en primer smrti je bil iz sledečih vzrokov: blaznost, zavozljanje črev, porod, vročinska bolezen, vnetje v prsih (mediastinum), notranje poškodbe. Iz mladinskega oddelka je umrlo 17 članov in članic. Po dolgotrajnem prizadevanju iskanja številk za izplačila bolniških podpor iz različnih razredov posnamem sledeče: Dva-dolarski sklad ali $14.00 na teden bolniške podpore kaže nad $5,600.00 več stroškov kot dohodkov od zadnje konvencije. Razred $5.00 bolniške podpore na teden kaže približno $700.00 več izplačil kot prejemkov. Napredoval je samo seden^-dolarski sklad nad osem tisoč dolarjev. Kratek pregled dolgotrajnih bolezni, to je tistih, kateri so na polovični podpori: V letu 1932 iz $5.00 razreda stalno v podpori mesečno 2 člana; 1932 iz $7.00 razreda stalno v podpori mesečno 24 članov; 1932 iz $14.00 razreda stalno v podpori mesečno 11 članov; 1933 iz $5.00 razreda stalno v podpori mesečno 4 člani; 1933 iz $7.00 razreda stalno v podpori mesečno 28 članov; 1933 iz $14.00 razreda stalno v podpori mesečno 12 članov. V letu 1934 se je povišalo število dolgotrajnih bolezni v pet-dolarskem razredu za enega člana mesečno, druga dva razreda nista izvišala in ne znižala. Izplačila redne polovične bolniške podpore znašajo $800.00 mesečno. V pokojninski sklad spada 11 članov in članic; 7 v starosti nad 70 let, 4 člani so brez sredstev, po pravilih $20.00 mesečno. Povprečna starost članstva je 35 let. SOLVENTNOST S. D. ZVEZE Spodaj navedena lestvica predstavlja koliko solventnosti je imela Zveza od leta 1917 do leta 1934: / Dec. 31, 1917 Dec. 31, 1919 Dec. 31, 1920 Dec. 31, Dec. 31, Dec. 31, Dec. 31, Dec. 31, 1921.. 1922. 1929-. 1930 1931 . .. 105.7% Dec. 31, 1923 .... ... 102.36% .. 103.8% Dec. 31, 1924..... ... 102.23% .. 102.15%i • Dec. 31, 1925..... ... 103.83% .. 100.5% Dec. 31, 1926..... 104.12% .. 99.31% Dec. 31, 1927..... ... 104.87% .. 108.58% Dec. 31, 1928.. . . 105.78% .. 105.80% Dec. 31, 1932... 110.79% .. 107.02% Dec. 31, 1933..... . 110.75% .. 107.79% S ponosom lahko zremo vsi na našo močno finančno institucijo, vsk izmed nas naj pokaže dobro voljo napram organizaciji, namreč, da pridobi novega članstva, zlasti mladino. SKLEP To je moje prvo finančno poročili za konvencijo. Podal sem istega tako kot je vknjižen po mojem predniku od 1. julija 1931 do 1. aprila 1934. Ravno tako imam.vknjižene vse dohodke in stroške tudi jaz, katere je pregledal ter iste potrdil glavni nadzorni odbor. Za vsa nadaljna pojasnila sem vam, cenjena delegacija, na razpolago. Za časa mojega še kratkega uradovanja sem se trudil voditi tajniške posle točno, pošteno in nepristransko. Dal sem vsakemu svoje, varčeval vsestransko, skušal ustreči vsem cenjenim tajnikom in tajnicam, kakor tudi vsem drugim, s katerimi sem imel uradni opravek. ,Z majhno izjemo, mene osebno poznate vsi vi tukaj navzoči in pozna me veliko število ostalega članstva. Kot dolgoletni predsednik organizacije imam precej izkušnje, kakor tudi 29-letno skušnjo kot trgovec. Ker mi je Zveza in njeno članstvo priljublj eno in ker rad delam organiza- cijsko delo, zlasti pri tej naši dobri domači Zvezi, radi tega sem se odločil, da sem kandidat za urad glavnega tajnika. Ako vi, cenjeni gg. delegatje in delegatinje uvidevate, da sem, ali da bom postal vreden tega urada, se priporočam vsem za ponovno izvolitev. Ako mi poverite ta urad, vam zagotavljam, da bom ostal tak kot sem : pošten, ter bom vodil tajniške posle vestno, tančno in nepristransko. Porabiti hočem vse svoje moči v korist in napredek organizacije kakor tudi v zadovoljstvo njenega članstva. Upam in sem v to prepričan, da bo ta delegacija to zborovanje zaključila vse kar bo \ korist Zveze in njenega članstva. Želim konvenciji najboljši uspeh ter bratski sporazum. Vam udani, JOHN GORNIK, glavni tajnik. Delegacija daje priznanje glavnemu tajniku vsled natančno sestavljenega poročila, ki je menda prvo pri SDZ., da je popolno in natančno. Tozadevno zasluži sedajni glav. tajnik vso pohvalo. Interpelacije: Kateri stroški so zapopadeni v upravnem skladu, ki so tako visoki v znesku $12,000.00? Odgovor: tukaj so zapopadeni stroški, ki jih je nadz. odbor imel z preiskavo poneverbe v glavnem uradu, varščine gl. odbora, zavarovalnina in drugo, ki ima opravka z opravo organizacije. Vprašanje: Koliko nas je stala zadnja kampanja, če štejemo vse stroške? Odgovor od strani delegacije: $2,600.00. Vprašanje: Kaj je krivo, da je Zveza od zadnje konvencije nazadovala. Odgovor, gl. tajnik: krive so slabe delavske razmere in pri' merja, da so tudi druge organizacije procentno še več zgubil«' Delno je mogoče tudi povod zadnja nerednost in poneverba v gl' uradu toda misli, da to je dalo več govoric, kot pa škode. Brat Dolčič stavi predlog, da se debata zaključi. Sprejeto. Brat Zalar stavi predlog, da se poročilo glavnega odobri. Sprejeto. Neki delegat priporoča, da ne bi smel biti Zvezni legalni za-stopnik član gl. odbora. Po glav. odboru je pojasnjeno, da so vsi legalni stroški predloženi v potrditev glav. odboru in vsi legalni stroški pretekle dob? so bili primerni in nepretirani. POROČILO GLAVNEGA BLAGAJNIKA Cenjena delegacija : V svojem poročilu ne bom navajal razne vsote premoženj" naše organizacije, ker bo to podrobno poročal glavni tajnik' Vesel sem, da moram poročati, da je finančno premoženje zel° lepo naraslo od zadnje konvencije. Financa, to je podlag3 dobri organizaciji in reči moram, da naša organizacija je trdna Kar se tiče izplačil bolniških podpor, moram poročati, da vedno bolj rastejo. Nekatera društva so vzela več bolniško podpore ven, kot so plačala v ta sklad. Taka društva moraj" torej vzdrževati druga društva, ki so toliko srečna, da nimaj0 toliko bolnikov, ali pa so bolj vestna pri nadzorovanju istih' Saj nikdo ne oporeka podpore potrebnim, da bi pa kdo Zvez" izkoriščal, izkoriščal takorekoč svojega sobrata, to pa ni prav' ni pošteno. Staramo se, vedno je več takih, ki so onemogli, ki prosi]1 podporo, bolniško, izvanredno ali kako drugačno. Vedno v prošenj prihaja na glavni urad tozadevno in organizacija nol vedno več bremen. Treba bo j ako dobro gospodariti, da ^ |*lez organizacija lahko zadovoljevala svoje obligacije in članstv0' Imejmo pred očmi, da bomo podporo vsi potrebovali in mora^ hraniti ž6 sedaj s skladi, da bo tudi za naše zanamce nek^ ostalo, da jim ne bomo pustili prazne blagajne. Pri truda polnem delu v glavnem odboru nismo poznali 'll! strank ne prepričanja. Gledali smo samo za korist Zveze 1,1 članstva. Priporočani tudi novemu odboru, da dela tako, 1,1 zagotovljen nam bo lep napredek tudi v bodoče. Tudi na konvenciji pozabimo na vse osebnosti in delajo0 vsi skupaj za boljšo in večjo našo ljubljeno organizacijo, S'0' vensko Dobrodelno Zvezo, ki nas bo podpirala na stara leta, k° bomo onemogli. JERNEJ KNAUS, glavni blagajnik' (Dalje prihodnjič) -\T0. Zan n v Mrs. ga s Yorl ta. E žalal let. ko p< Di J ure, srebi ca je ki ir 1907 donn V Mari da. 1 si, fi stare otrol V Vem! Pran i/ L< V Ai Pušči V ist Pošk ttiovs Pitts Tr čar j'« težke igri. Ai tar ri I irar skeg; iti ob štiri »estr %i. Oglasi v "Ameriški Do- !! movini" imajo vedno dober vspeh. Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Dom" 0411 St. Clair Ave. HEnderson 0910 /c: POK! POK! POK! Začnite lovsko sezono na zajce ln fazane jutri s tem, da poslužite prilike spodaj navedenih dvocevk in drugega, kar upada zraven. To priliko imate v sredo, četrtek, petek in soboto. PRVA CEV WINCHESTER RANGER NABOJI 12 in 16 kaliber zavoj DRUGA CEV ENQCEVNA LOVSKA PUŠKA PRVA CEV LOVSKE KAPE ki se obrnejo in laliko potegnejo čez uSeau, vseh mer 98' DRUGA CEV LOVSKI 1* ASOV I Drže 25 nabojev, 12 ali 16 kalibra , 49c in vec PRVA CEV LOVSKI SUKNJIČI Mnogo vzorcev in mer na lzbero $2.75in vec DRUGA CEV LOVSKE HLAČE Vredne $5, za te Štiri dni s«1"0 $3.95 vs In seve, pri nas dobite tudi lovsko dovoljenje. GRDINA HARDWARE «127 St. Clair Ave. IZ vsakim nakupom se dajo kuponi za konU-st božičnih d«roV' V Wis ter ; 8 W Petje '"o n Dtfvl ;ka w G. p feed fcaš l'Ž o l''c n kol i ntc ire ■ose Ss Hie 4ih V ■ •v ild li„ M, [H! Si lilli S lo,